IZDAJA FIZKULTURNA ZVEZA SLOVENIJE DOGODKI PRIHODNJEGA TEDNA I. ŠTUDENTSKE ZIMSKOŠPORTNE IGRE FIZKULTURNI TEDNIK I. PLENUM TELOVADNE ZVEZE JUGOSLAVIJE Telovadna zveza Jugoslavije mora postati množična, vzgojna organizacija Prvi plenum Telovadne zveze Jugoslavije, ki je bil v dneh od 7. do 9. t. m. v Beogradu, predstavlja važen dogodek v našem fizkulturnem življenju, zlasti še za telovadno organizacijo. Plenumu so poleg članov Centralnega odbora prisostvovali tudi delegati vseh republik, predstavniki množičnih organizacij ter JA. e Plenum se je pričel v petek, 7. t. m. dopoldne z delom v komisijah, popoldne pa so bile predelave prostih vaj za okrajne zlete v letu 1949. Glavni del plenuma pa se je pričel prav za prav v soboto zjutraj v dvorani palače »KIKI«. Otvoril ga je generalni sekretar FISAJ-a in podpredsednik Telovadne zveze Jugoslavije, tov. Miroslav Kreačič, nakar je bilo izvoljeno delovno predsedstvo in določen dnevni red. ReSerat sekretarja TZJ tov. N e de Krmpotičeve V osredju vsega plenuma je bil referat sekretarja Telovadne zveze Jugoslavije, tov. Nede 'Krmpotičeve, ki je jasno orisala vse delo telovadne organizacije v preteklem letu od ustanovitve pa do danes, vse uspehe in napake. Posebno je poudarila velik uspeh, ki so ga dosegli naši telovadci na XI. vsesokolskem zletu v Pragi in na raznih množičnih prireditvah. Poleg tega pa so se v dosedanjem delu pojavile tudi slabosti in manjše ali večje napake. V prvi vrsti je treba tu omeniti nesposobnost okrajnih telovadnih odborov, ki so bili, v kolikor so sploh obstojali, v večini primerov šibka, neustaljena telesa, ki niso vsmerjala in vodila razvoja telovadne organizacije na svojem teritoriju. Poleg tega se je v dosedanjem delu pokazala slaba fizkulturna aktivnost na vasi, razmeroma nizek procent žena, vključenih v telovadno organizacijo, nepravilen odnos do športnih organizacij in ponekod tendence istovetenja nove telovadne organizacije s starimi, predvojnimi telesnovzgojnimi organi- zacijami. Ena glavnih napak dosedanjega dela pa je pomanjkanje množičnosti. Tovarišica Krmpotičeva je za ilustracijo navedla nekaj številk, ki jasno kažejo, da še zdaleč nismo dosegli tiste množičnosti, katero mora ta organizacija imeti. Danes ima Telovadna zveza Jugoslavije 863 društev, v katerih je vključenih ca. 80.0000 članstva. Največ društev ima Srbija (381), slede Slovenija (191), Hrvatska (125), Bosna ini Hercegovina (105), Črna gora (37) ter Makedonija (22). Z razvijanjem in pravilnim vsatBerjanjem fizkul* turne aktivnosti v sindikatih in LM J se bo Telovadna arganizacija okrepila in omasoviia V nadaljevanju referata je tovarišica Krmpotičeva orisala vzroke pomanjkanja množičnosti in nakazala pravilno pot za dosego iste. Poudarila je, da moramo iz telovadne organizacije neprestano odstranjevati vse pojave oportunizma, konservativnosti, ša-blonizma ozkosrčnosti itd. Potrebno je hajožje sodelovanje z vsemi množičnimi organizacijami in zavzeli pravilno stališče do fizkulturne aktivnosti v sindikatih in LMJ. Pred II. kongresom FISAJ-a smo imeli v teh organizacijah, tu bolj, tam manj razgibano fiz-kulturno dejavnost. Po II. kongresu smo oblike tega udejstvovanja — aktive —j odpravili, oz. v sindikatih nekako »prekrstili« v športne grupe ter istim dali pogosto napačno usmeritev. Pokazalo se je da je to zanemarjenje fizkulturne aktivnosti v množičnih organizacijah in šablonsko ter ozkosrčno Postopanje do tega problema, močno oslabilo ne samo fizkulturno aktivnost v sindikatih in LMJ. temveč tudi v sami fizkulturni organizaciji. Zato v bodoče fizkulturne dejavnosti v množičnih organizacijah ne moremo več zavirati z raznimi administrativnimi ukrepi temveč ji moramo obratno nuditi vso možno pomoč v nasvetih in konkretno ter jo, kar je najvažnejše, pravilno vsmerjati. Aktive v sindikatih in LMJ, ki rastejo na teritorijal-nem ali prtfdukcijskcin principu samoiniciativno, spontano in iz lastne potrebe moramo kot fizkulturne mobili-zatorje vključevati v telovadna društva, kjer bodo ti vedno močan rezervoar za društvo. Stremeti moramo z vso doslednostjo- da se ti aktivi čim-Prej in čimbolj množično vključujejo v najbližja telovadna društva, najbolje kot kolektivi, kjer se priključijo rednim društvenim oddelkom, le v feritnem, da so aktivi številčno zelo ^očni, tvorijo samostojen oddelek, vsi člani tega oddelka pa so redni društveni člani. Seveda pa je sedaj v glavnem odvisno od agilnosti vztrajne požrtvovalnosti in Iznajdljivosti društvenih funkcionarjev kdaj in kako se bodo ti aktivi vključili v telovadno društvo. Iz vsega gornjega je jasno razvidno Brav za prav dvoje: naša prva in naj-važnejša naloga je, da odločno pričnimo k delu za napolnitev naših telovadnic dvoran in igrišč, ki še niso dobro izkoriščene, oz. ponekod skoraj neizkoriščene, t. j. da dosežemo maksimalno kapaciteto istih. Toda tudi ko bomo ta cilj dosegli še vedno ne bo zadoščeno množičnosti. Pomisliti moramo, da je procent uporabnih telovadnic danes mnogo manjši kakor je bil v predvojni Jugoslaviji potrebe za fizkulturnim izživljanjem pa so z nastankom nove družbeno-pozitivne ureditve neprimerno večje kakor so bile prej in ni nobene primerjave v tem pogledu med staro in novo fiz-kulturo. Zato je naša druga velika naloga, ki jo moramo izvajati vzporedno s prvo, da podpiramo in krepimo razvoj fizkulturne aktivnosti v množičnih organizacijah. Seveda to udejstvovanje ne bo tako kvalitetno kakor v telovadnih društvih, bo še vedno bolj ali manj »kampanjsko« ali »divje« in neevidentirano, toda vsak uspeh, pa naj bo še tako »mikroskopsko« majhen, je vedno boljši kakor noben. In če že drugega ne priznavamo fizkulturni aktivnosti v teh oblikah, imajo vsaj v bližnji ali daljši bodočnosti perspektivo, da se enkrat le vključijo v redno fizkulturno življenje v telovadnih društvih oz. da postanejo, če bi bili za to dani pogoji, samostojna društva. In še nekaj je. Ponekod vlada mišljenje, da je splošno telesno vzgojo možno izvajati samo v lepih, moderno in komfortno opremljenih telovadnicah. Res je. Sodobno opremljena telovadnica je pogoj za kvalitetno delo in moramo se boriti, da bomo čimprej zgradili zadostno število takih telovadnic. Toda v današnji situaciji tega še ne moremo izvesti in najbrž par let tudi še ne bomo mogli. Sedaj stojimo pred alternativo: ali počakamo križemrok toliko let, da bomo lahko zgradili dovolj telovadnic in dvoran ali takoj krepko zagrabimo za delo. Vsakomur je jasno, da bomo izbrali drugo pot. Prav tako, kakor je potrebno, da krepimo telovadna društva s prilivom svežih sil iz množičnih organizacij, istočasno pa podpiramo razvoj fizkulturne aktivnosti v istih organizacijah, tako moramo tudi tu stremeti, da čimprej usposobimo in zgradimo dovolj telovadnic in domov, obenem pa bomo z vsemi silami razvijali in podpirali izvajanje ur splošne telesne vzgoje brez telovadnic in glavnega orodja, ki pa so kljub temu lahko zelo pestre in tudi prav izdatne. Ob zaključku svojega referata je to-vorišica Krmpotičeva nakazala program in glavne naloge telovadbe organizacije v letu 1949. Poudarila je, da moramo z vsemi silami delati na vzgoji novega, mladega strokovnega kadra, predvsem prednjaških pripravnikov in pa prednjakov III. razreda. Telovadna organizacija mora po smernicah V. kongresa KPJ postati široka, vsemu ljudstvu, brez razlike na starost in spol, dostopna vzgojna organizacija, ki bo svoje članstvo vzgajala in dvigala na vedno višjo stopnjo mo-ralno-političnih, etičnih in fizičnih vrlin, tako da bodo njeni člani vedno in povsod stali v prvih vrstah borcev za uresničenje naše petletke, za izgradnjo socializma v FLRJ. Težišče društvenega dela so redne vadben® ure po oddelkih Drugi referat je podal načelnik Telovadne zveze Jugoslavije, tov. dr. Iv-ko Pustišek. V začetku je podal jasen pregled in oceno dela telovadne organizacije od ustanovne skupščine do I. plenuma. Posebno je podčrtal velik politični, moralni in fizkulturni uspeh naših telovadcev na lanskem XI. Vsesokolskem zletu v Pragi, ki so to težko preizkušnjo odlično prestali in položili na njej svoj zrelostni izpit. Prav tako kakor za vsakega telovadca, je bilo logorovanje pred zletom v Ljubljani visoka šola za naš mladi pred-njaški kader, ki je tu ogromno pridobil in tvori danes v večini primerov jedro društvenih prednjaških zborov. Nato je kritično očrtal ostale važnejše prireditve, zlasti državno prvenstvo v ljudskem mnogoboju in vajah na orodju, jesenski cross, Titovo štafeto, tek- movanje za fizkulturni znale, republiške zlete v preteklem letu in pa fizkulturno aktivnost ter nastope na mladinskih delovnih akcijah ter podrobno analiziral vse pozitivne in negativne strani gornjih prireditev. V drugem delu referata je začrtal glavne naloge telovadne organizacije in podal obširen program dela za leto 1949. Kot osnovo vsemu je poudaril redno, neprekinjeno društveno vadbo po oddelkih dvakrat tedensko, iz katere izvirajo nato vse množične in ostale prireditve. Popoldne se je po obeh referatih razvila živa diskusija, ki je samo osvetlila nekatere probleme in potrdila pravilnost nakazanih smernic za bodoče delo Zadnji dan, t j. v nedeljo dopoldne je podal poslednji referat tov. Brana Markovič o »Tekmovanju za fizkulturni znak«. Poudaril je priljubljenost tekmovanja za fizkulturni znak, ki ima za dosego množičnosti v naši organizaciji ogromne zasluge, saj gre število tekmovalcev za fizkulturni znak, če upoštevamo še tekmovalce v JA, že v stotisoče. Ko je še pokazal na napake in pomanjkljivosti v dosedanjem delu, je ob zaključku iznesel niz sprememb, ki bodo tekmovanje za fizkulturni znak poenostavile in ga napravile še bolj dostopnega širokim ljudskim množicam. V nedeljo popoldne je I. Plenum končal z delom. Pred zaključkom so pili predlagani in z burnim odobravanjem sprejeti sklepi in zaključki I. Plenuma, ki bodo služili vsem organizacijam kot smernice za bodoče delo. Nato je bil dopolnjen in soglasno izvoljen nov Izvršni odbor Telovadne zveze Jugoslavije, nakar je po sklepnih besedah sekretarja, tov, Nede Krmpotičeve, predsedujoči dr. Ivko Pustišek zaključil delo I. Plenuma. IZVRŠNI ODBOR TELOVADNE ZVEZE JUGOSLAVIJE (izvoljen na I. plenumu TZJ dne 9. I. 1949) Predsednik: Mijalko Todorovič, minister poljedelstva vlade FLRJ. podpredsedniki: Mičo Rakič, Miroslav Kreačič, Pero Lozica, Branko Polič. Sekretar: Neda Krmpotič. Načelnik: dr. Ivko Pustišek. Načelnica: Milica Šepa. Organizacijski sekretar: Slo- bodan Novogradič. Sekretar za propagando: Arif Tanovič. Sekretar za kadre: Slobodan Ivovič. Namestnik načelnika: Brana Markovič. Upravnik zvezne šole: Jovan Sčekič. Predsednik odbora za orodno telovadbo: Rafael Ban. ČLANI CENTRALNEGA ODBORA TELOVADNE ZVEZE JUGOSLAVIJE Miloš Veličkovič, Mita Miljkovič, Dragutin Cosič, Velibor Zikič, Duško Vukovič, Miroslav Božič, Rada Zajni, Vladimir Ocokoljič, Jovan Cekič, Milan Vukasovič, Dragutin Djuri-čanin, Drago Preljevič, Bosiljka Uzelac, Novak Mastilovič, Far-hudin Djumhur, Rudolf Ažman, Jelena Dopužda, Munir Mesiho-vič, Vlado Jurančič, France Lubej, Maks Gruden, Tomaž Savnik, Igor Prešeren, dr. Viktor Murnik, Jelica Vazzaz, Žarko Vrcan, Ivica Gretič, Djurdja Brozovič, Andro Beusan, Dragica Basletič, Hrvoje Macano-vič, Kruno Grahek, Zvonko Ba-rišič, Tode Nošpal, Cveta Ata-nasijeva, Panta Polenak, Vera Sapanova, Gančo Pantondjijev, Branko Radulovič, Vlada Para-dinovič. <____________________________ Prešern Igo. ŠAH Vasja Pirc in Svetozar Gligorič prvaka Jugoslavije v šahu (Poročilo o prejšnjih kolih na 4. strani) V prekinjenih partijah iz XVI. kola Je Gligorič premagal ubariča in je tako dohitel Pirca. Rabar ni mogel zmagati proti Nedeljkoviču in se je partija končala neodločeno. Milič pa je premagal Horvata. Trifunovič je dobil prekinjeno partijo iz XV. kola proti Vukoviču. Zadnje kolo se Je pričelo in še vedno nismo vedeli, kdo bo prvi, Pirc ali Gligroič. Obe partiji, ki sta odločale o prvem mestu, sta se končale pred prekinitvijo in obe z neodločenim rezultatom. Gligorič je remiziral z Ra-barjem, dočim je Pirc ravno tako remiziral z Janoševičem. Tako sta oba vodeča dosegla 12 in pol točk in si delita prvo . in drugo mesto. Ostale partije so se končale takole: Milič je do- bil proti Udovčiču. S tremi zaporednimi zmagami se je Milič povzpel na peto mesto. Subarič in Horvat sta igrala neodločeno. Kulžinski je remiziral s Vukovičem. Fuderer je izgubil poti Andriču. Trifunovič je v prekinjeni partiji premagal Nedeljkoviča. Simonovič stoji boljše proti Pucu, dočim je bila partija Djaja-Božič prekinjena v nejasnem položaju. Stanje je naslednje: Pirc in Gligorič po 12 in pol tčok; Trifunovič 12; Rabar 11 in pol; Milič 9 in pol; Nedeljkovič 9; Puc in Djaja po 8 In pol (1); Janoše-vič in Vukovič po 8; Simonovič 7 In pol (1); Kulžinski 7 in pol (1); Udov-čič, Andrič in Fuderer po 7; Horvat in Subarič po 4 točke. L, S. LJUDSKA TEHNIKA Ljubljanski motociklisti so izvedli uspel motocross Ljubljana, 16. januarja. Avtomoto društvo Ljubljana je danes dopoldne v proslavo visokega prekoračenja svojega delovnega plana izvedlo dobro uspel motocross s startom in ciljem v parku v letnem telovadišču Enotnosti. To je bila prva letošnja prireditev marljivih motociklistov ljubljanskega društva, ki je že lani preseglo, število 500 izurjenih vozačev in v večini točk plana doseglo prekoračenje 500 %. Društvo ima velike zasluge za razvoj avtomotociklizma v Ljubljani in okolici ter se zaveda velike vloge motorizacije za izvedbo nalog Titove petletke in pomeni najboljši izvor kadrov za nase gospodarstvo in Jugoslovansko armado, ki potrebujeta izurjene avtomobiliste in motocikliste. Današnji motocross je bila prva letošnja delovna zmaga društva in je v celoti dobro uspel. S sodelovanjem 41 vozačev sicer ni bila dosežena najboljša udeležba, vendar pa so rezultati dobri in je cross pokazal, da ima društvo dovoli dobrih dirkačev, ki bodo letos uspešno zastopali naš motošport na številnih tekmovanjih. Proga je bila dolga 22 km in je bila za dirkače izredno težavna. Najtežje mesto je bilo pri smučarski skakalnici na Mostecu, kjer sta bila dva ostra zavoja, zmrzlo blato na poljski poti pa je dirkačem posebno na zavojih delalo precej preglavic Dosežena povprečna hitrost 61 kilometrov na uro je vsekakor velika hitrost, ki so jo vozači mogli doseči edino le zaradi svoje izurjenosti m zanesljivosti strojev. Organizacija tekmovanja je bila v glavnem dobra, motocross pa je privabil lepo število gledalcev, katerim bi za drugič priporočali nekoliko vec pozornosti in discipliniranosti, posebno na motodirkah, kjer s svojo nediscipliniranostjo in neposlušnostjo službenim organom lahko škodujejo dirkačem kakor samemu sebi. Doseženi so bili naslednji tehnič rezultati: KATEGORIJK 500 do 1000 ccm: 11 tekmovalcev — 4 odstopili: 1. Černe Jure (St. Vid) povprečna hitrost 61 km, najboljši čas dneva 21:48.0, 2. Stefe Matevž (Trnovo-Ra-kovnik) 60.5 km, 3. Ponikvar Leo (Tr-novo-Rakovnik) 58 km. KATEGORIJA 350 ccm: 5 tekmovalcev — 1 odstopil. 1. Minodraž Lojze (Šiška) 45 km, 2. Petrič Franc (PTT) 43 km, 3. Bančič Matija (Poljane) 42 km. KATEGORIJA 250 ccm: 10 vozačev — 4 odstopili: 1. Verščaj Stane (Odred) 51 km, 2. Marku za Leopold (FTP) 50 km, 3. Rus Albert (Logatec) 49 km. KATEGORIJA 200 ccm: 8 tekmovalcev — 2 odstopila: 1. Nučič Jože (Poljane) 44.1 km, 2. Miklavčič Jože (Centrr) 44 km. 3. Drofenik Ivan (Trnovo-Rakovnik) 42 km. PRIKOLICE: 7 tekmovalcev: 1. Dobrilovič Miro (Odred) 52 km, 2. Ribič Ivan (Trnovo-Rakovnik) 50.2 kilometra, 3. Perko Ernest (predsedstvo vlade LRS) 50 km. (Označba km pomeni povprečno hitrost vozačev.) Nogometna poročila SLOVAN : TRIGLAV 3:2 (0:1) Ljubljana, 16. jan. Na igrišču Triglava ob Večni poti je bila danes odigrana prijateljska nogometna tekma med Slovanom in Triglavom. Slovan je nastopil z nekaterimi rezervami, kljub temu pa je odločil tekmo v svojo korist z rezultatom 3:2 (0:1). Sodil je Goli. MLADOST : POLET 3:1 (2:0) Maribor, 16. jan. Danes je bila odigrana prijateljska nogometna tekma med zagreško Mladostjo in domačim Poletom, katero je spremljalo 1500 gledalcev. Zmagala je Mladost 3:1 (2:0). Čeprav je bila Mladost ves prvi polčas v premoči .vendar tega zaradi slabih strelcev ni znala izkoristiti. Sele v 30. minuti je dosegel srednji napadalec prvi gol za Mladost, dve minuti po- sje pa isti igralec drugega. Polet se znašel šele v drugem polčasu in v minuti je po Blazniku dal edini gol. 78 min. ie desni krilec Mladosti dojel' gol za Mladost. Sodil ie Jančič SD DRAVA : FD SOBOTA 4:1 (4:0) Ptuj 16. jan. Danes je tukajšnja. Drava imela v gosteh rvo moštvo FD Sobote iz Murske Sobote, katero je premagala z visokim z rezultatom 4 :1 (4 -0) Prvi polčas je potekel v znamenju absolutne premoči domačinov. V drugem polčasu pa so Ptujčani nekoliko popustili, tako da je bila igra izenačena. Gledalcev je bilo 250, sodil je zelo dobro Vodišek iz Maribora. Ta ponoven uspeh Ptujčanov dokazuje, da bodo Ptujčani gotovo ohranili v pomladanskem delu okrožnega prvenstva naslov prvaka. Potrebno je le, da postanejo tukajšnji nogometaši nekoliko bolj disciplinirani na tekmah. Tako je tudi današnja izključitev enega igralca Drave tik pred koncem tekme pokvarila dober vtis. PROLETER : ZAGREB 1:1 (1:0) Zagreb, 16. ian. Danes je bila od-rana prijateljska nogometna tekma ;d Froleteriem in Zagrebom. Konca-se je neodločeno 1:1 (1:0). Gole sta la Žvanecki za Proletera in Bukšec Ml Vlil PD. ŠAHOVSKI BRZOTURNIR V PTUJU V četrtek, 13. t. m. je bil brzoturnir za prvenstvo Ptuja za mesec januar. Sodelovalo jo 17 šahistov, največ mladincev Zmagal je Podkrajšek Janez s 16 točkami. Na drugem mestu je Rudolf s 14 točkami, na tretjem Toš s 13 in pol točkami, sledijo četrto in peto mesto Pecelj. Drofenik, šesto do osmo si delijo Fožlep, Košir in Podkrajšek Rudolf ml, itd. Danilo Domanjko. V Planici so se pomerili skakalci na 45 m Skakalnici Planica, 16. jan, V Planici so bile danes v prireditvi ljubljanske Enotnosti prve meddruštven skakalne tekme. Tekmovali so najboljši skakalci, razen Polde. Največ je bilo tekmovalcev iz zveznega tečaja, na katerega je Smučarska zveza poklicala predvsem mlajše skakalce, da bi tudi oni pridobili v enomesečnem tečaju več znanja. Skoda je le, da se med letom niso več pripravljali. Toda na enomesečnm tečaju bodo odpravili v glavnem vse svoje večje napake. Na prva tri mesta so se plasirali naši olimpijci, na naslednja pa Razbor-šek, Langus, Adlešič itd. Razboršek je skakal danes prav dobro, taka da je treba z njim resno računati. Langus je bil nkoliko slabši kot Mežik, obeta pa postati eden naših najboljših skakalcev. Podrobni rezultati so bili nar slednji: L Pribošek Franc (Enotnost) 308.3 (skoki: 42.5, 41.5, 42 m); 2. Klančnik Karel (Mojstrana) 305.3 (42, 40, 41.5)! 3. Mežik Janko (CDJA) 303.6 (41.5, 40.5, 41 m); 4. Razboršek Ivo (Enotnost) 295.7 (40, 39, 38 m); 5. Langus Jože (CDJA) 293.8 (39.5, 41, 39 m)) 6. Adlešič Albin (Enotnost) 278.2, (37.5, 38.5, 40.5 m); 7. Saksida Janez (Krim) 277.5 (37, 38, 36;5 m); 8. Rogelj Albin (Enotnost) 271 (36, 36.5, 36.5 m); 9. Slabe Odob (Krim) 268,8 (37, 38.5, 37 m); 10. Avsenek Slavko (Prešeren) 265.8 (36.5, 36, 34 m). Ivo Razboršek med skokom Gostovanje varaždinskih boksarjev v Mariboru POLET : TEKSTILAC 10:6 Maribor, 16. jan. V soboto zvečer je bil v dvorani Poleta boksarski dvoboj med varaždinskim Tekstilcem in domačim Poletom. Za ta nastop je bilo veliko zanimanje, saj poznamo tovariše iz Varaždina že s srečanja z Železničarjem, ki se je končalo z rezultatom 8:8. Posamezne borbe so imele naslednji potek (prvoimenovani je član Tekstilca, drugoimenovanl član Poleta): Mušja: Baračln : Zupančič 1:1. Mlada boksarja sta pokazala požrtvovalno borbo. Bantam: Trojan : Kobelnik 2 :0. Začetnik Kobelnik še ni mogel upreti boljšemu Trojanu, vendar je dokazal, da bo s treningom še marsikaj dosegel. — Gašparač : Sojč 1:1. Rezultat rolahka: Kersnik : Furlan 0:2. To je odgovarja poteku zanimive borbe. Pe-bila najlepša borba večera. Temperamentni Furlan je ponovno pokazal svoje veliko znanje in po Izredno tehnični borbi, zasluženo zmagal. Lahka: Kornet : Pajk 0 :2. Tehnični k. o. Kornet se je predal takoj v začetku borbe. Welter: Novak : Petarčič 1:1. Oba nasprotnika sta vložila vse svoje zna- nje v zagrizeno borbo, ki se je upravičeno končala neodločeno. Srednja: Lovrec : Tretnjak 0 :2. Krasna zmaga razpoloženega Tretnjaka. ki_ je vso borbo obvladal Lovreca. Poltežka: Roškar : Bajc 1:1. Po daljšem odmoru je ponovno nastopil Bajc, ki pa tokrat ni izkoristil nekaj zrelih prilik za k. o. Dvoboju je prisostvovalo 1500 gledalcev. K. K. Športni dan v Brežicah Brežice, 16. jan. Ob sodelovanju športnih društev Kladivar iz Celja ter Celuloze iz Vidma, je bila danes v Brežicah vrsta športnih prireditev. Na osmih deskah je bil odigran najprvo šahovski dvoboj med šahovskim društvom Celje in Razlagom iz Brežic. Domači šahisti so dosegli lep uspeh in so proti pričakovanju premagali celjske goste z rezultatom 6:2. Sledil je turnir v odbojki z naslednjimi rezultati: Kladivar : Celuloza 2:0 (15:7, 15:1), Razlag : Celuloza 2:1 (6:15, 15:0, 15:5), Kladivar : Razlag 2:0 (15:7, 15:6). Namizno teniški dvoboj med Razlagom in Celulozo se je končal neodločeno 4:4. Najboljši igralec je bil Čurin (Razlag), ki je premagal vse svoje nasprotnike. Popoldne je bil še kegljaški dvoboj med prvim moštvom Kla-divarja in mladinskim moštvom Razlaga. Zmagal je Kladivar z rezultatom 154:145, kar predstavlja vsekakor hkrati tudi velik uspeh za mladince Razlaga. Keglaški dvoboj med prvima moštvoma Kladivarja in Razlaga se je končal z zmago Kladivarja 163:149. V moštvu Razlaga je bil Najboljši Florjančič, v moštvu Kladivarja pa Amon. Verstovšek. Skupščina Strelske zveze Slovenije "V, ianuarja 1949 se je vršila nja niso vršila po koledarju, ker so ni mestni kakor tuai s S iorumov.2 "** Pred prvenstvom Slovenije v namiznem tmlm nik PZS tov. Zupančič in nakazal ve-lik delovni polet teh planincev z Javornika za dobro kolektivnega planinstva, opozoril pa je, da mora ostati mir Krme neoskrunjen in morajo prav novi gospo-50 ni mestni, kakor tudi strelske družine darji čuvati bogastvo Krme, ki.je v bo- ___ .jrumuv. , . , . ničani so obljubili, da bodo v bodoče še Izvedbo letošnjega prvenstva LRS v mizno teniških tekmovanjih v Slove- razvoj masovnosti in kvalitete strel- Referat n niann in naimrav. i j - Najvažnejši sKiepi prve letne rečne bolj zavihali rokave in s podvojenimi namiznem tenisu je NTZS popolnoma niji po osvoboditvi. Prvenstva se bo-stva ter ..goje čianstva zelo pomenih- zveze Slovenije je Imel £lan GilvneS Strel$ke ZVCZC S1°Venije S° upravlčen° poverila SSD Uda™iku iz d° udeležili §otovo vsl naiboljši igral- meZn,Hlka,„"S,a za=t.°,p”lkov,posa- »d>?ra Strelske zveze Slovenije lova- L Prva in osnovna dolžnost SZS £ društva je pod vodstvom marljivega kvalitetno na zelo visoki stopnji. V je glavni okrajnih in mestnih strelskih odborov To * hudo ° 's t reKto- dr n /'in / 'v ’ kE*- številčnega razvoja, ki je bil sprejet rata oba služiti v največji meri ‘ljudstvu nosti kakor v kvalitetnem pogledu, varja, kateri bi se mogla uspešno upi- nnm ......... ......: strelske družine, okrajni „a prvi redni letni skunščini Strelske in domovini. Posebno se v tej sekciji odlikujejo rati le še Enotnost. V borbi za ostala sed n ik "pl ari fus kega"1 *il rušt v a*17/Je se ni CD tov" mladinci, ki lansko leto v Sloveniji visoka mesta se bodo borila moštva paketki z'wWa^Pinnhro^rwroščen po-' Kranja. Namizno teniška sekcija tega ci Slovenije in bodo zato igre tudi meznih organizacij, Ljudske oblasti, riš Knnl Vinko v Tvni1- prva m osnovna dolžnost szs iet ljudskega planinstva, z desnico pa društva je pod vodstvom marljivega kvalitetno na zelo visoki Jugoslovanske armade, Narodne mili- nakazal ™“ Jokrajnih streiskih otiborov in družin ustvarjali nenehoma in neutrudno referenta Rebolja dosegla že dosti le- disciplini moških moštev ce, predvsem pa zastopnikov ™eh “'^oi£uS 1^2-SSfS fcJttJTrJIlS? STi-f*-™ i ? »»% %S2UZS£ ffl»i & *> uspehov tako v pogledu množic- kandidat za prvo mesto el okrajnih in mestnih strelskih odborov 1,-0 tindn strelske ar..žin« -tevilcnega razvoja, ki je bil sprejet rata oba služ;ti - -■■‘■-'“i -1 h-j-*—- v=vp, „ ""»'»s,, —1 *= mn"'" ” nam jasno kaže ugoden razvni nrvani » , 7°°°st‘elske afuzlne' okrajnl na prvi redni letni skupščini Strelske m domovini, zacije ter vel k S 0J organl strelski odbori m Strelska zveza Slo- zveze Slovenije. Zbrane plat važne panoge predvojaške vzgoje^ ' ^ ‘ ^ e t n§ to 41 ° s p Zrrmr t* ,nal°s®" 2- Predvsem bo treba z dobro orga- Korenini in želef Javorničanom obilo niso imeli resnega nasprotnika in so Gregorčiča, Udarnika, Krima in Po- Skupščino je otvori, sekretar sirel- ga članstva streUkih druinah dvig-' tak° ia poz- na državnem prvenstvu v Zagrebu za- leta Pri ženskih družinah je Enotnost ske zveze Slovenije Osole Boris, ki je niti na 16.780, to se pravi razširiti varno ' Ob tem delovnem uspehu pa so se Ja- ®edh 4- mesto. Odlikujejo se pa tudi skoraj siguren zmagovalec. Za drugo podal Doročilo Glavnem c(„, v.,,„ ____________* vaiuu. vernicam spomnili tudi svoje velesile — ženske, ki so v letošnjem ligaškem mesto se bodo borile druzme Udar- ske zveze StovenMe V noroči n n h'' vlčfe tn l “S*”1 3- Utrdi,ev okrajnih strelskih odbo- tajnika društva tov Fr. Ksaverja Ažma- tekmovanju zasedle" prvo mesto. nika, Gregorčiča in Kladivarja. Pri VC£C oiovenije. v poročilu o do- večje število kot je bilo v preteklem rov in strelskih družin ncn-sviio. na’ ki ze 40 let dela z vsemi svojimi m , . , , . z. ^ .. . . TT, .. sedanjem delu so bile nakazane slede- letu. Da se omogoči sistematično in n?e nnvih ~ ‘ _ -. .. . poizitivnimi silami za dobro planinstva Takoj, ko so izvedeli, da jim je po- mladinskih moštvih ekipa Ldarmka česSk?eofa Tri; zszzo pSa^zSdtfTor; ija pni=S« »o. Sa «3! rier,;rK rs:t ssi strelska organizacija v Slovenili te minimalna potreba zgraditi 102 (sto- stavljenega niana jubilejno spominsko plaketo. v ..... . . , . n * ■ ct - HncAtri^ oiuvcmji je cfrAiičrn ioVo!„A„o 2lldV1JeneSa Piana. Tako in delovni nnlet Javornikih iror- celi z organizacijskimi pripravami, dati za prvo mesto Bogataj, Strojnik v matu 1948 hLU,kn»hlne,,!„UP.u!le dva, tri strelišča renubliškeca znača- priatanjo. veMega pa Pri tem so naleteli na težke ovire, iz- R„ Bradeško in Medvešček. Po poka- niTo^si okraiIePe ^ ^Ue- « S^VceM^^fiuŠ' ^ praviI“e““ Propagandnemu de.u, Tdo d M / f Z Sih%oSS « med bUl ^ .. .TS1 0kra.JnJ ozlroma mestn' strel- jaj.to_„v_Marlboru- Ce|Ju m Ljubljani. vso pozornost bo treba posvečati jo 'bodo''v merna dvorana, v kateri naj bi se iz- največ izgledov Bogataj. Pri ženskah liki meri posluževali ljubitelji miru vedlo prvenstvo in problem prenočišč, bo glavna borba za prva mesta mid vzvišene lepote prekrasne Krrne. _ še Zahvaljujoč ravnateljstvu drž. gimna- igralkami Enotnosti Pogačarjevo, Ur- ški odbori z 247 strelskimi družinami, \so razmeroma s planom gradenj in vzgojnemu delu s tekmovalnim ka- vellkfmer? p v katerih je včlanjeno preko 8200 ak- P.lanom številčnega razvoja je postav- drom. in Vzvišene le planinske skupnosti. vsi prav radi posedali in se jo bodo v merna dvorana, v kateri naj bi se iz- največ izgledov Bogataj. Pri ženskah veliki meri posluževali ljubitelji miru vedlo prvenstvo in problem prenočišč, bo glavna borba za prva mesta mid Hvn.oa — ijpn ...j; ni-_ urom. in vzvišene lepote prekrasne Krme. še Zahvaljujoč ravnateljstvu drž. gimna- igralkami Enotnosti Pogačarjevo, Ur- nepopolnih p ter v ‘=«1 Strelske sveže Slovenije, ki ieLov.TeSr° S”S”prt?S "tek "j "“'V iStotM*.!**' *“““ * K,,n|“' “ * **“->. ve“0 “ s str it ,r* ?«Troi7r.evr"r j -° b,r'»^5 « s. $5^-45^ -f”" sri“£ »s sss SLtSS SVdMTSK S SSSS.SKLV-T"; St&SJ1 rep"b"itl" SSS 'fra »«. n, m«, «. M rezultati na polju kvalitetnega dviga sfre!sitih drPžinah, tako da bo vsaka e. Vso skrb bomo posvečali pravilni starih kakor tudi novih tekmovalcev, strelska družina imela vsaj enega, do- strokovni in teoretični vzgoji članom Prav posebej so se izkazale slovenske clm večie strelske družine po dva in- mladinske in pionirske organizacije ekipe in posamezniki na državnem struktorja s strokovno in organizacij- 7. V svrho bolj uspešnega in aktšv-prvenstvu v streljanju s preciznim sko kvalifikacijo ter opravljenim izpi- nega dela se bomo trdneje povezali z orožjem in v dvoboju Srbija—Slove- tom- PoleS tega se bo vzgojilo 34 se- Ljudsko mladino Slovenije, organiza-nija. Tukaj je potrebno predvsem po- kretarjev, 34 strokovnih sekretarjev cijo AF2, ESS, predvsem pa z ZBNOV, udariti aktivnost in požrtvovalnost ter 34 orožarjev. Jasno, da bodo okraj- JA ter Narodno milico, sledečih tekmovalcev, ki zaslužijo vso pohvalo: tov. Planinc Franca, Mihor-ko Milovana, Dolorenzo Edvarda, Pero Cestnika, Mejaviek Mirkota, Tržan Jožeta, Rataj Marinko, Jere Antona, Kastelič Jožo, Sosič Anico in drugih. V lokalnih tekmovanjih so se pa predvsem izkazale strelske družine »Ton- LJUESbkA TEHNIKA Mov jugoslovanski jadralni rekord za dvosedežna letala Obračun kamniških smučarjev pred snegom stala pri preskrbi prenočišč za tek- pri mladincih med igralci Udarnika movalce. Vendar obstojijo izgledi, da Gramatčikovim, Petrovičem in Aha-bo tudi to vprašanje v najkrajšem ča- čičqp. Račune bi jim lahko zmešala su rešeno. edino še Korbar in Jankovič. Razen organizacijskih priprav pa se Množično in kvalitetno dobra ude-vršijo tudi priprave namizno teniških ležba nam priča, da bo to prvenstvo igralcev Udarnika za tekmovanje s a- eno največjih namiznoteniških tekmo-mo. Igralci se redno udeležujejo tre- vanj izvedenih po osvoboditvi v Jugo-ningov, na katerih pa zaradi velikega slaviji. pomanjkanja žogic, na žalost igrajo z zakrpanimi žogicami. Igralci se zavedajo, da se morajo za tako veliko tekmovanje temeljito pripraviti, da bodo na ta način lahko častno zastopali barve svojega društva. Prvenstvo bo izvedeno v dneh od 21. do 23. janu- čka Čečeva« iz Celja, Strelska druži- v četrtek n t m ie Naj bo zapisano sredi meseca januar- arJa in se ga bo po prijavah sodec na »Elektra« iz I iuhiiine mftrdp v četrtek 13. t. m. je slovensko in z dokler Je pihal veter, ki Ju Je držal Ja 1949! obračun dela pred snegom »v udeležilo okrog 150 igralcev, kar bi a »L.vMra« iz Ljubljane, METROP njim jugoslovansko jadralno letalstvo ob erebenu =m.ič«rev» .m-i. u ... ... , . . .. n/->'J'^ar*l30ra *er stre*ska družina spet zabeležilo pomemben uspeh, ko DOZ-a iz Ljubljane, ki je vzgojila le- sta jadralna letalca Cerkvenik in Tret- po število ženskih tekmovalk. jak z letalom »žerjav« ostala v zraku Ko ugotavljamo napredek in uspeh 15 ur in 45 minut. Vrsto uspehov in strelske organizacije, ne moremo in rekordov, ki se je začela po osvobo-ne smemo preiti mimo napak, ki so ditvi množiti prav za prav šele v lan-mnogokrat ovirale uspešno izvedbo ski jadralni sezoni, se je, kakor vidi-zadanih nalog ter hitrejši in boljši mo, nadaljevala že letos, čeprav sredi razvoj organizacije. Glavne napake zimskih dni. so bile predvsem sledeče: Novi rekord jadralcev Cerkveniča in Šibkost okrajnih in mestnih strel- Tretjaka je za skoraj osem ur boljši skih odborov, ki zaradi svoje sestave od starega jugoslovanskega rekorda za — z delom preobremenjenih funkcio- dvosedežna jadralna letala. Drzna ja-narjev — niso vodili strelske organi- dralca sta se s svojim »žerjavom« dvig-zacije, temveč so v mnogih primerih nila s pobočja Pohorja v četrtek ob bili le registratorji uspehov strelskih 16.30, nato pa sta v severnem vetru ja družin. Prav posebno občutno je to drala ob pobočju vse do petka do 8.15" pri razvoju strelstva na vasi, ko novo ko sta srečno pristala blizu Slovenske snujoče se strelske družine niso dobi- Bistrice in s tem dala jugoslovanskemu le od nikoder pomoči. Zaradi slabega jadralnemu letalstvu nov rekord. naša'* simlčarska1* armada,’ “ko^Vfednš bil° najVeČje doseženo šlevil° na na" čaka na sneg v dolini. Poglejmo kritično na dosedanje delo ~———- SZS kakor tudi smučarskih sekcij. Ved- v KSHEiSr!H» SSD Fužinar lepo napreduje -Y Ljubljani dne 10. oktobra 1948 je Po razformlranju fizkulturnlh društev Gnidovec od SZS, Je z odličnimi rezui- zdržll številne smučarje cele Slovenije se je verjetno med mnogimi znašel tudi tali v tem mesecu položilo 17 članov — poleg olimpijskega smučarja je tekel »lužinar« na nekem razpotju. Iz neziiat- pripravnikov sodniške iznite n vem 1 ml ali skakal smučar iz dežele. Na.vezani so nega vprašanja se je razvil velik pro- teli ie poverjeno usposobiti sodniški ! a-biH osebni stiki med smučarji, kar je blem: kako in kanit Na dveh občnih der pri vseh društvih Mežiške miline neprecenljive vrednosti, Vzorna organi- zborih sc članstvo ni moglo odločiti za Padel je že urvi sneg ki hi nraV zacija te velike prireditve je napravila ime novega društva, brez katerega ni kmalu onemogoči! zaključna delana iona udeležence močan vtis - za dežel- mogočo uspešno se razvijati guštanj- metrski "kakMniei Vso eten sn udar-ske udeležence dobra vaja za njihove skim fizkulturnikom, niti usmerjati ec- jaii krampi in tonite ob trd teren rlok-rflmedit|«e" Predvajanje olimpijskega lotnega delovanja tako. kakor ga zalite- ler ga niso usposobili za bližajoče'sed re-Illma je našo smučarsko družino še va današnji čas. loda problem je bil publiško prvenstvo. Pri delih na ska-oolj podžgalo k resnemu delu. rešen in novo ustanovljeno društvo »F11- kalilici so se vidno odlikovali valenci t=M”iiehnleem Jit2?° bolJ’ da Jo r?v5' finar‘ l|ričell'lit danes s podvojenim po- industrijske šole ter sedaj 'svobodni ta vlšeboj v veliki meri pripomogel do letom vzgajati številno članstvo. Nemci, bivši vojni ujetniki Skakalnica oktober *'december “^““z^večllm'Trse** MedtelV’ k.° se sele ustanavljajo razne Jo dograjena po načrtih inž. Bloudka oktober—decemDer 1948. Z večjim vese- panoge in ko se šele gradi jedro, mo- ter je priznana za unorabo za kakršno ljem so prijeli naši smučarji za delo pri ramo poudarjati, da stopa močno v koli prvenstvo. Oh tei priliki hi omenil .... Klmnastlti, ko so že videli uspehe pri ospredje smučarska sekcija. Smučarstvo š0 en0 vdjko letošnjo pridobitev Ob Novi rckortj Je nov dokaz hitrega Višeboju v Ljubljani in tekmovalni duh Je že od nekdaj v Guštanju najbolj pri- požrtvovalnem delu naših članov smo iz-__=-_______... . . se le kazal nrl vežbali v telovadnici. Za lluhljema in razvit« „«nn,r«. . «Lrn r;, . ;.yoXlllnn.n ailu..!?asln "me 3e dovolj, tako da ne more biti videne ovire so razbile naše delo in ta- O predvojaski V7GOTI ■ .™*i*iiiiiii,,11,1,11,!mini!...m mm mil...................................i* .......... največji stop,'jim°Enako so tudi'nd^ -----—-----------------i.—' se umika, izvidnik ga zasleduje in Vbodi so slični kot uri teki, j«, Ioma us,,ell spomladanski erossi. Malo sprejme borbo na nož. Sovražnik se V\V\ X,°d ,1 w „ ,1 c Z V0" dr,,Ste-vi Ka je izvedlo, toda to, kar smo jaške zapreke in to. srednji vbod na organizirali in videli, moremo ugoto- prvo lutko, dolgi vbod in ' udarec s vitL da imamo v naših vrstah nadarje-konitom. ne tekmovalce. Na crossu zmagovalcev > ,, h r, , v Litiji je okrajna ekipa zasedla veci- Opomba. Zmagovalec je tisti tekmo- n» prvih mest posameznih skupin in s valeč, ki je pravilno presmučal vse t?m vll,a novega elana širom dravograj- etape in istočasno dosegel naiboliši !„effa ok/tJai Titov^ -5tareta 3e bila za-čas V nrimer,, ^ °0S?Sel naJD°Lsl res množično organizirana, saj je sode-ca5. v primeru, da tekmovalec pri to val o preko 2000 ljudi. V juniju smo metanju bombe ni direktno zadel v [z.ved|i reorganizacijo okraja, kar pa to Pomen snmtestva za armado umakne in izvidnik-smučar ga v le- . . žečem položaju napada s puško. Pri organizaciji raznih smučarskih 5. 30 m juriš in vbodi z nožem. Da bo tekmovanje zanimivejše je tečajev, v tovarnah in drugih ustano- Smučarji-omladinci, ki tekmujejo v Potrebno, da tekmujeta po dva mla-vah je potrebno organizirati posebne tej vojaški disciplini, imajo na sebi dinca, ker pri tem' skušata, kdo bo »smučarske vojaške poligone«, ki so smučarsko obleko in puško preko prvi prispel na cilj. Potrebno je se-urejeni posebno v Sovjetski zvezi v ramen. veda paziti, da so vse faze za časa Rdeči armadi v drugih športnih Praktična oblika tega smučarskega tekmovanja pravilno izvedene (po-organizacijflh«. Smučarski poligon« tekmovanja za časa vojne bi izgledala sebno paziti na pravilni vbod z no-izgleda slično kot je tek preko vojaš- takole: žem, da si tekmovalec ne pomaga s ških preprek v tekmovanju za fizkul- Izvidnik-smučar gre v patrolo po palicami, kadar presmuča drugo in turni znak. Cilj tega tekmovanja je, odprtem prostoru, zamaskiran v bel četrto fazo itd.), da se mladinci-smučarji pripravijo v plašč in preskakuje jarke, ograje, po-predvojaški vzgoji na vojaško življe- sekana drevesa itd., ki jih sreča na nje in da bodo lažje prenašali vse fi- poti. Ker ga sovražnik opazi, ga pri- V < r> TV) p v-, eku so sledeča: 1- Tek na smučkah. Na drugi tretji- žične napore v času odsluženja vo- čne obstreljevati z mitraljezem. Izvid- meie^ vi. Prav ta društva hi bila lahko najuspešnejša in na^nočnejša po številu Pl OMciJtr« 4noljš: skakalci že mislijo na pridani smučarske sekcije ljubljanskega 1,1<>d."j? »'‘“»PUske igre in d,žalujejo, železničarja niso hoteli zaostali za osla- da zc let°s nlmillp) dobrega norveškega Umi smučarji. Preteklo nedeljo so se od- trenerja, ki bi jih temeljito pripravi] ori.-hnn \ ,'c.,fli0,en>, kjer so si že lani za nastop na olimpijskih igrah 1- W52. ?a^nlo)10terruspešnoK>dek. saj že kar rga-^ mzirala sekcija prvo javno. . produkcijo mmms isiiisi mmm m&mi -;fse« srnsmrn P0Mijo kar dobro in naglo prihajajo in znanja, ki ga bodo na bodočih tek- ^ ^^ri^o^dU^tvom1^ *T»"fe* Pri mladincih pa je zasedel prvo mesto v dobro formo. Preteklo nedeljo So se niovanj.h .s pridom iiporaibile. Neka- smučanje. Pri tem je še posebno razve-??4?r • ^ RP1bert Bardutizky s časom pomerili med seboj na 25 metrska ska- tere med tefiajnicami so začele s smu- seijivo dejstvo, da smo med gledalci opa- HM. ”r*“J ** *■teh* v f-i-- -*-vi 'T tS m - S Po teku so bite tekme v smuku z Itn- -SD Enotnosti m izbirnih tekem za «e- na koncu tečaja ze pokazale videu na- prostora. domačega filma o V. zimski olimplndi 1948 v St. Moritzu in prikazala film dne 6. januarja v Mladinski dvorani. Posre- produkeija). S sestavami pod a) (domači avtorji) smejo tekmovati v zveznem merilu. S sestavami pod b) smejo tekmovati le v republiškem merilu, 01. K. Tekme so lahko: a) Društvene. Tu se osnujejo vse točke sporeua (akademije) b) Okrajne. Pri teli (na akademiji) lahko nastopajo tisti oddelki (skupine), ki so dosegli vsaj 70 •/• dosegljivih točk in razen tega skupine, ki so sicer dosegle manj točk, vendar o njih ocenjevalna komisija misli, da so primerne za nadaljno tekmo, s čimer Je dana možnost, da se take skupine in avtorji še bolje pripra- jajo pogum. d) Uporabo težko prjučljlvih sestav in gibovnih povezav. e) Lahkotna in elegantna izvedba, brezhibno in umetniško podajanje tudi lažjih prvin. f) Hitrost izvedbe. g) čas trajanja izvajanja (dolgost). Čl. 16. Fiziološki učinek vaj: a) Ustrezati mora po starosti in spolu vili točk, vendar lahko okrajne oee- 'f “hnhitrnaH^nočasi) e) IzboHša naj njovalne komisije dovolijo nadaljne s* 1,0 I' ,™ a t» tekmovanje tudi skupinam, ki so £rio telesa„,**).**»' v ^,'lSi ,J”,astneea’ sicer dosegle manj točk, bi pa bile m lahko z nadaljno vadbo in izpopol- telesa ter trdnost gibanja. Čl. 17. Ocenjujeta so predvsem dfscl-izvedba posameznikov ijs. Eitotel*" aiiiTitin tjs .«£Sgfc^dlSSfSs: ešA”* jo bila (lolga okrog lioi m, ^mladince tl11! j ubite! j,; skakalnega športa lahko progi, že dosegle razmeroma dobre a'"eo” An te? načelu ik^ “teh n ičneg a° odbora l('z dan, najbolje ocenjene skupine pa Pri posameznikih se ocenjuje: SCI) m, pinonirji pa so se jiomcejli na videlii Itdcmovati ma nnedd ril št vteailh čase, SZS. V filiiiu samem pa smo videli tek- tekmujejo na republiški večerni akade- a) pravilna drža telesa, b) obvladanje progi ,>60 m. Doseženi so bili povprečno tok nudi na 45 in skaknlnici v Planic’ Prve dni tečaia fe slabo vreme moč- movanje v štafeti, tek na 50 km in 18 km, mWer. c . , ... . , prvin v sestavi, c) trdnost v Kinih in dr-- zc o dobri, časi, kar kaže, da smučarska “'M „m I Jml K e l/aVTa -oški in ženski smuk, moški in ženski «> /jcane. , Seštove_ domačih .avtorjev žal, ter. vse sestave (pomote), d) _ r.zgt (čl, 6), ki dosežejo na republiški hanost telesa, e) harmonija tolalnegn gi-tekmi 80 “/. dosegljivih točk, se lahko banja (glave, telesa, udov), f) izraz — udeležijo tekme v zveznem merilu, doživljanje in občutek za pravilno in Za to tekmo morajo predložiti av- lepo podajan le (telovadna deklamacija), torji tudi spisne sestave. g) ritmična izvedba. Čl. 8. Za tekme se podelijo diplome prj celoti so ocenjujejo: vse točke, ki in priznanja društvom, njih oddelkom s0 naštete pri posamezniku, po vrhu pa in avtorjem. še kritje in ravnanje, kjer sta potrebni. Čl. 9. Roke za tekme določa TZS — l*ri pomotah posameznikov in celote »e sekcija Sšd Zeieniztt Mn«**? ,.Pn*lem specialnih skakalnih smu- no oviralo ko pa"ee je ozračje ohla- sIalom_ umet„o drsanje moških in s„,u-mlad kader, ki se bo oh vestnih nadalj- c: pomeni precejšnjo oviro za uspešen dlio, so tečajnice vadile redno pod čarske skoke. Zelo je ugajalo in ugodno nih treningih usnešno razvil. zaključek zveznega tečaja za smučam- stometrsko Skakalnico in v gozdu pod odjeknilo, mislim tudi v vzgojnem smi- r^ledniuV jLez Iliiasi sekund82'ja- skc skoke, kajti skakalci imajo po Domom v Planici. Kakor so bile mar- f"; predvajanje smučarskih tekov saj nez Zupet 39, 3 Ludvik Lah 41. Pri mla- VOČiui le p,n p)nr gkakal-nih smuči, s Ijive pri treningu, tako SO se odliko- raištrjena.^Vhlel^^mo0 visoko kvaliteto dincih je zmagal line škrjanc s časom katerimi nastopajo in tudi trenirajo, vale po vzorni discipliniranosti, k! jc fn znanje severnjakov, ki so nas navdu- --- ...1 ... ' - *- .................... ' 1 1 - - * — Rem. da bi bilo ustreženo okraju, oz. TZS. a) razvrstitev telovadcev, glede na rast smučarjev In ostalih ljubi- * tj OCENJEVALNI KOMISIJA: telovaden (velikost, postav no st itd.), , lle mmiauA. h) prostorna razvrstitev telovadcev in čl. 10. Ocenjevalna komisija Je ta.kole izkoristev vsega prostora (radi dinami-sestavljena: ke — sestave) ob prihodu in odhodu ter a) za društvene tekme iz načelnika in m6(| delom, c) obleka: kroj in barva- načelnice okraja ter še enega člana, d) prh od in odhod (samoniklost nastopa ki ga določi okrajno načelnifitvo; |n odstopa), e) svetlobni učinki se ne b) zn okrajne tekme iz enega člana, ki ocenjujejo. bed nt lf °k o mi sij e, In kCt" " Gtaahena . prem, Java: sjje iz točke a)* a' Glasbena spremljava je dovoljena S c) za republiške /tekme določi TZS različnimi glasbili, naj si bo_ posamič, Lgoainmtretjeemesdto padMarkVo°župan”: /,lljn0' 2 sekund. Tek- tudi v lej_ smeri tziboljsa pogoje za teki za njimi zajtrk mazanje m pre- fe]'|,‘v 5l,llrt gled opreme, od 9. do 11. trening na ponovi1LIOrta Skakalni^ tečaj v PlanM bo trajal Qk tviJkTifg o konca jainuarja m se bo zakljiičil pr^java„ jo. po večerji jia so imele te- me so dobro uspele, prihodnje pa bodo uspeh tečaja, ob boljši preskrbi z opremo gotovo že boljše. , m m UO Ratečani SO izvedli S skoki vseh udeležencev na ........ k ■ • - ■ . , , drag; del tekmrvanj 1^,«” K” to p,'!/ Kakor smo poročali v zadnji številki pa bodo drzni skaikailci z usiTC- opom-ml, da je prijel uan počitka. h0m ’el- po njeni strmini. " J .............................. dila prve letošnje tekme v Planici v okviru društvenega doma in sicer v teku mladincev in pionirjev, me*l tem ko so se v nedeljo .4. t. m. v smuku pomerili s člani in mladinci, medtem ko so morale skakalno tekme zaradi neuporabnosti skakalnio žal odpasti. Udeležba na tekmovanju v smuku Je bila sicer precej boljša od udeležbe na tekili, vendar pa z ozirom na število aktivnih članov smučarske sekcijo TD Rateče-Planica še vedno preskromna če bi predvajanje filma G. Z. Dcdaisto poročilo k tete« v klavrni kembiandii v Planiti Proga za člane je imela okrog 400 in višinske razlike in je bila dolga 23110 m, medtem ko so mladinci startali na 2000 m (lotgi progi. Tekmovalcev je bilo pri članih 9. pri mladincih pa 8. :.. ...u,- vredna Je, da so tekme privabite na cilj veliko število gledalcev, povečini domačinov, ki so vsekakor pokazali s tein zanimanjem, da ljubijo naš smučarski šport, katerega središč je prav v planiški dolini. Organizacija tekmovanj je bila dobra in jo tekmovanje pokaralo dobro kvaliteto tekmovalcev smučarske sekcije TD Itateče-Planica, ki marllivo in uspešno nadaljuje dolgoletno planiško smučarsko tradicijo. Doseženi so bili naslednji tehnični rezi: hoti: _ , Člani: 1. Emil Žerjav 2:11, 2. Jože Mežik 2:36, 3. Andrej Kerštjan 2:42. Mladinci: 1. Andrej Mežik 2:45, 2. Jože Gregorij 2:49, 3. Anton Makovce 3:14. —c— Pod skrbnfm vodstvom je tečaj v celoti dobro usipel in pomeni n^v Popravljamo plasman v teku članov na 18 km v Planici 9. t. m. Člani 8 km: 1. Dekleva Milan 42:07. uspeli pri izvajanju odgovornih nalog 43 AO^.^Tsten^Rade0!^ A ^Černič za pravilno vzgojo našega smučar- Tone 43:40 (vsi Enotnost). Mladinci In elani so se pomerili na obnLzboln izkušnjo (prakso)." 25 ni skakalnici in dosegli naslednje *--- rezultate: mladinci: skega kaidna tudi med ženami. Film o zimski climpiadi leta I94tf. 1. BorStnar 127.3 točke vidikih: Pohvaliti moramo nadvse delavno smučarsko sekcijo S. D Enotnost iz Ljubljane ki ne dela uspešno samo pri kvali- (19, 20 m), 2. Bras 121.6 (16.5 ln 18.6 m), 3. Babnik 117.3 (17. 17 m). 4. Močnik 111.8 (16, 18 m). 5. Dobrin 110.1 (16.5, 17 m). VSI so član! Enotnosti, člani: L. Prlbošek Franc 141.2 točke pokazali v smučarskem udejstvovanju V Planici so imele tečaj o”-06"”'1-smučarske tekačice V začetku januarja t. 1. se je v FLRJ, ko so v plemenitih borbah tek- ____ _ Planici začel prvi letošnji smučarski movala v različnih športnih panogah. novem letu v Planici začel zvezni te- tečaj za ženske v tekih, ki se ga je Istočasno so se društva med seboj do- čaj, ki ga trenutno poseča 22 smučar- udeležilo skupno H tečajnic iz. Ljub- govorila, da bodo v zimskem času or- skih skakalcev. V tečaju so poleg šte- Ijane, Maribora, Kranja, Krope, Ble- ganizirala tudi smučarska tekmovanja, vi],niIt mladih skakalcev tudi vsi naši da, Št. Vida Č11 Novega mesta. Tečaj ki bodo v naši lepi Gorenjski. Razum- tativnem in kvantitativnem razvoju (23.5, 24 m). 2 P.azboršelc Ivo 130 4 smučarstva in posebej tekmovalnega (22, 21 m), 3. Urbane Lado 125.4 (21, sinučarstva. temveč skrbi tudi za popu- 22 m), 4. Adlešlč Albin 125 3 (20, 21 larizacijo in propagando to koristne in m), B. Modic 113.3 (18.5, 19 m) železničarji Jugoslavije se bedo pomerili tudi na smučlščiSt Smučarsko življenje in udejstvova- Čeh še bolj poglobili vezi bratstva in po tem"le: nje je prav v teh dneh zajelo najširše edinstva. plasti naših lizkulturnikov. Medtem, ko Tekmovanja Železničarjev bodo ob-so nekatera tekmovanja v minulih segala naslednji spored: tednih pokazala marljivost naših športnih društev, bodo v času od 28. do 31. januarja tudi naši Železničarji šestčlansko komisijo s predsednikom; (di v orkestru, ali z zborom in recitacijo, d) avtorji vaj ne sinejo biti člani oee- b) Skladba nat ima že sama po sebi jevalne komisije umetniško vrednost in naj bo lepo skle- ci. H. Člani ocenjevalnih komisij mo- njena, e) Skladba naj lio sestavljena po rajo imeti primerno fizkulturno iz- harmonijsklh in kompozicijskih načelih - - ',lčni„ f„r»|1enl d) Skladba naj bo doumljiva in rlimlcno III OCENA ' primerno odtehtana, e) Godci morajo C1.J.2; Sestave se ocenjujejo po teh-le ^1Xd^n!palh|inm^jlnna0pra!r7lno 15 točk Povdarjanje in skoraj mrtromomski takt, 15 f> dinamiko in te treba odločno pognati v boj, ali pa po- cije je Tomažu pomagalo, da je postal ygUpaj 1U točk. z’• . , , ginitl v suženjstvu. Bolj ko so drog za 60 bolj borben, še bolj predan ljudstvu x J. 1 x zklon — stoja Izstopno na- drugim padali režimi, boli je Tomaž go- in delavskemu razredu. Vo vrnitvi je J. Bradlja dvovisinska. proj z levo — skoz! prlrnčonto In pred- rečo Zbiral okrog sebe pristaše delavske- svojo delovanje.le še povečal In ko so po 4. Nižja lestvena do prsi, višja lest- ro£pn-1<' vzročiti. dlani naprej Ko je prišla doba gospodarske krize, ga gibanja. Kljub strogim prepovedim bohinjski zemlji zagomazell okrutni na- vina uad 6iav0. iz stoje zunaj sredi , ™ ,v 1588,10 x' 'l?000" v, V0- . uuuc» °v -v,““ »-**.*“" u-.—,* »- npusmiHenpirfl davčneira vi laka ki in preganianju komunistov, je vedno po- cisti, je bil iomaž Godec prvi partizan, bradlje, čelu k višji lestvini ■ naskok v 0 zanožno z Ipvo odročitl dlani dol, sklical upravičence te planine na sesta- ^ r H fska 1 o tl nm afot r Jo vi no ’ le gosteje prirejal skrivne sestanke s slo- oborožen z. bombami in revolverjem, ki vaznadimiJemom - kol ob vdesno s s,o1a 'zdo-pno na orel z tovo - T,„d,0,vYčednda e e sMe- ^»^‘“Godee^or^nkfra. umm proil fimi tovariš . Poleg tega političnega m Je ■bH^ri-e,el I, 'bivše -KO^anske V \XW- premah ouLčno”'v poskok na-,Pv1 Prednožno skrčit, do, ss^SDi-v-i.r-.s.si.-s ^a,■Ee„;E s-.-™ odgovor1! v.-dažVtveJP n.PloDedlj "i-f, ‘ f', ,T ‘,/' It.h ,77,1’", J ^, ..7jo idod.d.l, l-Jm" PMrMPiLTi^jlL^deViTVluV 1'° levii« iFnl^lifdjo^UslvhiT™ nd"t*okf" d«,n, .»Pjl, n-d-ndno ,e- $:Ss.-y* "k"«.** fI *£ Er":s:,s"M rESSa Sis2 iiraS Fr ™ gib trnjevih potih, ko je Tomaž Godec p<)1l|0Ll-®-l , ciz Hnliitellev belega športa Nle-ova četi borec in njegovi tovariši, kakor vsi Prednožno z desno čez višjo lest- svojo zamisel gradnje doma v Govnaču l rejsn.lo zimo so v SK Bolunji iz- •l*le‘,1Uua*tK..aJ „ h i,i„u športniki so z veliko žalost|0 sureJeli vln? _ predklon, zanožlti desno (ra- stojno, oprijem z desno za višjo Počastitt bomo spomin padšifo bovcev-smučaviev Toma3 Godec se je na kratko odločil in ^“skoraT*začet" uresničevati Vp^'je“ na- vedif-nVjveč^jugLlo^an^ko“arsko* Je bila pobuda, da Je klub zaslužnemu V»r.niK, so z vet.KO žalostjo »preje.. letefkrJprotinrcdloege.ČKaar jePs težavo i:tf/'st/-»LTmnnž Godec je Ml ,,o dose neke,!,' seniku v^SUH^EnžiM to/ nato leetvino) (T. 2) - vzklon, pvlnozffi zbral i„ -gradil, so mu podrli tisti, ki “nl'‘ .l‘8pe'llh. ,8p ,LrP<^ iv„1^/i li tl./.nr nnstavB š»o, enik “ V Planinskem' vest- odpeljan v Begunje in nato v Mautliau- desno — pol obrata v desno — z opri-so se bali, da bi zaradi teh uspehov ”e” , ' ]l L. ,,N nt*,,k’Mk , Ve nrisnfno nanisai rDom ne na sem, ustreljen. jemom z levo za višjo lestvino seskok Tomaž pridobil na ugledu in vplivu. Vsa L / i !, ! -i' ii športnika in umetnika odkate- Taka je bila življenska pot Tomaža podmetno (T .3). — Skupaj 10 točk. njegova borba za postavitev planinske ',L anlp'/«! ' f. z" n,-sto rega8se Se Tomaž 'codee marsikaj“dobre- G ' :if' Zr; S fc«Wl« l>°v!i ceste SsM delovnem,,1 človeku V,,'"n'iLod'družini! «««e. To Je bil zanj nalveijl »darec. ko so gradili le cesto iz Srednje vasi na n - In tistim, ki »ribalaio • gore le za- Je sooroal. da le m, mednarodnih tekmah I skovnleo. te da razmetavalo svoje bogastvo. V«- zado.uč zaslepil svojo domovino. V jeseni 1939 Je hillretjič vpoklican na del ie doieeon, da bodo tudi delaven in V svetu je vrelo. Povsod so se Jeli orožne vaje. Ker so ga ožigosali da je kmetu zasijali V-nSi >:isi in bo v svojih mrzlično pripravljali m, vojno in 1 Itn- goreč komunist so mu odslej bili orož-gornh iskal oddiha in počitka no truda- hinjskein kotu se je življenje še poslali- piki vselei za petami, končno pa Je mo-polnem delo. šalo. Tomaž Godec se je komaj prerival ral s svojimi tovariši v januarju 1941 v 5 Preskok In nreval. . , .... , . . - ------ Koza na Sir. višina 116 cm odrivna rokama na nižji lestvini (T. 2) — kolo deska visoka 10 cm. oddaljena od kozp premah skrčno naprej v vis ležno pred 50 em: prednožno z desno z dvojnim obratom Raznožka v vzporo čepno 1n prava, v levo v vis ležno pred rokama, (pred- ranrej (T. 5, tor vzknk uleknleno od-nožltl visoko desno ln med obratom rotiti gor. dlani naprej — dpskok v drža v prednoženjn visoko, med obra- počen In vzravnava v stojo spptno. prlrotitl fT 5) — Plcnnnj 10 točk. 7. Skok v višino- 100—vnem 8. Tek na c 0m: i0 5—9,4 sekund Nadsltevanje na 4. strani) . tom preprljem z desno In z levo T 2) \\ s sonožnim odrivom od nižje lestvlne i' naupor v vzporo na višji lestvini (T 2) — razovka na trebuhu, odročitl, dlani dol (T. 2) — oprijem" z levo v podprljetn, z desno za nižjo lestvino v nadprljem — zanožka v desno (T. 2) — Skupaj 10 točk. 4. Gred. Iz stoje čelno na levem koncu gredi Višina 120 cm: 'širai r »prvenstvo FLEJ v šahu ]e končano Še. v z.-iflnjem kolu se odločilo, kdo ,o zasedel šahovski prestol. Pirca, ki je sicer v vodstvu v predzadnjem kolu sam, ga lahko dohiti še Gligorič, ki ima eno partijo prekinjeno s šubaričem v boljšem položaju. Za pol točke za njima pa ju spremlja Rabar, ki pa igra v zadnjem kolu z Gligoričem. Ta partija bo odločila o prvem, drugem in tretjem mestu. Trifunovič je s svojimi remiji pokvaril položaj kot kandidat za prvo mesto in se bo moral zadovoljiti z enim izmed drugega do četrtega mesta, XIII. kolo. V XIII. kolu je bilo največje zanimanje za partijo Gligorič— Pirc. V umetniškem paviljonu na Kali-mekdanu je prisostvovalo temu kolu okoli 2800 gledalcev. Pire se je branil proti Gligoriču s siciljanko. Ves potek partijo je kazal znamenje velike borbe. Takoj ob prehodu otvoritve v srednjo igro jo Piro žrtvoval enega kmeta, izmenjal Gligoričevo najnevarnejšo figuro, belopolnega lovca. Nato je skoncentriral vse figure za napad na oslabljeno belo. kraljevo krilo. V 25. potezi je nastopil kritični moment, Pire jo žrtvoval konja. V tej fazi igre se je zelo dobro izkazal Gligorič, pokazal je izredno odpornost v obrambi, čeravno je vprašanje, če se je Pirc posluževal najmočnejšega v 'nadaljevanju. Po likvidaciji in izmenjavi vseh napadalnih figur je prišlo do trnjavske končnice, v kateri je Gligorič imel kmeta več. Partija je bila prekinjena v tem položaju in je večina verjela, da se bo partija končala neodločeno. Vendar je Gligorič našel najboljše nadaljevanje in .ie partijo dobil. Najbolj razburljiva partija tega kola je bila med Fudererjem in Pucem. Puc je že v otvoritvi izbiral slabše nadaljevanje, ker je hotel s tem iznenaditi svojega nasprotnika. To so mu ni posrečilo in je zašel v težave. Ko je že izgledalo, da bo moral Puc predati partijo, je našel duhovito žrtev dame za figuro in začel z motnim napadom. Fuderer se je dobro branil in je v kritičnem trenutku našel žrtev dveh trdnjav ter s tem spravil nasprotnikovega kralja na odprto desko in ga po 37. potezi postavil pred neubranljiv mat. Rabar je kot črni v katalonski otvoritvi prišel do napada na damskem krilu ter prisilil Andrica, po osvojitvi kvaliteti v 26. potezi na predajo. V španski partiji Simonovič—Milič je črni dosegel boljšo pozicijo. Ker pa Je porabil veliko Časa za razmišljanje in da bi se izognil časovni stiski, je pristal v 32. potezi na remis. Nedeljkovič je premagal Janoševiča, ki se je branil B Aljehinovo obrambo. Janoševič je v srednji gri zamenjal vrstni red potez, zaradi katerega je prišel v težko pozicijo in izgubil kmeta ter se je moral v 34. potezi predati, S to zmago je Nedeljkovič dosegel Četrti bal, ker ima že 40*/» možnih točk, in s tem tudi mojstrski naslov. Udovčič je pri nadaljevanju premagal Horvata. Ravno tako je pri nadaljevanju Božič premagal Kulžinskega. Vukovič je do-bil partijo proti šubariču. Partija med Djajo in Trifunovičem je bila ta dan preložena zaradi Trifunovi-čeve bolezni ter sta jo odigrala na prvi prosti dan. Partija se je končala neodločeno. rivi je stal nekoliko slabše. Ker pa Božič ni našel najboljšega nadaljevanja, da bi z žrtvijo figure odločil partijo v svojo korist, se je posrečilo Fudererju z odličnimi manevri konjev, da je prišel do močnega napada, kar mu je prineslo eno figuro, nakar se je Božič predal. Janoševič se je tudi sedaj branil proti Horvatu z Aljehinovo obrambo. V srednji igri je Horvat dobil terensko premoč ter osvojil kvaliteto in prisilil nasprotnika v 32. potezi na predajo. Ne- Nogomefna prvenstva evropskih držav ITALIJA — 21. kolo: Fiorentina : Ju-ventus 0:0, Genoa : Livorno 3:2, Lazio : Padna 1:1, Sampdoria : Bari 2:1, Milan : Palermo 2:1, Modena : Lucchese 4:0, Novara : Inter 1:1, Bologna : Pro Patria 2:0, Torino : Atalante 2:0, Trie-slina : Roma 2:0. Lestvica: Torino 30. Genoa 29, Inter 28, Sampdoria 26, Trie-stina in Lucchese 25, Milan 24 itd. Francija, 22. koto': Stade Franeais Lille 1:0, Reims : Meta 3 :2, Marseille : Sochaux 3 :li, Montpellier : Rennes 2 :1 Nice : Cannes 2 :1, Strassbourgh : Sete 0:0, Roubaix :Nancy3:0, Toulouse : St. Etienne 5:1. Lestvica: Marseille 30, Lille 29, Racing, Reims in Rennes 27 Itd. V tekmovanju za nogometni pokal je bila danes le ponovljena tekma, v kateri je Racing premagal Orleans z 1:0 ANGLIJA — 26. kolo: Arsenal : Sheffield U. 5:3, Blackpool : Sunder-land 3:3, Charlton Ath. : Manchester C. 1:0, Middlesbrough : Preston NE 1:0, Newcastle : Burnlev 1:1, Portsmouth : Stoke C. 1:0. Lestvica: Portsmouth 36, Newcastle 34, Derby County 33, Manchester U. in Charlton Ath. 32 itd. Ponovljene tekme III. kola za nogometni pokal so se končale takole: Liverpool : Notts FST 4:0, Bolton W. : Aston Vitla 0:0, Huddersfield : 0ueen‘s Park Rangers 5:0, Leicester C. : Birmingham C. 1:1. Jugoslovanski hokejisti v Avstriji Naši najuspešnejši hokejski reprezen tanti na turneji v Avstriji: Stipetič, Aljančič in Pavletič. Na štadionu »Bisletn v Oslu je bilo dvodnevno mednarodno tekmovanje v hitrostnem drsanju, na katerem so poleg domačih nastopili tudi neKa^eri švedski tekači in Nizozemec. Broek-man. V končnem plasmanu je prvo mesto zasedel Breekman s 195.u točkami pred Norvežanom Liaklevom ter I. Martinssonom, medtem ko je Šved Iieddlund zasedel šele _ peto mesto. Tehnični rezultati na 500 m: L Hauer (N.) 43.8, 2. Komsmo (N) 44.6; 1500 m: 1. Broekman (N) 2:22.0, 2. Lialev (N) 2:23,2: 3000 m: 1. Broekman 5:00,0, 2. Liaklev 5:03,3, 3. Peter-sen (N) 5:04,7; 5000 m: 1. Broekman 8:34,1, 2. Liaklev 8:34,2, 3. Pertersen ' Na' prvenstvu Švice v hokeju na ledu so bile preetkli teden odigrane zadnje tekme za vrstn ired v skupinah in sicer: HC Arosa : Grasshop-ners 13:1, Rotweiss (Basel) : HC Davos 4:4, SC Bern : Montchoisi 5.3. Zuricher SC : Young Sprmters 8:2.. V finale so se plasirali iz prve skupine Rotweiss in HC Davos, « druge skupine pa Ziircher SC in HC urosa. Italijanski športni list »Corriere delto Šport«, ki izhaja v Rimu, je objavil lestvico najboljših teniških igralcev Evrope, katera na svojem vrhu izgleda takole: Drobny, Asboth, Bergelin, Cucelli, Bernard. Olimpijski zmagovalec v . deseteroboju, 18 letni Bob Mathias, je bil kot najboljši športmkh ŽDA v. letu 1948. nagrajen s »Suliivan trofejo«. Vsezvezni komite za fizkulturo .in šport je o priliki proslave 30 letnice beloruske republike odlikoval neKaj J najboljših beloruskih., lizkulturmkov. od- Med nagrajenci so bili tudi nogomet- 7• ,__________ \ i .. / T\,T-i>-i c Ir 1 TTnr/iorvilf XIV. kolo, »V tem kolu so favoriti zopet zmagali. Gligorič, Pirc in Rabar, dočim je Trifunovič samo remiziral. Gligorič in Janoševič sta igrala siciii-janko. Jancševič je kot črni skoncentriral vse svoje figure na damsko krilo, to je izkoristil Gligorič za napad v nasprotnikovega kralja in ga prisilil v 31. potezi na predajo. Trifunovič in Andrič sta v. damskem gambitu remizirala v 35. potezi, Milič in Nedeljkovič sta se ravno tako sporazumela v 32. potezi za neodločen rezultat. Puc jo v španski igri kot beli proti Djaji začel že v otvoritvi z napadom, ki pa ga je Djaja s točno Igro razbil. Beli kralj je ostal naenkrat sam v napadu črnih figur. Vsi poskusi Puca, da bi začel s protinapadom, so ostali ljrsz uspeha in se je v 27. potezi moral predati pred neubranljivim matom, Udovčič je dobil proti Božiču. S to zmago se približuje za osvojitev mojstrskega naslova. Iz naslednjih treh partij mu je potrebno še 1 in pol točke, da doseže 50*/», kar je potrebno za dosego mojstrskega naslova. Pirc je premagal Horvata, ki se je branil z Grunfeldovo obrambe. Partija je bil# identična s partijo Pirc—Stolz v Karlovih Varih do 10. poteze. Horvat je nato izbral drugo nadaljevanje ter izenačil, vendar je v srednji igri zašel v težave, po lepi kombinaciji Pirčevi je izgubil trdnjavo in dve lahki figuri za damo ter se je v 39. potezi predal. Vukovič je kot črni proti Rabarju žrtvoval kmeta, da bi prišel do iniciativi. Rabar je kmeta obdržal do končnice, ker Vukovič ni izkoristil prilike, da bi forsiral remis z večnim šahom ter pri nadaljevanju z lahkoto zmagal. Kulžinski je premagal Fudererja. XV. kolo. V tem kolu je prišlo do velikega presenečenja. Do sedaj vodeči Gligorič, ki je z zmago nad Pircem bil v vodstvu za eno točko naskoka sam, je izgubil partijo proti Miliču. Milič se je branil z Grunfeldovo obrambo. Gligorič se je hotel izogniti izenačeni poziciji ter je iskal zaplete. Milič se je dobro branil, osvojil konja za dva kmeta in premagal v 40. potezi Gligoriča. Puc je v staroindijski obrambi izvedel kot črni svojo idejo in ker Andrič ni našel najboljšega odgovora, je zašel kmalu v težke pozicijo. Puc je s trdnjavami prišel na drugo linijo nasprotnikovo ter ga prisilil, da je dal damo za trdnjavo, s čimer je bila partija že odločena. Andrič so je kmalu nato predal. Kulžinski in Djaja sta v slovanski obrambi hitro Izmenjala vse lahke figure in ko sta videla, da je pozicija enaka, sta se sporazumela v 25. potezi za remis. Simonovič in Rabar sta se po mnogih izmenjavah v 27. potezi sporazumela za neodločen rezultat. Fnderer je igral italijansko otvoritev proti Božiču. V otvo- Velemojster Vasja Pirc deljkovič in Šubarič sta se pri nadaljevanju sporazumela za remis. Trifunovič in Vukovič sta igrala Capablinkin sistem damskega gambita. Trifunovič je vso partijo napadal s težkimi sigurami na damskem krilu, Vukovič pa je poskušal z napadom na nasprotnikovega kralja. Partija je bila prekinjena. Pirc je tik pred prekinitvijo osvojil kmeta proti Udovčiču in je v nadaljevanju prisilil nasprotnika na predajo. V XVI. kolu je Janoševič po petih izgubljenih partijah zopet eno partijo dobil proti Udovčiču. Partija med Trifunovičem in Simonovičem se je končala neodločeno. Vukovič je premagal Puca. Andrič in Kulžinski kta remizirala. Fnderer je premagal Djajo. Pirc je premagal Božiča, dočim so partije Milič—Horvat, šubarič—Gligorič, Rabar—Nedeljkovič prekinjene. L. Š. Mladinsko prvenstvu Slovenije MARIBOR- 16. jan. Danes dopoldne se je začel v šahovski igralnici kavarne Astoria mladinsko šahovsko prvenstvo Slovenije. Sodeluje 15 najboljših šahistov mladincev iz vse Slovenije. Vodstvo turnirja je v rokah mariborskega šahovskega odbora. Po pozdravnem nagovoru je sledilo žrebanje, pri katerem so dobili posamezni tekmovalci naslednje številke: 1. Toš, 2. Podkrajšek, 3. Vavpotič, 4. Ribarič, 5. Njegovan, 6. Vospernik, 7. Drobez, 8. Sila, 9. Šinkovec, 10. Cuderman, 11. Kos, 12. Kersnik, 13. Kržin, 14. Petrič, 15. Vetej, 16. Roblek. Takoj po žrebanju se je začelo I. kolo, v katerem so bili naslednji rezultati: Toš : Roblek prekinjeno, Podkrajšek : Vatej 1:0, Vavpotič : Petrič 0:1, Ribarič : Kržin 1:0, Njegovan : Kersnik 1:0, Vospernik : Kos 0:1, Drobez : Cuderman 1 : 0, Sila : Šinkovec 1 : 0. Zanimanje za mladinsko šahovsko prvenstvo je veliko, že prvi dan je prisostvovalo turnirju nad 150 gledalcev. Mladinsko prvenstvo Ljubljane V zvezi z razpisom mladinskega turnirja za prvenstvo Slovenije je ljubljanska mladinska organizacija organizirala mladinski turnir za prvenstvo Ljubljane v šahu. 13. januarja je bil turnir končan in je bil dosežen sledeči plasman: 1. Bajec Ivo z 10 in pol točkami, 2. Ribarič Marijan z 10, 3. Keržin Frane z S in pol. 4. Petrič Ivo z 9, 5. Blinc Robert z 8 in pol, 6. Vrhovec Avgust z 8. 7. Roblek Edvard s 6 in pol, 8. Vospernik Zdravko 6, 9. Hočevar Borut s 5 in pol, 10. Tavčar Rado s 5, 11. do 13. Metlika Ivo, šlamberger Zdravko in Mohar arol s 4, 14. Debevc Leopold s pol točke. Pet plasiranih Ima pravico udeležb mladinskega prvenstva Slovenije. L. š. Šahovski turnir za prvenstvo Moskve so bo pričel 15. januarja. Med 17 tekmovalci bodo velemojstri Sovjetske zveze Andrej Liliental- Salo Flor, Vjačeslav Eagozin, lanskoletni moskovski prvak Vladimir Simagin, mojstri Alatorcev, Panov. Averbah in drugi. (Nadaljevanje s 3. strani) MLADINKE II,. razred. 1. Kratka kolebnica in prosta vaja: I.—IV. Preskakovanje kolebnice v teku v dvostopu levi bok obrnjen k sodničam; V.—VI. V petem taktu pol obrata v levo in preskakovanje enonožno s prednožnim skrčevanjem druge noge; VII.—VIII. Preskoki enonožno' z noge na nogo. IX.—,X. Poskoki sonožno z medsko-kom s pomikom naprej (ravnanje). XI.—XII. Poskoki sonožno na mestu brez medskoka. Ocenjujemo do 10 točk. Vaje se nadaljuje s prosto vajo., ki jo bomo priobčili za leto 1949. 2. Vrhunska prosta vaja. 1. Preval nazaj do stoje spetno (T. 2) in 2. s poskokom cel obrat v levo — prej — mahniti skozi skozi predročenje vzročiti — skozi od- predročenje, dlani dol, ročenje priročiti (T. 1), " * - " V začetku preteklega tedna je __________ - potovala hokejska reprezentanca Za- ni trener Dinama (Minsk), KorceoOV, TTT 1 nrednožiti desno — nredročiti,- greha, ki je bila pojacana z nekateri- rekorder in prvak SZ. v kolesarstvu i,11 P0* mi igralci iz Ljubljane in Beograda, Boljšakov in atletinja Aleksandra 9 vannžiti desno — zaročiti dlani na turnejo po Avstriji. Prvo tekmo je Cudin. , „ . ?an°f1 d6Sno zaročiti, mam odigrala v sredo 12. t. m. v Gradcu Hokejska reprezentanca Kanade je •"*- s&msTOnsatss w*8tiBr srsASSS „r,- i-tfViaikfromičViSfolJ*,"! STof™ 5 7:1 ročitl (T. 2). — Skopaj 10 točk -.• . ie bila trojica Tomič, Stipetič, Gogala. y yan Remu je bilo boksarsko sre-2. Iz stoje čelno na sredi za gredjo . ^asDlednjl jjan so nastopili naši hoke- Čanje med reprezentancama Italije m 1. zib počepno1 predročiti, d i na Quna-ju proti WEG-u, ki pred- Avstrije, v katerem je Italija zmaga- dol, _ ........... štavlja avstrijsko reprezentanco, m ia z j2:4. V posameznih skupinah so proti kateremu so naši igralci izgubili bm doseženi naslednji rezultati: z rezultatom 15:2 (3:0, 5:1, 7:1). Oba mušja — Bandinelli (I.). : Schmoler gola za Jugoslovane je dal dr. Gogala. (A.) neodločeno, petelmja •— Zudas Predvčerajšnjem so naši igralci na (I.i : Heri (A) po točkah, peresno-Dunaju dosegli drugo zmago na svo- lahka Fortnenti (I) je premagal jem gostovanju v Avstriji, in sicer Kerschbaumerja. po točkah, lanha nad drugim po moči dunajskim most: Gahmpi Schwarza (A.) P° , . _ vom EKE s 4:2 (0:0, 2:2, 2:0). V tej točkah, polsrednja. — D Otavio (D _• 4. drža (T, 4), Jari go se posebno odlikovali vratar Kresi (A) neodločeno, srednja^ III. 1.—2. štirje tekovni koraki na- Wpl-npr hranilec Kovačevič ter v na- Aielo (I) : je premagal .Podluckega 2. zib počepno —• zaročiti, dlani gor,. 3. vzlcok na gred v stojo spetno — predročiti in 4. odročlti, dlani dol (T. 3); II. i. pol obrata v levo v stojo za-nožno z desno, 2.—3. razovka stojno zanožno z desno — z lehtmi drža, prej (desna, leva, desna, leva) — odročno skrčiti, roki za glavo. 3. s prednoženjem leve seskok na-priročenje v 3. stoja izstopa z desno vstran In prednožiti skrižno not levo čez desno —• odskok — v desno uleknjeno — vzročiti (T. 3), 4, = 3. v nasprotno stan in preval naprej v vzkokom in vzravnavo v stojo spetno (T. 4). — Skupaj 10 točk. 3. Krogi. 1 Krogi doskočno: v tretjem pred-kolebu zgiba (T. 6) — drža — suniti kroge vstran in (z odročenjem) seskok (T. 4). — Skupaj 10 točk. 2, Krogi doskočno: v tretjem predko-lebu vis vznosno (T 6) — vls strmoglavo — vis vznosno (T. 3) — v zako-lebu seskok (T. 1). — Skupaj 10 točk. 3. Krogi dosežno: v tretjem pred-gugu cel obrat v desno (T. 3) — v za-gugu cel obrat v levo (T. 3) — v pred-gugu seskok (T. 4). — Skupaj 10 točk. A. Bradlja dvovišinska. 2. Iz stoje čelno zunaj bradlja pred jemom vis na višji lestvini: premah odjnožno z desno — premah odnožno z levo v vis ležno pred rokama na nižij lestvini (T. 3) — en in pol obrata V levo z visokim prednoženjem desne in preprijemom z desno v sed levonož-no (T. 4) — odročlti (T. 1) — pol obrata v levo v sed prednožno snožno —- s prednoženjem seskok (T. 2) — Skupaj 10 točk. 2. Iz stoej čelno zunaj bradlje pred nižjo lestvino : z naskokom vzpora na nižji lestvini (T. 2) — premah odnožno z desno in preprijem z desno na višjo lestvino — premah odnožno z levo — preprijem z levo na višjo lestvino v sed prednožno sonožno na nižji 4. doskok v počep In vzravnava, priročni (T. 3). — Skupaj 10 točk. 3. Iz stoje bočno ob gredi: 1. 1. stopiti z levo na gred, 2. stoja zanožno z desno na gredi — odročlti, dlani dol1, 3 —4 stoja izstopno naprej in klek na "levi •—• skozi prednoženje, odnože-nje in zanoženje (T. 3) ; II, 1. vzravnava in stoja izstopno z levo naprej. , 2. skozi prednoženje, odnozenje — zanoženje klek na desni, 3. vzpora klečno zanožno z levo, 4. zanožiti levo — predročiti desno, dlani dol (T. 4) Weiner, branilec Kovačevič ter v padu Pavletič in Renaulti. Gole pa so dosegli Tomič, Eržen, Renaulti in Da- X ^'anes je naše moštvo nastopilo v Leobnu proti domačemu Leoben EGE in igralo neodločeno 4:4. Jugoslovanski hokejisti so nastopali v naslednji postavi: Weiner, Kovačevič, Žitnik, Pavletič, Aljančič, Tomič, Stipetič, Gogala, Renauld, David, Vrabec. Donavski pokal v namiznem tenisu Bratislava, 16. jan. V dvorani Redu-ta je bilo med tednom tekmovanje za donavski pokal v namiznem 1 (A) s k. o. v drugem kom, poltežka — Disteni (I) je premagal Reisen-tauna (A) po točkah, težka — Hof-stadter (A) je premagal Baciguanja (1) po točkah. . .. V hokejskem nrvenstou Avstrije KAC iz Celovca je premagal dunajsko moštvo EKE s 4:i, Leoben pa s 6:3. Vsezvezni komite ZSSR za fizkulturo in šport je za svetovno prvenstvo za drsanje prijavil štiri najboljše drsalke. Svetovno prvenstvo bo 12. in 13. februarja v Kongsbergu na Norveškem. Avstralsko mesto Melbourne se je odločilo prevzeti organizacijo olimpijskih iger 1. 1956. ter bo svojo kandida- tenisu >>nm ie,vi i. uuv. tvi avuju Kakor" je bilo pričakovati se je vodila turo predložilo kongresu Mednarodne S5 8 mK0"‘S-M“ra' ki bo 23. in III. 1. vzklon — stoja izstopno na- magaTa"AvstrijčTs 6*:1,"Italijo"s 5:0, . *Vlad^ars^impry^n,YaJ1;°ketin prej z levo — odročlti, dlani dol, Francijo s 5:1, dočim je CSR prema- vs^r'nu t|kmo z moštvombZbro- 2. vzravnava v stojo zanozno z des- ffala ist0 nasprotnike s 5:0, 5 :0, 5:1. f^a V(Zid^icef z rezultatom 9:1, v Pardobicah pa z mestno reprezentanco s 7:1. Na prvenstvu Francije v namiznem no — z lehtmi drža, 3. seskok v desno s celim obratom v levo skozi vzročenje in priročenje od-ročiti, dlani dol. 4 doskok v počep in vzravnava, priročiti (T. 3). — Skupaj 10 točk. 6. Preskok. Koza na šir, višina 110 cm : Raz-nožka. 7. Tek na 60m: 11.6—9.8 sekund. 8. Skok v višino: 90—115 cm. Izbirna tekma mladincev in mladink v vajah na orodju Po razpisu izbirnega tekmovanja mladincev in mladink v vajah na orodju ki je bil objavljen v »Poletu« št.’ 45 z dne 7. IX. 1948 kot priprava zai dvoboj Vojvodina : Slovenija, ob-veščamo vsa TD, da se vrši izbirna lestvini (T. 5) —■ vis na višji lestvini te^ma v nedeljo 6. II. ob 10 v telovad- — s tretjim predkolebom seskok (T. 3) Ivjci pl) Ljubljana I., Narodni dom, — Skupaj 10 točk. Prijave pošljite Telovadni zvezi Slo- ___T.inhlicimi. "NTnrmlni flnm tinfi 3. Iz stoje čelno za bradljo, vis z nadprijemom na višjo lestvino s tretjim zibom premah skrčno v vis ležno pred rokama na nižji lestvini (T. 5) — z odrivom s stopali od nižje lestvine naupor na višji lestvini (T. 3) •—-z za- venije, Ljubljana, Narodni dom do dne 1 februarja 1949 z naslednjimi podatki : ime in priimek, rojstni podatki in član društva. Mladinci tekmujejo v poljubni sestavi na bradlji doramenskov krogih na gala iste nasprotnike V sinočnem finalu je Madžarska premagala CSR s 5 :2 in tako ponovno osvojila naslov prvaka. Tehnični rezultati finala: Andreadis : Soos (M) 2:1 Koczian (M) : Tokar 2:0>, Sldo (M) : Vana 2 :0, Soos : Tokar 2 :0, Si-do : Andreadis 2:1, Vana : Koczian 20, Soos : Tokar 2:0. Prwenstwo ZSSH m hokeju Moskva, 16. januarja. Prvak ZSSR v hokeju na ledu CDKA je imel med tednom težko borbo z moskovskimi moštvi Spartakom in Krilji Sovjetov. Prvega je premagal s 5:4 (0:3, 0:0, 5:1), drugega pa s 4:2 (0:2, 2:0, 2:0). Med tednom sta bili še tekmi VVS : Dzerdžinec (L) 7:0 in Spartak : Dzer-džinec (L) 7:1. Na lestvici vodi CDK s 15 točkami pred VVS in Dinamom (M) 13 ter Krilji Sovjetov 10 točk. Vsa ta moštva so odigrala po 8 tekem. tenisu je prvo mesto med posamezniki zasedel Anglež Bergman, ki je v finalu nremagal Francoza Amourreti-ja s 3:1. Prvenstvo žensk si je osvojila Angležinja Franks, prvenstvo mešanih parov pa Francoza Hagenauer-Lacroix. Najboljši švedski smučarji so preteklo nedeljo nastopili na tekmovanjih v Oestersundu in Warmlandu. V Oestersundu je v teku na 18 km zmagal »Mora Nisse«-Karlsson s časom 1,04:48 pred M. Lundstromom 1,05:11, Thurom 1,05:52, Tapoom 1,05:53 in H. Erikssonom 1,06:07. V Warmlandu je v teku na 18 km zmagal Nils Oesten-sson s časom 1,12:58 pred G. Erikssonom z 1,13:14. , «Harringay Racers apglesko profesionalno hokejsko moštvo gostuje v CSR. V prvih dveh nastopih v Pragi so kanadski profesionalci bili premagani od reprezentance CSR s 7:b m od prvaka CSR—LTC s 7:3. Preteklo sredo so gostje v Bratislavi _ ponovno noženjem in odročenjem seskok nazaj mestu, drogu doskočno, konju z ro-(T. 2). — Skupaj 10 točk. čaji, preskoku čez konja, v prosti vaji 5. Gred nizka. in v skoku v višino z navadno desko 1. Iz stoje bočno ob gredi: ( Mladinke tekmujejo v poljubni sesta m ~ ^ — v— — • — • — _ i — • —ji • i jn -a i 2 odročiti, (Rani dol, 3. Prednožiti visoko levo — predro- Angleško hokejsko moštvo Harringay igrali proti reprezentanci CSK in m Racers je v nadaljevanju svojega go- Pot premagali slabo razpoložene re-stovanja v CSR nastopi! se v Bratislavi prezentante CSR z rezultatom 6:1. in nremagal domače moštvo NV Bra- aarringay-Racer je v četrtek v Bratislavo z 9:1 (2:1, 3:0, 4:0), v Čeških tislavi nremagal NV Bratislavo z 9:1. Budjejovicah pa AC Stadion z 10:4 v Kitzbiichiu je bilo študentsko pr- 1. stopiti z desno na gred, _ viJt™isoki gredi, bradlji dvovišinsko stoja zanozno z levo na gredi nrnsti vnii v nreskoku čez konja čiti, dlani dol, 4. stoja izstopno naprej z levo — odročlti, dlani dol (T. 3) ; II. 1.—2. = I. 3.—4., v nasprotno stran, 3 pol obrata v levo v stojo odnožno z levo — odročlti, dlani dol, 4 s prisunom leve stoja spetno — zaročiti, dlani gor; in prosti vaji, v preskoku čez konja (skrčka z zamahom) in v skoku v višino (110 cm — 10 točk). Dvoboj mladincev in mladink v vajah na orodju Vojvodina : Slovenija bo 13, februarja v Novem Sadu. (4:1, 4:1, 2:2). Nova fizkullurna organizacija Poljske Ta:ko kot po osvoboditvi ^v Jugoslaviji in lani na Češkoslovaškem, eo pristopili tudi raa Poljskem k združitvi vseh fizkulturnikov v enotno organizacijo! ki so ji dali ime »Služba Poteče«, venstvo Avstrije v smučanju. V smuku, slalomu in alpski kombinaciji je zmagal Schopf, med ženskami Erika Machlinger pred Schu-Proxauf, a v teku na 12 km Schulz v času 52:13,2. Na zasedanju COS-odbora za nogomet v Pragi je bilo sklenjeno, da se bo nogometno prvenstvo CSR začelo Kanaislce novosti v pravilih hokejsike igre V moštvu lahko igra 15 igralcev Medtem ko igrajo v tej sezoni se v mnogih državah svoja hokejska prvenstva po starih pravilih, veljajo za vsa mednarodna srečanja, posebno pa še za svetovno prvenstvo 1949. v Stockholmu, že nova pravila, po katerih igrajo v Kanadi. Po novih pravilih šteje hokejsko moštvo 15 igralcev, računajoč tudi 2 vratarja. Igralci se lahko menjajo — razen tistih, ki so izključeni iz igre — kadar koli hočejo, ne da bi se igra prekinila. Igralec, ki zamenja izstopivšega, sme vstopiti na igrišče, čim ga je ta zapustil. Vratar je lahko zamenjan oh vsaki prekinitvi igre ali oh poškodbi. Kapetan moštva je označen s črko C, njegov namestnik pa s črko A. Eden od njijiu mora hit! vedno na igrišču in imata edina pravico, da govorita oz. prigovarjata. Niti vodja moštva, niti trener se ne sme vmešavati v igro. KAj JE PREOVEDANO? Kanadska pravila so sestavljena s ciljem, da bi bila ploščica neprestano v gibanju in da bi bila igra kar najmanj prekinjena v tempu. Glavni sodnik je pravi gospodar igrišča in re spadajo v njegovo območje le igralci, ampak tudi funkcionarji obeh moštev in pomožni sodniki (načrtah, pri vratih, časomerilei, merilci kazni in kazatelji golov). Kaznuje pa se: poizkus poškodovanja nasprotnega igralca, .napadanje s telesom, zadrževanje s palico, namerno poškodovanje, odrivanje s komolci, padanje na ploščico (puck), udarjanje s pestjo, surovo ponašanje, držanje ploščice z rokami, dviganje ploščice z ledu, visoko držanje palice, držanje na- ‘'tran 4 /RgUtTURN! TEDNIK sprotnika, nastavljanje palice nasprotniku pod noge, brcanje nasprotnika, metanje palice, zapustitev igralske ali kazenske klopi itd. Posebno se poudarja pravilo o ugodni priliki, na osnovi katerega prestopek branečega igralca ni takoj kazniv; igra se ne prekine, če ima nasprotnik ugodno priliko, da svoj napad končA, kljub prestopku branilca, z golom. čeprav je bil pri uppadu poškodovan branilec, se igra nadaljuje tako dolgo, dokler ploščice ne dobi braneče moštvo. KAJ JE DOVOLJENO? Brcati ploščico, priigrati z nogo (gol ne velja, če je bil dosežen z nogo, razen v primem, če se je brcnjena ploščica odbila od hranilca, ne pa tudi od vratarja ker tudi v tem primeru gol ni veljaven). Dalje je dovoljeno Poriniti ploščico na ledu z roko, israti kleče, sede in leže ter braniti brez palice, če se je igralcu palica zlomila.in jo pusti ležati tako, da ne ovira igre. Po. drugo palico mora iti igralec k igralski klopi, dočim sme prinesti vratarju drugo palico njegov soigralec, do takrat pa sme igrati z ostankom palice. Moštvo lahko igra tudi brez vratarja s šestimi igralci na igrišču, toda noben od teh igralcev ne sme braniti vrat na način, ki je dovoljen le vratarju. Praktično: nobeden od njih ne sme v vratarjevem prostoru loviti ploščico s telesom, z roko, z drsalkami in podobno. Igrati sme v vratarjevem prostoru samo in edino le s palico.. Braneči igralec lahko zadrži nasprot- mestni igralec pet minut, nika s telesom, toda le na športni način začne igrati, s prsi, hrbtom ali bokom, toda le z zaletom največ dveh korakov, če napraviš več kot dva koraka, se smatra akcija za kaznivo kot napad s telesom. Če se posluži braneči igralec — z namenom, da zadrži napadajočega igralca — palice (»Cross-chek«), komolcev ali če se zaleti tako. da nasprotnega igralca z veliko silo vrže na tla, jo kaznovan z večjo ali manjšo kaznijo. Pod »cross-chek« se razume držanje palice z obema rekama, ne da bi se palica dotikala ledu. Torej pozor na komolce, kolena, noge, roke in palico, ki jih pri pmvilnem športnem ustavljanju napadalca ne uporabljamo, ampak ga ustavljamo le s telesom. 6. marca. V aoietnisezoni so predvidena tri reprezentančna srečanja, in sicer z Luksemburgom, v Bratislavi, Zdravstveni odsek FZS sporoča, da v cijo« Ki so ji aaii ime roncoua cviisecv, Madžarsko v Pragi in z Romunijo času od 17. do 22. jan. ne bo zdravniških torej služba Poljski. Glavna skrb J_e v pr^v boksarskem^dvoboju srednje ka-pregledov fizkulturnikov v športni arn- nov,^ organizaciji posvečena mladim m tegorije v New Yorku je Američan bulanti. bodočim vodnikom. Včlanjen je v orga- See Beloise v 12 kolih po točkah pre- ----- ----- " —g nizacijo je obvezno in vsesplošno za rnagal francoskega, in evropskega pr- kar lahko mladino obeh spolov od 16. do 21. leta- Glavna vsebina te organizacije je - . , i J: rttemnmri.r, O vaka polsrednje" kategorije Roberta Vilemaina. V Moskvi so imeli tekmovanj? v hitrostnem drsanju med recrezentanca-" Moskve, Čeljabinska, kitova, Om- ^rUkka1e^kfrSXiTminiVtodanj: poleg telesne vzgoje tufijbrambna uoniestni igralec začne igrati takoj. vzgoja in udeležba v d^ Kazen v igri pomeni poslati kriv- dah- Z uvedbo obvezne telosne vzgoje .... ... _ ___ ___________ __ ca do konca igro v slačilnico, nadomest- h omoDočeno da bosta telesna vzgoja bila na drsališčih CDK in je v skup- ", .. ... ..k-i U.,«. ln Spori „„ab, tudij, v« dočim.le HS 5gS SSK KAZENSKI SlREL " ..................................... ška,'Arhangelska, Sverdlovska, Gorkega in Leningrada. Tekmovanja so Do kazenskega strela pride, če braneči igralec zruši napadajočega igralca, ki ima ploščico in je z njim sam pred vratarjem. Dalje, če vrže braneči igralec ali vratar palico na ploščico ali igralca v obrambni tretjini, če je bil vratar kaznovan s težjo kaznijo, če se yrze slojem, večinoma Drobne zanimivosti V Lillehammeru na Norveškem je bi- _______ „ . lo tekmovanje v hitrostnem drsanju igralec na ploščico, če jo drži ali vlovi kjer je na 500 m zmagal Američan Hen-s telesom v vratarjevem prostoru, bilo možno gojiti šport v predvojni rvph^lc devetkrat zmagala' ekipa Mo-kapitaliistični Poljski le premožnejšim skve, dvakrat pa Leningrada. Prvencem. večinoma le v velikih mestih. ^in 3000 m pred Holčevnikovo. ki_ je bila najboljša na 500 m. Med moškimi je zmagal Vladimir Prosim, ki je bil tudi zmagovalec na 5000 m s časom 8:56,0. . , V Bi!loydu, v ameriški državi Wis- OF SIDE Pozor! Za of side je merodajen položaj obeh drsalk igralca in na njegove palice! Igralec je v of sidu poziciji, če je z obema drsalkama za rdečo ali modro črto, še preden Je bila tam ploščica. DRAKONIČNE KAZNI prema- odklonilo iti na igrišče in začeti z igro, čo ali modro črto, pa je med tem braneči igralec očito prevzel podano ploščico. Sodniki na črtah morajo zato paziti, da ne zapiskajo prehitro, žvižganje gledalcev Pa se sploh ge upošteva! To si zapomnite! ry z 42,1, kar je le 0.3 sekunde slabse consin je bilo tekmovanje v smučar- od svetovnega rekorda Norvežana si»jh skokih, na katerem so nastonili Emdnestandena. . , tudi nekateri najboljši evropski ska- .. „„ Na gostovanju v Alžiru je dunajsko kalci. Prvo mesto je zasedel Finec V primeru, če vratar vrže nallco "a „ogometno moštvo SC Wien premagalo pjetikainen z 225 točkami (53.5 in ploščico ali igralca pri kazenskem stre- st. Egain s 3:2, Moulloudio pa z 1:0. 54 m), pred olimpijskim prvakom Norin, se določi kazenski gol. Moštvo, M je Noogmetna reprezentanca Bruxel- vežanom Hugstedtom, ki je skočil Iesa . premagaIa dunajsko moštvo 55,5 ln 52.5 m. Tretje mesto si je pri- »Wacker«, ki gostuje v Belgiji, s 3:1, boril olimpijski zmagovalec v klasič- SC »Charleroi« pa je premagal »Wa- ni kombinaciji Finec Leo Lakso, ki ie cker« z 2:1. imel najdaljši skok na tekmovanju Na plavalnem tekmovanju v Kije- 56,5 m. VU je Anatolij Drapij preplaval progo - - 100 m prosto v času 59.0 in tako po-Kadar je moštvo potisnjeno v obramb- stavil nov ukrajinski rekord. SLUŽBENE VESTI no tretjino in se hoče osvoboditi pri- V Chamonixu bo od 17. do as. ie- iz seznama nogometnih sodnikov so tiska z odbitjem ploščice daleč v na- sko tekmovanje, na katerem bodo so- črtani tovariši: Berlisk Slavan, Konič ŠE VAŽNO PRAVILO Nova pravila tudi ne govore o preve- Šp7o™tnfkovo polje, je braneče se moštvo februarja, veliko mednarodno smu- Jože, Šubic Ivan. “ Igralcev Bori se v primeru, da preide ploščica cez rdečo carsko tekmovanje,, na Katerem nono 1 ti°rl črto napadajočega moštva, kaznovano z sodelovali zastopniki 14 evropskih metom ploščic' na eno od točk pred svo- držav. ... -.Y_ zy?zi z. ?z;3!j!. z®_n9S0metne sod- likeni številu branečih ves čas vse moštvo. KAZEN Za manjše postopke .1; lažja kaze n. če še'moštvo V igri manj igralcev = x.- j *-« * - * • ■ - -= -- »- • jalee „fl. nasprot- NOVI NOGOMETNI SODNIKI KAKO DOSEŽEMO GOL No samo takrat, kadar doseže gol na- minut, padajoče moštvo, ampak tudi v primeril, če je poslal žogo v mrežo braneči igralec na kateri koli način. Samo če je ploščico brcnil napadalni igralec in se je odbila od vratarja, kot smo že navedli, ki ima ploščico, gol no velja. Traja dve minuti, nadomestni igralec ne kot nasprotnik, ali pa. če se jo daleč od' sme igrati namesto kaznovanega. bito ploščice polastil eden od Tudi pri težji k a z n i, trajivloči pet nikovih igralcev, minut ni pripuščen k igri nadomestni To bi bile v sla igralec. Sele pri ponovljeni težji kazni ----=' - ilnlii krivec k 5 minutam Se dodatek 10 minut. _ Nadomestni Igrale* «ne ,«8etl jimi vrati. " Na povratku iz Severne Amerike je nike, ki so bili dne 27. in 28. novem- To pravilo pa ne.velja, če.ima brane- dunajsko nogometno moštvo »Wienna« bra m^.tei- ^podtogi^oročUa^; tanco Monaca z 2:1. so imenovani za nogometne sodnike Za svetovno nogometno prvenstvo III. kategorije naslednji tovariši: Be- 1. 1950 so se doslej prijavile še na- ”-------- z-—v..-,— -—j- /-- . . . „--- glija, *"• " “ lil. iv<4iCKUi l.jv uaaicuiijl tuvttiiai. >en“k ‘igri“nadomestni "ToTi bttoTglavnem značilnosti novo slednje *iave: Anglija;Wai