F ■v 41J Letnik 1912. Državni zakonik za kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru. Kos LIV. — Izdan in razposlan 8. dne julija 1912. » Vsebina: St. 128 in 129. 128. Zakon, s katerim se uvaja nov vojni zakon. — 129. Zakon o c. kr. deželni brambi v državnem zboru zastopanih kraljevin in dežel, izvzemši Tirolsko in Predarelsko, v zvezi z določili vojnega zakona. 131. Zakon z dne 5. julija 1912. k, s katerim se uvaja nov vojni zakon. S pritrditvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem tako: I. oddelek. Obča določila. § 1. d°Unost Vojna dolžnost je obča in izpolnjevati jo mora vsak državljan osebno po določilih tega zakona ; ona obsega: naborno dolžnost, službeno dolžnost in črnovojno dolžnost (§§ 8 in 16). S 2. «kor,,C Oborožena moč se deli v skupno vojno moč, °41, potem v deželno brambo in v črno vojsko. Skupna vojna moč obsega skupno vojsko in vojno mornarico. Skupna vojska in deželna bramba imata kakor celokupno sestavino po eno nadomestno reservo. § 3. Skupna vojna moč je določena, da brani avstrijsko-ogrsko monarhijo, to je ozemlje vseh pod vladarstvom Njegovega cesarskega in kraljevega Apostolskega Veličanstva stoječih dežel, zoper zunanje sovražnike in da vzdržuje red in varnost po notranjem. § 4. Deželna bramba je določena, da v vojni podpira skupno vojno moč, ter za notranjo bran, v miru pa tudi, da vzdržuje red in varnost po notranjem. Vse stvari deželne brambe spadajo v področje ministra za deželno bran. Minister za deželno bran. oziroma vrhovni poveljnik deželne brambe — poslednji po ministru za deželno bran — obvešča nepretrgoma vojnega ministra o stanju, opremi, dislo-kaciji, vojaški izučbi in disciplini deželne brambe. V primem mobilizacije (dopolnitve na vojni slalež) in v vojni je deželna bramba, oziroma uporabljeni del deželne brambe v vojaškem oziru podrejena vojaškim poveljnikom, ki jih je oznamenilo Njegovo Veličanstvo. Natančnejša določila gledé deželne brambe so v zakonu o deželni brambi. Skupna vojna moč. Deželna bramba. /’Slovenisch.) 87 Nadomestna réserva. Orna vojska. Drugačna službovanja za vojne namene. Službena dolžnost, «'■movojna dolžnost. § 5. Nadomestna, reserva služi za nadomeščanje vojnega staleža skupne vojske in deželne hrambe. V posebnih razmerah se lahko skličeta obe nadomestni reservi tudi v miru v aktivno službovanje po določilih §§ 43 in 44. § 6. Črna vojska služi po določilih, ki so v zakonu o črni vojski, za podpiranje skupne vojne moči in deželne brambe. Vse stvari črne vojske spadajo v področje ministra za deželno bran, ki nepretrgoma obvešča vojnega ministra o stanju in opremi črne vojske. Sklicana črna vojska je podrejena v vojaškem oziru vojaškim poveljnikom, ki jih je oznamenilo Njegovo Veličanstvo. Natančnejša določila gledé črne vojske so v zakonu o črni vojski. 2. v vojni mornarici: štiri leta v prezentni službi, pet let v reservi in tri leta v pomorski brambi. Na zahtevanje ministrstva za deželno bran je tiste službene zavezance, bi bi prišli v zadnji letnik službene dolžnosti v skupni vojski, po potrebi prestaviti k deželni brambi, da popolnijo vojne sta-leže deželne brambe. Ako pripuščajo razmere vojnega staleža skupue vojske, se lahko prestavi k deželni brambi del mlajšega letnika namesto enakega dela zadnjega letnika; v deželni brambi mora potem odslužiti ostanek skupne službene dolžnosti. V deželni brambi se uravnava službena dolžnost s posebnimi zakonitimi določili. Gledé črnovojne dolžnosti se merodajna posebna zakonita določila. Za tiste, ki so potrjeni na podlagi tega zakona, odpadeta zadnji dve leti, ako so dovršili triletno redno prezentno službo, ako so dovršili štiriletno redno prezentno službo v vojni mornarici, pa odpade zadnjih pet let redne zakonite črnovojne dolžnosti. § 7- Tisti, ki so v starosti, zavezani vojni dolžnosti, in ki sicer niso pripravni za pravo vojno službo, pač pa za druga službovanja, ki so ž njo v zvezi, se lahko pritegnejo k njim v primeru mobilizacije (dopolnitve na vojni stalež) in v vojni. § 8. Službena dolžnost je dolžnost vojaške službe v skupni vojski, v vojni mornarici ali v eteželni brambi. Redna službena dolžnost traja: § 9. Tisti, ki so se na državne stroške izučili za službe vojaškega poklica ali katerim so se v ta namen podelili štipendiji, povračila studijskih stroškov ali ustanove, so razen triletne (štiriletne) službe, določene po § 19 za prostovoljno vstopajoče, zavezani še posebni prezentni službeni dolžnosti, koje doba se ravna po predpisih, obstoječih ob času, ko se je prevzela taka obveznost. Njihova skupna službena dolžnost znaša vobče dvanajst let; ako bi se pa njim naložena posebna prezentna službena dolžnost končala šele po preteku te skupne službene dolžnosti, ker so pozneje dovršili študije, se podaljša skupna službena dolžnost v enaki meri. Posebna prezent»3 služben* dolžnost. 1. v skupni vojski: a) vobče dve leti v prezentni (dejanski) službi in deset let v reservi; Ako se prevzame posebna prezentna službena dolžnost pred dovršenim 20. letom starosti, ne sme skupna prezentna službena dolžnost znašati več nego deset let. b) pri konjištvu in artileriji na konjih, potem e) pri formacijah z dveletnim prezentnim službenim časom za število moštva, ki ustreza proračunsko določenemu staležu podčastnikov in v katero je vračuniti podčastnike, ki prostovoljno nadaljujejo prezentno službo pri teh formacijah, ter tiste, ki so tam po § 19 prostovoljno vstopili s triletno prezentno službeno dolžnostjo; tri leta v prezentni službi in sedem let vreservi ; •J) za liste, ki so uvrščeni v nadomestno reservo, dvanajst let; Absolvirani vojaški akademiki in absolvirani gojenci mornariške akademije na plačnih mestih imajo dvanajstletno skupno službeno dolžnost in, ako je trajala njihova izučba tri leta ali dalje, štiriletno (pri vojni mornarici petletno) prezentno službeno dolžnost. § 10. 1. Vojni zavezanci, ki so bili ogrski državljani in so pridobili avstrijsko državljanstvo, — ter vojni m» p1*^ dolžnosti zavezani bosensko-hercegovinski deželani, j^žavij«"' ki so pridobili avstrijsko državljanstvo, niso v kralje- 8t'0' vinah in deželah, zastopanih v državnem zboru, več zavezani naboru, če so svojo naborno dolžnost že izpolnili v svoji prejšnji domovini, in se uvrsté k vojaškim krdelom skupne vojske, ustrezajočim njihovi novopridobljeni domovinski pravici, v vojno mornarico ali deželno hrambo, vzdržujč v moči zakonito službeno dolžnost vračunivši že odsluženi del te dolžnosti, oziroma se vzamejo v razvidnost kakor črnovojni zavezanci. 2. Druge nego v točki 1 oznamenjene osebe, ki so v starosti, zavezani vojni dolžnosti, pridobile avstrijsko državljanstvo, so dolžne izpolnjevati vojno dolžnost, ustrezajočo njihovi starosti v zmislu tega zakona, brez ozira na to, ali in kako so izpolnile svojo vojno dolžnost v svoji prejšnji domovini. Ako se je podelilo takim osebam avstrijsko državljanstvo po tistem letu, v katerem so dovršile 23. leto starosti, toda še pred 31. dnem decembra tistega leta, v katerem so dovršile 33. leto starosti, morajo priti takoj, ko so dosegle avstrijsko državljanstvo, samo enkrat na nabor; ako so sposobne za vojaško službo, jih je potrditi in jih uvrstiti v naborni letnik nadomestne reserve deželne brambe, ki ustreza prvemu letnemu razredu njihovega rojstvenega leta (§ 1 C) ; v njej morajo odslužili njim naloženo službeno dolžnost. 3. Tudi avstrijski državljani, ki so pridobili bosensko-hercegovinsko deželanstvo, so zavezani vojni dolžnosti po določilih tega zakona. 4. Osebe, kojih domovinska pravica je neznana in ki imajo svoje trajno bivališče v kraljevinah in deželah, zastopanih v državnem zboru, so zavezane v točki 2 določeni vojni dolžnosti, ako ne morejo dokazati inozemskega državljanstva. II. oddelek. Dopolnjevalstyo in ugodnosti. § 11. Skupna vojna moč se dopolnjuje : '“t1"1 mofi. a) z naborom; h) z uvrščanjem tistih, ki so potrjeni za častnike ali častniške aspirante, ko so dovršili vojaška vzgojevališča in izobraževališča; c) s prostovoljnim vstopom. Izjemoma se lahko prostovoljno oglašajoči se gažisti, častniški in vojaški uradniški aspiranti, potem ako je posebna potreba, tudi prostovoljno oglašajoče se moštvo deželne brambe prestavijo v aktivni stalež skupne vojske ali vojne mornarice. § 12. Deželna bramba se dopolnjuje: brambe. a) z naborom; b) s prestavljanjem reservnikov in nadomestnih reservistov skupne vojske; c) z uvrščanjem tistih, ki so potrjeni za častnike ali častniške aspirante, ko so dovršili vojaška vzgojevališča in izobraževališča; d) s prostovoljnim vstopom. Za dopolnjevanje moštva državnih konjerejskih zavodov potrebne novince je prestaviti k deželni brambi od konjištva skupne vojske za dobo prezentne službene dolžnosti in vzdržujč njim v skupni vojski naloženo prezentno službeno dolžnost ter za dobo morda prostovoljno nadaljevane prezentne službe. Izjemoma se lahko nadalje prostovoljno oglašajoči se gažisti, častniški in vojaški uradniški aspiranti, potem ako je posebna potreba, tudi prostovoljno oglašajoče se moštvo skupne vojske prestavijo v aktivni stalež deželne brambe. § 13. Število novincev za vzdrževanje skupne vojne Novinaki v• j -l v . * a ... . kontingenti moči se določa — razen novincev, ki jih postavi za to Bosna in Hercegovina — za prvo leto veljavnosti tega zakona s 136.000, za drugo leto s 154.000, za tretje leto in za naslednjih devet let s 159.500 mož na leto in to število novincev je porazdeliti po številu prebivalstva med kraljevinami in deželami, zastopanimi v državnem zboru, na eni strani in deželami svete ogrske krone na drugi strani. Število prebivalstva v tem zmislu je število avstrijskih državljanov, ki se je dognalo ob zadnjem popisovanju (štetju) ljudi v kraljevinah in deželah, zastopanih v državnem zboru, v deželah svete ogrske krone ter v Bosni in Hercegovini, pristevši število aktivnih vojaških oseb avstrijskega državljanstva. Po popisovanju (štetju) ljudi, opravljenem 31. dne decembra 1910. L, morajo tačas v državnem zboru zastopane kraljevine in dežele postaviti za skupno vojno moč za prvo leto veljavnosti tega zakona novinski kontingent 78.003, za drugo leto 88.327, za tretje leto in za naslednjih devet let 91.482 mož na leto. Za vzdrževanje deželne hrambe v državnem zboru zastopanih kraljevin in dežel, izvzemši Tirolsko in Predarelsko, se določa za prvo leto veljavnosti tega zakona novinski kontingent 20.715, za drugo leto 22.316, za tretje leto 23.717, za četrto leto 25.018, za peto leto 26.019, za šesto leto in za naslednjih šest let 26.996 mož na leto. Višina števila novincev za vzdrževanje skupne vojne moči in v sprednjem odstavku določenih no-vinskih kontingentov deželne brambe more biti pred pretekom dvanajstih let, računaje od začetka veljavnosti tega zakona, samo tedaj predmet vnovične zakonodajne določbe, če smatra Njegovo Veličanstvo po dotičnih odgovornih vladah, da je treba število novincev pomnožiti ali pa zmanjšati. Pred pretekom dvanajstih let mora vlada državnemu zboru pravočasno predlagati predloge o tem, da se pusti število novincev za vzdrževanje skupne vojne moči in novinski kontingent deželne brambe neizpremenjen ali da se izpremeni. Dejanski nabor vseh kontingentov pa se more vršiti samo tedaj, če je zakonodajstvo #tudi že zanje glasovalo za dotično leto. Kar je novincev čez potrebščino novincev dotičnega leta, jih je po določilih § 37 kakor „čez-številne“ prestaviti v nadomestno reservo. Prezenlni službi zavezano moštvo, kolikor ga je čez mirovni stalež, ki je izražen v vojnem proračunu, ker so prirasli novinci, je prestaviti v razmerje dopusta. Pravico do njega dobé po pripustnosti službe v prvi vrsti tisti, kojih razmere terjajo, da se je nanje posebno ozirati iz razlogov vzdrževanja rodbine, kmetijstva, drugačnega pridobitka ter izobraževanja za civilni' poklic. Število novincev, ki se uvrsté v skupno vojno moč, je porazdeliti na posamezne naborne okraje po dejanskem uspehu nabora dotičnega leta. Enako je porazdeliti število novincev, ki se uvrsté v deželno brambo, izvzemši novince, kijih po zakonu postavita Tirolsko in Predarelsko, na naborne okraje, izvzemši Tirolsko in Predarelsko. Ob porazdeljevanju na posamezne naborne okraje se je ozirati na razlike od načel sprednjih dveh odstavkov, ki se podajajo iz določil člena lil zakona z dne 5. decembra 1868. 1. (drž. zak. št. 151). Za leto 1912 se dovoljuje nabor potrebnih novinskih kontingentov, ki pripadajo na kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru, in sicer: 78.003 mož za skupno vojsko in vojno mornarico, po tem 20.715 mož za deželno brambo poleg novincev, ki jih po zakonu postavita za njo Tirolsko in Predarelsko, in nadomestne reserve. § 14. Obči pogoji za vstop v skupno vojsko ali v vojno mornarico so: a) avstrijsko ali ogrsko državljanstvo, oziroma bosensko-hercegovinsko deželanstvo ; b) potrebna duševna in telesna sposobnost; c) starost najmanj polnili 17 let. § 15. Obči pogoji za vstop v deželno brambo so: a) avstrijsko državljanstvo ; b) potrebna duševna in telesna sposobnost; c) starost najmanj polnih 17 let. § 10. I. Naborna dolžnost je dolžnost priti pred naborne ali popreskuševalne komisije, poklicane po tem zakonu, da se odloči o vojevitosti. Ako se hiba na nabornem prostoru ne more zadostno presoditi, je dopustno oddati dotičnega nabornega zavezanca v vojaško bolnico; ako se spozna, da se dâ hiba ozdraviti najdalje v štirih mescih in brez kirurgiške operacije, se lahko odda naborni zavezanec v civilno bolnico. Naboru zavezana starost se začne s 1. dnem koledarskega leta. v katerem vojni zavezanec dovrši 21. leto starosti, in konča z 31. dnem decembra tistega leta, v katerem je dovršil 23. leto starosti. V istem koledarskem letu rojeni naborni zavezanci tvorijo letni razred, ki se oznamenja po rojstvenem letu nabornih zavezancev za 1., 2. in 3. letni razred. Obči pogoji za vstop v skupno vojsko ali v vojno mornarico. Obči pogoji za vstop v dožolno brambo. Naborna dolžnost, zglašanje za zapis, sodelovanje občinskih načelni-nikov (Županov) in voditeljev matic* Na nabor pridejo vsako leto trije letni razredi: Vojni zavezanci, ki izstopijo iz skupne vojske ( vojne mornarice) ali iz deželne brambe, preden so izpolnili službeno dolžnost, so vnovič zavezani naborni dolžnosti, ako pripadajo letnemu razredu, ki je še klican na nabor ob prihodnjem glavnem naboru, ki sledi dnevu, katerega so stopili iz staleža. Ako stopijo iz staleža 1. dne marca ali pozneje, ne pridejo več v poštev pri naboru v dotičnem letu. bosensko-hercegovinski deželani pred naborno komisijo v kraljevinah in deželah, zastopanih v državnem zboru; c) kako izpolné naborno dolžnost tisti, ki bivajo izven avstrijsko-ogrske monarhije. 2. Nabor se vrši pri glavnem naboru ali dodatnem naboru. na- boru,, «miBijo. \ Tisti vojni zavezanec, ki ni izpolnil svoje naborne dolžnosti v naboru zavezani starosti ali zoper katerega je utemeljen sum. da se je njegova potrditev preprečila, ker je storil v tem zakonu ozna-menjen pregrešek, ostane naboru zavezan do 31. dne decembra tistega leta, v katerem dovrši oG. leto svoje starosti. 2. Vsak naborni zavezanec na prihodnji nabor poklicanih letnih razredov sc mora v mescu novembru prejšnjega leta pismeno ali ustno zglasiti pri občinskem predstojniku svojega domovinskega kraja ali stalnega bivališča, da ga zapiše. Pri katerem oblastvu se je treba zglasiti, ako je domovinska občina nabornega zavezanca neznana in ako ne biva stalno v ozemlju, za katero velja ta zakon, se določi ukazoma. 3. Občinski predstojniki voditelji matic so odgovorni za pravilnost od njih zahtevanih pomočkov za naborne seznamke in morajo, sodelovati pri uradnih dejanjih, ki so potrebna za pripravo' in izvršitev nabora, in pri ostalih uradnih dejanjih, potrebnih za izvrševanje tega zakona. Občinski predstojniki so odgovorni tudi za identičnost tistih, ki se privedejo. § H. 1. Vsak vojni zavezanec mora priti na nabor praviloma v tistem nabornem okraju, v katerem ima domovinsko pravico. Glavni nabor se mora vršiti vsako leto praviloma v času od 1. dne marca do 30. dne aprila. Dodatni nabori naj se vrše po potrebi. Nabor naj se vrši za vsak naborni okraj v določenih nabornih krajih po mešanih komisijah — in sicer glavni nabor po občinah po vrsti letnih razredov in v vsakem izmed njih po vrsti zapisa v nabornih seznamkih. Predsednik naborne komisije je predstojnik političnega okrajnega oblastva ali, -ako je zadržan, njegov namestnik. Udje so sè strani političnega okrajnega oblastva: uradnik tega oblastva in okrajni, oziroma mestni zdravnik ali, če je zadržan, njegov namestnik ; sè strani skupne vojske (vojne mornarice): po en štabni častnik ali stotnik in en višji častnik; sè strani deželne brambe : štabni častnik ali stotnik; nadalje: najmanj en vojaški zdravnik skupne vojske (vojne mornarice) ali deželne brambe. Delokrog udov naborne komisije se določi z ukazom. Za priče nabornega postopka imata pravico biti navzoča pri naboru dva uda, ki ju voli okrajni zastop ali, kjer ni okrajnih zastopov, občinski zastop nabornega kraja. « Z ukazom se določi: a) kateri naborni okraj je smatrati za pristojen, ako je domovinska pravica dvomljiva; h) v katerih primerih morejo avstrijski državljani izpolniti svojo naborno dolžnost pred naborno komisijo v deželah svete ogrske krone ali v Bosni in Hercegovini in ogrski državljani ali Za tiste naborne okraje, iz katerih se potrjenci ne uvrščajo v skupno vojno moč, se določi sestava naborne komisije — kolikor se tiče vojaških udov — z ukazom. 3. Naborne zavezance, ki se spoznajo za sposobne, je potrditi. Zoper sklep na „ potrjenje “, ki se je izrekel pri naboru, ni pripusten pravni pomoček. Potrjevanje tistih, ki so sc izobrazili za častniški stan. Prostovoljni vstop, vstop ino-zemcev v skupno vojsko, v vojno mornarico ali deželno brambo. Tiste potrjence, katerim se po §§ 29, 30, 31 in 82 prizna ugodnost v izpolnjevanju službene dolžnosti, je takoj nameniti za nadomestno reservo; namemba vseh drugih za novince ali nadomestne reserviste je pridržana. Ako naborni zavezanec ni prišel na nabor, je treba z zakonitimi pomočki ukreniti, da se privede dodatno. Tak naborni zavezanec se lahko privede, brez ozira na njegovo domovinsko pravico, pred bbžnjo naborno komisijo in, ako se upravičeno sumi, da bi utegnil pobegniti, ga je do privedbe pred komisijo začasno oblastveno pripreti. 4. Tam, 'kjer vojni zavezanci v večjem številu izostajajo od nabora ali se dogajajo v izdatni meri zlorabe pri naboru, lahko ukrene minister za deželno bran z ukazom pripravne izredne naredbe, da se temu odpomore, samo da se opraviči pred prihodnjim državnim zborom. V ostalem se uredi z ukazom nadzorovanje, da se vojni zavezanci ne odtegnejo vojni dolžnosti s tem, da prestopijo meje monarhije. § 18. Tisti, ki se v vojaških vzgojevališčib in izobraže-vališčih izobrazijo za častnike ali častniške aspirante, so odvezani od naborne dolžnosti, dokler traja njihovo razmerje kakor akademiki ali gojenci. Njihovo potrditev, potem uvrstitev v skupno vojsko, vojno mornarico ali v deželno brambo odredé vojaška oblastva po posebnih predpisih, obstoječih o tem. § 19. 1. Za prostovoljca se lahko vzprejme vsakdo, ki ustreza pogojem §§ 14, oziroma 15; število, do katerega se morejo prostovoljci vzprejeti v deželno brambo, preden so izpolnili naborno dolžnost, se za sedaj določa s petimi odstotki novinskega kontingenta deželne brambe, v primeru potrebe pa ga lahko minister za deželno bran izpremeni v poraznimi z vojnim ministrom. Od prostovoljnega vstopa so izključeni tisti, ki zaradi kazenskosodne obsodbe ne uživajo vseh državljanskih pravic. Nedoletniki potrebujejo za prostovoljni vstop privoljenja svojega očeta ali svojega varuha. 2. Tistemu, ki vstopi prostovoljno, je dovoljeno izbrati si vojaško krdelo (zavod), v katerem hoče služiti, če je izbrano vojaško krdelo (zavod) upravičeno« vzprejemati prostovoljce in če ima prostovoljec sposobnost za to; ako ima prostovoljno vstopajoči pravico do dveletne prezentne službe po § 20 in ako se poteguje za to pravico, se more vzprejeti samo v vojaško krdelo (zavod), za katero je zakonito določen dveletni prezentni službeni čas. Mornarji po poklicu morejo prostovoljno vstopati samo v vojno mornarico. 3. Tistim vojnim zavezancem, ki so po svojem letnem razredu že klicani na nabor, ni dovoljen prostovoljni vstop med glavnim naborom. Tisti, ki je bil po zakonu dolžen priti na nabor, pa ni prišel, se tako dolgo ne vzprejme za prostovoljca, da se je podvrgel odločbi naborne komisije za zamujene nabore. 4. Prostovoljno v skupno vojsko ali v deželno brambo vstopajoči so zavezani triletni prezentni in sedemletni reservni službi; izvzeti od tega so v točki 2 oznamenjcni prostovoljno vstopajoči z dveletno prezenlno službo, katerim je naložena desetletna reservna službena dolžnost. Prostovoljno v vojno mornarico vstopajoči so zavezani zanjo v § 8 ustanovljenemu službenemu času. 5. Prostovoljno vstopajoče potrjujejo vojaška oblastva po posebnih določilih. 6. Službena dolžnost listih, ki so zadostili svoji naborni dolžnosti ali ki prostovoljno vstopijo po dovršeni službeni dolžnosti, se razteza samo na trileten — pri vojni mornarici štirileten - prezentni službeni čas. oziroma na dobo vojne. 7. Osebe, ki nimajo v §§ 14 in 15, odstavek a) oznamenjenega državljanstva, oziroma deželanstva. se morejo samo z dovoljenjem Njegovega Veličanstva izjemoma vzprejeti v skupno vojsko ali v deželno brambo na trileten — v vojni mornarici na štirileten — prezentni službeni čas, eventualno za dobo vojne, ako ustrezajo sicer za prostovoljni vstop določenim pogojem in se izkažejo z brezpogojnim dovoljenjem svoje vlade za to. g 20. Tistim — bodisi prostovoljno, bodisi na glavnem ali opravičenem dodatnem naboru — po- rrc’"'."“ui>-trjenim novincem skupne vojske ali deželne brambe, “(l voJiM*“ v brnurtri* ki so dne svojega prostovoljnega vstopa, oziroma do najkasneje 1. dne oktobra tistega leta, v katerem dopolnijo 21. leto starosti, a) z uspehom dovršili šest razredov državne ali s pravico javnosti opremljene nedržavne srednje šole v ožjem zmislu (gimnazije, realke) ali b) državno ali s pravico javnosti opremljeno nedržavno šolo, ki posreduje zaokroženo izobrazbo za obrtniško, umetniško, tehniško, trgovsko, kmetijsko ali gozdarsko, rudarsko ali plavžarsko poklicno stroko, se ne more naložiti dolžnpst tretjega prezentnega službenega leta (§ 8). Pravico do priznanja te dveletne prezentne službe je zglasiti najkasneje ob prostovoljnem vstopu, oziroma na vsakočasnein naboru; kdor opusti to zglasitev in ne more opravičiti opustitve, izgubi pravico. Enaka ugodnost se priznava tistim, ki so najkasneje do 1. dne oktobra tistega leta, za katero se potrdé, kakor javni učenci z uspehom dovršili : šest razredov državne ali s pravico javnosti opremljene nedržavne srednje šole v ožjem zmislu (gimnazije, realke) ali prva dva letnika enega izmed enakih srednjih učilišč, oznamenjenih v prvem in drugem odstavku, ali javnega ali s pravico javnosti opremljenega učiteljišča ali so na podlagi rednega šolskega obiskovanja dokazali študije, ki jih je zmislu primerno uporabljaje drugi odstavek enačiti dokazom, opravljenim z dovršitvijo šest razredov, oziroma dveh letnikov spredaj oznamenjenih šol, in so v vseh primerih z uspehom naredili še pre-skušnjo pred komisijo, postavljeno za to. Šole pod a) in b) oznamenjene vrste določa minister za deželno bran v porazumu z ministrom za bogočastje in nauk 1er s strokovnimi ministri, ki pridejo eventualno v poštev, in v porazumu z vojnim ministrom. § 21. Sestava te komisije in mera zahtev, ki se stavijo, ter postopek, ki se ga je držati pri preskušnji, se določi z ukazom. 2, V prvem odstavku točke 1 določena ugodnost gre tistim vojnim zavezancem, ki so najkasneje 1. dne oktobra tistega leta, za katero se potrdé : Enoletna I. Ugodnost enoletnega prostovoljca s samo *Sba!ntobča enoletno prezentno in enajstletno reservno službeno določila. dolžnostjo v skupni vojski ali v deželni hrambi — brez ozira na to. ali se potrdi kdo prostovoljno ali na glavnem ali opravičenem dodatnem naboru — se prisodi tistim, ki so najkasneje 1. dne oktobra tistega leta. za katero se potrdé, kakor javni učenci ali privatisli z uspehom dovršili državno ali s pravico javnosti opremljeno nedržavno višjo gimnazijo, tako višjo realko ali njima enako državno ali s pravico javnosti opremljeno nedržavno srednje učilišče umetniške, tehniške, obrtne, trgovske, nautiške, kmetijske ali gozdarske smeri v kraljevinah in deželah, zastopanih v državnem zboru, v deželah svete ogrske krone ali v Bosni in Hercegovini ali so prebili zrelostno preskušnjo na takem zavodu. Katerim učiliščem gre v zmislu prvega odstavka ugodnost enoletne prezentne službe za njihove absolvente, oziroma katere dokaze študij je smatrati za enake dokazom, podanim z dovršitvijo teh zavodov, določi minister za deželno bran v porazumu z ministrom za bogočastje in* nauk ter s strokovnimi ministri, ki še pridejo eventualno v poštev, in v porazumu z vojnim ministrom. a) učne moči na javnih ali s pravico javnosti opremljenih občih ljudskih šolah, meščanskih šolah in učiteljiščih, b) učne moči na javnih ali s pravico javnosti’ opremljenih vzgojevališčih za ne polnoumne ali za zanemarjene otroke ali c) so z uspehom dovršili eno izmed učiteljišč, oznamenjenih v lit. a). 3. Vojnim zavezancem, ki so na polju znanstva, slovstva, tehnike, umetnosti ali umetnostne obrti storili kaj čisto posebno imenitnega, smejo v drugem odstavku točke 1 oznamenjeni ministri izjemoma prisoditi pravico do enoletne prezentne službe, tudi če ni sicer zahtevanih formalnih dokazov znanstvene usposobljenosti za enoletno prostovoljsko službo. 4. Pravico do ugodnosti enoletne prezentne službe je zglasiti najkasneje na vsakočasnein naboru dotičnika. S prisodbo pridobljena pravica ostane varovana tudi za naslednje letne razrede. Kdor zglasitev opusti in ne more opravičiti te opustitve, izgubi za ta nabor pravico do ugodnosti. 5. Izvzemši v točki 2 oznamenjene enoletne prostovoljce, ki morajo odslužiti frontno službo v deželni brambi, se porazdelé v nabornem lelu potrjeni enoletni prostovoljci med skupno vojno močjo in deželno branibo v razmerju obeh novinskih kontingentov. V skupno število, pripadajoče po tem na skupno vojno moč, oziroma na deželno brambo, je vračuniti najprej tiste, ki so prostovoljno vstopili v dotični del oborožene moči; njihovo število ne sme pri deželni brambi tačas presegati enega odstotka njenega novinskega kontingenta, ako je potreba, pa se lahko izpremeni v porazumu ministra za deželno bran z vojnim ministrom.' Ostanek, ki potem še ne-dostaje do skupnega števila, je potem porazdeliti iz enoletnih prostovoljcev, potrjenih na naboru, po določilih § 36. Ako se pokaže presežno število enoletnih prostovoljcev pri deželni brambi — pri tem se ne vpoštevajo v točki 2 oznamenjeni enoletni prostovoljci — se mora to, kakor je treba, izravnati ustrezno razmerju novinskih kontingentov skupne vojne moči in deželne brambe v porazumu med ministrom za deželno bran in vojnim ministrom. Dodatne izpremembe razdelitve so dopustne samo v posebno ozira vrednih primerih. 6. Enoletnim prostovoljcem, ki dokažejo, da nadaljujejo svoje nauke na višjih učiliščih ali da praktično delajo, da se dalje izobrazijo v svoji stroki, je — pridržujč njih poziv v primeru mobilizacije (dopolnitve na vojni stalež) — dovoljeno izbrati si leto za nastop prezentne službe; odložiti to službo čez 1. dan oktobra tistega leta, v katerem dovrši doličnik 24. leto starosti, pa je dopustno samo v posebno ozira vrednih razmerah. Glede odloga prezentne službe, zaprošenega iz drugih razlogov, se uporabljajo določila § 33. 7. Enoletno prezentno službo je odslužiti praviloma na državne stroške in samo na posebno prošnjo na svoje stroške; pri konjištvu, topničarstvu na konjih in trênskem krdelu morajo enoletni prostovoljci frontne službe odslužiti prezentno službo načeloma na svoje stroške; v tem je všteto — poleg obleke, opreme in oskrbe iz svojega — pri konjištvu in topničarstvu na konjih tudi vse, kar je treba za ježo in prehrano konja. Znesek stroškov, ki je neobhodno potreben za preskrbo v času enoletne prezentne službe na svoje stroške, ter za nabavo in vzdrževanje konja, se določi vsakočasno z ukazom. 8. Enoletnim prostovoljcem na svoje stroške je dano na voljo izbrali si vojaško krdelo. Vojni minister, oziroma minister za deželno bran pa določi z ozirom na porabnost v okviru organizacije, ter na možnost namenu primerne izučlie enoletnih prostovoljcev, do katerega števila se smejo pri posameznih vojaških krdelih (zavodih), oziroma delih krdel (službenih strokah) sprejemati enoletni .prostovoljci. Ako je pri vojaškem krdelu (zavodu), oziroma pri delu krdela (službeni stroki) doseženo to število, mora enoletni prostovoljec na svoje stroške prositi za vzprejem pri drugem vojaškem krdelu (zavodu), oziroma delu krdela (službeni stroki) ; ako pa to število ni doseženo, se enoletnemu prostovoljcu, tudi na državne stroške, ne sme odreči zaprošeni vzprejem. 9. Enoletni prostovoljci se, če plačujejo stroške za svoje stanovanje, ne sinejo kazernirati, ako ne terjajo izjem posebni vojaški razlogi službe, izučbe ali discipline. Ako menja njihovo vojaško krdelo garnizijo, se sme tem enoletnim piostovoljcem v miru v službeno pripustnih in osebno ozira vrednih razmerah dovoliti, da nadaljujejo prezentno službo v dosedanji garniziji, ako je tam vojaško krdelo orožja iste vrste. 10. Prezentni službeni čas ostane namenjen edinole vojaški izučbi. 11. Enoletnim prostovoljcem, ki so vstopili prostovoljno in nastopijo prezentno službo še, preden vstopijo v naboru zavezano starost, se šteje službeni čas od dneva, katerega so nastopili prezentno službo, sicer pa od 1. dne oktobra tistega leta, v katerem dovršč 21. leto starosti. Službeni čas enoletnih prostovoljcev, potrjenih na naboru, šteje od 1. dne oktobra nabornega leta. 12. Od ugodnosti enoletne prezentne službe je izključen tisti, ki je bil pravomočno obsojen zaradi hudodelstva ali zaradi pregreškov ali prestopkov, storjenih iz dobičkarije, ali zaradi pregreška, žalečega javno nravnost. 13. Ugodnost enoletne prezentne službe izgubi tisti, ki je bil — bodisi pred nastopom ali po nastopu prezentne službe — pravomočno obsojen zaradi katerega v točki 12 navedenih kaznivih dejanj. V tem primeru je vračuniti že odsluženi prezentni službeni čas. 14. Konec ugodnosti enoletne prezentne službe izreče na podstavi kazenskosodne razsodbe minister za deželno bran — pri pripadnikih skupne vojne moči v porazumu z vojnim ministrom. Enoletni Prostovoljci frontne službe. Enoletni Pr°Movolj<-i-. Medicine i D travniki. 15. Enoletni prostovoljec mora odslužiti pre-zentno službo ali v frontni službi pri četi ali kakor medicinec, veterinar, farmacevt ali po potrebi v drugih posebnih službenih strokah. § 22. Enoletni prostovoljci frontne službe se po dovršeni prezentni službi prestavijo v reservo. Tisti, ki so v letu prezentne službe dokazali usposobljenost za dosego šarže reservnega častnika v teoretskem in praktiškem oziru in izkažejo primerno vedenje (konduito), se imenujejo, če ustrezajo sicer predpisanim pogojem, po potrebi, ki je po organizaciji, za kadete ali zastavnike v reservi, oziroma se povišajo za reservne častnike, drugi ostanejo začasno aspiranti reservnih kadetov; tisti, ki so pač dokazali to usposobljenost, pa ne ustrezajo sicer predpisanim pogojem, ostanejo aspiranti reservnih kadetov dotlej, da so izpolnjeni ti pogoji. Mera zahtev, ki se stavijo, in postopek, ki se ga je držati ob presojanju usposobljenosti, se določi z zadevnimi predpisi, ki jih odobri Njegovo Veličanstvo. Enoletni prostovoljci frontne službe, ki v letu prezentne službe niso dokazali usposobljenosti za dosego šarže reservnega častnika, pridejo v reservo v šarži, ki ustreza njihovemu vojaškemu vedenju in znanju. V posebno ozira vrednih primerih se lahko dokaže usposobljenost izjemoma v reservnem razmerju v prvih dveh letih. V ostalem se zmislu primerno uporabljajo določila § 21. g 23 Enoletnim prostovoljcem, ki se bavijo z medicinskimi nauki, se prisoja ugodnost, da služijo pre-zenlno tri mesce v frontni službi pri pehoti ali lovskem krdelu in po potrebi v vojni mornarici kakor „enoletni prostovoljci-medicinei“ in — ko so dosegli doktorsko stopnjo vsega zdravilstva (naredili za dosego doktorske stopnje potrebne rigoroze) devet mescev, izmed njih šest v vojaških zdravstvenih zavodih, kakor „enoletni prostovoljci-zdravniki“. Frontno službo pri pehoti ali lovskem krdelu, oziroma v vojni mornarici je nastopiti 1. dne julija (Slovonlseh.) in jo praviloma odslužiti v prvem medicinskem učnem letu, najkasneje pa v tistem letu, v katerem dovrši dotičnik 24. leto starosti. Po dovršeni frontni službi se da enoletnim pro-stovoljcem-medicincem trajen dopust. Službo kakor „enoletni prostovoljec-zdravnik" je nastopiti 1. dne aprila ali 1. dne oktobra in sicer najkasneje 1. dne oktobra tistega leta, v katerem dovrši dotičnik 28. leto starosti. Ako bi se z izpre-membo medicinskega studijskega reda podaljšala za dosego doktorske stopnje sedaj določena doba, se preloži spredaj določeni čas v enaki meri. Tisti enoletni prostovoljci-zdravniki, ki dokažejo v svoji prezentni službi usposobljenost za dosego šarže reservnega vojaškega zdravnika, izkažejo primerno vedenje (konduito) in ustrezajo sicer predpisanim pogojem, se povišajo še, dokler opravljajo prezentno službo kakor enoletni protovoljci-zdrav-niki. za namestnike asistenčnih zdravnikov in, ko so odslužili prezentno službo, se imenujejo — po potrebi — za asistenčne zdravnike v reservi. Enoletni prostovoljci zdravniki, ki v svoji prezentni službi niso dokazali usposobljenosti za dosego šarže reservnega vojaškega zdravnika ali ne ustrezajo sicer predpisanim pogojem, pridejo, ko so odslužili prezentno službo, v reservo v šarži, ki ustreza njihovemu vojaškemu vedenju in znanju, z namembo za zdravniško službo. Usposobljenost za dosego šarže reservnega vojaškega zdravnika se lahko v posebno ozira vrednih primerih dokaže potem, ko je bil dotičnik prestavljen v reservo, v teku vsega službenega časa. Tisti enoletni prostovoljci-medicinci, ki opuslé medicinske nauke ali ne dosežejo doktorske stopnje do časa, določenega v četrtem odstavku (ne naredijo za dosego doktorske stopnje potrebnih rigorozov), morajo odslužiti enoletno prezentno službo kakor frontno službo pri četi, oziroma v zdravstveni pomožni službi — vračunivši morda že opravljeni čas prezentne službe. V ostalem se zmislu primerno uporabljajo določila §§ 21 in 22. § 24. Enoletnim prostovoljcem, ki se bavijo z živino-zdravniškimi nauki, se prisodi ugodnost enoletne prezentne službe za vett^inarje. To službo pa morajo 88 Enoletni prostovoljci veterinarji. Enoletni prostovoljci- farmaeevti. nastopiti šele, ko so dosegli živinozdravniški diplom, pri konjištvu, poljskem ali gorskem topničarstvu ali trênskem krdelu in se porabljajo po primerni prvi vojaški izučbi za veterinarje. Enoletni prostovoljci-veterinarji, ki opusté živinozdravniške nauke ali ne dosežejo diploma najkasneje 1. dne oktobra tistega leta, v katerem dovréé 26. leto starosti, morajo odslužiti enoletno prezentno službo kakor frontno službo pri četi, oziroma po primerni prvi vojaški izučbi v živinozdravniški pomožni službi. Ako bi se z izpremembo živinozdravniškega učnega reda podaljšala za dosego živinozdravniške izobrazbe, oziroma živinozdravniške doktorske stopnje sedaj določena doba. se preloži spredaj določeni čas v enaki meri. Po dovršeni prezentni službi se prestavijo enoletni prostovoljci-veterinarji v reservo. Tisti, ki so v letu prezentne službe dokazali usposobljenost za dosego šarže reservnega vojaškega živinozdravnika, ki izkažejo primerno vedenje (kon-duito) in ustrezajo sicer predpisanim pogojem, se imenujejo za vojaške živinozdravniške praktikante v reservi, oziroma, kolikor je treba, za nižje živino-zdravnike v reservi; tisti, ki niso dokazali te usposobljenosti ali ne ustrezajo sicer predpisanim pogojem, pridejo v reservo v šarži, primerni njihovemu vojaškemu vedenju in znanju, z namembo za živino-zdravniško službo. Usposobljenost za dosego šarže reservnega vojaškega živinozdravnika se lahko dokaže v posebno ozira vrednih primerih, ko je bil dotičnik prestavljen v reservo. v teku vsega službenega časa. V ostalem se zrnislu primerno uporabljajo določila §§ 21 in 22. § 25. Farmacevtom, ki so najdalje do 1. dne oktobra tistega leta, za katero se potrdé, dovršili šest razredov gimnazije ali realke in so z uspehom prebili tirocinialno preskušnjo, ter enoletnim prostovoljcem, ki sc bavijo s farmacevtiškimi nauki, se prisoja ugodnost enoletne prezentne službe kakor „enoletni prostovoljec-farmacevlL. To službo pa morajo nastopiti šele kakor diplomirani magistri farmacije in se po primerni prvi vojaški izučbi odkažejo v službovanje vojaškemu zdravstvenemu zavodu. Enoletni prostovoljci-farmacevti, ki ob času potrditve niso imeli pravice do ugodnosti enoletne prezentne službe v frontni službi in ki opusté far-macevtiške nauke ali ne dosežejo diploma do 1. dne oktobra tistega leta, v katerem dovršč 26. leto starosti, morajo odslužiti enoletno prezentno službo — po primerni prvi vojaški izučbi — v zdravstveni pomožni službi ; tisti, ki so imeli 1. dne oktobra tistega leta, za katero so bili potrjeni, pravico do ugodnosti enoletne prezentne službe v frontni službi in ki opusté farmacevtiške nauke, odslužijo enoletno prezentno službo v frontni službi. Po dovršeni prezentni službi se prestavijo enoletni prostovoljci-farmacevti v reservo. Tisti enoletni prostovoljci-farmacevti. ki so v teku leta prezentne službe dokazali usposobljenost za dosego šarže reservnega vojaškega medikamentnega uradnika, ki izkažejo primerno vedenje (konduito) in ustrezajo sicer predpisanimi pogojem, se povišajo za vojaške medikamentne praktikante, oziroma po potrebi za vojaške medikamentne akcesiste v reservi; tisti, ki niso dokazali te usposobljenosti ali ne ustrezajo sicer predpisanim pogojem, pridejo v reservo v šarži, ki ustreza njihovemu vojaškemu vedenju in znanju, z namembo za zdravstveno pomožno službo. Usposobljenost za dosego šarže reservnega vojaškega medikamentnega uradnika se lahko dokaže v posebno ozira vrednih primerih, ko je bil dotičnik prestavljen v reservo, v teku vsega službenega časa. V ostalem se zrnislu primerno uporabljajo določila §§ 21 in 22. § 26. Enoletni prostovoljci, ki hočejo doseči izučbo v posebni službeni stroki, se lahko — po potrebi — njej odkažejo po primerni prvi vojaški izučbi. % Pri tem se zrnislu primerno uporabljajo določila §§ 21 in 22. § 27. 1. Ugodnost kakor enoletni prostovoljec s samo enoletno prezentno in enajstletno reservno službeno dolžnostjo v vojni mornarici se brez ozira na to, ali je bil dotičnik potrjen prostovoljno ali na glavnem ali opravičenem dodatnem naboru,'priznava tistim, Enoletni prostovoljk v posebnih službenih strokah. Enoletni prostovoljci vojne mornarice* ki so najkasneje 1. dne oktobra tistega leta, zâ katero se potrdé, mornarji po poklicu, ki so kakor javni učenci ali privatisti pridobili sklepno preskusno izpričevalo državne ali s pravico javnosti opremljene, nedržavne mornarske šole v državnem zboru zastopanih kraljevin in dežel ali državnega ali s pravico javnosti opremljenega nedržavnega učilišča dežel svete ogrske krone, ki se po stopnji izobrazbe enači mornarskim šolam, in so bili kakor kadetje najmanj eno leto vkrcani na potovanju izven mej malega obrežnega plovstva; tistim, ki zadnjemu pogoju še niso ustregli 1. dne oktobra nabornega leta, se lahko dovoli, da ga izpolnijo, odlog nastopa prezentne službe do najkasneje 1. dne oktobra tistega leta, v katerem dopolnijo 24. leto starosti. Katere zavode, oziroma katere dokaze študij je enačili tuzemskim mornarskim šolam, oziroma dokazom, podanim z opravo sklepne preskušnje na taki šoli, določi minister za deželno bran v porazumu z ministrom za bogočastje in nauk ter s strokovnimi ministri, ki pridejo eventualno še v poštev, in v porazumu z vojnim ministrom. 2. Enoletno prezentno službo v vojni mornarici je odslužiti na državne stroške. 3. Mornarje po poklicu, ki so bili — bodisi prostovoljno, bodisi na naboru — potrjeni z ugodnostjo enoletne prezentne službe, je uvrstiti edinole v vojno mornarico, ako so fizično pripravni za to. 4. Po dovršeni prezentni službi se prestavijo enoletni prostovoljci v reservo. Tisti enoletni prostovoljci, ki so v teku leta prezentne službe dokazali usposobljenost za dosego šarže pomorskega kadeta v reservi in izkažejo primerno vedenje (konduito), se imenujejo za pomorske kadete v reservi, ako ustrezajo sicer predpisanim pogojem; tisti, ki niso dokazali te usposobljenosti ali ne ustrezajo sicer predpisanim pogojem, pridejo v reservo v šarži, ki je primerna njihovemu vojaškemu vedenju in znanju. Usposobljenost za dosego šarže pomorskega kadeta v reservi se lahko dokaže v posebno ozira vrednih primerih potem, ko je bil dotičnik prestavljen v reservo, v teku vsega službenega časa. 5 5. V ostalem se zmislu primerno uporabljajo določila §§ 21 in 22. § 28. 1. Vojni zavezanci, katerim se je priznala ugodnost enoletne prezentne službe v frontni službi skupne vojske ali deželne brambe in ki so : a) redni slušatelji na tehniški visoki šoli v državnem zboru zastopanih kraljevin in dežel ali dežel svete ogrske krone in dokažejo, da so z vsaj dobrim uspehom naredili obe državni preskušnji v stroki gradnje strojev, b) ki so absolvirani učenci mehaniško-tehniškega ali elektro-tehniškega oddelka višje obrtne šole v državnem zboru zastopanih kraljevin in dežel, dežel svete ogrske krone ali višje strokovne šole za stavbno in strojno ključavničarstvo na tehnološkem obrtnem muzeju na Dunaju in imajo zrelostno izpričevalo, c) ki so absolvirani učenci na državni obrtni šoli v Trstu obstoječega tečaja za ladjedelstvo in imajo izpričevalo usposobljenosti za pomorsko ladjedelstvo, lahko odslužijo svojo službeno dolžnost v vojni mornarici, ako so fizično pripravni za to, toda zavezani so potem dveletni prezentni in desetletni reservni službi. 2. V teku te dveletne prezentne službe, ki se mora odslužiti na državne stroške, jim ostanejo varovane vse enoletnim prostovoljcem sicer dovoljene ugodnosti. 3. Da se odsluži dveletna prezentua služba v vojni mornarici, za to se lahko zaprosi vsakčas, preden se nastopi frontna služba v skupni vojski ali v deželni brambi. V točki 1 pod lit. a) navedenim slušateljem tehniških visokih šol, ki so prosili za uvrstitev v vojno mornarico in ki do 1. dne oktobra leta, v katerem dopolnijo 24. leto starosti, še niso naredili druge državne preskušnje, se lahko dovoli, da naredé to preskušnjo, odlog prezentne službe do 1. dne oktobra tistega leta, v katerem dopolnijo 26. leto starosti. ' 4. Po dovršeni dveletni prezentni službi v vojni mornarici se tisti, ki dokažejo usposobljenost za dosego šarže strojedelskega (elektro-) eleva, ki izkažejo primerno vedenje (konduito) in ustrezajo sicer predpisanim pogojem, prestavijo v reservo kakor strojedelski (elektro-) elevi ; tisti, ki tega ne dokažejo Prostoročna dveletna prezentna služba v vojni mornarici. Duhovniki n kandidati duhovskega stanu. ali ne ustrezajo sicer predpisanim pogojem, pridejo v reservo kakor strojni (elektro) podčastniki ali v šarži, ki je primerna njihovemu vojaškemu vedenju in znanju. Usposobljenost za dosego šarže strojedelskega (elektro) eleva, oziroma strojnega (elektro) podčastnika se lahko dokaže v posebno ozira vrednih primerih potem, ko je bil dotičnik prestavljen v reservo. v teku vsega službenega časa. 5. V ostalem se zmislu primerno uporabljajo določila §§ 21 in 22. § 29. 1. Kandidate duhovskega stanu vsake zakonito priznane cerkve in verske družbe je, če so ob času nabora v tem razmerju in se potrdé, na njihovo prošnjo nameniti za nadomestno reservo. Da morejo nadaljevati bogoslovne nauke, so v miru in v vojni oproščeni vsake prezentne službe, prve vojaške iz-učbe, obdobnih orožnih (službenih) vaj in kontrolnih zborov. 2. Enaka ugodnost se priznava razen tega: a) tistim, ki se, preden nastopijo prezentno službo, posvetijo bogoslovnim naukom ali so postali novici duhovskega reda, ter h) tistim, ki vstopijo po dovršeni prezentni službi v bogoslovne nauke ali jih nadaljujejo in se hočejo posvetiti duhovskemu stanu. 3. Ko so zadobili mašnikovo posvečenje, oziroma ko so bili nameščeni v dušnem pastirstvu ali v duhovski učiteljski službi, se prestavijo iz staleža nadomestne reserve v razvidnost (evidenco) nadomestne reserve deželne brambe. 4. Vse posvečene duhovnike, oziroma nameščence v dušnem pastirstvu ali v duhovski učiteljski službi je v času njihove službene dolžnosti imeti v razvidnosti nadomestne reserve deželne brambe in v primeru mobilizacije (dopolnitve na vojni stalež) in v vojni se lahko porabljajo v času njihove službene dolžnosti za dušno pastirstvo za vso oboroženo moč. 5 5. Tisti, ki opusté duhovski poklic, pretlen so dobili višja posvečenja, oziroma preden so dosegli usposobljenost za namestitev v duhovski službi, ter kandidatje duhovskega stanu, ki ne dosežejo duhovske službe v času, ki ga določi minister za deželno bran v porazumu z ministrom za bogočastje in nauk in z vojnim ministrom, ali ki ne dokažejo vsako leto, ali brez zadostne opravičbe ne dokažejo pravočasno, da še traja pravica do ugodnosti, se izločijo iz nadomestne reserve, če jih ni iz kakega drugega naslova ugodnosti pustiti v njej, in se jim naloži dolžnost takoj odslužiti zakonito prezentno službo. Ako ostanejo v nadomestni reservi, jih je takoj vzeti v prvo vojaško izučbo. Ako so imeli 1. dne oktobra tistega leta, za katero so bili potrjeni, pravico do ugodnosti enoletne prezentne službe, jim ostane ta pravica varovana. Po izstopu iz prezentne službe je ravnati z njimi glede nadaljnjega izpolnjevanja službene dolžnosti po njihovem nabornem letniku. S tistimi, ki opusté duhovski poklic, ko so dobili višja posvečenja, oziroma ko so bili nameščeni v duhovski službi, je ravnati slično. § 30. 1. Posestnike podedovanih kmetij je nameniti, če se potrdé, za nadomestno reservo — ako sami po poklicu oskrbujejo gospodarstvo na licu mesta in ako zemljiški donos gospodarstva, ustrezno krajevnim razmeram, zadošča za samostojno vzdrževanje rodbine petih oseb. ne da bi presegel štirikratni znesek takega donosa ali ako je to gospodarstvo smatrati za dvorec srednje velikosti v zmislu zakona z dne l. aprila 1889.1. (drž. zak. št. 52) in dotičnih deželnih zakonov; ako dosežejo to pravico po uvrstitvi, jih je prestaviti v nadomestno reservo. Lastnost zemljiškega posestva kakor podedovanega posestva se nanaša zgolj na zadnjega posestnika, ki hoče doseči ugodnost. Za podedovano v zmislu 1. odstavka velja tudi z odstopom prevzeta kmetija, ako je prejšnji posestnik med tem umrl in bi bila kmetija po zakonitem dednem nasledstvu itak pripadla sedanjemu posestniku. Ako je naborni zavezanec od umrlega očeta ali matere podedoval samo polovico kmetije, drago polovico tega gospodarstva pa prevzel od preživele matere ali očeta, je ta način pridobitve enačiti pridobitvi iz naslova dedne pravice. Ako se kmetija po prostem dogovoru zakonito poklicanih dedičev odkaže enemu izmed njih s pogojem, da izplača ostale interesente, je uspeh takega dogovora enačiti zakonitemu dednemu nasledstvu. Posestni*1 podedovani i kmetij. Ako je zapustnik svojo kmetijo še za živa delil v dve ali več zemljiških gospodarstev ali ako izvršijo to delitev šele dediči, bodisi po sporočilu poslednje volje zapustnikove, bodisi v prostovoljnem pora-zumu dedičev, more vsak izmed njih zahtevati ugodnost samo tedaj, ako oskrbuje, če so izpolnjeni vsi ostali pogoji, sam gospodarstvo kmetije, ki jo je podedoval, po poklicu na licu mesta. 2. Ako je obstajal naslov ugodnosti že pred nastopom prezentne službe, pa se do nastopa prezentne službe ni uveljavil brez zadostnega opravičenja. nastane pravica do prestavitve v nadomestno reservo šele o priliki prihodnje obče menjave moštva. 3. To ugodnost je priznati edinemu vnuku, ki preživlja svojega deda ali svojo babico po materi, tudi tedaj, če njegov oče žrči, čigar zakon pa je razvezan. 4. Nezakonskemu sinu gre enaka ugodnost, ako je od tega odvisno preživljanje njegove rodne matere, njegovega deda po materi, ki je nezmožen kaj pridobiti, njegove ovdovele babice po materi ali njegovih popolnoma osirotelih bratov in sester in če on tudi izpolnjuje to obveznost. 5. Za nezmožne kaj pridobiti je smatrati tudi: očeta, deda, oziroma tasta, ki je že prekoračil 65. leto starosti. branitelji Stolne. 3. Ako vojak, ki je na podstavi določil tega paragrafa v nadomestni reservi, izgubi naslov ugodnosti ali ne dokaže vsako leto ali brez zadostnega opravičenja ne pravočasno, da obstaja dalje pravica do ugodnosti, je dolžen takoj odslužiti morda še naloženo mu prezentno službo, če ga ni iz kakega drugega naslova ugodnosti pustiti v nadomestni reservi. Gledé nadaljnjega izpolnjevanja službene dolžnosti je ravnati z njim po njegovem nabornem letniku. § 31. 1. Oziraje se na njihove rodbinske razmere je naslednje kategorije službenih zavezancev nameniti za nadomestno reservo, oziroma jih prestaviti v njo: a) edinega sina očeta, ki je nezmožen kaj pridobiti, ali ovdovele matere ali, ako ni sina, edinega zeta. če niso razmere, ki osnujejo zetovo pravico, obstajale že ob času, ko se je oženil; b) po očetovi smrti edinega vnuka duda (starega očeta), ki je nezmožen kaj pridobiti, ali ovdovele babice (stare matere), če nimata sina, ki je zmožen kaj pridobiti; 6. S pogoji, navedenimi v točki 2, se ravna enako kakor z edinim sinom, vnukom ali bratom, oziroma zetom tudi s tistim, čigar edini brat. ostali bratje ali polbratje, oziroma svaki a) so v redni ali kazensko podaljšani aktivni vojaški službi ali so v zmislu § 43, točka 2, in § 44, točka 2, pritegnjeni v izjemno aktivno službovanje, b) prostovoljno nadaljujejo prezentno službo kakor podčastniki, c) so mlajši nego 19 let, ali d) so zaradi neozdravnih duševnih ali telesnih hib nesposobni za vsak pridobitek. 7. Tisti, ki so vstopili prostovoljno, dosežejo ugodnost tega paragrafa samo tedaj, če so nastale razmere, ki so podlaga pravice, šele po potrditvi. 8. Ako je obstajal naslov ugodnosti že pred nastopom prezentne službe, pa se do nastopa prezentne službe ni uveljavil brez zadostnega opravičenja, nastane pravica do prestave v nadomestno rešeno šele o priliki prihodnje obče menjave moštva. c) edinega brata ali polbrata popolnoma osirotelih bratov in sester ter edinega polbrata bratov in sester, ki nimajo očeta. 2. Toda reklamirati se more samo tisti edini zakonski in rodni sin, vnuk, brat ali po polu brat, oziroma tisti edini zet, od čigar ugodnosti je odvisno preživljanje njegovih roditeljev, deda in babice ali bratov in sester, oziroma tasta in taš*če, če tudi izpolnjuje to obveznost. 9. Ako vojak, ki je na podstavi določil tega paragrafa v nadomestni reservi, izgubi naslov ugodnosti ali ako se ne dokaže vsako leto ali brez zadostnega opravičenja ne pravočasno,- da obstaja dalje pravica do ugodnosti, je dotični vojak dolžen takoj odslužiti morda še naloženo mu prezentno službo, ako ga ni iz kakega drugega naslova ugodnosti pustiti v nadomestni reservi. Gledé nadaljnjega izpolnjevanja službene dolžnosti je ravnati z njim po njegovem nabornem letniku. 10. Ugodnosti po tem paragrafu ni priznati, se dâ naprej določiti, da bodo razmere, ki so podlaga prošnji za ugodnost, nehale v času od uvrstitve do 1. dne oktobra tistega leta, v katerem dovrši službeni zavezanec 23. leto starosti. V tem primeru je reklamirancu odložiti nastop prezentne službe do 1. dne oktobra tistega leta, v katerem se izpretnené razmere. bi trpeli znatno škodo, če bi se to prekinilo, ab ki dokažejo sicer posebno ozira vredne razmere, se lahko podeli odlog nastopa prezentne službe do 1. dne oktobra leta, v katerem dovrši dotičnik 24. leto starosti, — pridržujč njih poziv v primeru mobilizacije (dopolnitve na vojni stalež). § 32. ugotoosü 1. Vojnim zavezancem, ki nimajo polne pra- hraDiteijem vice e. Ijenski poklic ali se učijo kake umetnosti ali obrti in O priznavanju ugodnosti enoletne prezentne službe ter ugodnosti po §§ 29 do vštevši 31, potem 82, nadalje o priznavanju dveletne prezentne službe po § 20 in o odlogu nastopa prezentne službe po §31 odloča naborna komisija, zoper koje odločbo je mogoč priziv na politično deželno oblastvo in na zadnji stopnji na ministrstvo za deželno bran. Pristojnost za priznavanj5 6 ugodnosti- Katera oblastva odločujejo izven nabora, se določi z ukazom. 0 priznavanju ugodnosti dveletne prezentne službe v vojni mornarici po § 28 odloča minister za deželno bran v porazumu z vojnim ministrom. O ugodnosti, oziroma odlogu nastopa prezentne službe po § 32 odloča ministrstvo za deželno bran, ki pošlje izkaze o odločbah, izdanih gledé pripadnikov skupne vojne moči, vojnemu ministrstvu. O priznavanju ugodnosti odloga prezentne službe po § 33 odločajo praviloma vojaška (brambovska) teritorijalna poveljstva, zoper kojih odločbo je mogoč priziv na vojno ministrstvo, oziroma ministrstvo za deželno bran. § 35. 1. Popreskusili je treba: Popreskušnj*» popreskuSe- valne a) naborne zavezance, o kojih nesposobnosti so se na naboru pokazala različna mnenja; komisije. b) do 31. dne decembra leta. v katerem dovršijo dotični vojni zavezanci 36. leto starosti: tiste, ki so bili na naboru spoznani za nesposobne, zoper katere pa je osnovan sum, da so dosegli ta izvid s tem, da so storili v tem zakonu ozna-menjen pregrešek; c) vojake — izvzemši nadomestne réserviste ki se v treh mescih od nastopa prezentno službe' spoznajo za nesposobne, ako je hiba obstajala pred tem časom; d) tiste moške svojce vojnih zavezancev, ki pridejo v poštev, če se zahtevajo ugodnosti po §§ 31 in 32, in ki se jih je zaukazalo pripeljati pred popreskuševalno komisijo. 2. Popreskušuje mešana komisija. Predsednik popreskuševalne komisije je višji uradnik, ki ga odpošlje politično deželno oblastvo. Udje so: se strani skupne vojske in deželne hrambe: po en general ali višji štabni častnik, po en štabni ali višji častnik, ki je izvežban v stvareh dopolnjevanja vojske, in po en višji vojaški zdravnik; sè strani političnega deželnega oblastva: njega zdravstveni poročevalec ali njegov namestnik. Delokrog udov se uravna z ukazom. 3. Zoper sklep popreskuševalne komisije ni pripusten pravni pomoček. § 36, 1. Tiste, ki so bili potrjeni na naboru, je porazdeliti v skupno vojno moč in v deželno brambo načeloma po vrstnem redu njihovega zapisa v nabornih seznamkih v vsakem letnem razredu menjaje v razmerju obeh novinskih kontingentov. Izvzeti od tega so: v § 21, točka 2, oznamenjeni enoletni prostovoljci, tisti, ki se po naslednji točki 2 uvrsté edinole v vojno mornarico, potrjenci iz dopolnilnih okrajev vojne morayice in iz nekdanjega okrožja kotorskega in iz kopne zemlje nekdanjega okrožja dubrovniškega. 2. Mornarje po poklicu 1er sjcer po svoji obrti morja vajene ljudi je uvrstiti edinole v vojno mornarico. če so fizično pripravni. Da sc založi primanjkljaj, kolikor ga je še do potrebščine novincev, je pritegnili druge potrjence, ki so po svoji obrti ali po poklicu pripravni za službo v vojni mornarici. V ostalem je izmed potrjcncev iz dopolnilnih okrajev vojne mornarice — brez ozira na vrstni red, v katerem so zapisani v nabornih seznamkih, toda v okviru potrebščino novincev, ki jo je založiti za skupno vojno moč iz dotičnega dopolnilnega okraja vojne mornarice — izbrati najprej novince za vojno mornarico; pri tein pridejo v poštev v prvi vrsti prebivalci otokov, potem pa prebivalci obrežja. 3. Novince, pripadajoče za skupno vojsko in nadomestne reserviste, je porazdeliti v vojašk<\ krdela v državnem zboru zastopanih kraljevin in dežel, in sicer po možnosti v tista, ki se dopolnjujejo iz vojaškega teritorijalnega okraja, v katerem imajo domovinsko pravico. Izjema od tega določila so tiste specijalne vrste orožja in branše skupne vojske, oziroma njihova vojaška krdela, ki se po svoji določbi ne morejo tako organizovati, da bi se mogli v njih sestaviti samostojni oddelki iz moštva, izvirajočega iz kraljevin in dežel, zastopanih v državnem zboru. Vojaškim krdelom in zavodom skupne vojske in deželne hrambe je odkazati za nje najpriprav-nejše osebe, kolikor moči oziraje se na želje po-trjencev. § 37. 1. O založbi novinskih kontingentov, poraz- obračun deljenih za skupno vojno moč in deželno brambo, je narediti vsako leto obračun. Pri tem obračunu kontingentov se poizve potrebščina novincev, s tem, da se k novinskim kontingentom za skupno vojno moč in deželno brambo prištejejo vsa izza obračuna prejšnjega leta odrejena nadomestila — vštevši tista, ki so se odredila po glavnem naboru za tiste, ki uživajo ugodnost po §32 — potem eventualne zaostanke prejšnjega leta (točka 2), odštejejo pa vse terjatve, zabeležene izza obračuna prejšnjega leta. Od vštetja so izvzeti: tisti, ki so potrjeni po § 21, točka 2, ki so bili ob svoji potrditvi neposrednje uvrščeni v nadomestno reservo, potem tisti, ki so prostovoljno vstopili s samo triletno — v vojni mornarici štiriletno — prezentno službeno dolžnostjo (§ 19, točka 6), ter samopoškodniki. ki so spoznani za sposobne samo za podrejena službovanja. 2. Ako bi se potrebščina novincev ne založila, je primanjkljaj zaostanek, ki se vračuni pri prihodnjem obračunu kontingentov in za katerega se poveča potrebščina novincev prihodnjega leta. Zaostanek je pisali naprej samo eno leto; ako se v drugem letu sploh ne more založiti ali ne popolnoma, je črtati ves zaostanek, oziroma ostali ostanek. 3. Novince, kar jili ostane po založbi letne potrebščine novincev, je v miru prestaviti v nadomestno reservo kakor „čczštevilne“. Čezštevilne naj izbira po stopnji vrednosli, da se 1 nanje ozira, — najprej iz razlogov preživljanja rod-*bine. kmetijstva, drugačnega pridubitka in izobrazbe za civilni poklic — mešana komisija, koje organizacija in postopek se uravna z ukazom. Iz tistih, ki so torej izbrani za ozira vredne, se individualno določijo čezštevilni po kategorijah z žrebom. ' § 38. Nadomestil; 1. Za vsakega moža, ki odpade v novinskem "noviTke” ' kontingentu iz razloga, ki je nastal pred nastopom kontingente. piezentne službe, je dati nadomestilo. Razen lega je za vojake, ki so že v prezentni službi, dati nadomestilo tedaj, če je pravica do ugodnosti po §§ 30, 31 ali 32 nastala šele po nastopu prezentne službe in se ugodnost prizna v prvem letu prezentnega službovanja. 2. Vsak prirastek, ki nastane v novinskem kontingentu iz vzroka, nastalega pred časom nastopa prezentne službe, tvori terjatev. Vrhutega je za vsakega, ki se je pritegnil k prezentni službi, ker je izgubil naslov ugodnosti, zabeležiti terjatev tedaj, kadar se pritegne v prezentno službovanje v prvem službenem lelu. § 39. stroški pri- Stroške prihoda na nabor mora plačati vsak h?nanpopre-' naborni zavezanec sam. Pri ubožnih mora občina skušnjo, plačali potrebne stroške. Občine morajo plačati tudi stroške za potovanje občinskega predstojnika (župana) in uradnega spremljevalca nabornih zavezancev. Popotne stroške tistih, ki se popreskusijo, in njim pridodanega spremstva plača država. Vse ostale stroške, ki jih terja izvedba nabora in popreskušnje, je zalagati po načelih, obstoječih za uradovanje dotičnega oblastva. Kdor trpi škodo zaradi nezakonitega nabora ali nezakonite potrditve brez lastne krivde, ima pravico od krivca zahtevati odškodnino. § 40. žomtev Ženili se pred vstopom v naboru zavezano tistih, ki so starost in dokler traja naborna dolžnost, načeloma niso izpolnili t J nubornu ni dovoljeno. V ozira vrednih okolnostih sme ženitev dovoliti minister za deželno bran, ki je tudi pooblaščen ukazoma odrediti omejitev prepovedi zakona, ako to terjajo posebne razmere. V nobenem primeru ne osnuje ženitev ugodnosti v izpolnjevanju vojne dolžnosti. III. oddelek. Izpolnjevanje službene dolžnosti. § 41. 1. Vse na naboru (glavnem in dodatnem na- Uvrstite», boru) v času od 1. dne januarja do 1. dne oktobra .Eenw* potrjene naborne zavezance ter na glavnem naboru cas*' potrjene prostovoljce je uvrstiti s 1. dnem oktobra nabornega leta, to je vzprejeti v zvezo skupne vojske (vojne mornarice), oziroma deželne hrambe. Po 1. dnevu oktobra do 31. dne decembra lîolrjene naborne zavezance ter druge prostovoljce in za vojaški poklic vzgojene, potem po § 70 od izbire kakor „čezštevilni'" izključene osebe je uvrstiti z dnem, katerega se potrdé. Ako nastopajo ozdravne, zunanje bolezni, zlasti lahko prenosne narave, v večjem obsegu in v razmerah, iz katerih se dâ spoznati, da tisti, ki se jih je lotila bolezen, niso v stanu ozdraveti ali da onemogočajo, da bi ozdraveli, lahko minister za deželno bran v porazumu z vojnim ministrom zaukaže, da se taki naborni zavezanci, ako se potrdé za sicer sposobne, uvrsté tudi pred 1. dnem oktobra, da se vzprejmejo v vojaško zdravilišče. V primeru mobilizacije (dopolnitve na vojni stalež) se lahko na povelje Njegovega Veličanstva obče uvrsté pred 1. dnem oktobra. 2. Službeni.čas se začne — izvzemši v § 21, točka 11, in v drugem odstavku § 42 oznamenjene izjemne primere — z dnem uvrstitve. Službeni čas tistih potrjencev, ki lirez svoje krivde v naboru zavezani starosti niso prišli na nabor, je računiti tako, kakor da bi bili potrjeni v 23. letu starosti. Izvzemši prezentno službeno dolžnost enoletnih prostovoljcev in po § 1 9 za čas vojne zavezanih oseb, potem po § 9 prevzeto posebno prezentno službeno dolžnost, se konča službeni čas v vsakem razmerju službene dolžnosti — brez ozira na dan uvrstitve — z 31. dnem decembra tistega leta, v katerem poteče dotična službena dolžnost. § 42. Prezentno službo je nastopiti načeloma s ča- Nas“[,,e som uvrstitve —- izvzemši v §§ 21, 23, 24,25, 1 siuït>e- 27, 28, 31, 32, 33 ter v prihodnjem odstavku oznamenjene izjemne primere. Pri tistih, ki so na dan uvrstitve y preiskovalnem ali kazenskem zaporu, šteje prezenlni-službeni čas, ako znaša zamuda več nego tri mesce, šele od dne, katerega doličnik nastopi prezentno službo. Tudi ves službeni čas se v tem primeru podaljša za zamujeni prezentni službeni čas, razen če tisti, ki je bil v preiskovalnem zaporu, ni bil obsojen. § 43. Posamezni}, 1 • Tisti, ki so v prezentni službeni dolžnosti, “‘"fterodV so zavezan' nepretrgani aktivni službi. n°sti skupno Nadomestna reserva skupne vojske se v miru r*oe. vzame v desettedensko vojaško izučbo. Dolžnost tistih, ki so v reservi in nadomestni reservi, za orožne (službene) vaje je uravnana v § 48. V § 41, točka 2, drugi odstavek, oznamenjene vojne zavezance je vzeti — ako nimajo prezentne službene dolžnosti — v desettedensko prvo vojaško izučbo — ne krate dolžnosti orožne (službene) vaje, ki jo imajo po svojem nabornem letniku. 2. Če zahtevajo to posebne razmere se lahko pritegne moštvo prvega letnika reserve in treh najmlajših nabornih letnikov nadomestne reserve po določilih zakona z dne 31. maja 1888. 1. (drž. zak. št. 77), ki se s tem raztezajo tudi na reservo in na- ' domestno reservo deželne hrambe, tudi v miru v izjemno aktivno službovanje. 3. Da se deželna bramba deloma ali popolnoma dopolni na vojni stalež, ter v primeru mobilizacije se sme reserva in nadomestna reserva deželne hrambe samo na povelje Njegovega Veličanstva sklicati, oziroma pridržati po določilih, ki so v zakonu o deželni brambi. V § 41, točka 2, odstavek 2, oznamenjene vojne zavezance je vzeti — ako nimajo prezentne službene dolžnosti — v desettedensko prvo vojaško izučbo — ne kratč dolžnosti orožne (službene) vaje, ki jo imajo po svojem nabornem letniku, 2. Če zahtevajo to posebne razmere, se lahko pritegne moštvo prvega letnika reserve skupne vojske (vojne mornarice) in treh najmlajših nabornih letnikov nadomestne reserve po določilih zakona z dne 31. maja 1888. 1. (drž. zak. št. 77) tudi v miru v izjemno aktivno službovanje. 3. Da se skupna vojska ali vojna mornarica deloma ali popolnoma dopolni na vojni stalež, ter v primeru mobilizacije se sme reserva in nadomestna reserva skupne vojske, ter reserva in pomurska bramba vojne mornarice sklicati, oziroma pridržati samo na povelje Njegovega Veličanstva. Ako je treba samo deloma pritegniti reservo, pomorsko hrambo ali nadomestno reservo, se mora to zgoditi po nabornih letnikih, vojaških teritorijalnih okoliših, vojaških krdelih (zavodih) ali po posebni porabnosti vedno tako, da se mlajši naborni letniki pritegnejo pred starejšimi. § 44. t0**Be«wh 1- Službovanje deželne hrambe v miru se ’'"nrencliV uravnava z zakonom o deželni brambi. Tisti, ki so v prezentni službeni dolžnosti, so zavezani nepretrgani aktivni službi. Ako je treba samo deloma pritegniti reservo ali nadomestno reservo, se mora to zgoditi po nabornih letnikih, po teritorijalnih okoliših deželne brambe, vojaških krdelih (zavodih) ali po posebni porabnosti vedno tako, da se mlajši naborni letniki pritegnejo pred starejšimi. § 45. 1. Vojaškim osebam, ki se zakrivijo ubega pPr°eSîïl (dezercije), se čas od tedaj, ko so prišli iz staleža, in''^e1.81,11*' dotlej, da se prezentirajo — kakor interkalarni čas — ne vračuni v zakonito dobo službene pretrganje kazni na slo- dolžnosti. Gledé drugačnega podaljšanja njihovega bodi.Močba službenega casa so merodaim voiaski kazenski vrednih ir zakoni aktivno zaKOIU. vojaške službo v iriiru. 2. Tisti, ki zamudé prezentni službeni čas več nego treh mescev, ker niso slušali pozivnega povelja, morajo zamudo dopolniti v teku skupnega službenega časa, — ako ne nastopi morda obsodba zaradi ubega in njena posledica. 3. Prezentni in ves službeni čas se podaljšata s civilnimi ali vojaškimi kazenskosodnimi obsodbami za zamujeni čas prezentne službe tedaj, kadar znaša s kazenskim zaporom zamujeni čas skupaj več nego tri mesce. Za kazen vračunjeni preiskovalni zajtor velja za kazenski zapor. 4. Izvršitev kazni na svobodi, ki je naložena vojaški osebi in ki ne presega šest mescev, je na zahtevanje pristojnega vojaškega oblastva odložiti ali pretrgati, ako se obsojenec pozove v službovanje. mNadomestna reserva deželne brambe se vzame v miru v desettedensko vojaško izučbo. 5. V katerih primerih in kako je vojne zavezance, ki so bili kazenskosodno obsojeni, preden so (Hloveniseh.) 89 Premestitey v reservo (nadomestno reservo). Prostovoljno nadaljevanje prezentne službe. Orožno (službeno) vajo. izpolnili ali ko so izpolnjevali vojno dolžnost, v miru izločiti iz aktivne vojaške službe, ko se je dognala nemožnost, da bi se poboljšali, in ko se je dognala škodljivost za disciplino, se pridržuje uravnavi z ukazom. § 46. Redna premestitev v reservo naj se zgodi — izvzemši enoletne prostovoljce — po preteku prezentne službene dolžnosti z 31. dnem decembra dotičnega leta. Iz reserve (nadomestne reserve) skupne vojske v reservo (nadomestno reservo) deželne brambe se premešča po § 8 z 31. dnem decembra. Ako dopuščajo razmere staleža skupne vojske in ako je potrebščina pri deželni brainbi, je reservne gažiste (častniške aspirante in aspirante vojaških uradnikov), izhajajoče iz enoletnih prostovoljcev, na zahtevanje ministra za deželno bran prestaviti v deželno brambo — tudi izven primerov, omenjenih v § 8. V primeru vojne se premešča v reservo na povelje Njegovega Veličanstva. § 47. Vsakemu, ki je dovršil zakonito dolžnost prezentne službe in čigar pridržanje je za službo x koristno, se dovoli, da namesto prestopa v reservo in čez dobo skupne službene dolžnosti od leta do leta prostovoljno nadaljuje aktivno službovanje. Z enakimi pogoji je tudi pripadnikom reserve dovoljeno zopet vstopiti v aktivno službovanje. Gmotne ugodnosti za podčastnike, ki tako in s takimi pogoji prostovoljno dalje služijo, se uravnajo s posebnimi predpisi. Prostovoljno dalje služeči podčastniki dosežejo vobče od četrtega (v vojni mornarici od petega) leta prezentne službe naprej pravico do gmotnih ugodnosti. Toda podčastnikom se lahko dovoli že po preteku drugega (v vojni mornarici po preteku tretjega) leta prezentne službe, da se zavežejo v celem štiriletni (v vojni mornarici petletni) pre-zentni službi in da postanejo v tem primeru, že počenši od tretjega (v vojni mornarici od četrtega) leta prezentne službe deležni gmotnih ugodnosti. § 48. 1. Pripadniki reserve in nadomestne reserve skupne vojske so za časa svoje reservne, oziroma nadomestnoreservne službene dolžnosti zavezani orožnim (službenim) vajam. Reservnike skupne vojske je pritegovati takole : a) kdor je odslužil dveletno prezentno službo : do skupne dobe k večjemu štirinajstih tednov ; pri tem ne sme število orožnih (službenih; vaj znašati več nego štiri; b) kdor je odslužil redno triletno prezentno službo, oziroma prostovoljno prevzeto tretje leto prezentne službe : do skupne dobe enajstih tednov največ; pri tem 'ne sme število orožnih (službenih) vaj znašati več nego tri.- Ko je kdo odslužil prostovoljno prevzeto četrto leto prezentne službe, odpade vsaka obdobna orožna (službena) vaja. Pripadniki nadomestne reserve skupne vojske so zavezani trem orožnim (službenim) vajam, ki trajajo vselej najdalje štiri tedne. Po spredaj stoječih določilih orožnim (službenim) vajam zavezano moštvo se ne sme — razen kadar preti vojna — pritegniti niti na daljšo nego štiritedensko orožno (službeno) vajo niti v istem letu na več nego eno orožno (službeno) vajo. • V enajstem in dvanajstem službenem letu se pritegne kdo na obdobne orožne (službene) vaje samo tedaj, ako je dopolniti orožno (službeno) vajo, ki se je odložila oziraje se na osebne razmere orožni (službeni) vaji zavezane osebe ali se je zamudila po njegovi kaznivi krivdi. Izvzemši reservnike, ki so izšli iz enoletnih prostovoljcev, je izpregledati opravo zadnje njim v razmerju reserve (nadomestne reserve“) naložene orožne (službene) vaje tistim službenim zavezancem, a) ki dokažejo, kadar se uvrsté, pred vojaško komisijo z ukazom določeno mero predizobrazbe v vojaškem telovadstvu in strelstvu, ali b) ki so najmanj dve leti uspešno delovali v izučbi mladine v vojaškem telovadstvu in strelstvu in dokažejo to s potrdilom političnega okrajnega oblastva — Če" se jim ni podelila ugodnost že po a). Dobe za pritegovanje na orožne (službene) vaje se določajo, kolikor moči oziraje se na kmetijske in drugačne pridobitne razmere. Vse častnike, vojaške uradnike, častniške aspirante in vojaške uradniške aspirante reserve skupne vojske, ki so odslužili prezentno službo kakor enoletni prostovoljci, je pritegniti v času njihove reservne službene dolžnosti na štiri — in samo če zahteva to njihova praktična nadaljnja izobrazba, izjemoma k večjemu na dve nadaljnji — orožne (službene) vaje, ki trajajo vselej po štiri tedne najdalje. Pripadnike reserve skupne vojske, ki so odslužili prezentno službo kakor enoletni prostovoljci, pa niso bili imenovani za reservnega častnika (vojaškega uradnika, častniškega ali vojaškega uradniškega aspiranta), je v času njihove reservne službene dolžnosti pritegniti na štiri orožne (službene) vaje, ki trajajo vselej po štiri tedne. Tudi v sprednjih dveh odstavkih oznamenjeni pripadniki reserve skupne vojske se ne smejo — razen kadar preti vojna — pritegniti niti na daljše nego štiritedenske orožne (službene) vaje, niti v istem letu na več nego eno orožno (službeno) vajo. Vsak poziv reservnika ali nadomestnega reser-vista za dopolnitev skupne vojske na vojni stalež se mu šteje potem za eno orožno (službeno) vajo, ako je res stopil v službovanje pri vojaškem krdelu, h kateremu je moral odriniti. Vselej kadar se pritegne reservnik v aktivno službovanje (§ 43, točka 2), mu šteje to za eno orožno (službeno) vajo. Ako znaša v aktivni službi prebiti čas več nego 28 dni, mu je presežek vraču-niti v drugo orožno (službeno) vajo. Ako pa znaša ta službeni čas najmanj dva mesca, niso dotičniki nobeni obdobni orožni (službeni) vaji več zavezani. Ta določila se uporabljajo tudi na nadomestne reserviste tretjega nabornega letnika, pritegnjene v aktivno službovanje. 2. Pripadniki vojne mornarice: a) ki so odslužili štiriletno prezentno službo ali dveletno prezentno službo po § 28, niso zavezani obdobnim orožnim (službenim) vajam; h) tiste, ki pridejo pred dovršeno prezentno službeno dolžnostjo v nadomestno reservo, je uvrstiti v nadomestno reservo skupne vojske in odslužijo orožne (službene) vaje svojemu nabornemu letniku primerno; c) ki so odslužili prezentno službo kakor enoletni prostovoljci po § 27, se lahko pritegnejo na štiri orožne (službene) vaje, ki trajajo vselej po štiri tedne najdalje. 3. Orožne (službene) vaje deželne brambe so uravnane z zakonom o deželni brambi. 4. Kadar se uvede novo ali drugo orožje, se smejo pripadniki reserve in'nadomestne reserve vsekakor izjemoma pritegniti na orožno (službeno) vajo, kolikor in kakor dolgo je neobhodnô potrebno. 5. Na orožne (službene) vaje poživljajo pristojna vojaška oblastva. § 49. Vsako leto, ko so spravljeni pridelki, se vršč kontrolni zbori (glavni raporti), za katere ne sme biti potrebno več nego en dan. Prihajati na te kontrolne zbore (glavne raporte) so dolžni vsi tisti, ki so trajno na dopustu, potem vse tiste osebe reserve in nadomestne reserve skupne vojske, vojne mornarice in deželne brambe, ki v teku leta niso niti prezentno služile niti sicer opravljale vojaške službe. Kontrolni zbori se lahko nadomestijo z dolžnostjo zglasiti se pismeno k večjemu enkrat na leto. § 50. Aktivne vojaške osebe so pod vojaškimi kazenskimi zakoni in disciplinarnimi predpisi. Za uradovanje so poklicana vojaška sodišča in vojaška disciplinarna oblastva. Zaradi kaznivih dejanj, ki niso odkazana sodiščem v odsojanje, izvzemši dohodarstvene prestopke, kaznujejo te osebe vojaška oblastva disciplinarno. Ako pa gre za administrativno razsodbo o odškodnini, o zapadu predmetov ali o izgubi pravice, za zaukaz izpolnitve kake storitve ter za preventivno odredbo ali za administrativno naredbo sploh, je odločba o tem pridržana poklicanemu upravnemu oblastvu. Ako pride razen tega kazen v poštev, je za to poklicano vojaško oblastvo. Za prisilne naredbe zoper osebo imajo — razen kadar je nevarno odlagati — pravico samo vojaška oblastva. Ravnanje se natančneje določi z ukazom. Obseg vojaškega kazenskega sodstva uravna poseben zakon; dotlej, da dobi moč, ostanejo merodajna doslej veljajoča zakonita določila z izpremem-bami, ustanovljenimi v § 87. Gledé njihovih civilnih razmer so aktivne vojaške osebe podrejene civilnim zakonom in oblastvom. Kontrolni zbori, zglaše-valna doli -noBt. Sodstvo in disciplinarna kazenska oblast nad aktivnimi vojaškimi osebami. Sodstvo in disciplinarna kazenska oblast nad neuvrščenimi novinci in nadomestnimi reservist!, po tem nad neaktivnimi vojaškimi osebami. Ženitev tistih, ki so Že izpolnili naborno dolžnost. § 51. Neuvrščeni novinci in nadomestni reservisti, potem neaktivne vojaške osebe so v vseh svojih civilnih razmerah ter v obče tudi v kazenskih in policijskih stvareh podrejeni civilnim sodiščem in oblastvom -in so podvrženi samo tistim omejitvam, ki so utemeljene v tem zakonu. Z neaktivnimi vojaškimi osebami je zaradi vojaških kaznivih dejanj, ki jih storé v času kontrolnega zbora (glavnega raporta), ravnati po vojaških kazenskih zakonih in disciplinarnih predpisih. Prav tako se kaznujejo neaktivni častniki, vojaški duhovniki in vojaški uradniki, častniški in vojaški uradniški aspiranti zaradi vojaških kaznivih dejanj, ki so jih izvršili v vojaški uniformi. Nadalje so podrejeni vojaškim disciplinarnim predpisom: 1. neaktivne vojaške osebe : a) zaradi zanemarjanja v § 49, odstavek 2 in 3, obsežene kontrolne in zglaševalne dolžnosti, b) zaradi prestopkov vojaških službenih predpisov, storjenih v njihovem pismenem službenem občevanju z vojaškimi poveljstvi in oblastvi; 2. neaktivni v noben činovni razred uvrščeni gažisti in neaktivne osebe moštva: a) zaradi opustitve odglasitve, kadar odrinejo v aktivno službovanje, b) zaradi prestopka vojaških službenih predpisov, ki ga storé v vojaški uniformi; 3. neaktivni častniki, vojaški duhovniki, vojaški uradniki, častniški in vojaški uradniški aspiranti: a) zaradi prestopka vojaških ali zglaševalnih predpisov, ki so tičejo njihove razvidnosti, b) zaradi malomarnega zanemarjanja predpisov o hrambi in molčanju o vojaških reserviranih službenih pomočkih, ki so jih službeno prevzeli v svoji vojaški lastnosti. § 52. Brez dovoljenja vojaškega oblastva se ne smejo ženiti: a) aktivne osebe skupne vojne moči in deželne brambe ; b) neuvrščeni novinci; c) prezentni službeni zavezanci skupne vojske, vojne mornarice in deželne brambe, ki so trajno na dopustu, izvzemši tiste, ki so v zadnjih treh mescih svojo prezentne službene dolžnosti; d) z zaznambo za lokalne službe vpokojeni častniki ; e) osebe skupne vojne moči in deželne brambe, ki so nastanjene v krajevni oskrbi kake vojaške invalidnice. Neuvrščeni nadomestni reservisti, potem vse tukaj ne oznamenjene osebe skupne vojnè moči in deželne brambe — vštevši neaktivne nadomestne reserviste —- za ženitev ne potrebujejo dovoljenja vojaških oblastev. . § 53. Neuvrščeni novinci in. nadomestni reservisti morajo vsako menjavo svojega stalnega bivališča naznaniti predstojniku svoje gledé nabora pristojne občine. Ta zglasitev se lahko opravi tudi pri občinskem predstojniku bivališča. Neaktivno moštvo skupne vojske, vojne mornarice in deželne brambe je zavezano zglasitvam, potrebnim za njihovo razvidnost, in jih mora opravljati pri občinskem predstojniku bivališča, in sicer praviloma osebno. Neaktivni častniki, vojaški duhovniki, vojaški uradniki, častniški in vojaški uradniški aspiranti so dolžni za svojo razvidnost potrebne zglasitve opravljati pri vojaškem razvidnostnem oblastvu, ki je poklicano za to. § 54. Častnike vseh stopenj skupne vojske, vojne mornarice, deželne brambe in črne vojske imenuje Njegovo Veličanstvo. § 55. Vsak častnik, vojaški duhovnik, vojaški uradnik, častniški ali vojaški uradniški aspirant lahko prosi za dovoljenje, da odloži šaržo. Dovoljenje se sme odreči samo tedaj, kadar je dotičnik v vojaški kazenskosodni preiskavi ali ako je preiskava častnega sveta, ki morda teče zoper njega, dospela do začetka sklepne obravnave. Če odloži šaržo, pa se dotičnik prav tako ne oprosti izpolnjevanja zakonito mu še naložene, oziroma ukazoma posebno uravnane (§ 9) službene in vojne dolžnosti kakor tisti, ki izgubi šaržo po kazenskosodnem ali (disciplinarnem) potu častnega sveta. Zglaš«*»}»' predpisi’ častnikov- Odložitev šerže* § 56. “Sääpojiv«. Vsi službeni zavezanci morajo vsakčas slušati izdane pozive. Vse izven monarhije nahajajoče se osebe skupne vojne moči in deželne branite imajo dolžnost, čim se izve v javnosti, da je zaukazana obča mobilizacija, nemudoma odriniti v službovanje ustrezno svoji vojaški določbi, ne da bi čakale na poseben poziv. § 57. 'St?ojTiste osebe, ki so v zvezi skupne vojske, vojne v službovanje mornarice ali deželne brambe in ki so z ozirom na mobu™aec™e yažne interese oborožene moči ali javne službe ne°frh°dn0 potrebne v svojih službah, oziroma civilnih poklicih, se lahko izjemoma pusté v njihovih službah, oziroma civilnih poklicih za vso dobo mobilizacije ali vojne. Na katere službe in poklice se morejo uporabljati te izjeme, je pridržano odobrenju Njegovega Veličanstva. Dotične predloge stavi minister za deželno bran v porazumu z dotičnim strokovnim ministrom in vojnim ministrom. Individualno naj vsako leto odvezuje osebe, ki jih je pustiti v njihovih službah in poklicih, da jim ni treba odriniti v vojašlco službovanje, oziraje se na vojaške službene interese pri pripadnikih skupne vojne moči vojni minister, pri pripadnikih deželne brambe pa minister za deželno bran. Eventualne odveze v prvem odstavku ozna-menjenih oseb, da jim ni treba odriniti v vojaško službovanje, tudi kadar se izjemoma pritegne moštvo reserve ali nadomestne reserve v aktivno službovanje v miru (§§ 43 in 44) ter ako se skupna vojska, vojna mornarica ali deželna bramba dopolni na vojni stalež, odredi v vsakem posameznem primeru vojni minister, oziroma minister za deželno bran. TV. oddelek. Odpuščanje. § 58. •'ipuiiT' Odpušča se: a) po dovršeni službeni dolžnosti; b) zaradi neodpravne službene nesposobnosti; c) ako je bila potrditev nezakonita; d) da se pridobi tuje državljanstvo. § 59. Redno je odpuščati iz skupne vojske, vojne mornarice ali iz deželne brambe, pridržujč črno-vojno dolžnost, po preteku zakonito določene službene dolžnosti 31. dne decembra vsakega leta. Reservni gažisti, častniški in vojaški uradniški aspiranti se lahko na njihovo prošnjo puščajo tudi po dovršeni službeni dolžnosti v zvezi skupne vojske, vojne mornarice ali deželne brambe. V tem primeru se more pozneje zaprošeni odpust zgoditi samo z naslednjim 31. dnem decembra. Aktivni častniki po poklicu, vojaški duhovniki in vojaški uradniki, častniški in vojaški uradniški aspiranti se morejo iz naslova dovršene službene dolžnosti odpustiti samo na njihovo prošnjo, in sicer vsakčas. V primeru mobilizacije (dopolnitve na vojni stalež) in v vojni se odpušča samo z odobrenjem Njegovega Veličanstva. Povodom odpusta dobi dotičnik izkazno listino. Ako se zakasni izdaja te listine, ne osnuje to službene dolžnosti čez zakonito dobo. § 60. O odpustu iz skupne vojske, vojne mornarice ali deželne brambe zaradi neodpravne službene nesposobnosti odločajo vojaška oblastva — ako ni treba popreskušnje (§ 35, točka 1 c). § 61. Odpust iz skupne vojske, vojne mornarice ali iz deželne brambe zaradi nezakonite potrditve zaukaže minister za deželno bran. § 62. Odpust, da pridobijo tuje državljanstvo, potrebujejo) a) pripadniki skupne vojne moči, preden so dovršili službeno dolžnost, b) pripadniki deželne brambe, preden so dovršili službeno dolžnost, c) naborni zavezanci, potem tisti, ki še niso prišli v naboru zavezano starost, pa so dopolnili 17. leto starosti. Pripadnikom skupne vojne moči (lit. a) lahko podeli odpust vojni minister, ako pa pride v poštev Odpust po dovršeni službeni dolžnosti. Odpust zaradi neodpravne službene nesposobnosti. Odpust zaradi nezakonite potrditve. Odpust, da ss pridobi tuje državljanstvo. Opustitev zglasitve zn zapis. Zamuda nabora ali po-preskušnje. Nabor ali popreskušnja se onemogoči s tem, da doticnik izostane. pridobitev ogrskega državljanstva, minister za deželno bran, ki lahko podeli odpust tudi pod b) in c) oznamenjenim osebam. Prezentnemu službenemu zavezancu, nabornemu zavezancu, potem tistemu, ki je starejši nego 17 let - in še ni naboru zavezan, se lahko dovoli odpust — ako ni popolnoma osirotel — samo tedaj, če se s svojimi roditelji (preživelim očetom ali materjo) preseli v inozemstvo na trajno bivanje. S pogojeni vzajemnosti se iz razlogov vojne dolžnosti odpust ne more odreči tistemu, ki dokaže, da se mu je podelilo ogrsko državljanstvo. Odpust izgubi moč, če se odpuščenec v enem letu od dne vročitve potrdila ni preselil v dotično državo na trajno bivanje in v tej dobi ni pridobil tujega državljanstva; ako se po zakonih dotične države ni moglo doseči v oznamenjenem roku, se sme ta rok primerno podaljšati. Ako izgubi odpust moč, mora dotičnik dopolniti ostanek službenega časa, pretrganega z njegovim odpustom iz vojaške zveze, oziroma izpolniti naborno dolžnost. Za časa mobilizacije (dopolnitve na vojni stalež) in v vojni se sme pripadnikom oborožene moči podeliti tako dovoljenje samo z odobrenjem Njegovega Veličanstva. V. oddelek. Kazenska določila. § 63. Kdor opusti v § IG, točka 2, predpisano zgla-sitev za zapis, ne da bi ga bila odvračala od tega zanj nepremagljiva ovira, se kaznuje zaradi prestopka z denarno kaznijo do 200 kron. Poleg kaznima svobodi se lahko naloži v prvem primeru denarna kazen do '600 kron, v drugem primeru do 300 kron. Kdor k tem prestopkom napelje ali pomaga, se kaznuje z zaporom od šest dni do dveh mescev, s katerim se lahko združi denarna kazen do 600 kron. § 66. Kdor zapusti avstrijsko-ogrsko monarhijo ali se ob času, v katerem mora izpolniti svojo naborno ubegpred dolžnost, mudi izven monarhije, da bi se odtegnil iSo! naborni dolžnosti, se kaznuje zaradi prestopka s hudim zaporom od štirih tednov do enega leta. Poleg kazni na svobodi se lahko naloži tudi denarna kazen do 2000 kron. Isto kazen je prisoditi potrjencu, ki zapusti monarhijo, da bi se odtegnil nastopu prezentne službe ali prve vojaške izučbe kakor nadomestni reservist. § 67. Kdor se posluži žvijačnih spletk, da bi sebe ali 'v°Jtf5Cdtdo°' koga drugega odtegnil zakoniti vojni dolžnosti ali °g'ie-nastopu prezentne službe ali nastopu aktivnega službovanja druge vrste, se kaznuje zaradi pregreška s hudim zaporom od štirih tednov do enega leta. Ako dela storilec zgolj z naklepom, da bi sebe ali koga drugega odtegnil nastopu prve vojaške izučbe kakor nadomestni reservist ali nastopu orožne (službene) vaje, se kaznuje zaradi prestopka z zaporom od treh dni do dveh mescev. Poleg kazni na svobodi se lahko naloži v prvem primeru denarna kazen do 4000 kron, v drugem primeru pa do 600 kron. § 68. § 64. Naborni zavezanec, ki ne pride ob roku, določenem za nabor ali popreskušnjo, in svoje zamude ne opraviči zadostno, prav tako tisti, ki k temu napelje, se kaznuje zaradi prestopka z denarno kaznijo do 400 kron. Kdor se posluži zvijačnih spletk, da bi dosegel zase ali za koga drugega eno izmed ugodnosti, določenih v §§ 20 do vštevši 32 ali 82, do katerih nima pravice, ali izbiro za „čezštevilnega“, se kaznuje zaradi pregreška s hudim zaporom od štirih tednov do šest mescev. Poleg kazni na svobodi se lahko naloži denarna kazen do 2000 kron. Pridobitev ugodnosti po zvijačnosti. § 65. Kdor izostane od nabora ali popreskušnje, da se odtegne naborni dolžnosti, se kaznuje zaradi prestopka z zaporom od šest dni do dveh mescev, ako pa svojo naborno dolžnost prostovoljno izpolni pred potekom leta, v katerem dovrši 36. leto starosti, pa z zaporom od treh dni do enega mesca. § 69. 1. Kdor se poškoduje na telesu ali si škoduje posk“b» u> na zdravju ali se dâ poškodovati ali si škodovati po kn£fj°udg<.ga. kom drugem, da bi se naredil docela ali deloma nesposobnega za izpolnjevanji' zakonite vojne dolžnosti ; 2.) kdor koga drugega poškoduje na telesu ali mu škoduje na zdravju, da bi ga naredil docela ali deloma nesposobnega za izpolnjevanje zakonite vojne dolžnosti, se kaznuje zaradi pregreška s hudim zaporom od šest mescev do treh let. Poleg kazni na svobodi se lahko naloži denarnà kazen do 4000 kron. Minister za deželno bran — pri pripadnikih skupne vojne moči v porazumu z vojnim ministrom — lahko docela ali deloma izpregleda po točki 2 nastalo podaljšbo službene dolžnosti, ako se je obsojenec med prezentno službo vedel brez graje. § 71. Pravno Posledice 0,)sodb po §§ 65 do v«tevši 69. § 70. Kakor neposrednje pravne posledice obsodbe vojnega zavezanca nastopijo naslednji učinki : 1. ) dotičnik se izključi od izbire za „čczštevil- nega“, če je bil obsojen zaradi kaznivih dejanj, oznamenjenih v §§ 65, 66, 67, odstavek 1, 68 in 69 -p če je bil obsojen zaradi prestopka § 65, pa velja ta izključitev samo za dotični nabor; 2. ) podaljša se prezentna in skupna službena dolž- nost za eno leto, ako je bil obsojen: a) zaradi prestopka po § 65 ali pregreška po § 66, odstavek 1, razen če je storilec pozneje prostovoljno prišel na nabor (popre-skušnjo), b) zaradi pregreška po § 67, odstavek 1, ako se je dejanje izvršilo pred naborom ali pred dnem, določenim za nastop prezentne službe ali prve vojaške izučbe, in se je hotel storilec odtegnili zakoniti vojni dolžnosti, razen če je pozneje prostovoljno prišel na nabor (popreskušnjo) ali v službovanje in je priznal svoje spletke, Na osebe, postavljene pod vojaško kazensko uporabljanje j 1 I , I • , / • il • «i j • • kazenskih sodno oblast, ki store ono izmed kaznivih dejanj, doiocii na oznamenjenih v §§ 64 do vštevši 69,^ali sodelujejo na njem, se uporabljajo v teh paragrafih zapretene kazensko «i i . § a i ..i sodno zaporne m denarne kazni — denarne kazni oziraje oblastjo, se na določila vojaškega kazenskega zakona. Ako pa je dano vojaško hudodelstvo samopoškodbe, odpade uporaba g 69. § 72. Kdor se oženi zoper prepoved, izrečeno Nedovoljena . 1 .* ženitev. v gg 40 in 52, se kaznuje zaradi prestopka z denarno kaznijo do 600 kron. Kdor sodeluje, da se sklene tak prepovedan zakon, zapade isti denarni kazni, in sicer, če je v javni službi, ne kraté ravnanja z njim po službenih predpisih. Ako je storilec pod vojaško kazensko sodno oblastjo, sc ravna z njim po vojaških kazenskih zakonih in disciplinarnih predpisih. § 73. e) zaradi pregreška po § 69, ako se je dejanje storilo pred naborom ali pred dnem, določenim za nastop prezentne službe ali prve vojaške izučbe, in je storilec še sposoben za kako drugo, če tudi podrejeno službovanje v skupni vojski, v vojni mornarici ali v deželni hrambi; 3.) dotičnik izgubi morda obstoječo pravico do ugodnosti gg 21 do vštevši 28 ter 82, ako je bil obsojen zaradi enega izmed kaznivih dejanj, oznamenjenih v gg 65, 66, 67, odstavek 1, 68 in 69. V g 53, prvi in drugi odstavek, oznamenjene Zanemarjaitj« osebe, ki opuščajo za svojo razvidnost potrebne zgla- predpisov, sitve, se kaznujejo zaradi prestopka z denarno kaznijo do 200 kron. § 74. V koliko zapadejo kazni tisti, ki opusté izpol- pov”^k” njevanje v g 56 ustanovljene dolžnosti, se določa vetjem m-z zakonom z dne 28. junija 1890. 1. (drž. zak. slus“' št. 137). V primerih, navedenih pod 2 a) in b), je pogoje zn nastop pravnih posledic dognati v razsodbi. § 75. Določil tega paragrafa ni uporabljati na vojnega zavezanca, ki je storil dejanje v prid komu drugemu. Na podstavi tega zakona pobrane kazenske novce je odpraviti zakladu vojaške takse in jih vra-čuniti v zakonito kvoto prispevkov k njemu. Porabljanj c kazenskih novcev, promoinbu denarnih kazni. Zastaranje. Pristojnost /.a izvedbo kazenskega postopka. Mandatni postopek. Vse po tem zakonu po političnih oblastvih naložene denarne kazni je premeni ti v zaporne kazni, ako se ne dado izterjati; pri tem je za vsakih 10 kron odmeriti en dan zapora. Na mesto denarnih kazni manj nego 10 kron je naložiti primerno zaporno kazen v najvišji izmeri 24 ur. Ako se denarna kazen, ki jo izrečejo sodišča, ne more izterjati, se določi zaporna kazen, ki stopi na njeno mesto, po obstoječih predpisih. Pri kumulativnih kaznih se s pre-membo denarne kazni zapletena kazen na svobodi ne sme preseči za več nego za polovico. § 76. Čas, v katerem zastarajo prestopki, ki jih kaznujejo politična oblastva, se ustanavlja na tri mesce, čas zastaranja prestopkov drugega odstavka § 67 in pregreškov pa na eno leto. Zastaranje kaznivega dejanja se začne: a) v primerih §§ 65, 66 in 69 s koncem leta, v katerem dovrši vojni zavezanec šestintrideseto leto starosti, ali ta čas, ko pride vojni zavezanec pred naborno (popreskuševalno) komisijo, ako je pa vojni zavezanec v primerih § 66 že potrjen, s časom, ko se vrne; za ostale krive osebe tudi s smrtjo vojnega zavezanca, ako bi prej umrl; b) v ostalih primerih s časom, ko se stori de-janje. § 77. Kazenski postopek spada, če ne gre vojaškim ohlastvom (sodiščem) : a) zaradi prestopkov, izvzemši prestopek drugega odstavka § 67, v področje političnih oblastev, in sicer v primerih §§ 63 in 73 političnega oblastva bivališča, v ostalih primerih in v primeru prvega odstavka § 79 političnega oblastva, v čigar okraju je obdolženec dolžen iti na nabor; b) zaradi prestopka drugega odstavka S 67 in zaradi pregreškov v področje rednih sodišč. § 78. Gledé prestopkov, spadajočih v področje političnih oblastev, se lahko izdado kazenske odredbe brez prejšnjega postopka. Pogoji in vsebina teh kazenskih odredb ter pravica stranke ugovarjati se določijo z ukazom dotlej, da se uravnajo z zakonom. § 79. V tem zakonu oznamenjeni prestopki, ki jih kaznujejo politična oblastva, so kaznivi tudi tedaj, če so bili storjeni izven kraljevin in dežel, zastopanih v državnem zboru. S pogojem vzajemnosti je na zahtevanje pristojnih oblastev tiste ogrske državljane, ki bivajo ali so bili prijeti v kraljevinah in deželah, zastopanih v državnem zboru, in ki se zasledujejo ali so bili obsojeni zaradi kaznivega dejanja zoper vojni zakon, veljajoč v deželah svete ogrske krone, odpraviti po administrativnem potu nazaj v njihovo domovinsko državo in jih izročiti ogrskim ohlastvom. Postopek se uravna z ukazom. S pogojem vzajemnosti se izvršujejo razsodbe, ki so jih izrekla ogrska politična oblastva zaradi prestopkov vojnega zakona, veljajočega za dežele svete ogrske krone, ter razsodbe, ki so jih izrekla ogrska okrajna sodišča zaradi prestopka nedovoljene ženitve, oznamenjenega v istem zakonu, zoper ogrske državljane, ki bivajo v kraljevinah in deželah, zastopanih v državnem zboru. Za glavno kazen naloženo kazen na svobodi ali, ako se denarna kazen ne more izterjati, kazen na svobodi, ki stopi na njeno mesto, je izvršiti kakor zapor. Kazenske denarje je, odbivši stroške postopka, zaračunjati vzajemno vsako leto. Določila odstavkov 2 do 6 se uporabljajo tudi nasproti Bosni in Hercegovini. VI. oddelek. Prehodna določila. § 80. S pripadniki skupne vojne moči, ki so ob času, ko dobi ta zakon moč, že potrjeni, je gledé trajanja njihove prve vojaške izučbe, njihove prezentne, skupne službene in črnevojne dolžnosti ravnati po dosedanjih določilih. V deželno brambo se premešča v prehodnem času, ki se dogovori med vojnim ministrom in ministrom za deželno bran, oziraje se tako na razmere vojnega staleža skupne vojske, kakor deželne hrambe, pozneje pa po določilih § 8. Kaznivost prestopkov, storjenih izven kralje* vin in dežel? zastopanih v državnega zboru. Prevoz v domovin0 po administrativnem potu ; izvršitev kazni na ogrskih državljanih ali bosensko- hercegovin* ških deŽelanih v Avstriji- Služben» dolžnost- Pri pehoti in lovskem krdelu, pri topničarstvu in tehniških krdelih se dolžnost triletne prezentne službe ohrani v moči še za tiste, ki bodo potrjeni v prvih treh letih veljavnosti tega zakona. Skupna službena dolžnost tistih, ki se na podstavi sprednjega določila obdržč v aktivni službi čez 30. dan septembra drugega leta prezentne službe, pa je že samo desetletna, njihova črnovojna dolžnost neha že z letom, v katerem dopolnijo 40. leto starosti. Določila § 20 pa je takoj uporabljati na tiste, ki bodo potrjeni potem, ko je dobil ta zakon moč. Doba prezentne službene dolžnosti tistih, ki so prostovoljno vstopili v skupno vojsko, vojno mornarico ali deželno brarnbo ali prostovoljno prevzeli posebno prezentno službeno dolžnost, preden dobi ta zakon moč, se ne izpreminja z določili tega zakona. Iz organizacijskih razlogov lahko vojni minister za dobo in po potrebi na zahtevanje ministra za deželno bran premešča gažiste, častniške in vojaške uradniške aspirante in moštvo skupne vojske v deželno brambo. V tem primeru je izravnavo med skupno vojsko in deželno brambo izvesti po načelih o nadomestilih in terjatvah. Gažiste in moštvo, ki so ostali v staležu državnih konjerejskih zavodov po izvršeni menjavi moštva v letu, v katerem dobi ta zakon moč, je prestaviti v deželno brambo — in sicer moštvo za dobo prezentne službene dolžnosti in vzdržujč njim v skupni vojski naloženo dolžnost prezentne službe 1er za dobo morda prostovoljno nadaljevane prezentne službe. dosedanjega vojnega zakona; ako prezentne službe še niso nastopili, jim je dano na voljo, odslužiti jo po dosedanjih določilih ali po določilih tega zakona. § 82. V sedemletnem prehodnem času, ki se računi od dne, katerega dobi ta zakon moč, se v § 21, točka 2 pod a) in b) oznamenjeni vojni zavezanci, če se potrdé, in na njihovo prošnjo namenjajo za nadomestno reservo tedaj, če delujejo na šolah ali zavodih takih okolišev, v katerih primanjkuje učiteljev. Te okoliše določi minister za deželno bran v porazumu z ministrom za bogočastje in nauk. Pravico do te ugodnosti je dokazati najkasneje do 1. dne oktobra nabornega leta. V desettedensko prvo vojaško izučbo je ugodnosti uživajoče osebe pritegniti ob času, ki najmanj moti pouk. Vojnim zavezancem, ki so najkasneje 1. dne oktobra tistega leta, za katero se potrdé, dovršili javno ali s pravico javnosti opremljeno učiteljišče, se lahko dovoli, če se potrdé, in na njihovo prošnjo v prehodnem času, določenem v prvem odstavku — pridržujč njih poziv v primeru mobilizacije (dopolnitve na vojni stalež) — odlog prezentne službe, da dosežejo kako mesto v šolski službi,do 1. dne oktobra tistega leta, v katerem dovršijo 24. leto starosti. Ako dobé v tem času službo na eni izmed šol ali zavodov, oznamenjenih v prvem odstavku, jih je premestiti v nadomestno reservo. iMnost 3Ptne "'Mntnc ‘lüîbe. § 81. Vse pred veljavnostjo lega zakona pridobljene pravice do ugodnosti enoletne prezentne službe ostanejo varovane. Tistim potrjencem, ki bi bili imeli pravico do ugodnosti enoletne prezentne službe, ako hi bil ta zakon ob času v moči, ko so bili potrjeni, je to ugodnost na njihovo prošnjo dodatno priznati. V ostalem je z enoletnimi prostovoljci, ki so bili potrjeni pred začetkom veljavnosti tega'zakona, ravnali po dosedanjih določilih, kako so ugodnejša zanje. Z enoletnimi prostovoljci-medicinci, ki 'so bili že potrjeni, ko jo dobil ta zakon moč, je ravnati — ako so že nastopili prezentno službo — po določilih Tisti absolventi učiteljišč, ki v določenem času niso dosegli službe na taki šoli ali takem zavodu, ter tiste kakor učne nfoči ugodnosti uživajoče osebe, ki v času svoje službene dolžnosti opusté učiteljski poklic ali pred 1. dnem oktobra leta, v katerem dopolnijo 24. leto starosti, nehajo služiti na šolah ali zavodih takih okolišev, v katerih primanjkuje učiteljev, ah — ne kraté določila naslednjega odstavka — ne dokažejo vsako leto ali brez zadostnega opravičenja ne pravočasno, da še obstaja pravica do ugodnosti, se izločijo, če nanese tako, iz nadomestne reserve, ako jih ni iz kakega drugega naslova ugodnosti nameniti zanjo, in naloži se jim dolžnost takoj odslužiti enoletno prezentno službo. Priznana ugodnost se s tem ne izpreminja, da je v tistem okolišu, v katerem deluje ugodnost uživajoča oseba na šoli ali zavodu, smatrati pomanjkanje učiteljev pozneje za odpravljeno. Učne moči in učiteljski kandidati. iSlovoniicli.) 90 * Pravica do ugodnosti kakor učna moč obstaja v okviru sprednjih določil načeloma samo v prid šolam in zavodom, ki so v kraljevinah in deželah, zastopanih v državnem zbora; iz bistvenih javnih ozirov pa lahko minister za deželno bran v porazumu z ministrom za bogočastje in nauk in z vojnim ministrom prizna ugodnost izjemoma tudi na dragih šolah in zavodih delujočim učnim močem, ako imajo dotični vojni zavezanci avstrijsko državljanstvo. § S3. Ugodnost Tistim potrjencem, ki bi bili- imeli pravico do nadomestno ugodnosti po §§ 29, 30 ali 31, ako bi bil ta zakon reservo. v jjioči, ko so bili potrjeni, je to ugodnost na njihovo prošnjo priznati dodatno. § 84. Povratno V tem zakonu obsežena kazenska določila se kazenskih uporabljajo na kazniva dejanja, storjena pred začet-doiočii. knm veljavnosti tega zakona, pa še ne odsojena, samo toliko, kolikor se s temi dejanji po tem zakonu ne ravna strožje kakor po dosedanjem zakonu. VIL oddelek. Sklepna določila. § 85. Nameščanje Pravica prostovoljno dalje služečih podčast-dSe^ufeSh nikov do namestitve v javni službi ali v nekih za-podčastnikov. gebnih službah se uravna s posebnim zakonom. § 86. Koikovna, Vse vloge in zapisniki, ki so potrebni za izvrše- in'poStninska vanje tega zakona, ter prizivi, ki so naperjeni zoper prostost, odločbe o prošnjah, stavljenih v teh vlogah in zapisnikih, uživajo prostost kolkovnin in ‘neposrednjih pristojbin — izvzemši sodni postopek, ki se morda vrši po zadnjem odstavku § 39. Prav tako so za lake kolka in pristojbin proste vloge, zapisnike in prizive potrebni pomočki, če služijo samo za ta namen, oproščeni kolkovnin in ne-srednjih pristojbin. Vzajemno uradno dopisovanje občinskih predstojnikov in voditeljev matic v vojnih in črnovojnih stvareh uživa v kraljevinah in deželah, zastopanih v državnem zboru, pošluinsko prostost. § 87. I. Ta zakon dobi moč z dnem, katerega se ZakoW»1" razglasi. II. Hkratu izgubé moč: a) členi II, III in IV zakona z dne 11. aprila 1889. 1. (drž. zak. št. 41), s katerim se uvaja nov vojni zakon; b) zakon z dne 10. novembra 1891. 1. (drž. zak. št. 159), s katerim se dopolnjujeta §§ 17 in 52 vojnega zakona; e) § 2 in drugi odstavek § 3 zakona z dne 20. maja 1869. 1. (drž. zak. št. 78) o delokrogu vojaških sodišč, in zakonu pridejani seznamek ; d) § 3 in tretji odstavek § 4 zakona z dne 2. aprila 1885. 1. (drž. zak. št. 93) o izvrševanju sodne oblasti čez deželno brambo. III. Od tega časa naprej naj se glasé: a) § 1, št. 1 in 2 zakona z dne 20. maja 1869. 1. (drž. zak. št. 78): „ 1. aktivne vojaške osebe skupne vojne moči; 2. neaktivne vojaške osebe skupne vojne moči zaradi vojaških kaznivih dejanj, ki jih storé med kontrolnim zborom (glavnim rapor-tom) in neaktivni častniki, vojaški duhovniki in vojaški uradniki, častniški in vojaški uradniški aspiranti zaradi vojaških kaznivih dejanj, ki jih storé v vojaški uniformi;“ b) prvi odstavek § 1 zakona z dne 2. aprila 1885. 1. (drž. zak. št. 93): „Aktivne vojaške osebe deželne hrambe so pod vojaškimi kazenskimi zakoni.“ c) $ +2 istega zakona: „Z neaktivnimi vojaškimi osebami deželne brambe je zaradi vojaških kaznivih dejanj, ki jih storé med kontrolnim zborom (glavnim raportom), ravnati po vojaških kazenskih zakonih. Prav tako se kaznujejo neaktivni častniki, vojaški duhovniki in vojaški uradniki, častniški in vojaški uradniški aspiranti zaradi vojaških kaznivih dejanj, ki jih storé v vojaški uniformi. “ IV. Razen tega naj nastopijo od tega časa naprej še naslednje izpremembe: a) § 8, točka 5, zakona z dne 26. januarja 1907.1. (drž. zak. št. 17) o volitvi udov zbornice poslancev državnega zbora naj se glasi: „Osebe, ki so bile na kazen obsojene zaradi pregreška po §§ 66, 67, 68 in 69 vojnega zakona z dne 5. julija 1912.1. (drž. zak. št. 128), za dobo treh let po prestani kazni.“ b) V zakonu z dne 10. februarja 1907. 1. (drž. zak. št. 30), s katerim se izpreminja več določil zakona z dne 13. junija 1880. 1. (drž. zak. št. 70) o vojaški taksi, o zalogu vojaške takse in o podpiranju pomoči potredbnih rodbin na vojsko sklicanih oseb: 1. ) v § 1, točka 2, lit. b), je besede „§ 40, točka J)“ nadomestiti s ,§ 35, točka 1, lit. c), in § 60;“ 2. ) § 1, točka 2, lit. d), naj se glasi: „tisti, ki so se odtegnili naboru z enim izmed dejanj, navedenih v prvem odstavku § 65 in v prvem odstavku § 66 vojnega zakona, in se ne morejo več pritegniti na nabor, ker je poteklo leto, v katerem dovršč 36. leto starosti “ ; 3. ) § 2, lit. a), naj se glasi: „Pri tistih, ki so oznamenjeni v § 1, točka 2 a), na 12 let;“ ; 4. ) v § 2 je kakor drugi odstavek pristaviti : „V zmislu prvega odstavka lit. b) in c) za dobo dolžnosti vojaške takse merodajno službeno dolžnost je za tiste, ki so bili potrjeni na podstavi vojnega zakona z dne 5. julija 191 2.1. (drž. zak. št. 128) in uvrščeni v skupno vojsko ali v deželno brambo, jemali za samo lOletno, ako je bil dotičnik po 30. dnevu septembra drugega leta svoje prezentne službe v aktivni službi.“ ; 5.) v § 4, lit. b) je besedi „§ 10 “nadomestiti z besedama „ § 7 “ ; 6.) v § 10, točka 5, izgubčmoč besede: „— prav tako kakor temu zalogu po § 66 vojnega zakona odkazane kazenske novce —“. c) V zakonu z dne 21. julija 1908. 1. (drž. zak. št. 141) o prispevku za vzdrževanje tistih, ki so odrinili na orožno'(službeno) vajo, oziroma na vojaško izučbo: 1. ) v naslovu in v § 2, lit. a), § 3, prvi odstavek, § 4, prvi, tretjr in četrti odstavek, § 5, prvi odstavek, ter v § 6, drugi odstavek, se besedi „vojaško izučbo“ nadomeščata z besedami „prvo vojaško izučbo“; 2. ) § 1, prvi odstavek, lit. b), naj se glasi — ne kraté že obstoječih pravic —: „ ki je na podstavi § 31 vojnega zakona namenjen za nadomestno reservo, oziroma v njo prestavljen in je odrinil na prvo vojaško izučbo“; / 3. ) § 1, drugi odstavek, izgubi moč. § 88. Izvršiti ta zakon se poverja Mojemu ministru za deželno bran, ki naj ukrene v porazumu z vojnim ministrom vse za izvrševanje tega zakona potrebne obče zaukaze in tiste posebne odredbe, ki se tičejo oblastev ali oseb skupne vojne moči in v lem zakonu niso odkazane edini pristojnosti ministra za deželno bran. V kopališču Ischl, 5. dne julija 1912. 1. Franc Jožef s. r. Stiirgkh s. r. Georgi s. r. Izvršilni pristavek. 13». Zakon z dne 5. julija 1912.1. o c. kr. deželni brambi v državnem zboru zastopanih kraljevin in dežel, izvzemši Tirolsko in Pred-arelsko, v zvezi z določili vojnega zakona. S pritrditvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem tako: § 1. Redna službena dolžnost v deželni brambi traja: a) vobče dve leti v prezentni službi in deset let v reservi; b) v konjištvu, potem c) pri formacijah z dveletnim prezentnim službenim časom za število moštva, ki ustreza po proračunu določenemu staležu podčastnikov in v katero je vračuniti prezentno službo prj teh formacijah prostovoljno nadaljujoče podčastnike 1er tiste, ki so po § 19 vojnega zakona tam prostovoljno vstopili s triletno dolžnostjo prezentne službe, tii lela v prezentni službi in sedem let v reservi; d) za tiste, ki so uvrščeni v nadomestno reservo, dvanajst let. Osebam, ki so se prestavile iz skupne vojne moči v deželno brambo, je vračuniti že odsluženi del službene dolžnosti; tudi se ne smejo siliti k daljši skupni službeni dolžnosti, nego jim je naložena, preden se prestavijo. Ako dovršijo triletno redno prezentno službo, odpadeta zadnji dve leti redne zakonite črnovojne dolžnosti. § 2. Da se deželna bramba deloma ali popolnoma dopolni na vojni stalež, ter v primeru mobilizacije se moreta reserva in nadomestna réserva deželni' brambe sklicati, oziroma pridržati zgolj za določbe, predpisane v § 4 vojnega zakona, in samo na povelje cesarjevo s protipodpisoin odgovornega ministra za deželno bran. • § 3. Glede orožnih (službenih) vaj se na deželno brambo zmislu primerno uporabljajo določila § 48, točka 1, 4 in 5 vojnega zakona. Osebe, ki so se prestavile iz skupne vojne moči v deželno brambo, pa se smejo v njej pritegniti samo na tisto število orožnih (službenih) vaj, kateremu bi bile zavezane v dotičnem delu skupne vojne moči. § l. K deželni brambi spada tudi kobilarniška branša, ki je poklicana oskrbovati službo vojaških oddelkov v državnih konjerejskih zavodih. § 5. Organizacijo deželne brambe določa cesar. § 6. Vse stvari deželne brambe spadajo v delokrog ministra za'deželno bran, ki poroča cesarju. Za namen čisto vojaškega vodstva in nadzorstva imenuje cesar zaslišavši ministra za deželno bran višjega generala za višjega poveljnika deželne brambe. § 7. Osebe deželne brambe so po skupini svojega staleža, po šarži in činu zenačene ustreznim osebam skupne vojne moči.in imajo pravico do istih pristojbin. Obči službeni in razlikovalni znaki šarž, oprema in oborožba, službeni in vadbeni predpisi deželni' brambe morajo ustrezati dotičnim znakom skupne vojske. § 8. Poveljni jezik deželne brambe je v celem ob-segukraljevin in dežel, zastopanih v državnem zboru, poveljni jezik skupne vojske. § 9. Skupni stroški deželne brambe — izvzemši stroške za vojaške oddelke državnih konjerejskih zavodov - obremenjajo v miru proračun ministrstva za deželno bran; tiste stroške pa, ki nastanejo z mobilizacijo in s porabljanjem deželne brambe za vojne namene, plača vojno ministrstvo. § 10. Ta zakon, s katerim se razveljavlja „zakon z dne 25. decembra 1893. 1. (drž. zak. št. 200) o c. kr. deželni hrambi kraljevin in dežel, zastopanih v državnem zboru, izvzemši Tirolsko in Pred-arelsko, v zvezi z določili vojnega zakona“, dobi moč z dnem, katerega se razglasi, tako 1. da je s pripadniki deželne brambe, ki so ob tem času že potrjeni, gledé trajanja njihove prve vojaške izučbe in njihove prezentne ter skupne službene dolžnosti ravnati po dosedanjih določilih in 2. da se ob tem času na podstavi določil vojnega zakona z dne 11. aprila 1889. 1. (drž. zak. št. 41) po dovršeni službeni dolžnosti v skupni vojski v deželno hrambo prestavljeni gažisti, častniški, vojaški uradniški aspiranti in moštvo specijal- nih orožij, branš in zavodov smejo v primeru vojne po potrebi porabljati, da se pomnožijo ustrezna krdela, branše in zavodi skupne vojske. §11- Izvršiti ta zakon je poverjeno Mojemu ministru za deželno bran. V kopališču Ischl, 5. dne julija 1912. 1. Franc Jožef s. r. Stürgkh s. r. Georgi s. r. « ^Slovonluch.) 91