'ZaJcjjdti izdala okrajni od Dot Socialistične mit delovnik ljudi » TrDovlJan — Ote tuje le odgovarja uredniški odbor — Odgovorni urednik: Stan« Sagtar — Tiska Mariborska tiskarne v Mariboru — Naslov uredništva ta uprave: .Zasavski tednik" Trbovlje L. Trg revolucije {t 28 (teletoo 91) — Račun on oodruintci Narodne banke v Trbovljah 814-T.14e — List izhaja vsako soboto - Letna naročnina 400 din polletna 200 din. četrtletna 100 din mesečna 40 din — Posamezne številke 10 din — Rokopisi morajo biti V uredništvu naltasneie vsak torek dopoldne In jih ne vračamo TEDNIK Štev. 38 Trbovlje, 24. septembra 1955 Leto Vlil Pred II. Posavskim tednom v Brežicah Za prireditve IL Posavskega tedna v Brežicah so priprave ▼ polnem zagonu. Prireditelji hočejo, da bo ta velika revija gospodarske in prosvetne dejavnosti dobro pripravljena. Gospodarske razstave bodo kvalitetno urejene Veliko, nad 80 metrov dolgo lopo podjetja »Agroservis« v Brežicah so preuredili v sodobno razstavišče. Notranjost so prepleskali in opremili. Ureditev razstavišča vodi priznani slikar prof. Miro Kugler. Prav tako so prijetno uredili oskrbovalne prostore, zunanje razstavišče in dohode. Poleg gospodarske razstave kmetijstva, industrije in obrti bo v nedeljo, 2. oktobra, razstava živine in malih živali. Razstavljeni bodo vsi izdelki naše industrije Prvotno zamišljeno število paz*tavljalcev je daleč preseže-Sedaj se je priglasilo že nad 40 podjetij, ki bodo raz-®tavljala malone vse izdelke, ki izdelujejo v Zasavju. Na razstavi bo vsekakor izstopala kmetijska proizvodnja. Kmetijska gospodarstva vseh sektorjev, kmetijske zadruge in drugi bodo razstavljali lastne pridelke in blago svojih okolišev. Zastopano bo poljedelstvo, vrtnarstvo, sadjarstvo, vinogradništvo, čebelarstvo in druge veje kmetijske dejavnosti. Predelovalna podjetja bodo razstavljala mnogo proizvodov. Med drugim mlečne izdelke: sir, smetano, razna masla in proizvode odpadnih surovin, kot sirotko, milo in podobno. Vinarska podjetja pripravljajo presenečenja. Razstavljali bodo sodobne pripomočke kletarstva in vse vrste vin, ki ga pridelujejo v Zasavju. Vinarska podjetja bodo sklepala pogodbe z odjemalci, obiskovalci pa bodo imeli na razpolago bogate kolekcije vin zasavskega pridelovalnega okoliša. Lepi izdelki industrije in obrti Velik del razstavišča zavzemajo paviljoni industrije in obrti. Rudarstvo bodo zastopali zasavski rudniki Senovo, Globoko in Krmelj, medtem ko trboveljski premogovni bazen zaradi pomanjkanja prostorov letos ne more sodelovati. Od kovinskih podjetij bodo razstavljali: Strojna tovarna in »Mehanika« iz Trbovelj, Produktivna kovinarska zadruga iz Vidma-Krškega in drugi. Nadalje bodo razstavljali še: Kemična tovarna in Steklarna iz Hrastnika. Tovarna rotopa-pirja iz Vidma, Jugotanin, Kopitarna iz Sevnice, LIP Sevnica, Gozdna uprava iz Brežic, Tovarna pohištva Brežice, Mizarska podjetja Dobova, Oprema in Opekama Brežice, ki bo razstavila vse vrste opečnih izdelkov, nov izdelek opeke in nosilec »Prenapeti beton«. Prehrambne izdelke bodo razstavljali: Tovarna čokolade in likerjev iz Brestanice, mlekarne in drugi. Od tekstilnih podjetij bodo razstavljali: Tovarna »Sava« iz Zagorja, Ple-tilnica iz Dobove, Tkalnice iz Brežic in druge. Podjetje »Agrotehnika« iz Ljubljane bo razstavila vse vrste sodobnih kmetijskih stro> jev, orodja, umetna gnojila in rastlinska zaščitna sredstva. Strokovnjak tega podjetja bo obiskovalcem tolmačil posamezne stroje in pogoje za nakup teh izdelkov. Razstava bo imela komercialno obliko sejma Posamezna podjetja bodo tudi prodajala svoje proizvode in blago ter sklepala pogodbe s kupci. Organizirali bodo prodajni biro na razstavišču, ki bo zastopal ostale razstavljalce in prodajal njihovo blago. (Nadaljevanje na 2 strani) PROGRAM .POSAVSKEGA TEDNA' t BREŽICAH OD L DO 9. OKTOBRA 1955 L GOSPODARSKA RAZSTAVA KMETIJSTVA, INDUSTRIJE IN OBRTI: S°boia, 1. X. 1955, ob 8. uri: slovesna otvoritev razstave. Nedelja, 2. X. 1955. ob 9. uri na razstavišču: otvoritev živinske razstave; ob 10. uri: slovesna otvoritev nove tovarne papirja Videm-Krško. IL KULTURNI IN ŠPORTNI PROGRAM: Sobota, 1. X. 1955: ob 20. uri: v veliki dvorani Prosvetnega doma: Vokalni in instrumentalni koncert združenih zborov in solistov (pod vodstvom tov. Rueha in Baškoviča). Nedelja, 2. X. 1955: ob 8. uri: začetek tekmovanja kegljaških klubov okraja Trbovlje na kegljišči Razlag v Brežicah; ob 9. uri: v mali dvorani Prosvetnega doma: šahovski dvoboj; na stadionu: polfinalne pokalne tekme v odbojki; ob 10. uri: promenadni koncert godbe na pihala iz Trbovelj (nastopi kompletna godbe »Svobod a-Cen ter«. • Trbovlje); ob 15. uri: na stadionu finalne tekme v odbojki; ob 16. uri: prvenstvena nogometna tekma republiške lige Brežice : Celje. Ponedeljek, S. X. 1955: ob 20. uri: v veliki dvorani Prosvetnega doma nastopi »Toti teater« iz Maribora. Torek, 4. X 1955: ob 20 uri: v veliki dvorani Prosvetnega doma telovadna akademija s sodelovanjem telovadnih društev iz Zasavja Sreda 5. X. 1955: ob 20. uri: v veliki dvorani Prosvetnega doma »Kranjski komedijanti« (igra v treh dejanjih). Uprizori SKUD Sevnica. Četrtek, 6. X. 1955: ob 20 uri: v veliki dvorani Prosvetnega doma Večer opernih arij. Sodelujejo tenorist Rudolf Franci in prvaki ljubljanske Opere. Petek, 7. X. 1955: ob 20. uri: v veliki dvorani Prosvetnega doma koncert »Slovenskega okteta« iz Ljubljane. Sobota, 8. X 1955: zabava na razstavišču. Nedelja. 9. X. 1955: ob 9 uri: meddruštvene strelske tekme strelskih družin 2iasavja na strelišču v Čatežu; ob 10. uri: promenadni koncert godbe na pihala iz Kapel; ob 13. uri: meddruštvene pokalne moto dirke s startom in ciljem v mestu Brežice. Po končanih dirkah podelitev nagrad na razstavišču »Posavskega tedna« v Brežicah; ob 16. uri: prvenstvena nogometna tekma republiške lige: Brežice : »Partizan«-Rače Vse dni II »Posavskega tedna« bodo na veseličnem deiu razstavišča ob tovarni »Agroservis«-Brežice pri postaji v popoldanskih in večernih urah sodelovali zabavni orkestri, v nedeljo. 2. in 9. X 1955. pa godba na pihala Potrošnja premoga več?a od proizvodnfe I. Obrtniški ve esejem v LuWn Letošnjo jesen s* v Ljubljani na gospodarskem razstavišču kar vrstijo razstave mednarodnega pomenai pred dnevi so tamkaj z velikim uspehom zaključili vinarsko in živinorejsko razstavo, od 24. septembra do 9 oktobra pa bo v Ljubljani I obrtniški velesejem, potem pa še mednarodna razstava radiov ei telekomunikacij. Vsekakor nas sedaj najbolj zanima obrtniški velesejem, na ka- terem bodo razstavljali svoje izdelke obrtniki vseh strok iz vse Slovenije, med njimi tudi obrtniki iz revirjev. Tako bo \i Radeč na tem velesejmu razstavljal državni obrt n: mojster Ferdo Laznik sadni mlin, žitn: mlin, sanj in smuči i iz Zagorja bo razstavljal svoje izdelke pečar Franc Arbi, Tovarna keramičnih izdelkov z Izlak, kovač Karel D orade. Tovarna konfekcije Sava hi Jože Proslava 10. obletnice osvobod tve v Trbovljah SZDL rajona H v Trbovljah je le-Po proslavila desetletnico naše svobode z akademijo in športnimi prireditvami, združenimi z otvoritvijo novega igrišča SD »Svobode«. V okviru slovesnosti v počastitev 10. obletnice osvoboditve je SZDL raj. II v Trbovljah je le-redila v soboto, 17. septembra, Zvečer lepo uspelo akadem.jo. Po »Intemac onali«, ki jo je zaigrala mladinska godba »Svobode-Trbovlje II«, je spregovoril prvoborec Franc Kralj-Cdnk, ki je Podčrtal pomen naše osvobodilne borbe ter uspešne 1 (Metne socialistične graditve po naši osvoboditvi. Sledil je bogat kulturni program, v katerem so sodelovati mešani pevski zbor in tambura-ški zbor »Svobode II«, zborni recitatorji, mladinska godba na pijete ;* Zg. Trbovelj pa je zaigrala pet odlično naštudiranih •kladb. Za zaključek so lepo pri-' kazali državni grb v živi sliki ter »sto ob igranju državne himne *■ ključ iti lepo proslavo — Dru-91 dan, 18. septembra, pa so ag.J-»1 špoTttsiki SD »Svobode« odprli •»oje lepo igrišče kot plod trde-9a in vztrajnega dela. Vso nede-1 lo so se vrstile športne prireditve, ki so dobro uspele. Naj- Slovesttost na Mlinšah bolj zaslužnim športnim delavnike cem in športnikom so nato v večernih urah po zaključku prireditev podelili v Domu »Svobode II« priznanja. Turk, vodovodni inštalater in kovač. Iz Trbovelj bodo prikazali na obrtn.škem velesejmu v L j ubijam svoje izdelke. Strojno mizarstvo, in sicer družinsko in samsko spalnico. Prav tako bo razstavljajo podjetja Elektro-Ra-dio Trbovljet Splošno čevljarstvo ter Krojaštvo in š.viljstvo iz Trbovelj bosta tud: za&topana na velesejmu s svojimi izdelki, medtem ko bo podjetje Mehanika razstavilo prototip anali tke tehtnice z zračnim dušenjem Nadalje bo podjetje Foto-Slikarstvo iz Trbovelj razstavilo svoje izdelke ter istočasno oskrbelo slikarska dela v revirskem paviljonu na velesejmu, dekoracijski sl kar Anton Svagelj pa bo uredil vse napise razstavljalcev v rudarskem paviljonu. Podjetje Zlatarstvo iz Trbovelj bo razstavljalo svoje zlatarske izdelke, enako krojaška mojstra Miloš Skerbič in Zvone Arnšek. 40 let trboveljske elektrarne V soboto, 24. septembra, bo glavna proslava podjetja, In to v Domu »Svobode-Trbovlje H« In ne \ Domu »Svobode-Zaaavje«, kakor smo prvotno razglasili. Ob 17. uri bo seja delavskega sveta, nato pa bogat kulturni program, združen z zborovanjem. V nedeljo. 25. septembra, bo zjutraj sprejem gostov na železniški postaji Trbovlje, nato pa sprevod do Elektrarne, kjer bo ob 10. uri dopoldne slavnostmi razvitje zastave Gasilske čete Elektrarne Trbovlje. — Popoldne sledi prosta zabava. Prejšnji teden, v četrtek, 15. septembra, so se zbrali v Počitniškem domu rudarjev na Izlakah nad Zagorjem predstavniki slovenskih premogovnikov ter rudnika v Raši. Posvetovanje je vodil sekretar industrijske zbornice FLRJ tov. Uroševič. Glavna tema razpravljanja je bila, kako pridobiti več premoga. V našem gospodarstvu se pojavlja močno pomanjkanja premoga. Primanjkuje ga našim železnicam, termoelektrarnam in še drugi industriji, še bolj pa široki potrošnji. Potrošnja premoga v naši industriji v zadnjih letih stalno narašča, tako da ga za široko potrošnjo ostaja vedno manj. Če bi mogli računati, da bodo prihodnje zime tako mile, kot so bile zadnja leta, bi mogoče še nekako izhajali, to pa je seveda neznanka. Ob vsem tem pa narašča poraba premoga v široki potrošnji, to še zlasti, ker so drva danes zelo draga, poleg tega nam pa narodno gospodarstvo nalaga skrajno varčevanje z lesom. Po ugotovitvah na tem posvetovanju postaja stiska za premog vedno večja. Za zadnje četrtletje letošnjega leta bi potrebovali v Jugoslaviji 4,200.000 ton premoga. Da bi dosegli to proizvodnjo, so bila — kakor za našo republiko na Izlakah — tudi v ostalih republikah podobna posvetovanja o tem perečem vprašanju. Vse te konference so pa ugotovile, da bi bilo z načrtnim pridobivanjem premoga mogoče preseči predvideno produkcijo za 6—8%, s čimer pa še zdaleč ne moremo zadostiti trenutnim potrebam po premogu. Po predvidenem načrtu bodo slovenski rudniki lahko pridobili v zadnjem četrtletju le- tošnjega leta okrog 800.000 ton premoga, in sicer rudnik Tr-bovlje-Hrastnik 211.000 ton, rudnik Zagorje 134.000 ton, rudnik Velenje 264.000 ton, Zabu-kovica 33.100 fon, Senovo 64.000 ton, Kočevje 132.000 ton, Krmelj 21.000 ton, Kanižarica 8000 ton in Sečovlje 6000 ton. Te množine premoga so seveda le pričakovane količine, ki pa jih bo mogoče pridobiti le ob skrajnem naporu vseh rudarjev, ki so že doslej žrtvovali veliko nedelj za produkcijo, upoštevajoč v svoji zavesti velike po- trebe v našem gospodarstvu. Za pridobitev zgoraj navedenih količin je pa vračunano tudi nedeljsko delo naših rudarjev v naslednjih mesecih, vendar pa nedeljska produkcija ne doseže normalne vsakodnevne proizvodnje, ker so nedelje potrebne tudi za vzdrževanje jam. Treba bo torej veliko naporov, kjer pa smemo seveda z vso gotovostjo računati na požrtvovalnost naših zavednih rudarjev. Kakor vedno doslej, bodo tudi sedaj storili vse, kar je v njihovih močeh, da pomagajo našemu gospodarstvu. Pred okrajno mladinsko konferenio V doglednem času se bodo zbrali na svoji konferenci predstavniki osnovnih organizacij ljudske mladine z območja okraja Trbovlje. Kljub temu, da v zadnjem času ni opaziti tiste živahnosti in aktivnosti, ki je bila lastna mladinski organi- drugod. zaznamujemo za mladino še kar zadovoljivo stanje po področju kulturnoprosvetne in flzkultnr-ne dejavnosti, ne moremo tega trditi za področje družbenega upravljanja v gospodarstvu, prosveti, ljudski oblasti in še zacij] v prvih povojnih letih, se mladi rod vendar lahko s ponosom ozre na prehojeno pot. Resnica je, da mladina s svojim nesebičnim in požrtvovalnim delom prispevala znaten delež k pomembnim uspehom jugoslovanske skupnosti v gospodarskem, političnem — skratka v vsem družbenem življenju. Za uresničitev te naloge so poklicani poleg vodstev osnovnih organizacij ljudske mladine zlasti nj h občinska vodstva ter ostali družbeni činitelji, predvsem mestni in krajevni odbori Socialistične zveze delovnih ljudi. Jasno je, da tega ne bomo dosegli zgolj z mladinskimi sestanki. T| naj se sklicujejo le bolj poredko in naj bodo ne- Živimo v obdobju, v katerem kakšen analizator stanja, živ-nimaroo nekih posebnih vidnih ljenja in dejavnosti mladine v akcij ljudske mladine. To bo v določenem okolišu, terenu, to-verjetno tudi vzrok, da se na vami ali ustanovi. Prj tem pa terenu često sliši zmotno mne- seveda ne smemo bHi ozki in nje, da posebna organizacija gledati samo na tisti del mla-Uudske mladine ni več potreb- dine, kd Je organizirana in ima * prijam vasici Mlinše nad ao minulo nedeljo od-•"iU »pomensko ploščo padle-partizanu, doma iz bližine Domžal. Suomni slovesnosti so prieo-r*Voviii tudi sekretar mestnega ™*nttieje ZKS Zagorje tov. franc Ludovika, tov. Rudi Banten in množica kmetov iz MUnš ter bližnje okolice. Spomenik stoji na bližnjem teteJčtou nad zadružnim na. Organizacija, ki je našla svoje mesto, svojo vlogo in obliko v NOV ter v obdobju naše obnove, bo znala poiskati svoje mesto tudi v današnjem času. Vsekakor pa mora postati ena izmed prvih in osnovnih nalog naših osnovnih organizacij — splošna akti viza dja in pritegnitev mladine k reševanju vseh družbenih vprašanj. Medtem ko člansko legitimacijo v žepu. Delavska kulturnoprosvetna in športna društva so mesta, kjer se mladina predvsem kulturno in športno izživlja. Ne mislim pa reči s tem, da v teh društvih ni spiošnovzgojnega in političnega dela. Delavski sveti, konference delovnih kolektivov in članov SZDL, zbori volivcev, sveti državljanov. Izleti v par-(Nadaljevanje na 2. strani) dni slavi delovni kolektiv trboveljske elektrarne pomembno obletwco. Reportaio o ilvlfenju, delu fa boju delavcev elektrarne berete na ietrtt strani. Na sliki: Delavski svet Elektronu PROSTI DEBATNI RAZGOVORI V JESENSKEM IN ZIMSKEM ČASU V TRBOVLJAH Občinski odbor SZDL Trbovlje bo organiziral v jesenskem bi zimskem času proste debatne razgovore, in sicer vsak prvi in tretji ponedeljek v mesecu, ki se jih lahko udeleži vsak član SZDL. Naslednji tak razgovor je v načrtu za ponedeljek, 26. septembra t. L, ob 17. uri v prostorih restavracije »Turist« na Vodah v Trbovljah, kjer bo govoril ljudski poslanec in sekretar OK ZKS Celje tov. Simonič »O vtisih iz Sovjetske sveže«. Tega razgovora, ki je važen za vse aktiviste, naj se udeleže funkcionarji vseh množičnih organizacij in društev kakor tudi vodilni predstavniki podjetij. Istočasno vabimo na to predavanje oziroma razgovor vse člane ZK in SZDL mesta Trbovelj. Obč. odbor SZDL Trbovlje Brez fotoreporterju po naših trgovinah. Ali: trgovska-tehtnica se raje nagiba k trgovcu kot pa k potrošniku Pred II. Posavskim tednom v B-Preden je potopil, se je premamil fz pr e mi šli e van la. da važno je predvsem to, da še vedno živita $ celokupnim doga-janjem svojega rudnika. cela kopica jih je mi je roko in ** napo- pr e miši j e vam ja. xi 'žrmelj postaja vsak dan lep-2* Po fudj ljudje *o ondot dobri. «lr> ■ URravnim poslopjem rudnika Oni ‘‘Pramenih padlim borcem. 9|e/fe ti go, brali boste Imena Pfaarjev, oLSTpO Izhodu Se dolgo sem M njegovo sključeno po-*/®l fa*]a so mu frfotali v r0ku' NI se ozrl... Poznate Krmelj? V*' res! Poznate Krmelj/ /e ”° ie> do ga epoznatel Sicer kotil, ’ da Nži, kot prav mo, ne-ravt0 ’°d ?>*<.. Toda //ud/e »e leni0 *yko trudijo in pehajo za krnili, ’0(lo*n°st kot v drugih effn okrafa' l*to osvobo-se delavci na splošno odzvali ditvi sposobne zz obratovanje. njo električne energije. Prvotno delavcem povod z,a stavko. De- Ker so tudi KDE imele vedno - - - - sta v elektrarni stala samo dva ,avstvo elektrarne je solidarno Večje potrebe po energiji, ki jih zo rudnika. Se istega leta so dali kotla in turbina z generatorjem \ rudarji stopilo v dvomesečno g:bka termoelektrarna v Vele- v obrat generator za 500 kW, Za 30oo kW. Pet let pozneje pa stavko. Vreč dan v začetku me- nju ,y zmf>gla dosledno kriti, so se je kapaciteta elektrarne po- fcca_av?ust,‘!,lata J® ^tl« jcta lg3g po medsebojnem spo- prlključek naslednjega leta 1906 pa je ste- __ ^_________ ^ ™1innne£watJ>!‘ V t<5-3 elekt”™‘ večala m štiri kotle"'bT dva k° je je slišal iz trboveljske raromu"" napravili a 000 W, kr ga je zgradila turbogeneratorja za skupno 9 elektrarne monotoni zvok tur- trboveljske elektrarne na dalj znana velika elektrotehniška tovarna Siemens-Schuckert na Dunaju. Ti trije generatorji so služili potrebam rudnika v naslednjih letih — leta 1907 in 1908 — ko so na rudnika začeli z mehaničnim zasipavanjem jam na vodo in so morale velike črpalke »Sulzer« in »An- tisoe kVV. Elektrarna je delala prvotno le za potrebe rudnika bane in žvižganje generatorja. neved 69 kV, s čimer se je zve-Od kompresorske postaje na za[a s KDE in Falo Akoravno Gv!di*e pRcnkrat zasliši pisk m različni interesi kalil j med-rudmske sirene. »Kaj jc?« so se sebojne odnose KDE in Falsko spraševali ljudje po trboveljski družbo, je bil s tem storjen ve-dohni »Sabotaža!« je bi! odgo- ,ik Irorak naprej az elektrifika-vor. V Trbovljah so ljudje tisti Slovenije Bukovo goro ter za veliko novo separacijo, ki je stekla ob Savi leta 1910. Ko pa so na rudniku Trbovlje leta 1912 pričeli na Dobrni odkrivati svoj dnevni kop in so tamkaj začeli obratovati elek-trobagerji. ki so terjali velike množine električne energije, je TPD pričela z gradnjo svoje velike elektrarne ob Savi. Ta je začela obratovati leta 1915 in je zalagala s svojim Siemensovim generatorjem za 3000 kW z električno energijo rudnik Trbovlje, oba rudnika Zagorje in Hrastnik ter novečano cementarno v Trbovljah. Sedanja elektrarna ob Savi Predhodnico sedanje elektrar- Prva kotlovnica leta 1915 odpadni premog rutinika Trbovlje, amapak tudi iz separacij zagorskega in hrastnškega rud-nnka, je dalo TPD povod, da je povišala Instalirano moč parnih kotlov v svoji centrali. Odločila se je in naročila drugo močnejšo enoto s kotlom za 100 t/h in turbogeneratorjem za 24.000 kW. Tako bi znesla kapaciteta samo novih naprav v elektrarni ob Savi 30.000 ItW. Druga svetovna vojna in s tem zastoj Vse te novo instalacije v elektrarni so imel; za posledico obsežne preureditve v poslopju centrale; treba je bilo napraviti višja ostrešja, povečati strojnico in transformatorske prosto- Luirgi naprava tza zbiranje prahu ne ob Savi so pričeli graditi ju in Hrastniku, ki ju je napa- peklenski stroj. V elektrarn! jc re napraviti novo črpall-če za leta 1912. Izgradnja elektrarni- jala z električnim tokom z dalj- v resnici eksplodiral pri kotlih hladilno vedo turbin Itd Ko so ške stavbe, gradnja in postavi- novodi, v kotlih pa Je tedaj ku- dinamltni naboj (glej sl ko), ta dela svoj največ1« tev kotlov in turbine je bila rila prodajni premog: zdrob in eksploz ja pa ni napravila pre- razmah jč posegla vmes druga končana v začetku leta 1915. To Orehovec. Vedno večja mehani- velike škode, bila pa je opozo- svetovna vojna itd je zavrla le*o je začela obratovati nova zacija rudnika je Pa terjala rilo kapitalističnim mogotcem, dela v elektrarni in s tem tudi ■tsAt* veli*, rsjTasrrjTK Msasrsnai rs ■e/jslvse jsissasrzi trboveljske kalorične elektrarne nesljlvost v proizvodnji elek- leta 1933 delavci elektrarne sto- kolektivu elektrarne mnogo meri sledili tudi delavci trbo- DOVezafa _ celoto ki j® se je v začetku tega stoletja tričnega toka. Tudi elektrarna pili še v dve stavki, Iti sta tra- skrbi in gorja. Okupator je sl- veljske elektrarne. Iz kolektiva * “ nriiela za delo ’in <*- jall po en teden. Delavci s® cer nadaljeval delo v elektrarni, elektrarne je odšlo v NOV 64 stavkali za dosego višjega življenjskega standarda, za vrnitev odvzetega deputatnega premoga in za povišanje minimalnih plač. vendar ga je prikrojil Po sva- delavcev In uslužbencev. Mno-jih potrebah, kar se je neljubo go se jih ni več vrnilo. Dali so odražalo pri stikalnih napravah svoje življenje za boljšo bodoč- že tako pr| pogiopjjh. nost našega naroda. V spomin Leto 1936 — važen mejnik v razvoju elektrarne novo. Velik polet in razvoj elektrarne po osvoboditvi Vojna je bila končana, » li0. novina porušena... Krepko J 'lilo treba vsem prijeti za ' Tudi kolektiv trboveljske e!®,, Leta 1936 pa je prišlo dc važne odločitve glede oskrbe elektrarne s premogom. Separacija rudnika Trbovlje je svoje pralno vodo enostavno odvajala v Savo, kjer »o se vzdolž toke reke v tolmunih nabirale in ko pičile usedline drobnega premoga. Številni privatni podjetniki so ta premog iz Save lovili, nekaj Industrij je obratovalo zgolj $ tem odpadnim premogom. Ker jc bila Sava močno onesnažena, je oblast takrat odredila, da morajo rudniki svoje odpadne vode v separacijah pred izpustom v Savo predhodno očistiti. Tu je nastopil nov moment! Kolektiv elektrarne med če rudnik svojo vodo Iz separa- nViinnriin clje očisti. Izloči vsak dan iz UiVUfJdLIJU nje okrog 25 odst. odpadnega Nemška okupacija v letih premoga; to je bilo pri tedanji 1941—1945 je povzročila veliko produkciji 2000 ton okoli 400 škodo našemu gospodarstvu, zaton premoga dnevno. Za odpra- veflnim delovnim kolektivom pa vt> tega premoga je Mio treba preganjanje, gorje iti trpljenje. L Ulil nvicniiv »Movugj«- w>10 trarne se je tega zavedal.. lije težko: domače industrij® ni bilo, Iz Inozemstva Pa ni bilo mogoče dobiti K1-' strojev, njihovih delov Ha -o v elektrarni začeli delati"’ amil Obnovili so svoje niče (glej sliko) In začeli ' b 'ovatl manjkajoče strojne 1 'n ostali v svojih delavnic ' Pričeli so z remontom t,,rb,„r„ kotlov, velikega transform®1 fa In podobno. Ti remonti -terjali mojstrsko poznanje obvladanje vseh faz de »• llko znanje In veliko P®V valnost. In požrtvovalen r kolektiv res bil, kajti vede da dela zase In za Titovo •» goslavijo. Vsem popravilom ' « .iin, ... turbini, kotlih, generatorjih Jim jc kolektiv elektrarne vsul- . ,h strojih, za katere * dal po osvobod.tvi spominsko , klical, tuje inženirje ploščo, monterje, so bili sami k®*! id Leta 1943 so montirali Z vzbSuT*SstS *jc «JJ velik turbogenerator gSiffi J 'H; w »m viu .,v, Bu.jc in ujiijviijc. Okupator je hotel vedno več- ligransklh, preciznih I®P':*- ® .■ nekaj storiti. Ta odpadni pre- Tudi kolektiv elektrarne Trbov- jo zmogljivost trboveljske clek- turbini! Sami smo jih l«<*e’a mog je bil tiste čase, ker ni Ije Je doprinesel svoj delež v trarne ln jc zato tudi uresničil T inzenirji s® van) nil inmnlnov tulrn 1*0- NOV itnnl na v,. ■» uimtih irntnn na/nein nlolržramA Is * J • J _n« Upravni odbor Elektrarne b'lo zanj odjemalcev, tako re- NOV, Imel pa je tudj v svojih predvojne načrte elektrarne, * J po- koč brez vrednosti; TPD, last- vrstah delavce, k! so bili oku- vendar po svojih zamislih, se čudili našemu zna J _ Kotlovnica, ki se sedaj uporablja v Elektrarni Kotu »Borgi#* niča elektrarne se je tedaj od- paforju napoti. Vse preganja- Montiran je bil novi turbogenc- g umu — vse smo napravili rame pa do sedanje velike modeme elektrarne inozemskih strokovnjakov. Domači strokovnjaki so pokazali, kaj znajo in zmorejo. Kolektiv elektrarne s svojimi tehničnimi strokovnjaki je zmogel, da v proizvodnji električne energije v tej veliki jugoslovanski elektrarni n, bilo zastoja. Slavil premoga. V naslednjih letih je kolektiv nadaljeval z izgradnjo nadaljnjih transportnih naprav za premog in leta 1952 samostojno vgradil lopatice v turbino za 24.000 kW (glej zgoraj!). Leta 1954 je nadaljeval s tra-sportnimi napravami za pre- na ta način širom po Jugoslaviji osušil, popravil in dal v obrat okrog 110 velikih transformatorjev. Veliko delo pri rekonstrukciji in ureditvi modernizacije Letos stoji kolektiv še pred neko veliko nalogo: postaviti mora veliki kotel za 120 t/h. Prostovoljno delo kolektiva Ne samo v podjetju, kjer je kolektiv opravil v 10 letih veliko delo pri obnovi in poveča-čanju elektrarne ter mehanizaciji dela v podjetju, tudi drugod je bil delaven: izven podjetja so člani kolektiva napravili preko 65.000 udarniških delovnih ur, tako n. pr. na našem Vzporedno z vgraditvijo kotla podeželju v Razboru, Podkumu, Atentat v elektrarni leta 1923 Je velike delovne zmage, ki so vredne, da jih zapišemo v kroniko Titove Jugoslavije. Deset let v svobodi — 10 let svobodne graditve V letu obnavljanja 1945 je ta kolektiv samostojno montiral razprašilno napravo »Lurgi« z. 60-tonski kotel in instaliral pitn, Vodovod. Takoj v naslednjem 1946. letu, je izdelal dopolnilni stroje za črpališče in montira. Velik transformator za H® kW in 35.000 kWA. Leta 1947 je izvršil montažo velike prosto-zračne transformatorske postaje za 110 kVV, obnovil ekonomiser to kotel 100 t/b in preuredil notranje stikalne naprave. Leta k*48 j- izdelal transportne na-ptove.za premog v zgornjih koridorjih in opremil premogovne bunkerje z vsemi strojnimi na-PravEmi. Tega leta je izvede! obsežne poskuse s kurjavo s premogom iz drugih naših rudnikov. Leta 1949 je izvršil montažo drugega velikega transformatorja za HO kW in 24 tisoč kVVA. Skončal je transportne naprave v pokritih bunkerjih in začel z obnovo in renoviranjem vodočistilnih naprav. V šestem letu po osvoboditvi, leta 1950, je pričel kolektiv z delom mehanizacije transporta premoga; Vgradil je 220 m dolg transport-ni trak ob zunanjem depoju mog, izmenjal cevi za hladilno vodo turbine in izvršil še vrsto drugih del. Letos je kolektiv skončal mehanizacijo transporta premoga v elektrarno in sodeluje pri vgraditvi novega velikega kotla za 125 t/h in turbine. se montira tudi nova turbina. Da se omogočijo ta velika dela, so bila potrebna predhodno še druga odgovorna dela: v kotlarni je bilo treba dvigniti streho v teži 400 ton (!) za 8,5 metra. Tudi ta skrajno tvegan poskus se je posrečil v celoti Ta izredno nevarna gradbena dela — edinstvena na Balkanu — je izvršilo ob pomoči kolektiva Gradbeno podjetje »Beton« iz Celja, tehnični študij in projekt za to delo pa je napravil projektantski biro »Gradisa« iz Ljubljane — dvig strehe nad kotlarno pa mostovna ekipa DŽJ. Skrb za delovnega človeka in razvoj kulturnega dela Kakor je delovni kolektiv elektrarne v Trbovljah delal za skupnost, tako se ie tudi skun- nadalje pri Izgradnji trboveljske glavne ceste ceste vzdolž Save, pri Delavskem domn v Trbovljah, menzi elektrarne itd. Ta _ prostovoljna dela so odraz velike zavesti celotnega kolektiva. Pet let delavskega samoupravljanja Kakor za druge naše delovne kolektive, je bil tudi za kolektiv elektrarne v Trbovljah leta 1950 velik praznik — prevzel je podjetje v svoje upravljanje. S prevzemom elektrarne je vzel v upravljanje komplicirano teh- Hogled v delavnico elektrarne niško podjetje. Delavski svet je s svojimi koristnimi predlogi mnogo pripomogel k obnovi ozir. dopolnilni izgradnji te velike kalorične centrale do njene dokončne faze. Delavski svet skrbi za svoj obrat, da se v čim večji meri oskrbuje naša socia- listična industrija z električno skupnosti. njigovih strojnih naprav pa ima svoj izvor v spoznanju in zavesti, da so danes lastni gospodarji svojega velikega podjetja in da presežki vrednosti njegovega dela ostanejo doma, ki jih socialistična družba pravilno razporejuje v blaginjo naše energijo in da se čim hitreje odpravijo vse pomanjkljivosti in okvare v elektrarni To je osnovna skrb celotnega kolektiva. Vsa ljubezen kolektiva do Želimo kolektivu trboveljske elektrarne ob njeni 40-letniei še mnogo uspehov za blaginjo in napredek našega delovnega ljudstva! Vsi S seje Okrajnega odbora Zveze prijateljev mladine smo dolžni, skrbeti za naš mladi rodi Dviganje strehe za nove kotle V vseh desetih letih po osvoboditvi je kolektiv — kakor že omenjeno — samostojno izvršil vse potrebne remonte kotlov, turbin in še ostalih naprav velike elektrarne Kolektiv je izdelal med drugim tudi naprave za osušitev velikih transformatorjev in je 'ehničm sektor Elektrarne Trbo vije nost brigala zanj; v povojnih letih so zgradili za člane kolektiva 8 stanovanjskih blokov z nad 70 stanovanji za družine hi samce. Za izobrazbo strokovnega kadra so v elektrarni organizirali 3 strokovne tečaje za ključavničarje in 3 tečaje za turbinske in kurilne strojnike ter stiskalce. Vsi, ki so obiskovali te tečaje, so danes v proizvodnji električne energije na važnih in odgovornih mestih širom po državi. Takoj po letu 1945 se je med člani kolektiva elektrarne razmahnilo kultumoprosvetno delo. V kolektivu so imeli svoj kul-tumoprosvetni odsek iz katerega se je razvilo lepo število amaterskih odrskih igralcev, ki še danes aktivno sodelujejo v naših »Svobodah«. Naštudirali so več odrskih del. s katerimi so gostovali tudi izven Trbovelj, in to vedno z uspehom. Večjj del članov kolektiva sodeluje v godbenih in pevskih odsekih naših »Svobod« šahovskih klubih in športnih društvih. Zveza prijateljev mladine blv-ega trboveljskega okraja je razpravljala te dni o izvedbi Tedna otroka in o bližnjih volitvah novih vodstev Društev irijateljev mladine. Ker bo Teden otroka v času od 2. do 9. oktobra, je dal okrajni odbor SZDL v Trbovljah pobudo, da se ustanovi iniciativni odbor za izvedbo tega Tedna pri okrajnem odboru iZDL, k| bi kordinaral in 'smerja 1 delo IniCativnih od-orov po občinah, na katerih bo 'žalo vso glavno breme Izvedbe Tedna otroka ob vsestranski pomoč; in iniciativi Društev prijateljev mladine. V okviru Tedna otroka bodo akademije v počastitev mednarodnega dneva otroka, ki se praznuje 3. oktobra. Zveza prijateljev mladine je priporočila, da naj bi na ta dan šole priredile svoj fizkulturni dan, tako da bi bil; zjutraj sestanki pionirskih odredov, potem pa morda akademije za otroke ter morebitni izleti v naravo, ki se ob lepem vremenu seveda priporočajo. Predvsem je odbor Zveze prijateljev mladine bil mnenja, da je treba okviru Tedna otroka dati poudarka vlogi ln nalogam občin v skrbi za pravilen razvoj otroka in družne. Letošnji iniciativni odbori Po občinah morajo na podlagi lanskoletnih izkušenj sestaviti programe dela, Izogibati se pa manifestacij-skih obvez. Priporoča se, da se skl5 če jo seje odborov raznih društev tn organizacij, na katerih naj se predlaga delo na področju skrbi za otroka in družine in prevzemajo konkretne obveze. Ker so naše občine prevzele od okraja vrsto nalog iz varstva matere ln otroka, vso skrb za mladino pod varstvom države in rejništva, naj bi posebne ekipe Društev prijateljev mladine pregledale položaj naših mater in otrok, ter svoje ugotovitve in ukrepe predlagale svojim občinskim ljudskim odborom. Ravno tako je Zveza prijateljev mlad ne priporočila, da se takoj ustanovijo pri občinskih ljudskih odborih fond; za zaščito otrok ter imenujejo upravni odbor; teh fondov, ki bodo kot družbeni organi upravljali ta sredstva, namenjena za izboljšanje pogojev dela z otroci ln mladino. Vzporedno je treba tudi pripraviti načrt za povečanje tega fonda. Pred Tednom otroka In v teku tega Tedna bodo tudi občni zbo- ri Društev prijateljev mladine. Ta društva spričo nove upravne razdelive prevzemajo veliko večje delovno območje. Na seji DPM bo treba pregledati nove oblike dela ter jih potrditi na občnih zborih. Tu bo predvsem potrebna večja skrb za šolsko mlad.no, za delo starešinskih pionirskih svetov na šolah, skrb za rast pionirskih odredov, briga za delo šolskih odborov itd. Da pa bodo naša Društva prijateljev mladine kos vsem svojim nalogam, bodo le-ta ustanovna potrebne komisije, k| bodo zbirale vso materijo, katero bodo potem društva obdelala in jo nato prenesle na ustrezne oblastne ln družbene organe. A. K. Gasilsko slavje na Dobovcu Preteklo nedeljo so dobovški gasile; praznoval, dvojni praznik: razvili so svojo društveno zastavo iri odprli nov gasilski stolp pri svojem domu. Slavja se je domače prebivalstvo udeležilo v lepem številu, nadalje zastopniki gasilskih društev: Trbovlje-me&to, Trbovlje. rudn:k, Elektrarna jm Cementarna Trbovlje, Dol pri Hrastniku, Padež, Strojna tovarna Trbovlje, Klek, Hrastnik, Podkum, Kemična tovarna Hrastnik. Pokrov: tel j slovesnost; je bil podpredsednik LOMO Trbovlje tovriš Slavko Borštnar, zastavi pa so botroval: tovariši Jože Rotar, Dominik Smodiš, TOčka Burja, Jože Vo* kač, Marija Klanjšek in Bravec. Slovesnost društva, ki je spo-redno praznovalo 26-letnico svojega delovanja, je po odigrani himn; odprl predsednik PGD Dobovec tov Ludovik Dolanc, ki je pozdravil vse zbrane domačine in goste, med njimii tov. Janeza Jesenška, sekretarja okrajnega od- bora SZDL Trbovlje, Poveljnik dobovških gasilcev tov. Ivan Dolanc je orisal delo društva ter se zahvaLl vsem za vložen trud pri izgradnji stolpa, kjer so okoliški kmetje napravil: preko tisoč udarniških ur Društvo je zelo delavno, saj je lansko leto zgradilo protipožarn; bazen, letos pa razvilo svojo zastavo in zgradilo gasilski stolp: prihodnje leto namerava kupiti primemo brizgalno. Namestnik poveljnika nove OGZ tov. Viktor Drnovšek je nato izročil Poldetu Ravnikarju, sit, Dominiku Smodišu, Alku Dolancu, Jožetu Knezu, st. in Albinu Vodtnu odlikovanje, in sicer gasilsko priznanje III. reda, ki jim ga je podelala republiška Gasilska zveza. PGD Dobovec čestitamo k doseženim uspehom in mu želimo, da bi še vnaprej tako nadaljeval svoje delo ln izpolnil naloge Titove armade gasilcev. A. K. 1 DKAR je mali Andrejc prvikrat videl in tjišal gosli v veliki dvorani v f. Grazu, kamor ga je bil tal oče nekega večera čisto po , luč ju, ko je mislil, da st bo edal predvajanje nekega ti Ima, venomer sanjaril o čarobnem !5U’ h' ga daje ta izredni in-vinent. Vsepovsod, v snu, pri u> učenju, na sprehodu, nepre-n° /e občudoval gosli, ki jih Vide/ g rokah velikega umet- ‘Ce bi oče men■; kupil violino, jnorda kdaj zagrel nanjo še 'Se, kakor tisti mož v G razu,* sanjaril Andrejc, ki mu je takrat komaj osem let. »Da, J°'il boni očeta, naj ml kupi C« novih ne more, naj ml stare, sam0 da bom lahko , n.°nie, da bom nekoi postal . in bodo ljudje od na-'Cn/Q oz klikali v dvorani, ko ^ Prenehal igrati.* oh ^vdrejc m vedel, kako bi * vuslih na violino pričaral •d :?nIe- Neprestano je Imel t*! velik o dvorano polno ju, 0 oblečenih ljudi ln oder, 5. erem /« stal mladi virtuoz ilirci Sm°hingu Z belim me-/e/n/2, POm priklanjal _ > kj mil le hlirnn r>/nchnlrt vsakem gibu je slišal tanek glas violine: ko je šel skozi gozd in so ga veje udarjale po obrazu, ko se je oglavij nekje v grmu kos alj kadar je listje zašumelo v vetru, da je odmevalo med stebli kot tenko cingljanje kristalnih čaš. Z rokami globoko v žepu je taval deček zamišljeno zdaj po hoetj in travniku, zdaj spet doma po hiši Ni se mu ljubilo govoriti. Dečkovi materi in očetu je začela že presedat, ta Andrej-čeva zam-šljenost, pa mu reče oče nekega dne. »Andrejc, kaj vedno premišljuješ, da tč postaj tako tih?* Deček se je sramežljivo nasmehnit, nato pa odgovoril: »Oče ste slišali tiste gosti, ko sva bila v Grazu? Vam je bila všeč tista glasba?* »Seveda mj je bila, toda ...« •Oče?* »Kaj je Andrejc?* »■Tudi jaz tV imel rad takšne gosli! Vsak dan bi igral nanje,* je hitel deček z vedno bolj venelim glasom pripovedovati očetu, •in ko bj se vsega naučil, bi tudi meni ploskali ljudje, kakor so onemu o Grazu. Metali bi cvetje name In potlej bi jim zaigral vse še enkrat od začetka, Tudj denarja bi Imel dovolj. KupiI bi tj novo obleko tn materi nove čevlje. Kakor gospod bi ho- dil po mestu in ljudje bi me ne imelj več za kmečkega razcapanca. Vse bi bilo .. .* »Ne sanjaj, Andrejc,* ga je prekinil oče »Morda bom imel kdaj toliko denarja, da tl bom lahko kupi] gosli. Toda prej moraš še zrasti. Premajhen za posodila. Njen s>n je padel na tronti, drug: pa ne znajo igrati nanje. Ali bi jih imel rad?* »Bi, mama! Učil bi me lahko učitelj Kolber.* 2e naslednjega dne je Andrej-čeva mati prinesla domov violino. Bila je stara, precej odrgnjena, TONE ZAGORC: ©©SM tako dragocen Inštrument. Na kmetih za takšne stvari ni denarja. Prerevni smo.* Čeprav je dejal oče Andrejcu, da bi mu gosp ne mogel nikoli kupiti, ker »o predrage, je o željnem dečkovem srcu le ostalo upanje, da ti bo oče nekega dne premislil ln ga presenetil z lepim darilom. Cez nekaj mesečen, bi/o je konec leta 1944, k0 6e je Andrej-čeva mati vrnilo Iz Dobja, kamor je šla v trgovino nakupovat živila, se je veselo nasmehnila dečku rekoč: •Sedaj boš pa dobil gosli, če boš pridenl Mlekarica tj jih bo toda Andrejc je od veselja zajokal, ko mu jo je mati dala v roko Takoj jo je naslonil na le-Vo ramo in le začel z lokom vleči po strunah »Mama, kako lep glas imajo goslil* je vzkliknil in potem ga ves popoldne niso mogli spraviti k nobenemu delu. Učitelj Kolber je z velikim veseljem poučeval Andrejca igrati na vlakno. V pol leta se je že mnogo naučil. Skoro vse Sole, ki jih je imel učitelj, sta predelala. Tudi brez not je znal Igrati. Oče se je včasih jezil nanj, ker dečku ni bilo za nobeno drugo delo več, b‘l pa je vendarle vesel dečkovega uspeha. Vsak večer, preden s0 šl, spat, je nekaj zaigral Materi se je tako milo storijo, da je bila vedno bolj ponosna rta Andrejčev uspeh. Celo sosedom je ob neaeljah zaigral za razvedrilo. Toda Andrejc je vedel, da ne igra na svoj0 violino. Da pa bo prišel čas, ko bo lahko v vsakem mestu kupil gosli, na to nt pomislil Rad bi imel svoje gosk. Malo pred kap'tulac'jo Nemčije so se iz Planine pripeljali v Dobje Nemci S potnimi kamioni naropanega blaga širom po naš-zemlji so se ustavili pr j cerkvi in po malih avtomobilih in oklepnih vozilih razstavili vse mogoče stvari. Kmalu se je nabralo vse polno otrok okoli njih Tudi Andrejc se je zmuznil iz hiše m stekel v vas. Spretno se je pomešal med velikimi kamioni in njegove drobcene oči so poželjivo otipavale vse, kar je bil0 videt■ Kdaj pa kdaj se jt znašel pred kakšnim vojakom in že je spet naletel na drugega. Vsi otrootso tekali med kamioni, čeprav so jih vojak', odganjali. Pred nekim kamionom je Andrejc zagledal pisalni stroj Mislil je, 'da je harmonika. Ze je hotel odpret: kovček tn pogledat! vanj, ko je prihitel neki eseso- vec, zgrabil Andrejca za lase in ga dvignil visoko v zrak. Deček nS zajokal. Stisnil je zobe in zbežal med kamioni. »Gostil Joj, kar dvoje gosell* je vzdihnil Andrejc. Na karoseriji majhnega avtomobilčka je zagledal o lepem usnjenem etuiju dvoje pose/, tričetrtinske in cele. Srce mu je začelo utripati hitreje. Pred očmi mu je postalo vse megleno. Ni se mtrl okoli sebe, če ga kdo opaz»?e. Skočil je naravnost k avtomobilu, kjer so ležale gosli. Zgrabil je one večje in nato še lok, lep, z držalom iz slonovine Strsntj jih je k sebj tn skočil proti cesti. Cisto blizu je odjeknil strel >z pištole. Andrejca je zaustavilo. Vzpel se je na prste, potem po omahnil n0 hrbet Ječeče je zazvenelo, ko da se je utrgala struna na viol ni Andrejc je stisnil pest. Strune s0 začele žalostno, pridušeno momljati pod majhno dečkovo dlanjo. S š‘roko odprtimi očmi je strmel Andrejc v jasno pomladno nebo V poslednji omotici se mu je zdelo, da stoji na velikem koncertnem odru z vabimo v roki, v črnem smokingu, z belim metuljčkom pod vratom, ljudje pa mu navdušeno ploskajo in ga obsipajo s cvetjem ,.. STRAN 6 ^ roše hm©1i©m(l©® m g@sp)©d]mjj<§ *4. SEPTEMBRA 1955 — St 58 Razkuževanje semen pred setvijo Blizu je čas jesenske setve — pogovorimo se zato o nekaterih boleznih na naših žitih, ki jih Lahko z razkuževanjem preprečimo in zvišamo revne pridelke. Ne ostanimo samo pri ameriškem kaparju, koloradskem hrošču, peronospori, plevelih itd_ saj vemo, da tudi žita niso brez bolezni in škodljivcev (izjema mogoče ajda) in da v nekaterih letih znižajo pridelke za 10—20 ali p« celo 50 odstotkov. Recimo, da smo v krškem predelu našega okraja v enem letu zatrli vse sneti na žitih, in recimo, da smo s tem rešili vsaj 5 odstotkov pridelkov; tukaj že pri 5 odstotkih pridemo do velikih vrednosti in do kruha, ki bi ga bilo za 5 odstotkov več, če bi to škodo preprečili Ce izračunamo to za bivši krški okraj, pomeni večji pridelek kruha za 13.300 ljudi za en mesec, ako vzamemo, do porabimo za osebo pol kilograma kruha na dan. Preden se dotaknemo bolezni in načinov razkuževanja semen, naj omenim, da pišem te vrstice predvsem zato, da bi kmetovalci vsaj letos, ko je OLO Krško pripravljen dati 50-odstoten regres za razkuževalna sredstva, vsi razkužili svoje žito. Malenkosten izdatek, ki ga boste imeli z nakupom razkuže-valnega sredstva, vam bo vsaj za 5 odstotkov zvišal pridelek žita. Iz zgodovine zatiranja sneti na žitih naj povem le, da so že stari Rimljani, ki so imeli snetljivo klasje, metali seme skozi ogenj, ali pa ga močili v morski vodi. Zaželenih rezultatov seveda niso mogli doseči. Tudi v srednjem veku so seme namakali v elani vodi, v Glauberjevi soli itd Leta 1800 pa so začeli uporabljati za razkuževanje semen modro galico, ki so jo uporabljali do začetka tega stoletja (pri nas še danes ponekod). Nato so tovarne m čele izdelovati razna razkuževalna sredstva, ki so vsebovala baker, formalin in pozneje živo srebro. V prometu so bila razna sredstva pod raznovrstnimi imeni, kakor n. pr. ce-resan germisan, sbavit, lunasan (od UNRRE), žitobran, agro-san itd. Vendar ni dovolj, če kmetovalec posveti svojo pazljivost samo razkuževanju semen Dvig hektarskega donosa žit je seveda v veliki meri odvisen tudi od uporabe boljšega semena. Računajo, da se z uporabo boljših semen dvigne hektarski donos za 30—40%, rastlinske bolezni na žitih pa znižajo pridelke povprečno za 10 odstotkov. Za visok pridelek so nadalje pomembni še drugi zunanji činitel.ii (gnojenje, obdelava) in notranji činiteflji (sortne lastnosti), Ce pozabimo na te tinitelje ali če posvetimo svojo pazljivost samo enemu izmed njih ne moremo pričakovati visokega pridelka. Dokazi za to so na dlani — pridelki v Nizozemski, Belgiji itd., in pri nas, v Grčiji in drugod. Ne smemo se čuditi tako velikim razlikam v pridelku. Prvi poljedelci so pridelali v dobrih letih največ 2—3-krat več toliko semena, kot so ga posejali. V slabih letih niso dobili niti semena. Današnji pridelki — 9 ali 10-metrskih stotov ali 25—30 in celo 35-metrskih stotov na lieiktar, so zgovorne priče načina kmetovanja. Vsekakor smo tudi pri nas napravili korak naprej od tistih prvih poljedelcev. BOLEZNI, KI JIH ZATIRAMO Z RAZKUŽEVANJEM Za preprečevanje glivičnih bolezni, ki ee prenašajo s semenom, seme pred setvijo razkužimo. Med te bolezni štejemo- 1. Smrdljivo pšenično snet. — Pri nas je precej razširjena in jo spoznamo po tem, da klasi Strle pokonci (so lahki), pleve pa so bol) odmaknjene od zrn. Zrno je nekaj krajše in manjše, temnejše in lažje. V njem pa je črni prah trosov, ki zelo smrdi in ki prt mlačvi okuži zdrava zrna. Zgodi se, da ostanejo okužena zrna pri mlačvi cela to se razpočijo mogoče šele po razkuženju, pri čemer okužijo že razkužena zrna. To ee dogodi pri razkuževanj« z mokrim načinom Lahko pa pri močenju odstranimo okužena zrna od zdravih ker snetljiva zrna plavajo po vrhu. Zlato je boljše razkuževanje ■ suhimi razkužili, ki delujejo v tleh. Te sneti je po naših njivah redno 10—20% (10—20 odstotkov okuženih klasov), kar pomeni izgubo 100—300 kg pšenice na ha. Poleg direktne škode, ki jo ta snet napravlja z izgubo pridelka, je še ta da je moka iz srn močno okužene njive slabša, temnejša in tudi smrdi Ce kdo ni imel okužene njive, je prav tako treba žito razkuževati, ker vedno ostane v mlatilnici del snetljivega prahu, ki lahko okuži popolnoma zdravo seme. Prav zato je treba seme razkuževati vsako leto. Za setev pa ne uporabljamo zrn z močno okužene njive. 2. Smrdljivo ječmenovo snet. — Je manj poznana kot prednja. a je podobna smrdljivi pšenični sneti in se prav tako prenaša s semenom. Okuženi klasi so nabuhli pleve razširjene, osje na okuženih klasih je krajše. 3. Trdo ječmenovo snet. — Je zelo razširjena in jo lahko opazimo od daleč. Klas je črne barve. Okužbe so lahko zelo močne (10—20%). PRAŠNA SNET PŠENICE IN 1 JEČMENA Pri tej ao klasi popolnoma razdejani; ostane samo klasno vretence, veter pa raznaša črni prah — trose — in tako okuži tudi cvete, kjer kali tudi klica prašne sneti — in pride tako v notranjost zrna. Včasih je okuženo do 20% klasov Znano je nadalje, da so okužene rastline, ki na njih v mladem razvojnem stadiju tega ne opazimo, precej občutljive za mraz. Ker je povzročitelj te bolezni v zrnu in ne na površini. Je razkuževanje s prašenjem ali močenjem neučinkovito. Zato je važno vedeti in ločiti razne sneti na polju, da jih potem vemo pravilno zatirati Za primer navajam: tov. Vahčič iz Leskovca je kupil in posejal razkuženi ječmen in na njegovi njivi je bilo precej okuženih klasov Toda to je bila prašna ječmenova snet, Id ji suho razkuževanje ni moglo do živega Tudi drugod ee sliši, da praženje in močenje semen ni učinkovito To bolezen namreč zatiramo z močenjem semena v topli vodi (50—52 stop. C) okrog 10 minut. Ponekod zatirajo to snet tudi s pobiranjem okuženih klasov, toda še preden lahko veter trose raznosi Znane so še sneti na prosu, ovsu, koruzi, vendar je dovolj, da se zaenkrat spoznamo s tem, da je sneti več vrst, da vsaka snet napada le določeno žito, in da ne smemo zatirati vseh sneti na enak način. Ponekod so precej razširjene še snežne plesni, ki se opazijo na polju, ko sneg skopni in so mlade bilke prekrite z belkasto, rdečkasto pajčevinsko prevleko, prenašajo se s semenom, in pa bolezen — ječmenova progavost, M jo poznamo po listih, ki so popolnoma razcefrani. V naših krajih je razširjena (na več njivah sem jo opazil v Leskovcu). Zaradi okužbe včasih do 50% bilk ne izklasi. Zatiramo jo prav tako vo snet, trdo in prašnato ovseno snet, rženo bilno snet. proseno in koruzno snet. ječmenovo progavost in snežno plesen; z njimi razkužujemo nadalje seme pese, raznih vrtnin proti mnogim boleznim, ki se prenašajo s semenom. Znana živosrebma razkužila so: Agronal, Ceresan, Ceretan, Agrosan, Duphar. Tillex itd. Vsi ti pripomočki so si podobni po učinkovitosti in imajo prednost le tista, ki so cenejša. Tudi letos bodo v glavnem na razpolago ti pripomočki, posebno Agrosan, Ceresan in Duphar. Ker so ta sredstva sorodna, le da jih loči ime pridelovalec, ki jih je krstil, in ker se uporabljajo v podobnih količinah, naj navedem podatke le za eno izmed teh vrst in sicer o Agrosa-nu, ki se bo verjetno najbolj uporabljal. Agrosan je prašek rožnate barve, se uporablja za suho raz- s prašenjem in močenjem seme- kuženje in je strupen. Seme zaščiti na dva načina: 1. vse trose ubije direktno z dotikom; 2 ker je hlapljiv, prodrejo hlapi do trosov med plevami (oves). Z njim razkužujemo seme ali v bobnih, kar je najbolj priporočljivo (ali kakor imenujejo te bobne Angleži: planektorji) ali pa tudi na tleh z mešanjem z lopato, vendar je potrebno temeljito mešanje da se vsa zrnca prevlečejo z razkuževalno prevleko. Ker je živosrebmo razkužilo stiupeno, ne sme priti razkuženo zrnje do živine, ali pa ga nameniti za moko Razkužilo mora biti ločeno od hrane. Tisti, ki razkužuje, naj ima pred ustmi in nosom mokro krpo (robec), ne sme razkuževati z mokrimi rokami in ne sme priti razkužilo v dotik z ranami Vreče, ki je bilo v njih razkuženo žito. moramo dobro iz- na pred setvijo. RAZKUŽILA Imamo mokra in suha razkužila. Tudi mokra razkužila so običajno praški, Id jih raztopimo v vodi in v tej raztopini namakamo seme, zavezano v vreti, za pol ure. Po namakanju pa seme razgrnemo na soncu, da ee posuši; ali pa seme škropimo z razkuževalno raztopino, pri čemer ga premetavamo z lopato. Navadno zalijemo 100 kg pšenice ali rži z 10 litri tekočine, 100 kg ječmena z 12 litri, 100 kg ovsa s 15 litri tekočine. Poškropljeno seme pokrijemo z mokrimi vrečami vsaj za eno uro, nato pa seme razgrnemo in posušimo. Znano tako razkužilo je n. pr. Ceresan — mokri; uporabljamo ga v 0,1-odstotm raztopini (na 100 l vode zmešamo 100 g praška), in to za pšenico, rž in ječmen, za oves pa vzamemo 0,2-odstotno raztopino. Formalin so uporabljali včasih; ker pa poškoduje kalivost semena, ga zidaj ne uporabljamo več. Prav tako ne uporabljamo več modre galice. Vreče, ld je bilo v njih okuženo seme, ne polnimo z razkuženim semenom, ker bi se seme vnovič okužilo s trosi, ki 90 ostali na vrečevini. Vreče razkužimo tako, da jih eno uro namakamo v 1-odstotni raztopini modre galice, nato jih hitro posušimo, da jih galica ne razje. Mokra razkužila namreč ne preprečujejo poznejših okužb semena od vreč in tal. Vedno bolj pa uporabljamo suha razkužila, ki jih bomo tudi letos v glavnem uporabljali. Z njimi je delo enostavnejše in hitrejše. Razkužilne bobne, kolikor jih kdo ima (privatniki, posamezne kmetijske zadruge), napolnimo le do dveh tretjin ali tri četrtine. Boben obračamo, ko smo pridali potrebi.v, količino razkužila, 3—5 minut počasi s 50—60 obrati na minuto. Tudi to prednost imajo suha razkužila, da čuvajo seme pred poznejšo okužbo. Tudi raje razkužujemo seme ki se rado nabrekne ali poka (fižol, grah), ali pa se sluzi (lan, paradižnik) s suhimi razkužil« kot z mokrimi. Boljša so razkužila, ki je v njih živo srebro, čeprav so strupena, ker delujejo na več vrst bolezni, kakor bakreni karbonat, ki učinkuje le na trdo pšenično snet. Z živosrebmimi razkužili uničujemo pri žitih trdo pšenično snet in trdo ječmeno- tepsti in izprati, preden se uporabljajo za shranjevanje hranil Vsa razkužila pa moramo hraniti v suhem prostoru in v dobro zaprtih pločevinastih posodah. Agrosana porabimo za razkuževanje: za 100 kg pšenice in koruze 200 g, za 100 kg ječmena 220 g, za 100 kg ovsa za 300 g. Male količine semena pa lahko razkužimo v steklenicah (suhih) s potresanjem vsaj 3 minute (seme cvetlic, solate, kumar, zelja). Za ta semena uporabljamo že posebno sredstvo. »Mergama«, ki je prav tako živosrebmo in strupeno. Več navodil dobe lahko kmetovalci pri svojih kmetijskih zadrugah, ki so že dobile navodila, da pravočasno kupijo razkuževalna sredstva. Zadruge bodo prodajale ta sredstva po polovični ceni (upoštevan je 50-od-stotni okrajni regres!) — velja pa le za bivši krški okraj! Vse zadruge pa, ki še niso nakupile razkuževalnih sredstev, so pa dolžne, da za svoje kmetovalce takoj preskrbe ta sredstva ter s pomočjo poljedelskih odsekov organizirajo široko in prepotrebno akcijo razkuževanja semen. Ce hočemo slediti naprednim kmetom, tedaj moramo poleg pravilne uporabe umetnih gnojil, dobrega in očiščenega semena, uporabljati tudi razkuženo žito. Izdatek 70—80 din za razkužilo je malenkosten, pri čemer moremo pridelati 100— 300 kg več žita. Poskusite zasejati vseh 4,734 ha zemlje z razkuženim semenom (seveda velja vse to tudi za kmetovalce prejšnjega trboveljskega okraja) in imeli bomo zavest, da smo napravili lep in velik korak na poti, od katere želimo vsi lepše življenje. Zaposlite poljedelske odseke pri KZ. vprašajte za nasvete pri OZZ, oglasite se s pripombami v »Zasavskem tedniku« — uspeh vsakega bolj obsežnega dela je odvisen od nas vseh! Mile Pleterski Podpirajmo sadno akc jo V četrtek popoldne je bila v Krškem zadnja seja Zveze prijateljev mladine za okraj Krško. Na področju bivšega krškega okraja je osem društev prijateljev mladine, in sicer: Artiče, Brežice. Leskovec, Krško, Raka, Senovo, Sevnica in Videm. Vseh članov pa Je 1380, Za Teden otroka se vsa društva marljivo pripravljajo. V Brežicah bodo otroke vseh šol odpeljali v tem tednu na ča-teško gmajno, kjer jim bodo ljev mladine se je resno zavzel za sadno akcijo RK. Podmlad-karji RK bodo po šolah zbirali sadje in ga pošiljali v revirje. Predlagali so, da bi pošiljali zbrano sadje iz brežiške občine v Trbovlje iz Sevnice v Zagorje to iz Krškega v Hrastnik. Želimo, da bi to akcijo čimprej uresničili in s tem okrepili vez med mladimi revirčani in Spod-njeposavčani. V Tednu otroka bodo vsa društva imela redne občne zbore, pripraviti pisan program. Malčki na ^enh bodo izvolili delegate za bodočo Zvezo prijateljev mladine okraja Trbovlje. iz Krškega bodo obiskali Tovarno čokolade na Sotelskem, kjer bodo pogoščeni. Po končanem pouku bodo imeli v Tednu otroka roditeljske sestanke, priredili pa bodo tudi akademijo s strokovnim predavanjem. Društvi prijateljev mladine Leskovec in Raka bosta uredili v Tednu otroka telovadno igrišče, ki bo nudilo pionirjem razvedrilo. Vsa društva prijateljev mladine v bivšem krškem okraju so dotacije za taborjenja in izlete dobro izkoristila. Leskovški, brežiški in senovški pionirji so taborili in preživeli del počitnic v naravi. Sevničani pa so v počitnicah vsak četrtek prirejali izlete. Vsaka občina bo prejela iz fonda za Teden otroka okrog 170 tisoč din. da bodo lahko čimbolj obdarili našo mladino. Obdaritve bodo kolektivne. Odbor okrajne zveze prijate- Kako pripravimo paradižnike? PARADIŽNIKI ZA ZIMO Popolnoma zrele paradižnike umijemo in obrežemo vse, kar je zelenega in nezdravega, jih zrežemo na koee in jih postavimo v loncu na štedilnik, da se zmehčajo. Nato paradižnike pretlačimo in zlijemo sok v lonec. Na kilogram paradižnikov damo dekagram soli in pustimo sok potem vreti do 20 minut. Natočimo ga v steklenice, ki smo jih prej dobro pomili, na vrh damo malo salicila in še vroče pokrijemo z v mlačni vod: namočenim črevesom in položimo v pripravljen prostor, da se parijo. To najbolje pripravimo v košari V njo položimo čez odejo še pernico in tako pustimo, da se steklenice popolnoma ohla-de. Tapo pripravljam sok lahko tudi pijemo. Da Pa steklenice ne bodo popokale, jih položimo z mokrimi krpami. Surovi paradižniki Deset kilogramov paradižnikov očistimo gnilobe, odstranimo muho in pecelj, nato pa jih zrežemo na strojčku za meso. Paradižnike osolimo z 10 dkg soli hi jim dodamo dekagram salicila. Tako jih pustimo stati. Po 24 urah jih nalijemo v steklenice, na vrh nalijemo malo olja. Steklenice zamašimo z zamaški, ki jih nato zadelamo z voskom. Tako pripravljeni paradižniki so zelo dobri. Velike važnosti pa je. da na tak način pripravljeni ohranijo vse hranilne vrednosti in se tudi dobro drže. Paradižniki in paprika Dva kilograma' paradižnikov, dva kilograma rdeče paprike, vmes naj bo nekaj pekočih paprik, očistimo in zrežemo na strojčku za meso. Dodamo 20 dkg soli im 4 gr galioilz., Vse dobro premešamo in naložimo mezgo v dobro očiščene kozarce, ki jih pokrijemo z mehurjem ali s pergamentnim papirjem ter zavežemo. Mezgo upobaljamo za golaž in mesne jedi Nekaj o pravilnem likan a Marsikatera gospodinja misli, da je prav vseeno, kako lika razne tkanine. Vendar temu ni tako, ker z nepravilnim njem tkanine samo lahko po-kvtrhno; obleke m perilo zgubijo prvotni izgled. Tako likamo belo pralno blago, ko je še vlažno in z zelo vročim likalnikom. Triko-perilo, ki ga sušimo v ležečem stanju, da se ne izvisi, likamo z narobe strani. Pri vsakem likzmju pa je važno to, da vlečemo likalnik v tisti smeri, kakor teče osnovna nit, namreč po dolžini. Ce vlečemo postrani, ee blago razvleče in strga Perila, ki ge ne rabimo, ne likamo, ker porumeni. Takega perila tudi ne zla- gamo ker se robovi poostrijo in se blago na teh mestih hitro raztrga. To vel j*, zlasti za škrob-lika- ljene prte, ki jih zvijemo. Posteljno perilo, ki leži dolgo časa v omari nerabljeno, večkrat preložimo, da ne bodo gube vedno na istem mestu. Kadar likamo kravzte tedaj iz lepenke izrežemo obliko kravate in jo vtaknemo v kravato ter jo tako po Likamo. S tem preprečimo, da bi ee poznali robovi na n£ sprotni strani, prepogosto likanje škoduje kravatam, zto bo prav, če vsak večer pridržimo v zapetem stanju in j° nekaj časa držimo pod soparo in potem pustimo, dp ee posuši. Edgar VVallace: 19 MELODIJA smrti Nasmehnila sta se drug drugemu, eden nekoliko prisiljeno in hladno, drugi nekam zamišljeno in žalostno. Tako sta se navadila pozdravljati drug drugega. K temu je prišlo še vprašanje: »Ali si dobro spal?« To izvirno vprašanje je bilo prihranjeno tistemu, ki se ga je prvi domislil. , Bila sta sredi kosila, ko je Edit h nenadoma vprašala: »Ali bi ti bilo prav, če bi povabiti goste na večerjo?« Začudeno jo je pogledal. »Na večerjo?« je neverno ponovil. Ko pa je potem videl njen razočarani obraz in mu Je postalo jasno, da se hoče mogoče žrtvovati, je pristavil: »Mislim, da Je to odlična ideja. Koga bi pa želela povabiti?« »Tvoje prijatelje,« je rekla, vsekakor onega nadvse čednega gospoda Frankforta In — ko-g," še?« je vprašala. Gilbert se je malce čemerno nasmehnil. »Mislim, da je s tem nadvse čednim gospodom število mojih prijateljev izčrpano,« je dejal z rahlim nasmehom. »Povabili bi še lahko VVarrella.« »Kdo je VVarrcll? Že vem,« je naglo rekla, »to Je materin borzni posredovalec.« Radovedno jo je pogledal. »Posredovale« tvoje matere?« je zategnjeno ponovil. »Ali res?« »Zakaj?« Je vprašala. »Kako, zakaj?« se je poskušal izogniti odgovoru. »Zakaj si tak® nenavadno vprašal?« »Nišem se tega zavedal.« Je dejal tjavdan, »samo človek si ne more nekam prav predstavljati tvoje matere v zvezi z borznim posredovalcem. Sicer pa najbrž potrebuje v teh časih agenta. Vedeti moraš, da Je War-rell tudi moj posredovalec.« »Koga že razen teh dveh?« je vprašala. »Kolikor prihajajo v poštev moje zveze,« Je dejal s posmehljivo resnostjo, »se nikogar več ne spomnim. Kako bi bilo s tvojo materjo?...« »Lahko bi povabila enega ali dva prav čedna človeka,« je nadaljevala, ne da bi se dotaknila njegovega predloga. »Kako bi b*o s tvojo materjo?« je ponovil vprašanje. S solzami v očeh se je ozrla nanj. »Prosim te, ne bodi tako stra- šen!« je dejala. »Saj vendar veš, da Je nemogoče.« »Toda, nikakor ne!« ji je veselo odvrnil. »Moj predlog je bil povsem resen. Zdi se mi tudi zel® dober. Končno ni nobenega vzroka, da bi ta spor trajal dalje. Priznam, da ne gojim do nje ravno najneinejših čustev, toda takrat so bila moja čustva do tebe še bolj grenka.« Gledal jo je prav prijazno. »Grenkoba polagoma Izgine,« Je dejal. Čeprav je pogledal svojo ženo, je to govoril bolj zase. Zdelo se ji Je, kakor da bi se poskušal o nečem prepričati, česar sam ni prav verjel. »Čudno je pravzaprav,« je nadaljeval, »kako se malenkosti, majhne skrbi In neznatne nesreče s svojimi vzroki vred razblinijo v nič spričo res velike skrbi.« »Kaj pa je tvoja velika skrb?« ga je naglo vprašala; posiužila se je ugodne priložnosti. k| se ji je ponudila v tem trenutku njegove odkritosti. »Nimam nobene skrbi,* ji je odvrnil nekoliko glasneje kakor Po navadi, skoraj malo kljubovalno. »Govorim samo na splošno.« »Nimam nobene skrbi, razen neizpodbitnih življenjskih skrbi.« je nadaljeval. »Nekaj časa sl bila tj moja skrb. toda sedaj nisi več.« »Vesela sem, da mi to poveš,« je nežno odvrnila. »S tabo ho- čem zares živeti v prijateljskem razmerju, Gilbert — hočem ti biti zares dobra prijateljica. Bojim se, da sem ti v življenju prizadejala precej hudeg*.« Vstala je od mize in ga stoje gledala. Odkimal je. »Mislim, da ne,« je dejal. »Vsekakor nič tako hudega, kakor si domišljaš. Druge okoliščine so se zarotile, da bodo uničile, kar se mi je zdelo kot lep« prihodnost. Zelo žalosten sem, da najin zakon ni postal povsem to, o čemer sem sam pri sebi sanjal. Toda končno sanje niso preveč trdna osnova za življenjsko stavbo. Ti si pač ne moreš predstavljati, da sem bil tak sanjač, kajne?« je hitro dejal s sebi lastnim nasmehom, pri čemer so se mu v očesnih kotih pokazale fine gubice. »Ti si me ne moreš misliti kot romantika, čeprav se bojim, da sem to bil.« »I>a to sl. hočeš reči,« ga je popravila. Na to vprašanje ni dobila nobenega odgovora. Vprašanje večerje je pozneje, ko se je Gilbert pripravljal, da odide, še enkrat načela. »Ati ne hi hotel ostati še malo tu, da se o stvari dodobra pogovoriva?« Je boječe vprašala Gilbert se je obotavljal. »Iz srea rad bi ti ustregel,« je rekel, »toda ...« Pogledal jc na uro. Stisnila je ustnice; za hin je občutila, kako jo jc zagrabil val nerazumljive Jeze. To je bilo seveda nespametno, kajti Gilbert je zmeraj odhajal ob tem času in ni bilo nobenega vzroka, da bi ostat »Lahko govoriva o tem tudi kdaj drugič,« je hladno odvrnila in odšla iz sobe. ne da bi še kaj rekla. Počakal je. da je za sabo zaprla vrata svojc sobe. nato pa je odšel z rahlim nasmehom, ki je bil bliže solzam kakor veselosti. Odšel je od doma v ugodnem trenutku, kajti ko bi bil počakal še pet minut, bi se sešel s taščo. Gospa Cathcart se je odločila, da sl bo »olajšala svoje srce«; prišla je osebno, da ji vse pove. Usoda ji je bila naklonjena, si je dejala, ker je bil Gilbert zdoma. Da ga nt bilo doma, je vedela takoj: potrdil ji je to služabnik. ki ga je Iz previdnosti vprašala po gospodu. Edlth jc sprejela novico o materinem prihodu brez najmanjšega presenečenja. Mislila sl je, da ji jc mati prinesla kot zakoniti dedinji ovratnico. Ko Je stopala po stopnicah, da bi pozdravila mater, jo je malo spekla vest: ati ni bila s svojo zahtevo po nepotrebnem nekoliko ostra? V srcu je bila zelo nežna; gojila ic do matere dolžna naravna čustva. Strah, da jo je morda užalila in da bo ta užaljenost prišla do veljave tudi prj razgovoru, ji jc povzročal neugodje. Odprla j,, vrata In vstopila v sprejemnico. Gospa Cathcart je bila vz°r hladne vnemarnosti. Človek o® bi mogel verjeti, da je kdai m®d obema ženama prišlo do prizora-ki bi se ga neradi spominjaj'-Mat) se ni z besedo dotaknila preteklosti, česar je bila Editi* lo vesela. Ni bil njen namen, da bi z rjo živela v sporu. Prav J3*1. je vživela v njen položaj *" -bro je vedela, od kod i*^1* una medsfebojna odtuji»eV' ida za obe je utegnilo biti b°' če ostanejo njuni medse--jnl odnošaji vsaj navidez® i »atrijski. . Gospa Cathcart se je lak'L tila stvari, zaradi katere ** išla. . »Lahko sl misliš, zakaj 8® .« jc dejala, ko sta sc pozdra II. »Mislim, da sl mi prinesla ** t,« je smehljaje rekla ,m spa. »Saj nisi huda, kajne, m te prosila zanj? Zdi »e mreč, potrebno, da nekaj 8 n za Gilberta.« =e »Zdi se mi. da bi si ^ vo pismo lahko poiskala ^i« ug vrok,« je zajedljivo re ir« gospa. »Toda...« f Edlth ni nič odgovorila, ker ielo nobenega smisla, da bi eplrala z materjo. . Gospa Cathcart jc imela 13 . st ki med vsemi P°*ez nj »veškega značaja nikakor , jredkejša, namreč I11*"*!,. prtltl krivdo drugim I*11..,, ŠPORTNA DEJAVNOST delovnega kolektiva Tovarne celuloze in papirja Videm V Tovarni celuloze in papirja je športna dejavnost delovnega kolektiva na višku Ne smemo Pa misliti, da imajo ti ljud'e za seboj že dolgoletno tradicijo športnega delovanja. Tudi niso nikaki favoriti S športom so se priCeli ukvarjati šele leta 1951 z uvedbo vsakoletnih športnih iger v papirni industriji. Po preteku štirih let zaznamuje kolektiv že lepe uspehe. Tako so leta 1953 na športnih igrah na Sladkem vrhu dosegli prvo mesto. Prav tako so prejeli letos prehodni pokal za prvo mesto v športnih igrah v Radečah. V sindikalni dvorani tovarne Je razstavljeno več pokalov, plaket in diplom, ki živo pričajo o športnih zmagah delovnega kolektiva. Gojijo že celo vrsto športov. Tako imajo sekcijo za nogomet, odbojko, namizni tenis, lahko atletiko, šahovsko «ekdjo, kegljaško skupino, strel o drvimo ter boksarski in plavalni klub. Strelska družina je najstarejša v tovarni. Ustanovili so jo ▼ maju 1951. leta. V njej sodeluje 54 članov delovnega kolektiva. Lani so se udeležili republiškega prvenstva v streljanju in dosegli lepe rezultate. Naj omenimo še to, da je strelska družina »Celuloza« najde- lz ired sodišča PREDPISE O CENAH JE KRŠIL Pred okrajnim sodiščem v Trbovljah se je moral zagovarjati Alojz K., pekovski mojster iz Zrigcrja-Toplic, ker je zahteval za blago višjo ceno od predpi-,ane $ tem, da je v ča«u od 13. do 29. avgusta p. 1 prodajal v *voji pekami kruh, izpečen iz moke št. 2 po 47 din za kg, iz moke št. 5 pa po 38 din, čeprav i« v navedenem času znašala po udločbj OLO Trbovlje maksimalna cena navedenih vrst kruha po 41 oziroma po 33 din za kg. Z odlokom Zveznega izvršnega sv®ta št. 440 iz leta 1954 so bale zta. novo formirane naj višje pro-d* j ne cene za žito, moko in kruh, kj so bile od prejšnjih nekoliko višje. V zvezi s tem je bil pri vseh pekih izvršen popis moke, ki je imel namen preprečiti vsako okoriščanje, in sicer tako, da bi pek j pekli kruh iz starih zalog moke, ki so jo kupili še po starih nižjih cenah, iz-Pečen kmh pa prodajali že po novih višjih cenah. Ta popis je b'l izvršen tudi pri obdolženem Pekovskem mojstru Alojzu K. Organi LOMO Zagorje so tedaj Ugotovili, da ima na zalogi še 1780 kg moke št. 2 in 660 kg krušne moke. Po odločb; taj-ništva za gospodarske in komunalne zadeve OLO Trbovlje iz lcla 1953 so znašale maksimalne tene za kruh. in sicer iz polbele krušne moke 33 din, iz moke št. 4 41 din, iz moke št. Og 38 din, žemlje iz iste moke pa 4 dan. „ e navedene cene razen žemelj “e nanašajo na 1 kg enote. Cene F'0 tej odločbi so veljale vse do zdaje nove odločbe, ki jo je “toženec sprejel zadnje dni vv9usta 1954 jn kj že določ"’ no-® všje cene za kruh, veljavne ?d 30 VIII 1954 dalje Ta odločal temelji na 7 tč. omenjenega toka Zveznega izvršnega sveta. Obtoženi Alojz K. je dejanje Pred sodiščem zankal, vendar • u bilo v celoti dokazano ter L .bl*. obsojen zaradi kaznivega '®nja kršitve predpisov o ceri"' po čl. 227/1 kazenskega za-j;?na na 12.000 din dem me Zn. ter na plačilo stroškov kanskega postopka. Zoper to nb° se je pritožil obtoženec izreka o krivdi in kazni prav tako javni tožilec zara-1, Premile kazni. Okrožno sodi-v Celju pa je obe pritožbi toži"> 'n Potrdilo prvostopno h<>lcraJnega sodišča v Tr- P020 JE UNIČEVAL sk *n stanujoč na Pirtizan-ie , vrhu Jt. 3 nad Trbovljami p. J:, namenom, da bi si pridobil Poh Pravno prr-noženisko korist, p. r v gozdu več dreves, ki tetn °9a i o . vrednost 2000 din s pQ da je neugotovljenega dne pj mt leta 1953 na neki drž-v-prl E°7dni parceli v Kotredežu tii‘ ~*9°tJu posekal in si prisvojil i«/r,tvw 1* katerih je doto!*«,,.’25 *ub metra hlodovine vin Ce’' ®>50 kub metra hrast o-lam.t hlod°vlne, 8 kub. metrov kub 699 (iglavcev) in 1,5 •nam drv v vrednosti na|- pr J din — Obtoženec je i?9«vaHa!iČrm .de,anip Pr:zna^L vendar ^ *? 'e P® na »moto, ni v,, Pa ujegov zagovor pravno 0|Uočanintemf. i*n 'n Mt° Pri Števd,, ,U P *trlvd tudi neupo-jen 7 er.J® bil obtoženec obso-'toičevant^1 kaznive9a dej »n ja Vazen!«« 9°Pdx)v P° 246/2 denlrn„ zflkona n« 20.000 din 0l^b .trXvn plačUoMKl' lavnejša, po rezultatih pa najboljša v okraju Trbovlje. Na razipolago imajo moderno strelišče za streljanje na 300 in 100 metrov na deset tarč. Plavalni klub so ustanovili letos in je v kratki sezoni plavalnega športa dosegel lepe uspehe Organiziral je 14-dnev-no plavalno šolo Izbrani plavalci pa so trenirali vsak dan po dve uri. Udeležili so se slovenskega mladinskega prvenstva v plavanju na Vrhniki in prvenstva posameznikov, M je bilo letos na Vidmu. Tudi boksarski klub marljivo vadi. V kratkem času svojega obstoja je imel že tri javne nastope; v domačem ringu je zmagal dvakrat v Hrastniku pa je dvoboj potekel neodločeno. V kratkem obdobju štirih let je delovni kolektiv Tovarne celuloze in papirja zgradil ne le veliko tovarno, temveč še celo vrsto športnih igrišč, plavalni bazen in strelišče, medtem pa so se člani kolektiva tudi športno izživljali, ker dobro vedo. da živi zdrav duh le v zdravem telesu. Iz življenja naših delavskih svetov Dobro in slabo Delavski svet podjetja la meso »Rog« v Trbovljah je pred kratkim obravnaval niz problemov s svojega delovnega področja Zal pa se seje niso udeležili Člani potrošniškega sveta, ki bi lahko koristno prispevaL k obravnav; posameznih vprašanj glede poslovanja podjetja in cen. Delavski svet je predvsem razpravljal o razdelitvi delovnih mest v podjetju ter razčistil nekatere nejasnosti v internem poslovanju. Izvolil je disciplinsko sodišče ter formiral komisijo za ugotovitev viška v mesnici »Pust« ter primanjkljaja v mesnic; »Ho-lešek«. Sklenil je tudi, da se predlagajo redni tedenski obračun; v posameznih mesnicah. DS je ob tej priložnosti izmenjal svojega predsednika zaradi kršenja discipline, ker sta vzdrževanje reda in upoštevanje predpisov važna za poslovanje vsakega podjetja Svet je izvolil novega predsednika ter nove člane UO. V podjetju Krojaštvo in šiviljstvo v Trbovljah b. moral DS dobiti vsekakor večjo veljavo, zlasti sedaj, ko govorimo — ob 5, obletni q — L uspešnem razvijanju delavskega samoupravljanja in ko že pričenjamo z razpravo o novem zakonu o delavskem samoupravljanju Sindikalni aktiv in aktiv članov ZK bj se morala zavedati večje odgovornosti in napeti vse sile za izboljšanje dela in uveljavljenje osnovnih načel upravljanja Pogoji dela v raztresenih obratih ne morejo biti o v; ra za uveljavljanje delavskega samoupravljanja Ni dvoma, da h* ustrežnejši prostori — o čemer st« DS in UO že razpravljala — ustvaril; boljše pogoje ra delo ta možnost ovadbe konfekcijskega dela la dela na tekočem traku. Raztresenost obratov pa onemogoča direkten pregled dela po upravi, ustvarja pa večjo odgovornost posameznih poslovodij in potrebo večje elastičnost; v poznavanju problemov članov DS ln UO. Tudi shranitev arhiva delavskega sveta in upravnega odbora ni najboljša v tem podjetju. Nikakor n; pravilno, dg se zapisniki DS in UO ne drže v redu in v posebni mapi, ker M jih tedaij predsednik ali upravnik lahko vsak ča$ pregledala kot osnovo in napotilo za nadaljnje delo. Tudi temu vprašanju je treba posvetiti večjo skrb in pozornost A. K. V spomin Tekavčevi mami Pred nekaj dnevi smo na brežiškem pokopališču pokopali partizansko mater PAVLO TEKA VEC. Kakor je bila vse življenje skromna, tako je tiho hi mirno legla v grob. Skoro neopazno je zadnje mesece živela med nami, in kdor jo je srečaval, ne bi bil mislil, da je ta drobna žena dala življenje 8 otrokom. Štirje od njih so aktivno sodelovali v narodnoosvobodilni borbi. Kako predana je bila osvobodilnemu gibanju, vidimo iz naročila sinu, ko je leta 1941 odhajal v partizane; »Glej, da te živega ne dobe v roke!« Tudi sama je doprinesla veliko žrtev: dom v Ribnici na Dolenjskem so * fašisti izropali in požgali. Spi mirno, blaga partizanska mati, In spočij se v brežiška zemlji. Svetal t| spomin! S. Z Budnost organov L M. v Brežicah V zadnjem času je bilo precej žepnih tatvin in drugih prekrškov na področju Brežic, posebno ob semenj s-kih dnevih, ne samo ne sejmišču, temveč tudi v trgovinah in gostilnah Tako se je tudi 16. septembra pripetila žepna tatvina v znesku nad 7300 dinarjev, in sicer v gostilni Vinarske zadruge v Brežicah. Budnost organov LM v Brežicah ni samo v tem primeru, temveč tudi v ostalih primerih izsledila krivce, zato vsa pohvala požrtvovalnim organom LM, vsem pa v svarilo, da je njihova budnost pri čuvanju tak0 privatnega kot ljudskega imetja tolikšna, da ne bo nihče utekel zasluženi kazni D. V. Iz Zagorfa Kmalu bo dovolj vode V Zagorju je bilo zadnja leta veliko pomanjkanje vode. Staro vodovodno omrežje je že davno odslužilo. Zato so lansko leto začeli urejevati nov: vodovodno omrežje, hkrati pa graditi nov vodovod iz Šemnika in 2 rezervoarja po 300 kub merov vode na Smrekovid. Prihodnji mesec bodo končana vsa dela na novem omrežju in Zagorje bo dobilo zdravo pitno vodo. Kaj je z elektriko na Cankarjevem trgu? Prebivalci na Cankarjevem trgu in v okolici so večkrat brez električnega toka medtem ko ga drugi predeli Zagorja imajo. Tako je bilo tudi v soboto zvečer. Čudno se nam zdi, da odgovorni ni šel pogledat, kje bi bila napaka, čeprav je luč medtem parkrat posvetila in ugasnila. Pa tudi ob nedeljah večkrat ni toka, prebivalci pa ne vedo zakaj. Prebivala tega področja si želijo, da se ta napaka takoj popravi. Nov lokal Radiocenter iz Zagorja, ki se je do nedanega moral stiskati v tesnih prostorih ob Cesti 9. avgusfa, se je nedavno preselil v nov lokal ob Cesti Borisa Kidriča. Lokal je moderno urejen in opremljen, in je sedaj najlepši v Zagorju „Sava" bo odprla v Zagorju svojo prodajalno Tovarna konfekcije »Sava« v Zagorju bo v kratkem poleg tovarne odprla svojo prodajalno. To je narekovalo veliko zanimanje Zagorjanov in okoličanov za njene izdelke. Josh> Brinar: PIONIRSKI KOTIČEK (Nadalievaniel m 2 2. KRALJEVA SODBA Zvitorepka je prijazno poslu- cesti. Brezskrbno je gledala tja v beli svet, prav kakor da je mu je z mrzlo kurettno In mn visokega kralja edina hči, kj se Sala Dremuhove besede. »Tvoj prav pridno natakala zlatega ji ne sme skriviti niti najmanj- ijutomerčana. Ko sta se dodo- gj las. »Da vas vrag treni, tule bro nasitila in odžejala, sta sem, pa me glejte, kakor se vam ljubi; niti enega graha nisem nikomur vzela in nihče mi ne more očitati, da sem mu napravila krivico! Česa bi se torej bala?« To se je zdelo, da hoče zabrusitj vsem v obraz, toda pri srcu ji je bilo vendarle nasvet ni napačen, ljubi bra-tran,« je dejala naposled, ko je jazbec umolknil »Storila bom torej tako, kakor se tebj zdi najbolje, ln trdno upam, da mi bo kralj milostljiv, kajti on nima na svojem dvoru svetovalca, ki bi mu bil koristnejši in potrebnejši, kot sem mu jaz. Kadar koli jc šlo za kakšno kočljivo stvar, ki jim je delala preglavice, vselej so morali poklicati mene, da sem jih rešila Iz zadrege. Ravno zaradi tega imam na dvoru toliko sovražnikov in nevoščljivcev, in prav zaradi tega so se zakleli proti mojemu življenju. Najhujši izmed njih so zdaj zbrani na dvoru In me hočejo na žive in mrtve tožiti In obsoditi. In to me — po resnici tl povem, mili Dremuh — malce skrbi! Pa vendar se mi zdi pametneje, da ________ ubogam tvoj dobrohotni nasvet jemu sinu. »tamle gre Zvito- očrnili pri vas Kajti tema Je toži na nevoščljivcev, ki me pisano bi kralj gledajo zaradi vaše naklonjeno- vstala izza mize hi lisica Je poklicala svoje otroke ter se Prav prisrčno poslovila od vsakega posebej. Neto sta ubrala pot pod noge. Zvitorepka Je molče ln s povešeno glavo korakala poleg Dremuha, kajti skrbeti jo je za- tesno in gorko, čelo, kako se bo izteki* zamo- Na videz mirna je stopila tana stvar. Zvitorepka pred Miroljubov Komaj se je raznesla novica, prestol. Pripognila je pred kra-da se je Zvitorepka vdala kra- Ijem in kraljico svoje koleno ljevemu povelju in d* je na poti do visokega sodišča, že so prihitele živali od vseh strani, kajti vsakdo je hotel videti predrzno navihanko. Malo Jih Je bilo, ki so ji želeli dobro. Večina je kuhala srd nad njo ter bi Ji privoščili največjo sramo- slugo, to in nesrečo. smem tn začela premišljeno govoriti: »Milostni kralj, ki ste visoki na časti, mogočni na oblasti! Gospod moj, blagovolite me poslušati po pravici in resnici! Nikdar še nd vaša kraljevska milost naletela na zvestejšega kot sem jaz! To pač pogumno trditi navzlic ln grem s teboj. Kajti dobro si omenil, da bi se Jaz navzlic »Lej jo, lej!« pravi hrček svo- vsem lažem, k| so me z njimi ;mu i" repka, ki jo Lakotnik življenje In smrt! Ce ___________________ vsem svojim zvijačam vendarle mene vprašal, kaj naj počne, stl, visoki moj gospod! Z zvine bi vedel boljšega nasveta kot ja čarni in lažmi tk6 spletke ln tegale: Lakotnika in Zvttorep-* kujejo naklepe, kako b} me ko — oba obesite na eno tep- ugonobili. Toda vi, milostni ko!« Tako je besedoval hrček kralj moj, preiščitc do dna je-ln to še niso bile najbridkejše tra in obisti: vi poslušajte to-besede, ki so se lovile Zvitorep- ženca prav tako kakor tožitelja kj od vseh strani na uho. ln ločite strogo krivico od pra-Zvitorepka je pač slišala nc’ vice. Potemtakem vam smem z i to vil n° takšnih trpkih obsodb, mirnim srcem zaupati, saj do-je škodoželjne obraze bro poznate mojo zvestobo. In svojih sovražnikov, kj so pro- ravno moja zvestoba je vzrok, dajali zijala ob poti. Toda ona da me tako ljuto preganjajo.« se ni prav nič zmenila za vse »Molči!« vzroji kralj. »Tvoje to, ali vsaj delala se Je tako. ščebeta nje in dobrikanje ti prav kakor da so Ji radovedna zija- nič ne pomaga! Tvoje hudodel-la deveta briga. Samozavestno stvo je očito In vpije po mašče-ir» ubranega koraka Je stopicala vanju. Nisi 1| kršila občega vštric Dremuha po široki beli miru, ki sem ga zaukazal? Le ne mogla naposled več ustavljati silni kraljevi premoči, če bi prišel res z vso vojsko nadme. Tudi moja trdnjava Huda luknja b| se končno zdrobila v prah tn bi bilo po meni in mojih otroklh. Ako Pa sama stopim pred sodni dvor, morem vsaj upati, da se po mirni poti pobotam s svojimi sovražniki Videla in da sklenem z njimi ugodno premirje.« Zvitorepka se je še dolgo pogovarjala s svojim bratranom in beseda je nanesla na to In orno. Pri tem pa lisica seveda tudi nj pozabila pošteno pogostili kraljevega sla. Postregla SPOMINSKA ČRTICA IZ STAREGA HRASTNIKA •Pod vsakim grmom je bita oštarija* — tak0 je napisal v svojih spominih stari Sebastijan Roš, poznejši Inženir v Srbiji, oče današnjega častnega doktorja Tehnične visoke šole v Ljubljani, inž Mirka Roša, živečega v Švici in brat nekdanjega dolgoletnega trboveljskega, trbovelj-sko-hrastniškega župana Ferdinanda Roša. Z navedenim stavkom je hotel označiti pisano in burno življenje, ki se je začeto v letih 1846 do 1849 razvijati v hrastniškl dolini prt gradnji Južne železnice, hi so jo polagali tista leta, da zvežejo nekdanji cesarski Dunaj s Trstom z železnico. Prej tako mirna, Idilična dolina je poslala od dne do dne bolj hrupna. V naše kraje M pribo j n R tiste čase v trumah tuji delavci, Italijani In Hrvati, Nemci in Cehi. Na odseku Hrastnik— Zagorje je bilo zaposlenih kar 3000 delavcev. Prebivali so v barakah, k] so ras tl e kakor gobe po dežu. Delo je bilo naporno, zaslužek za tiste čase pa dober. In tako nf čudo, da je bilo v kraju od meseca do meseca več krčem. Pred to oživljeno dobo je bila o zavodenjskem grabnu — tako so rekli takrat hrastnUki dolini — le ena sama gostilna, m sicer pri Peklarju, kjer stoji da. nes Sindikalni dom steklarne, Po letu 1846 so odprli najprej še gostilno •Na brodu*. Ta je stola za današnjo gostilno Ane Logar. Hiša je bila la*t posestnika Drnovška iz Drage. To gostilno je imel v najemu eden od Peklarje-vlh sinov, nato Drnovškov set Ferdinand Roš, dokler ni prevzel gostilne leta 1885 sam Drnovškov sin Janez. Največji promet p tej krčmi je bil za časa gradnje in obratovanja prve evropske žičnice v Hrastniku Takrat so stočUi dnevno v majhnih dveh gostilniških prostorih, ki nista merila niti petintrideset kvadratnih merov, do 3 hektolitre vma. —Med gradnjo Južne železnice so bile še znane gostilne pri Možini, v Zlati luknji, pr. Lešanu čez Savo in pri Brinarju (pQ domače: pri •Radeckiju*), kjer je danes Klepe-jeva hiša. Te gostilne s-o obiskovali poleg tujih delavcev tudi domačini, ki so dobro zaslužili. Nekateri od njih so prodajali gradbeni material, drugi so bili vozniki in pomožni delavci — največ dela pa so imeli rokodelci. Med tistim tujim svetom, ki se je zlil tista leta v hrast niško dolino, je bilo seveda tudj precej ljudi, ki »o s svojim življenjem in vedenjem v svojem prostem času na cesti In v krčmah »pod vsakim grmom« razburjali domače mirno prebivalstvo. Prišlo je dandnevno do izgredov in na prošnjo domačinov je poslala oblast p Hrastnik za varnostno službo četo vojakov z dvema oficirjema. Ko je leta 1849 sirena železniške lokomotive prevpila petem •volarjev* ob Savi ter je bila tri leta pozneje zgrajena tudi rudniška železnica, je nastopila v hrastniškl dolini doba popolnega preobrata in naglega industrijskega razvoja L H. Potujoči kino od 24. do 27. septembra POTUJOČI KINO LP predvaja od 24. do 27. septembra jugoslovanski film: »ZADNJI DAN«. V soboto, 24. septembra, ob 17, uri na Izlakah, ob 19.30 v Mlinšah; v nedeljo, 25 septembra ob 15. eri v Jagnjenia, ob 18. uri na Vrhovem; v ponedeljek, 26. septembra, ot> 17. url v Zidanem mostu, ob 19.30 v Loki pri Zidanem mosta; torek, 27. septembra, ob 19. uri v Čečah. V proslavo 40-letiTce trboveljske Elektrarne so tekmovali šah isti delovnih kolektivov V počastitev 40-letnega obstoja elektrarne v Trbovljah so tudi šahisti pokazali, da so delavni tn razpisali moštveni brzo-tumir sindikalnih kolektivov v okraju. Nastopilo Je šest šahovskih moštev po šest igralcev. Med tekmovanjem je bilo precejšnje zanimanje, kdo bo zmagovalec oz kdo bo dobil za nagrado lepi pokal. Sahisti rudnl- f<*5£^£^£^5£^££5£^£^£^£^£r< sredstev v obračunu In ostala pasiva Dobavitelji in druge obveznosti 44.264 D. Plnanin• uspeh Razdeljeni dobiček 5.769 D. Finančni uspeh Dobiček 5.769 Skupaj 92.188 Skupaj 92188 Vodja knjigovodstva: Jaka Korent, I. r. Predsednik upravnega odbora: Karel Mladkooič, I. r. Direktor: Angelo Gatta, I. r. Podjetje razpolaga z avtnira parkom z nosilnostjo 96 ton ter opravlja transport blaga po vsei FLRJ. S svojimi avtobusi vzdržuje zvezo s kraji, ki so oddaljeni od železn ške proge Razpolaga z lastno avtno delavnico. Poslovalnica podjetja posluje na Reki, v Krškem, Ljubljani. Zagrebu in Beogradu Povprečno zaposluje 66 oseb. od tega 9 uslužbencev Kino »Svoboda-Center« Trbovlje bo predvajal do ponedeljka amer. film GOSPA MINE-VER. — Prestave ob običajnih urah. Naslednji teden bo ni sporedu od torka do petka ameriški barvni film POGUMEN KOT LASSIE. — Predstave za odrasle bodo ob 18. in 20. uri, za mladino pa vsak din ob 16. uri. Ob tej priložnosti opominjamo vse obiskovalce, da bodo predstave v kinu »Svotooda-Center« in v kinu »Svoboda-Trbovlje II« od 1. oktobra 1.1. dalje 1 uro prej, tn sicer ob delavnikih ob 17. in 19. uri, ob nedeljah pa ob 15., 17. in 19. uri. Kino »Svoboda-Trbovlje H« bo predvajal do ponedeljki ameriški kriminalni film AFERA MAURICIUS, — Perdstave ob običajnih urah. Kine »Svoboda - Zasavje« v Trbovljah bo predvajal od 23 do 26. sept. ameriški film: »ZlG PRETEKLOSTI« Predstave: petek, sobota, nedelja in ponedeljek dnevno ob 17. tn 19,15. — Naslednji teden bo na sporedu ameriški film: »RING A.« Kino »P»rtlr»n« Sevnica predvaja 24. in 25. septembra angleški film: »VESELI NOR- MAN«; 1. in 2. oktobra angl. barvni film: »HOFFMANNO-VE PRIPOVEDKE«. Kino Brežice predvaja od 23. do 25. septembra amer. barvni tlim: »DVIGNI ZAVESO«; 27. do 29. sept. jugoslovanski film: »POT MIRU«; 30. sept do 2. oktobra francoski barvni film: »IMEL SEM 7 UČE RA«. količine, ki jih nameravate prodati, da zag >tov mo kupce za vašo prodajo Priglasitve pošljite na doprsne! na noslov Kmetijska zadruga Brežice oh na upravo »Po*avskeg, tedna« o Brežicah. Oglejte sl naš paviljon na razstavišču, kjer boste prijeli vsa nadrobna pojasnila o prodaji vaših pridelkov n nakupu reprodukcijskega mater’ala umetnih gnojil (n kmettfsk h strojev. OPOZORILO Opozarjam, da bom tožil vsakogar, ki bo o meni raznaši.l neresnične vesti. — Ludovik Zrinjski, Zagorje. OBVESTILO Kmetijska zadruga o Brežicah obvešča vse kmetovalce tn kupce, da bo priredila v okviru •Posavskega tedna• v Brež cah izredne sejme fn siest: konlsk; sejem o torek, 4. oktobra I955i žtviask, sejem e četrtek, 0. oktobra 1955» sv‘niskt sejem o soboto, 8. oktobra I955i Za pojasnila se obračajte na Kmetijsko zadrugo n se sejmov udeležite v čimvečjem številu. OBJAVA Komunalna uprava v Brežicah obvešča, da je v Plšecah pri Brežicah, 29. septembra t 1. velik letni živinjskj sejem, — Prodaj Ud in kupci vabljeni. PREKLIC Preklicujem besede ki sem jih pisal v p smu tov. Slavici Lokajner iz Senovega, za neresnične. Zahvaljujem se ji, da je odstopila od tožbe. — Stene Prevolnik, Vojna pošta 8788, Sarajevo. OBVESTILO Obveščamo vse kmetovalce, do bo Kmetijsko zadruga o Brežicah odprla r t. septembrom 1955 sp*-c alno trgovino za oskrbo km*' tijstva o novih prostorih v Breži* cah Pod obz