Premalo doslednosti
Sporazume in dogovore sprejemamo zato, da jih potem uresničujemo
Med ključnimi problemi dose-danjega razvoja občine smo na področju gospodarstva v naših analizah navajali: previsoko stopnjo zaposlovanja in prenizko stopnjo rasti produktivnosti dela, neugodna razmerja med izvozom in uvozonu zaostajanje na po-dročju investicijske politike in veliko število organizacij zdru-ženega dela, ki so že datj časa po-slovale na robu rentabilnosti. Nerešena ključna vprašanja so bila tudi: preskrba občanov, po-manjkanje gostinskih obralov in obratov družbene prehrane ter stagniranje storitvene dejavno-sti. S tržnico in trgovinami, ki bodo zgrajene letos, bo rešena osnovna preskrba v občini — razen v Novih Jaršah.
Na področju socialnega ra-zvoja so se zaradi hitrega naraš-čanja števila predšolskilh in šo-loobveznih otrok neskladja v zadnjem letu še nekoliko pove-
čala. Odstotek vključcnih otrok v vrtcih se je od lanskoletnih 39 znižal na 38, število šoloobvez-nih otrok pa se je povečalo tako, da ni bilo mogočt' duseči cnoin-polizmenskega pouka, ki ga tudi po zaključnem programu II. sa-moprispevka in ob njem i/vedc-nih dodatnih programih ne bomo dusegli.
Prav tako ne bomo dobili v ob-čini niti ene celodnevne šole.
Naši predlogi za izenačevanje vzgojnovarštvenih in osnovno-šolskih pogojev za vse otroke v Ljubljani so sicer v smernicah o politiki izvajanja družbenega na-črta Ljubljana za 1. 1980dokla-rativno navedeni, kot npr. »do-sledno bomo skrbeli za izvajanje samoupravnega sporazuma o izenačevanju vzgojnovarstvenih pogojev za vse otroke v Ljublja-ni. Prednost bomo dajali novim stanovanjskim soseskam v obči-nah Moste-Polje in Bežigrad ter občini Vič-Rudnik«, ali »še na-prej'bomo v največji možni meri pospeševali prehod na celod-nevno šolo,... izoblikovali bomo predioge, s katerimi bi zagotovili izenačevanje vzgojnoizobraže-valnih pogojev v Ijubljanskih ob-činah v naslednjem srednjeroč-nem obdobju. V letu 1980 bomo dali ,prednost občinama Moste-Polje in Vič-Rudnik«. Na žalost pa so konkretne naloge za stano-vanjsko sosesko Fužine še vedno odprte. Tudi 8. scja MK ŽKS Ljubljana ugotavlja, da so ra-zlike med posameznimi obči-nami na področju osnovnega šol-stva prevelike in da... » Moste-Polje doslej še niso uspele orga-
nizirati celodnevne šole in je tudi za leto 1980 ne planirajo.«
lz poročila o delu osnovnih šol naše občine ob zaključku šolskega leta 1978-79 izhaja, da je v oddelke podaljšanega bivanja OŠ Leopolda Mačka-Boruta vključenih 51 % učencev in da je tudi od-stotek učericev, ki napreduje-jo, zelo visok (99,4 %). V oddelke podaljšanega bivanja OSToneta Trtnika-Tomaža, je zajetih 14,3% otrok, učni uspeh med samostojnimi in centralnimi šolami našega ob-močja pa: je najslabši (96,7 %). Ali ni tu/morda vzročna pove-zava?   ,*
Za$krbljujoča je tudi ka-drovska struktura učiteljev osnovnihšol, ki kaže, da jebilo učiteljev z neustrezno izobra-zbo kar 20,7 % (na OŠ Toneta Trtnika-Tomaža 35,7%).
Kljiib opredelitvam v planskih dokufnentih in akcijskih pro-gramih za graditev celovitih sta-novanjskih sosesk, v stanovanj-ski soseski Fužine še vedno ni-mamo zagotovljenih gradenj vrtca in šole, brez katerih bi bile posledice za nas katastrofalne — kljub temu, da se zavedamo, kakšne  so  ustavne  obveznosti
občine predvsem na področju osnovnega šolstva. Z gradnjo obeh objektov že zamujamo, ker je bilo ob koncu leta 1979 v gradnji 538 stanovanj, po ter-minskem planu pa bo do konca letošnjega leta dograjenih 628 stanovanj.
Načrtovanje se spreminja v obljubljanje in namesto izvaja-¦nja smemo pričakovati le tolaž-bo.
Povečano število prebivalcev se je odrazilo tudi pri zagotavlja-nju osnovnega zdravstvenega varstva. V smernicah za pripravo družbenega načrta naše občine za obdobje 1981-1985 smo na področju socialnega razvoja med drugim zapisali: »Zaostajanje preventivnega osnovnega zdrav-stvenega varstva na račun kura-tive in preobremenjenosti objek-tov in zdravstvenih ekip osnov-nega zdravstvenega varstva za-hteva nujno načrtovanje in grad-njo novih objektov in usklaje-nost programa zagotavljanja po-sameznih zdravstvenih storitev v Ljubljani,« vendar realnih mož-nosti v letošnjem letu za to še ni.
Na področju usmerjanja pro-storskega razvoja smo si v prete-klih letih prizadevali za:
—  inteneivno izrabo površin, namenjenih za stanovanjsko, in-dustrijsko in kmetijsko dejav-nost;
—  prostorsko uskladitev ge-neralnega plana urbanističnega razvoja mesta Ljubljana in urba-nističnega programa za območje mesta Ljubljana ter   v
—  izenačevanje pogojev živ-Ijenja   na   zunajmestnem   ob-močju občine.
Menim, da smo naloge na tetn področju uspešno opravili.
Do konca letošnjega leta bo dograjen dom učencev v centru Most in bodo z njim dane mož-nosti za poživitev kulturnegaživ-ljenja v občini. Zato bo ena po-membnejših nalog tekočega Ieta priprava programa dejavnosti, ki naj bi jih uresničevali v domu.
Za dokončno ureditev izgleda centra Most bo potrebno dati de-lovni organizaciji TEOL možno-sti za čimprejšnjo preselitev.
Na področju telesne kulture je bila izdelana študija Prostorsko planiranje telesnokulturnih de-javnosti v občini Ljubljana Moste-Polje, ki vključuje smer-nice razvoja gradnje telesnokut-lurnih objektov v naši občini za naslednje srednjeročno obdobje.
V začetku februarja je izvršni svet podpisal dogovor o uresni-čevanju družbene usmeritve raz-porejanja dohodka v letu 1980, po katerem je dolžan spremljati uresničevanje          resolucijskih
usmeritev SR Slovenije v letu 1980 (omejena rast sredstev za UD, splošno in skupno porabo, investiranja in zaposlovanja ter večja izvozna usmeritev), zlasti pa uskladitev planskita aktivov organizacij združenega dela z navedenimi usmeritvami. Če bo ugutovil neskladnosti, bo skupaj z občinskim svetom /veze sindi-katov Slovenije ocenil razloge odstopanj in po potrebi ukre-pal.
JOŽE KAVČIČ