januarja 192* •u ncfflpg, jA. C : Novoletno premišljevanje starega rudarja. Truden od prenapornega dela je sedel naš rudar v svojem bornem stanovanju. Skrbi je imel polno glavo — skrbi za bodočnost. Zagrinja se zavesa tega leta — leta, ki ni pri-siesto ubogemu rudarju nič drugega :kof kopo težkih izkušenj in bridkega razočaranja, zavesa, ki ima za seboj nebroj težkih dni rudarskega 'življenja. Rudarju se vz.bujajo spoznani težkih dni, ki še niso za rudarsko delavstvo minili. Z začetkom minulega leta je imel naš rudar dovolj upov. Prav z novim letom se je pričelo intenzivno gibanje za ustvaritev enotne fronte ročnih in dušev-iflih delavcev. Prvi sadovi so se že pokazali in naš rudar je upal, da mu tbo to drevo rodilo še Večjih in boljših sadov. Ali vsi njegovi upi so se spremenili v grenko razočaranje. V drevesu enotne fronte so se pojavili jzajedalci, ki so že ta prvi sad s svojim strupom napravili neužitnim. Ti atajedalci so razni Lemeži, Hlebci in tirugi neizkušeni študentje. Rudarji ain tudi drugi delavci so spoznali, da 30 drevesu enotne fronte ti zajedal-rii zelo škodljivi. Podžagali so orjaka — in če so ga trenutno napravili nesposobnim, da bi bil svojim nalogam kos — niso ga mogli trajno •uničiti. Orjak se že dviga zdrav, svež šn pomlajen. Mi rudarji ga že slutimo za zaveso, ki se bo začela dvigati z novim letom. »Delavske Novice« so nam porok, da bo ta orjak res z. atovim letom vstal in pričel neusmiljeno trebiti žuželke in zajedalce delavskega razreda s sveta. Bridke izkušnje je doživel rudar zlasti za časa zadnje rudarske stavke, ki je kljub nepripravljenosti iz- ; bruhnila s tako orjaško silo, da so • nekateri celo upali na uspeh tega \ boja. Ali temu ni tako! Kolikor ve-| selih upov je bilo med rudarji, toliko | težkih udarcev smo doživeli. Stavka | je bila izdana in še huje kot prej je | začel padati bič Trboveljske preji mogokopne družbe po naših plečih. | Celjski in litijski zapori so se jeli j polniti nedolžnih žrtev. Tisti pa, ki so vse to povzročili, so se svobodno kretali po Ljubljani in drugih krajih j in na račun 40.000 rudarskih sužnjev j brezskrbno živeli. Rudarsko delavstvo pa je v prav tem gigantskem j boju spoznalo svoje nasprotnike in ■ jim začelo obračati hrbet. Orjak, ki ] | se bo dvignil z novim letom, bo imel ; ! prvo nalogo, iztrebiti to zajedalsko j j golazen iz javnega življenja. Danes ] \ po težkih svojih izkušnjah in^ po ; bridkem razočaranju upa izmučeni | in do kosti izmozgani rudar, da bo j posvetilo solnce, vroče solnce »Delavskih Novic«, ki se dviga na obzorju, v zadnje rudarsko stanovanje in v zadnje delavsko srce, da prežene mučno temo, ki mori delavčevo dušo. Rudarji! Zberimo se v krogu tega orjaka, ki nam je porok zmag in socialnih pridobitev za celokupni delovni narod Jugoslavije. — Rudarji! Zberimo se okrog tega orjaka, ki ima v svoji roki svetlo luč, ki bo prodrla v najtemnejši kot bednega delavskega razreda — »Delavske Novice«! 2uželke in zajedalci so nas napravili brezpravne; zato je naša dolžnost, da ohranimo te skromne naše pridobitve in gremo v boj za osvoboditev delavskega razreda izpod jarma kapitalizma. Mi mora- mo in hočemo graditi novi svet, — delavski svet, v katerem bo delavec vladar. Z novim letom naj prenehajo krvniki delavskega razreda svoje ostudno delo in naj odidejo v pozab-Ijenost. Mi smo trdni v svoji veri l osvobojenja in že slišimo pokanje verig, ki so oklepale naše duše in naša telesa.To pokanje verig je naša zavest, da se hočemo boriti skupno z vsemi našimi sotrpini celega sveta — za dostojanstvo delavskega človeka, za delavski svet. Dovolj čutimo v sebi moči in poguma, da nas ne more nihče ovirati na našem pohodu za resnico in pravico. Naj z novim letom mine vsa malodušnost med nami, naj prenehajo vsa osebna nasprotstva in naj nas vodi samo ena misel enotnosti v delu in napredku. Rudar! Tvoja pot je trnjeva, zato j je dolžnost tvoja, da v skupnosti ko- ' Kot rečeno so bile vse resolucije, program, pravila in tudi imena članov širšega izvrševalnega odbora sprejeta soglasno od vseh udeležencev kongresa enotuejrpnte. Torej je velika hinavščina in zakrknjena pozabljivost, če pisatelji »Gl^sa-Svobo-de« in >Strokoyne_Borbec hočejo zatajiti zdaj to svoje pravo zakonsko dete, ki se mu pravi-»Sflci|nli»Hčnn stranka-zkluvnega-Jjudstvas. Da so pozneje voditelji SSDL svojega lastnega otroka ubili, ni pri tem igralo nobene vloge prepričanje, ampak.de-narni Žakelj. rakaš po tem polu k osvobojenju. Populi trnje, če tudi še tako lepo cvete — trnje ti ne bo rodilo sadov — ampak sadove bo rodila tvoja skupnost in tvoje znojne kaplje. Z negotovostjo gledamo v bližnjo bodočnost, vendar pa nam polni dušo up, da bomo z novim letom pričeli novo delo — novo življenje. Solnce ‘ na vzhodu nam je porok, da se bo vrnila v deželo pomlad — naj se v tej pomladi pomladi tudi naše delo za organizacijo — za skupnost! Orjaku za zastorom pa zakličimo ob novem letu: »O, dvigni zastor in prepodi s svetlo lučjo, »Delavskimi Novicami« mučno temino! Vstani! 2ivi! Bori se! Ne kloni!« Rudarji! Ta orjak smo delavci sami! V nas je moč, da razžene pijavke in jih ugonobimo, zato na delo, da se uresniči novoletno premišljevanje starega rudarja. Kmalu po kongresu se je vršila prva seja izvoljenega širšega odbora socialistične stranke delovnega ljudstva. Tu je prišlo do prvega odkritega spopada, ki pa vendar še ni bil odločilen. šlo je namreč za izvolitev ožjega izvrševalnega odbora. Na zahtevo rudarjev je bil izvoljen tudi Stefanovič, vsled česar so Lomeževci hrupno protestirali. Vendar so še čakali v upu, da bodo kandidirani za poslance; kajti poslanec biti je dobro, raagari če te volijo delavci, pristaši »ričet-stran-ke«. Volitve v parlament so se bližale Vladislav Fabjančič: Kako so razbili delavsko enotno fronto 1 Kdo je kriv sedanji nemoči delavskega razreda v Sloveniji? (Nadaljevanje.) »Droga moja, če ima človek toka čuvstva, je vzvišen nad nesrečo.« Honorina in Melanija ste končno prinesli zavoj. Cecilija ga je odmotala in razložila dve obleki. Zraven je pridejala še robce in celo nogavice in rokavice. Vse se bo čudovito prilegalo. Podvizalo se je j in rekla hišni, noj stvari spet odnese, kajti ravno je prišla učiteljica klavirja; zato je rinila mater z otrokoma proti vratom. »Cisto dobro smo se izmotali,« je rekla Maheujka, »če bi imeli zdaj le še sto sujev.« Stavek ji je obtičal v grlu, kajti Maheujevi so bili ponosni in niso beračili. Cecilija je nemirno gledata na očeta. A on je odbil prošnjo na kratko. »Ne, ne, ni naša navada, nočemo.« Zdaj je hotelo dekle, ki ji je šel k srcu preplašen obraz matere, dati vsaj otrokoma kaj. še vedno sta nepremično gledala na kolač; prerezala ga je in jima ga dala. »Nate, to je za vaju dva.« Potem jima je zopet vzela kolač in prosila za star časnik. »Čakajta! To bosta delila z bratci in sestricami.« In pod nežnimi pogledi svojih staršev je končno porinila vse tri vun. Ubogi črvički, ki niso imeli kruha, so odšli in držali spoštljivo kolač v premraženih in premrlih rokah. Maheujka je potegnila otroka na tlak in ni videla zdaj niti praznih polj, niti črnega blata, niti sinjega neba. Ko so se vrnili v Montsou, je odločno vstopila pri Maigariu in prosila tako milo, da je končno dobila svoja dva hleba, kavo, maslo in celo sto sujev, kajti ta človek je čelo posojeval, proti oderuškim obrestim seveda. Nje pa ni hotel, hotel je Katarino. Razumela je, ko ji je priporočal, naj pošlje hčer. Bomo videli. Katarina ga oklofuta, če bi postal preveč prijemljiv. Vlil. Enajst je bilo iz vaškega zvonika, kapelice iz opeke, kjer je bral abbč Joire vsako nedeljo mašo. Poleg v šoli je bilo slišati bučeči smeh otrok, čeprav so bila okno vsled inraza zaprta. Ko se je vrnila Maheujka v vas, je naredila mai ovinek, da kupi krompirja. Potem je šla domov, »No, vendar enkrat« je rekla, ko je vstopila obložena s paketi in rinila pred sabo Henrika in Leonoro. Pred ognjem je tulila Estella, ki jo je ujčkala i Olgica na rokah. Ker ni imela več sladkorja, ni vedela, kako naj jo pomiri. Zato ji je prišlo na misel, da se naredi, kakor bi jo dojila. To se ji je večkrat posrečilo. To pot pa ni nič pomagalo, da je odpela obleko in pritiskala usta otroka na svoje slabotne prsi. Mala je tulila dalje, postajala divja in grizla Alziro. »Daj jo meni!« je rekla mati. »Pri tem javkanju se ne bo dalo spregovoriti besede.« Ko je odpela bluzo in pomolila otroku kot vime težka prsa, je otrok takoj vtihnil in lahko so govorili. Sicer je šlo vse po sreči, mala gospodinja je nalagala na ogenj in pomedla. V tišini je bilo slišati deda, kako je smrčal gori enakomernp in brez prestanka. »Ah, koliko je tega,« je vzkliknila počasi Olgica in se smejala pri pogledu na zalogo. »Mama, če hočeš, naredim juho jaz.« Miza se je vpogibaia: paket obleke, dva hleba kruha, krompir, maslo, kava, cikorija, žolca. Posamezna številka Dm 1*50. LJUBLJANA, peiek, 4. Poštnina plačana v gotovinL mmmmmmmmBBmmummmmmnmmmaaBmmm \ t m mmm Izhajajo vsak petek. — Uredništvo in upravništvo (začasno): Ljubljana, Knafljeva ulica 18. — Naročnina za mesec 6 Din, četrtletno 13 Din. 11 f'mTm n-'TT?TUTWrt^TirrrrT~T™*m'**mmr''* 11 H M Štev. 1. Glavni urednik: VLADISLAV FABJANČIČ. Leto IV. LISTEK. Emil Zola: GerminaL Prevel * * *. (Nadaljevanje.) »Gospod ima prav,« je odgovorila Maheujka, -revolucijonarnem proletarijahK, »nepomirljivem razrednem boju*, o »komunistih« itd. Nadebudni vojskovodja z Zaloške ceste nam je začel očitati, zakaj imamo v odboru Tokana, Mihevca (ta dva je sam on prej predlagal) ter Stefanoviča. Dejal je tudi, da ima izvrševalni odbor preveč zvez z Bleiweisovo cesto in da vodi oportunistično politiko. To pa zato, ker njega ni bilo v odboru. (Zakaj pa ni stopil v odbor, saj ga nihče ni gonil iz njega.) Ko je nehal vihteti svojo bojno sekiro, mu je odgovarjal Klemenčič in jaz. Pokazala sva mu, da dela izvrševalni odbor le to, kar je v duhu programa in pravil. Zavrnila sva vse očitke. Ko so govorili še trezno in pametno s. Jernejčič in drugi, je prišlo do glasovanja. Izvrševalci odbor je dobil zaupnico z vsemi glasovi, za zaupnico nam je glasoval tudi dr. Lemež, ki se je opravičeval, da je bil napačno informiran. Videl je, da je obrekovalno bitko izgubil ... Pri tej priliki naj omenimo klavemo figuro, ki jo je na tej seji c I I i ž i i i igral sedanji glavni urednik »Glasa Svobode«, mladoletni dijak Štukelj Ciril. Klemenčič je tega odličnega revolucijonarja razkrinkal, kako je hotel takoj po »zakonu o zaščiti države- stopiti v službo pri »Napreju-, in je bil za mesečno plačo pripravljen zatajiti svoje komunistično prepričanje. Da ga odvrne od tega koraka, mu je moral Klemenčič izjaviti, da mu pljune v obraz, ko ga sreča. Nato je Štukelj retiriral in je za plačo vstopil v uredništvu »Delavskih Novic«, ki so se kmalu po tem dogodku ustanovile. Dokler so »Delavske Novice« mogle Štuklju plačevati mesečno plačo, so mu bile dovolj revolucijonarne. Ko pa se je temu dijaku izjavilo, da ga »Delavske Novice« ne morejo več plačevati, jih je proklel in postale so zanj oportunistične in kontrarevolucijonar-ne. V nadomestilo je stopil v zvezo z agent-provokaterji, ki so izdajali »Beogradski Dnevnik« in imeli nekako omladinsko organizacijo. Od njih je vzel denar, oblekel in obul se je od pete do glave, kupil si je taško, moderni površnik, rumene čevlje in modni klobuk. Odslej so ga bile polne železnice Jugoslavije in srednje Evrope. Povsod je agitira! proti »Delavskim Novicam«,ki so ga slabše plačevale kot belgrajski agent-provokaterji ... Pod Klemenčičevimi izvajanji je ubogi Ciril skoro izdihnil svojo nepomirljivo dušo in izvrševalni odbor je dobil soglasno zaupnico. Če nimam slabega spomina, je celo Štukelj glasoval za to zaupnico. Ob tej priliki je prišlo do hudega boja tudi med Stefanovičem ter Le-mežem in Marcel Žorga. Stefanovič je pokazal, da je Marcel Žorga v slučaju potrebe zelo pomirljiv klasni borac, ki je v stanju celo Stefanoviča s solzami v očeh prositi pomoči, da pride iz Siska v Ljubljano. Povedal je tudi, da je Marcel Žorga izjavil pokrajinskemu namestniku Hribarju, da se nikoli več ne bb pečal s politiko, samo če ga pusti v Ljubljano. Tudi Stefanovič je ob tej priliki dobil od seje zaupnico. Naj povemo še, da je Klemenčiča minilo potrpljenje z Lemužeiu, Iti so je naenkrat iz pohlevnega ceniruma-škega jagenjčka hotel preleviti v hudega komunističnega risa. Zabrusil mu je, da jeTeta 1920. potegnil s komunisti le zato, da bi bil izvoljen za poslanca, potem pa je hotel uiti k socialdemokratom. Omenjal je tozadevno Lemeževo pismo Dragiši Lapčevi-ču, v katerem-LeiJiež Lapčcviču priporoča, naj se dado tudi Srbi voliti za poslance nh konmpisjičui listi, potem pa naj stranko zapuste in se izjavijo za sociialdemokrate. Lemež je pri tem Klemenčičevem razkritju še našel obupno moč, da je z zadušenim glasom iz dna stisnjenega grla zahropel: »Laži (Neverjetno, koliko poguma! Ko je vendar celemu izvrševalnemu odboru komunistične stranke Jugoslavije iz leta 1S2C. znano to Lemeževo pismo. Kletnečičeva in moja zasluga je, da je bil Lemež kandidiran za poslanca v konstituanto; morala sva ga- vriniti ljubljanskim delavcem, ki ga niso marali. Belgrajski izvrševalni odbor KSJ nam je poslal pismp, v katerem je zagrozil, da liste ne bo priznal za oficijelno, če bo na njej centrumaš Lemež. Imela sva velik trud, predno sva jih dobila, da so od tega svojega stališča odnehali. Lemež pa nama je v kavarni Krapš v Škofji ulici moral položiti po nalogu stranke špecijelno slovesno zaobljubo.) Klemenčičeva razkritja so vrgla paniko med mlade Lemeževre in sklenilo se je spraviti dr. Lemeža pred strankin Sod.* (Dalje prihodnjič.) Pogovori po delu. Veter je žvižgal svojo mrzlo pesem! Hoje in smreke so pripogibale svoje vrhove, ko sva stopala s sosedom po zoženi trboveljski dolini. A vztrajala sva in pogumno korakala naprej, saj naju je vodila samo ena misel — za skupno delo — za združitev revme rudarske pare. Prišla sva na kraj, kjer je bilo določeno, da se sestanemo. Rudar: Prav je tako, sodruga. Prišla sta, da se dogovorimo, kakšne korake naj podvzamemo za bodočnost. Torej, sodrugi, začnimo! Sin: Dragi sodrugi! Nam vsem je jasno, da je delavski pokret docela ubit. Kdo je temu kriv, nam je tudi jasno. Ali, sodrugi, tako ne more in ne sme biti v bodoče. Sodrug Fabjančič redno vsak teden vleče hlačke raz umazana telesa naših Lemežev, Hlebcev, Klopčičev itd. Dovolj jasno je, da so vsi ti frakarji zelo veliki zajci in da s svojim rovarenjem slabijo delavski pokret. Jasno pa je tudi, da »Delavske Novice gradijo in ustvarjajo trden temelj za združitev delavstva v močno in enotno strokovno organizacijo. Že dejstvo samo, da smo se tu tako imenitno sešli v svrho po-razgovora, je dokaz, da imajo »Delavske Novice, prav in da je treba tudi po njihovem nasvetu delati. Torej, sodrugi, kaj naj storimo najprej? Ali skličemo shod ali sestanek? Rudar: Rudarji v rovih so sicer mnenja, da je najboljše sklicati shod, jaz pa sem drugega mnenja in sicer: najprvo moramo šo bolj razširiti »Delavske Novice«. Vsak naj gleda, da pridobi kar največ naročnikov. Obenem s tem pa bomo tudi začeli s shodi in z organizacijo. Zakaj je to potrebno? Zato, ker je treba vso fra-karijo s Turjaškega trga najprej pokazati v pravi luči. Treba je, da o tem zvedo široke plasti našega delavnega naroda. Ko bodo pokazali enkrat svojo ostudno goloto, potem naj se prično shodi, da jim rudarji sami povemo, da so res zelo črni in umazani-To bodo seveda slišali rudarji in aft bodo na ta način uverili, da imaja »Delavske Novice« prav. Pokazali bodo tem plačancem pot iz revirjev tujih spodili iz organizacije, da ne bodo* še v bodoče izdajali delavske interese. Na ta način bomo razširili naš tisk,, informirali rudarje in okrepili nase organizacije, ki so nam prva pomoč za rešitev izpod jarma kapitalizma. Uvideli bodo tudi naši sotrpini potrebo skupnega nastopa v samo eni stanovski strokovni organizaciji. S tem upam, da bo ustvarjena cesta, p» kateri hočemo korakati boljši bodočnosti naproti z »Delavskimi Novicami« na čelu. S o s e d : Tudi jaz se s tem popolnoma strinjam. Kajti zelo velika rana so ti plačanci na telesu delavnega ljudstva. To je treba odpraviti. Odpraviti pa se to da le v močni in enotni organizaciji, katera ima na čelu izkušene, resne in poštene može Vsi: Tako je! Toko je! Mi popolnoma soglašamo s tem! Rudar: Obvestiti bo treba sodruga Fabjančiča ali Klemenčiča, da morata na vsak način slišati želje rudarskega delavstva. Priti morata meti nas, ker mi jima zaupamo in ju potrebujemo. Z novim leto moramo začeti novo življenje, moramo okrepiti naše organizacije in razširiti naš tisk. E, to je bila živahna debata in ra*-motrivanje. 0 ukrepih vam bomo po ročali na javnih shodih. Razšli smo se s trdno vero v srcu, da ozdravimo-naš delavski pokret gobavosti. S sosedom sva zopet stopala proti našim umazanim bajtam. Oče so pa še vedno čitali »Delavske Novice«. Prišla sva k očetu. Oče : Jože! No, šele sedaj si prišel? Ali vas je bilo precej ? Sin: Iz vsake kolonije po eden. Vsak bo v svoji koloniji vse obvestil in vse njihove težnje zopet pri prihodnjem pogovoru razjasnil. Ali. m tako prav, oče? Oče: O, prav, prav! Jaz sem p« čital »Obletnico kongresa Zveze Rudarskih delavcev«. Vse je tako pravilno in zanimivo. Hoteli so nas vedno vleči za nos s frazami o revoluciji; kadar so imeli kaj zaupnega, so podajali: »Delavstvu se ne sme v vsem ugoditi, ker potem postanejo mase oportunistične in to bi bila zguba za, nas, ker živimo od fraz o revoluciji in oviramo na ta način zdrav in svoboden razmah naših organizacij, kapitalistu pa pomoremc še do večjega profita, katerega nam tudi tu in tam kdo privošči, da na račun delavskih željev udobno živimo. Toda to ne sme biti več v bodoče. Zmetali bomo vse te, generalčke tja, kamor spadajo. »Ah, juha,« je rekla Maheujka z utrujenim izrazom. »Ne, jo skuham pozneje za može. Pristavi krompir, jedli ga bomo z maslom. In pa kava, ves, ne pozabi na kavo.« Pa naenkrat se je spomnila na kolač, videla 1 prazne roke Henrika in Leonore, ki sta se valjala po ! Heh, kajti zopet sta bila čila in vesela. Kaj, so slad- | kosnede pojedle kolač že spotoma? Začela jih je j klofutati, Olgica pa jo je mirila- »Pusti jih, mama. Če ie bilo zame, potem veš, da mi je vseeno. Lačna sta bila, saj sta šla tako daleč.« Odbilo je dvanajst. Slišali je bilo drsajoče korake dečkov, ki so šli iz. šole. Krompir je bil kuhan, kava, pomešana do dobra s cikorijo, je žuborela skozi cedilce. Mati je jedla sama na oglu mize, otroci so sedeli na tleh. Maheujka je pila v kratkih požirkih svojo kavo in oklepala lonček z rokami, da si jih ogreje. Ata Trdoživ je prišel doli. Ponavadi je prihajal še le pozneje. Njegov zajutrck ga je pričakoval. Pa danes je začel mrmrati, ker ni bilo nič juhe. Ko mu je rekla Maheujka, da ne gre vedno, kakor bi človek hotel, je molče jedel svoj krompir. Od časa do časa je vstal in izpljunil v pepel. Potem je spet jedel počasi svoj kr«mpir dalje. Lconora in Henrik sta se pretepala pred njegovimi nogami za olupke, ki sta jih žvečila. »Ah, popolnoma sem pozabila,,« ie rekla Olgica, »soseda je bila pri nas.« Mati jo je prekinila. »Ta bi človeka ob pamet spravila.« Potem je vzkliknila nenadoma: »Stoj! Zdaj se spomnim. Zavrij malo kave, da jo dam Pieronnki, ki sem ji jo dolžna od včeraj.« »Oh, zakaj sc trudiš,« je vzkliknila Pieronnka, ki ji je dala Maheujka kavo. »Saj se ni mudilo.« Imela je osemindvajset let in je veljala za vaško krasotico. Bila je rujava, imela je nizko čelo, velike oči in ozka usla ler je bila ponosna na svojo lepoto. Njena prsa so ostala lepa, ker ni imela še nobenega otroka. »Kako je že debela,« je vzkliknila Pieronnka, ki se je šalila z Estello. »Po nji boli človeka glava,« je rekla Maheujka, »molči o nji. Srečna si, da nimaš kaj takega. Imaš vsaj snažno.« Čeprav je bilo pri nji vse snažno in je čedila vsako soboto, je vendar metala ljubosumen pogled po tem snažnem prostoru, kjer so stale vaze na omari in viselo po stenah par bakrorezov. Medtem se je pripravljala Pieronnka, da pije kavo sama, kajti vse je bilo še v jami. »Popiješ skodelico kave z mano,« je rekla. »Nc, hvala, ravnokar sem jo pila.« »Kaj zato?« In res: nič zato. In obe sta počasi pili. Skozi okno sla lahko videli nasproti umazana okna Leva-guesovih. »Kako more človek stanovati v takem svinjaku?« je rekla Pieronnka. Zdaj se je spustila Maheujka. Da. če ima človek takega podnajemnika, kot je Boutdoup in spi poleg lega z njim. Mož po pije, pretepa ženo in se vrti okoli deklin v baru. Pieronnka je naredila izraz gnusa. Vse zlo prihaja od teh deklin. »Čudno se mi samo zdi, da pustiš svojega sina z njeno hčerjo.« »Oh, prepreči, če moreš. Njih vrt se dotika našega. Poleti tiči Caharija vedno s Filomeno za španskim bezgom, prav nič jih ni sram, človek ne more iti po vodo, da jih nc bi presenetil.« Bila je vsakdanja zgodba vaških ljubezni. Vsi fantje in dekleta so se vlegali v žito in se po svoje zabavali. Vse sejavke so vjele takoj svojega prvega-otroka, če se niso potrudile, da bi ga spočele v Re-guillartu. To ni imelo drugih posledic, pozneic so sr poročili, samo matere so se jezile, če je začel fant prezgodaj, kajti poročen fant ne donaša družini nobenih koristi več. »Jaz na tvojem mestu bi naredila stvari konce.,« ie rekla modro Pieronnka, »2e dvakrat je zanosila^ s tvojim Caharijo in še vedno se zlepljata. Maheujka je obupano sklenila roke: »Poslušaj: kolnem jih, pa sc še vedno zlepljata. Kaj ni Caharija dolžan, da nam izkazuje pokorščino? Sal nas je. ne res? Treba, da nam vrne, preden sc mu obesi baba za vrat. Kaj pa naj bo z nami, če bodo naši otroci lakoj delali za druge? Boljše je, da takoj pokrepamo.« Medlem se je pomirila: »Bomo že še videli.« In ko sta počenčuli še kako četrt ure, je skočila in zavpila, da še ni gotova juha za mož$. Ko se je vrnil Maheu iz rudnika, in pustil Stefane pri Rosscneurju, je našel Katarino, Caharija in Jcan--lina že pri mizi, ki so srebali svojo juho. če se vrne človek iz rova, je tako lačen, da jč kar v svoji mokri- obleki in se niti ne umije. ' (Dalje prihodnpcJ Sin: Samo to se mi čudno zdi, da 'je tudi Princ bil tako imenitno maskiran z revolucionarno krinko, v resnici pa bi kmalu vse delavstvo, ki je bilo še v Zvezi Rudarskih Delavcev organizirano, zapeljal med radikale. ■Slišal sem, da se za radikalce zelo in-teresira tudi dr. Lemež, ki ima zelo rad demokrate in klerikalce in prav -gotovo bo z odprtimi rokami sprejel tudi radikale, zato da se jim malo prilizne; kajti on dobro ve, da je Pasic pri nas velik mož in bi ga lahko imenoval (Lemeža namreč) za sovjetskega komisarja za Slovenijo v Ljubljani. Oče: Obračunati moramo s to golaznijo, ki se zbira na Turjaškem trgu, in prijeti vajeti sami v roke. Ti, Jože, pa izpolni ček in pošlji naročnino, tu imaš za tri mesece! Sin: Jaz pa za tri! Pa imava za pol leta »Novice« plačane. Posebno trudna sta bila oče in sin danes, zato sta končala, zapalila vsak svoj tobak in čitala — med delav-'rtvom toli ljubljene Delavske Novice«. Sin sajaste trboveljske doline. iz rudarskih revirjev. (Dopis.1 i Volitve v Rudarsko zadrugo (11. rudarsko skupino) so giasen opo-min vsem onim, ki se igrajo s trpečimi rudarji. Za časa, ko smo bili pod okriljem »Delavskih Novic«, smo posiavili res prave delavske zastopnike. Izvoljeni so bili od ogromne mase rudarskega delavstva. Sedaj je drugače. Da se rudarji niso udeležili teh volitev, je 'krivo dejstvo, da ne zaupajo gene-in si ne dopustijo, da bi jim oni diktirali, koga naj volijo in koga naj ne volijo. Dasi je to zn delavstvo zelo škodljivo, da se ni udeležilo volitev, vendar nočejo rudarji *-rxldali glasov tistim, katerim ne zaupajo. Rudarsko delavstvo je s tem obsodilo politiko Turjaškega trga in čaka, da se ustvari nova podlaga za združitev vseh rudarjev, brez ozira na njihovo politično pripadnost. Sodrugi! Rudarji! To smer zasio-l>ajo »Delavske Novice«; zato je nujno potrebno, da se v njih krogu združimo in ustvarimo toli zaželjeno rnofrio fronto delavcev in kmetov v Jugoslaviji. Nad sedemdeset procentov rudarjev m zadovoljno s temi kričači, zato se tudi volitev niso udeležili! Pri teh volitvah ni bila izražena želja rudarskega delavstva, poč pa se rudarji hočejo in se tudi bodo vrnili v res prave razredne delavske organizacije. Rudarji so siti praznih besed, sedaj zahtevajo riejanja. V Trbovljah in Hrastniku so obsodili rudarji to frakarijo, sedaj pa pridejo na vrsto tudi drugi revirji, v katerih se že svita prava luč. Rudarji so po stavki začeli zapuščati j>Zvezo rudarskih delavcev« in prestopali v druge — povečini meščanske organizacije. Na razvalinah sZveze rudarskih delavcev« se je slasti začela graditi vladna radikalna stranka. Mi smo nasprotniki radikalnega eksperimenta, nismo pa j>roh delavcem, kateri momentano niso mogli najh drugega izhoda in so v tem splošnem kaosu šli v radikale. Upamo, da bodo tudi ti ljudje uvideli svojo zmoto in se vrnili v enotno rudarsko organizacijo. Vsakomur pa, kdor bi oviral konsolidacijo rudarjev, povemo že v naprej, •da bomo šli preko njih na dnevni red m izvršili ujedinjenje. O tistih rudarjih, ki so se spozabili tako daleč, da so šli v radikale, smo trdno trveneni, da tega koraka niso storili i/. prepričania, ampak so bili k femu koraku prisiljeni pod silo razmer, ki so v dneh razbitosti vladale v rudarskih revirjih. Oni so plod zločinske politike ?.orga-l.emež-Hle-bec. Vsakomur, ki ima poštene namene in je iskren, so mu pri nas vrata odprta, ima delo za konsolidacijo naše organizacije na razpolago. ker potrebujemo poštenih. značajnih in resnih ljudi. Proti svojemu političnemu nasprotniku ne bomo uporabljali palice in morilnih sredstev, ampak bomo le ostro bičali njihove delavstvu škodljive namene. Sodrugi, rudarji! Naša prva naloga je, da se pripravimo in tudi izvedemo ujedinjenje, pa magari preko glav naših voditeljev! S temi smo imeli bridke izkušnje, najbolj obsojanja vredno pa je^ postopanje Princa, katerega več ne moremo prištevati med sodruge. Ako bi Princ razložil rudarjem svoj načrt, bi ga rudarji že prej sami poslali tja, kamor je sedaj sam pobegnil. Pri njegovem početju sta mogoča dva namena: ali si je na ta način hotel zasiguraii svojo karijero pri radikalih, ali pa je hotel manevrirati, ker drugače ni mogel iztrgati »Zveze rudarskih delavcev« iz rok delavskih nasprotnikov a la Lemež, Hlebec, Štrukelj, Klopčiči, Zorgati itd. V pismu, katerega so priobčile »Delavske Novice« dne 14. decembra 1923, št. 21, je pisal jože Princ, da se ne strinja s politiko Lemež, Hlebec, Zorga itd. in da bo skušal iztrgati organizacijo rudarjev iz rok omenjenih gospodov. Princ piše v iem pismu med drugim tudi sledeče i/o Lemežu in njegovih kompanjonih: »Pred očmi imajo cilje, s katerimi zasledujejo politične smotre, a ne uvažujejo, da je danes gospodarski boj tisti, od katerega zavisi vse na-daljno gibanje delavskega pokreta.« Vse to je Princ uvide! in je šel tako daleč, da bi v slučaju, da ne bi mogel iztrgati rudarske organizacije iz rok frakarije, ki se shaja na Turjaškem trgu, ustanovil rudarski list, ki naj bi se tiskal v Krškem. Prinčeva dolžnost je bila, da bi vse to poroča! rudarjem in ne bi bilo polomile v širajku, delavci ne bi bili na cesti in bi se dalo tudi nekaj iztrgati iz rok Trboveljske premogokopne družbe. Značilno za nas pa )e dejstvo, da Princ čez noč izpreminja svoje ideje in je postal najbolj zagrizen Lemežev pristaš, drugič je zopet hotel iti v radikale, potem je postal zopet najbolj »nepomirljiv« dr. Lemežev neodvisnež. Pregovor nravi: »Denar, sveta vladar!« Brez dvoma, da se po tem pregovoru ravna tudi dr. Lemež in drugi, ki so krivi temu, da je rudarsko delavstvo popolnoma brezpravno. Sodrugi rudarji! Skrajni čas je, da se otresemo pijavk in se strnemo v močno enotno rudarsko organizacijo, v kateri naj ne bo prostora za Lemeže, Hlebce, Prince, Klopčiče in druge razbijače in študente. Mi bomo organizacijo vodili sami, sami izvrševali kontrolo nad njo in sami proklamirali stavke v slučaju skrajne .potrebe. Dolžnost vseh tisočev nas je, da se podvizamo v delu za ujedinjenje — za boljšo bodočnost. Mi popolnoma verujemo v iskrenost »Delavskih Novic, kojim na čelu stoje naši najboljši in najbolj izkušeni sodrugi. Dovolj je cepitve in razkola! Mi potrebujemo in hočemo enotnosti! Zato vsi na delo za ujedinjenje! Naj živijo »Delavske Novice«! Rudar. Dopisi. Dopis iz knrilnice j. ž. Prejeli smo sledeče pismo: Dasi mi je težko, pošiljam naročnino za januar in februar. j-Glas Svobode« in /Strokovno Borbo-c bom opustil, saj jo dobim pri kom drugem, ker jih dosti razpošiljajo zastonj. Prosim, da tudi mojemu tovarišu M. ne ustavite lista, ker bo poslal naročnino te dni. Mi železničarji z velikim zanimanjem zasledujemo, kar pišete v 'Delavskih Novicah« in reči moram, da se v največjem delu z Vam strinjamo. Mi smo siti revoluci-jonarnih fraz in hočemo se pridružiti tisti akciji, ki bo s pametno in modro taktiko železničarjem, kakor tudi drugim delavcem zboljšala njihov obupni gmotni položaj. Vi ste začeli pri rudarjih, reči pa moram, da ne smete pozabiti železničarjev, ker tudi pri nas je beda. Smo pa tudi pripravljeni podpreti Vaše delo, ker se nam zdi, da edino po poti, ki jc kažejo .'Delavske Novice:, pridemo tudi mi železničarji naprej. Ni dolgo temu, ko ste pisali, da morajo vse kategorije delavcev imeti tako organizacijo, kot jo imajo črkostavci, kjer so združeni vsi delavci ene stroke v eai sami organizaciji. Ko bi vedeli sodrug urednik kako ste nam takorekoč iz srca brali, ko ste zapisali te zlate besede. Mi železničarji smo tako siti te umazane politike, kjer se prepira, ali bo Marcel poslanec ali ne, mi pa od tega nimamo prav ničesar. Zato se strinjamo z vami, da se morajo strokovne organizacije združiti v eno samo, politika pa mora ostati zunaj. Le na ta način bomo lahko dosegli kake uspehe. Zdaj pa poglejte, kaj so dosegli iMarcei, Jaka, Lemež, Hlebec in kompanija s svojo politiko? Enodnevna protestna stavka, mariborska stavka, sami neuspehi, same nesreče. Tako se ne sme šaliti z delavskim razredom. Seveda Marcelnu je vseeno, ker njemu se ni bati, da bi stradal. On, ki ima dober jezik, se zna prisliniti pri internacijo-nalnih sodrugih in se pusti plačali za svojo razdiralno politiko med železničarji. On sedaj še boljše živi kot prej, ko je bil aktiven železničar. Kaj pa naj počnemo mi, ki živimo le od tega, kar smo si s svojimi rokami trdno prislužili? Nam delavske organizacije hišo otročje igrače, ampak prokleto resna stvar. Naše organizacije morajo nam dati obrambo, ne pa biti poizkusni kunec, na katerem bi razni Žorgali uganjali svoje eksperimente. Zadnjič sem srečal Marcelna Zorgo, pa sem ga vprašal, kaj sodi o polomu pri volitvah v II. rudarsko skupino v Trbovljah in Hrastniku. Marcel je odgovoril: »Naj vse skupaj hudič vzame; bodo rudarji že še enkrat prišli nazaj k nam.«: Ko sem mu omenil, da je to posledica ponesrečene stavke in da je treba pri mezdnih gibanjih veiike previdnosti, mi je dejal: : To kar govoriš, je neumnost. Kaj zato, če je stavka dobljena ali zgubljena? Če so ljudje vrženi na cesto, to nas nič ne briga, ker na posameznika se mi ne moremo ozirati. Čez 20 ali 30 let bo itak zmaga naša. Kaj se vi toliko poganjate, če boste zaslužili nekaj dinarjev več ali manj. To ni nič; glavno je revotucijo-narha borba.« Pri teh besedah sem dobro opazoval Marcelna in sem videl, da ne trpi lakote. Znano mi je tudi, da ima njegova žena kaj v peč pristaviti. Jaz kot aktiven železničar sem vedno pripravljen zamenjati svoje dohodke z Marcel Žorginimi. Ko ni Marcel vlekel plače na Turjašem trgu, je bil velik sindikalist, zdaj ko pa tam vleče dobro plačo, mu je vseeno, kako se godi drugim delavcem. To je grdo od njega, da še vedno vpliva na železničarsko organizaiejo ter vedno vsiljuje svojo politiko. Naj nas pusti pri miru in naj zadovoljno vživa lepo penzijo, ki mu jo daje dr. Lemež. Mi smo siti političnih eksperimentov in smo v veliki večini pristaši sindikalizma, kot ga priporočajo »Delavske Novice . Vsi delavci ene stroke v eno organizacijo, kjer mora biti izključena vsaka strankarska gonja. Naši organizaciji smo ostali zvesti, tudi v vodstvu imamo nekaj pametnih sodrugov, ki se popolnoma strinjajo z zdravim sindikalizmom. Skušaii bomo torej našo °rganizacijo usposobiti za to, da bo lahko v sebi združila vse železničarje. Lovce na mandate bomo pometali ven iz nje. Kar se Turjaškega trga tiče, bodo na njem zavladale še zdrave razmere, ker moramo usmeriti vse sde, da bomo na njem gospodarji mi delavci, ne pa plačane pijavke, ki sesajo proletarski denar. H koncu Vam »poročam, da pričakujemo, da s programom, ki sie ga namenili za rudarje, pridete čimpreje tudi med nas železničarje, ki smo do grla siti otrok in bedakov okoli >Glasu Svobode« in hočemo zdrav, resen razredni boj za zboljšanje materijalnega položaja, kakor tudi za konečno osvoboditev delavskega razreda. Trbovlje. G. Peterkovič se pere v »Strokovni borbi«;, zaradi primanjkljaja 900.K pri Zvezi Rud. Delavcev, k* si jih je on samolastno prisvojil. To pranje pa tako izgleda, da je sedaj Se bolj črn, kot je bil prej. V spinu »v mojo obrambo sam prizna do pike vse, kar so o njem »Delavske Novice« pisale. Prvič, da si je brez dovoljenja odbora ZRD prisvojil denar organizacije, drugič, tla mu je ZRD poneverbo odpustila, da sama ne pride v sramoto in da njen žalostni tajnik brž in za večne čase ne izgine iz Trbovelj in iz delavskega pokreta. Dični g. Peterkovič pa še vedno straši na Turjaškem trgu in predava pri >Le-vu o delu in zdravju, namesto da bi se šel v klošter kesat za svoje grehe nad kaso Zveze Rudarskih Delavcev. Zato smo ga opomnili, naj ne pozabi preteklih dni, kajti naši možgani imajo dober spomin, naše knjige so razvidno pisane in tudi priče še niso pomrle. Ker jo dični gospod Peterkovič sam potrdil, kar smo o njem pisali, je s tem za nas stvar končana. Zagorje. Dopisnik iz Zagorja R. A. je povzroči! med »nepomirljivo klasno borbo« pravo paniko. Zdaj h je letanja, sej; računa se, nosijo se kvitunge, z eno besedo: babilonska zmešnjava je nastala v dr. Lemeževi fiUjalki.. Toda, ker vidimo, da R. A. še veliko ne ve, naj oprosti, da še mi drugi kaj dodamo, da bo delavstvo natančno poznalo te Lemeževe »revolucionarne« ljudi, ki so stavko izdali in delavstvo prodali na milost in nemilost Trboveljski premogo-kopni družbi, zdaj pa se lepo smejejo v pest in pohajkujejo iz gostilne v gostilno. Trboveljska jim je hvaležna, saj jim ie tudi lahko. Pripomniti moramo, da bi ti frazerji radi oblatili »Delavske Novice«, kar se jim pa seveda ne bo posrečilo. Trosijo namreč laž, da je to radikalsko glasilo in štulijo vmes te naše uboge radikalčke, kar jih je delavcev, ki so nebogljeni kot ovčice. Vse to jim nič ne pomaga, ker ljudstvo ve, da so jih »Delavske Novice« peljale od zmage do zmage, in delavstvo tudi ve, da pišejo golo resnico, če ne bi bila čista resnica, bi že tožili. Tudi vnaprej bomo pisali le resnico in bomo tem policaj-agentom vse, kar povemo, v slučaju potrebe, pred njihovo tako priljubljeno jim buržoazno sodnijo vse dokazali. Torej poglejmo Lemeževega agenta Hočevarja, obergenerala. Ta »nepomirljivi« frazer je zadnjič bil pri Orjuni in ta veliki »komunist« je lepo ponižno padel na kolena in prosil tam, naj mu za božjo voljo pomagajo, da dobi delo nazaj. Tore) komuna in Orjuna, ali ni to za počiti? Da pa se ne bo mislilo, da mu gre mogoče slabo, m»ramo povedati. da se je zadnje čase zredil, da hodi iz gostilne v gostilno ter živi kakor ta mali bog. Odkod denar? Sliši se, da ga bo noč vzela in bo šel za radikalom Lemeževega kalibra Princem na Francosko. Kar se tiče Odlazkov, jih bomo danes pustili pri miru, ker še od zadnjič ne morejo dobiti sape. Slavni revo-lucijonar mladoletni dijak Klopčič France je zapustil nas uboge Zagorjane in je postal Lemežev agent. Kaj pridno se vozari po južni železnici s taško pod pazduho in ponuja naokoli vzorce Lemeževe revolucije pod posteljo. Kar pa se tiče njegovega nežnega bratca, barikadnega pesnika Mileta, mu moramo malo prizanašati, kajti on bo postal še dober član buržuazne družbe; zato mu odgovorimo temu bojevitemu Spartakusu s pesmijo, da se ne razburi kot zadnjič: Mite je en zavber fant, nos’ od revolucije kupljen gvant. E, naš Mile je fant od fare, radi, radi le za težke pare. Po oštarijah posedava, I.emeževo revolucijo predava; Mile. Mile, ti si ptič. S kupljeno revolucijo ne bo nič! Zagorski Špariak. Kar se tiče agenta Farčnika, hodi v Trbovlje zelo eleganten, mu pač nese. Da, da! Take ljudi se dobro plača iz dispozicijskega fonda, bant je gotovo čutil, da je v Trbovljah še nekaj za razbiti. Trboveljčani, pozor! Čuvajte se tega človeka, ki ga še ne poznate, kakor ga mi Zagorjani. Za danes samo toliko, dragi France-»mučenik«. Zdaj pa poglejmo našega novega kandidata za blagajničarja pri »nezavisni«, ki ima menda prevzeti blagajno od Franceta Odlazka — žalibog prazno. To je baje Jurij D., ki bo prevzel to važno in zaupno mesto. Oglejmo si ga malo. V Zagorje je prišel v začetku 1920. leta, odkod, to ve on in sam Bog na višavah. Tukaj je večkrat pobasal nahrbtnik in za več dni zginil — kam? Govorilo se je, da ie hodil čez mejo v Italijo. V tistih časih je močno cvetelo tihotapstvo. Tisti čas, ko je bilo delavstvo še kompaktno v komunistični stranki, je že on s Farčnikom vpeljaval neko opozicijo v stranko in razdvajal proletarske vrste. Po čegavem naročilu in za kako plačo, to že vesta s Farčnikom. Takoj po »obznani« je mož zginil neznano kam. Vrnil se je šele letos spomladi, ko si je delavstvo že malo opomoglo od reakcije. Takoj sta se našla v objemu s Farčnikom in sta zopet začela cepili proletarske vrste. Iz demokratskih agentov sta postala revolucijonarja 1. klase. Ker pa še ni imel revoluci-jonarne slave, se je dal naš Jurče malo zapreti, da pridobi potrebno zaupanje pri delavstvu. In šlo mu je po sreči. Toda, glej čudež! Drugi, ki so bili zaprti, so bili odpuščeni z dela. Ne tako naš Jurče! Kakor hitro je prišel iz zapora, je takoj šel v službo. (Tudi ko je spomladi k nam prišel, je dobil delo, in to v času, ko drugi sploh niso mogli nikakega dela dobiti pri rudniku.) Zato, rudarji, ne zaupajte temu človeku, ko ne veste, v čegavi službi stoji. Kar se tiče radikalskega botra Matevža Čebina, s tem imamo veliki račun ter pride drugokrat na vrsto. Dotek-nili se moramo malo le Čebinovega prijatelja, mladinca Rotarja, četo-vodja na razpoloženju (se razumemo, kajne?!). Če ne bo pustil v miru »Delavske Novice« in poštene so-druge okoli njih, ga bomo stisnili, da bo sapo lovil. Torej, pozor! Zdaj pa si oglejmo vedno pijanega velikega gromovnika proti »Delavskim Nov.« Pož., ki je rudniški hlapec in velik prijatelj bodočega advokata dr. Lemeža in Hlebčevega Bertlna. Ko je bila še komunistična stranka in celo delavstvo v njej, je bil on prvi pri vsaki stvari zraven. Vse je hotel vedeti po različnih shodih in sestankih. Medtem pa je hodil v demokratske gostilne. Tam so mu kupili piti, kolikor je hotel; še celo žganje so mu mešali v vino, da je bil prej pijan. Potem so pa vse zvedeli, kar je bilo potrebno za policijo... in še danes hodi ta človek v iste gostilne. Torej se tudi danes pri njem lahko vse zve... Tudi pri rudniku precej dobro stoji; gospodje že vedo, zakaj. Imenitno vlogo je ta nepomirljivi borac igral, ko sta se dva višja uradnika lasala, kateri bo katerega spravil od zagorskega rudnika. On je lepo pobiral podpise, da bi enega spravili iz Zagorja. Toda dotični uradnik je ostal v Zagorju. Danes se mu P. ponižno klanja, da ga je veselje gledati. Ta človek še tudi ni nikoli štrajkal; vsakokrat je stavkokaz kot strojnik* V. Ta dva sta za stavko zelo vneta. Ko stavka izbruhne, hodita pa prav pridno v službo. Lepi so namreč šihti, povrh pa še 50 procentov. P. je delal pri zadnji stavki na 14 dnevno perijodo do 19 šihtov. Koliko je še postrani bilo, se ne ve. Pač pa je še moralo biti nekaj, ker si je on zdaj po stavki, ko vse strada in je dolžno vsepovsod, napravil dve postelji z žimnicami, nove škornje za 2000 K in še več drugih reči. Kaj to danes stane, si vsak lahko sam izračuna. Odkod denar in za kakšno opravilo? Zatorej, sodrugi, bodimo previdni pred tem Lemeževim »revolucionarjem«, da kdo ne postane nesrečen. — Oglejmo si še eno^ zvezdo Lemež - Hlebec - Klopčičevega modela, slavnega avstrijskega junaka Ferdinanda S., ki ga nič ne že-nira danes biti v zvezi z demokrati, dasiravno se je tako zvesto boril pod Avstrijo, da je pri umikanju na ruski fronti padlim vojakom puške pobral in jih nesel s seboj nazaj, samo da jih ne dobi Rusija vroke. Pa Avstrija, njegova mila domovina, mu ni dala zato zlate medalje, pač g>a je prinesel domov razbito roko. l a veliki junak in revolucijonar se je leta 1920, ko se je razvila komunistična stranka, kaj pridno udeleževal gibanja. Vsepovsod je bil zraven, na videz najbolj agilen sodrug. Da ga pa spoznamo v pravi luči, hočemo samo nekaj vzeti od velikega kupa. Ta S. je vsako malenkost povedal pri g. C., prodajalki v Zagorju, in k tej gospe sta hodila slavna orožniška stražmojstra L. in Č. in sta tam vse zvedela, kar sta potrebovala. Sodrugi, ali zdaj razumete, da so tedaj, ko je bilo 15 naših najboljših sodrugov aretiranih in odpeljanih v težke zapore v Ljubljano, tam vse natančno vedeli, kako funkcijo je kdo imel in kaj je kdo govoril. Radi lepšega so celo njega aretirali. Ko pa je izpovedal vse potrebno, kar je policija od njega zahtevala, so ga takoj še v Zagorju izpustili. In glej čudo! Ta »oberkomunist« je bil poleg drugih sličnih kavalirjev nekaka glavna priča proti svojim tovarišem, ki so trpeli v ječi. Mimogrede naj še to opomnimo, da je bil on najboljši prijatelj z orožniki kot n. pr. z g. L. in Č., obenem pa ima veliko protekcijo pri rudniku in je gospoda šihtmojsfra Kiferja prvi ljubljenec. Vsi sodrugi, ki ste bili v zaporu, ali se vam kaj oči odpirajo? Rudarji, delavci, ali se še kaj čudite, da je stavka propadla in je cel delavski pokret ubit v Sloveniji, odkar je Lemeževa »nepomirljiva klasna« take ljudi na površje postavila? Vzemimo železno metlo in pomedimo vso to kačjo golazen, te agente, pa naj si bodo že plačani z jugoslovanskim ali pa s tujim kapitalom. Vzemimo svojo usodo sami v roke in kmalu se bo tudi za nas zdanilo. — Sodrug urednik! Le priobčite te vrste. Resnica mora na dan, čeprav je grda in žalostna. Tega materijala je še na kupe. Ko tega po večjem obdelamo, pride na vrsto pa izobraževalno društvo »Vesna«, namreč nekateri funkcionarji. Na dan pridejo neverjetne stvari. Prizadeti so sami pristni Lemež-Hlebec-Zorga-tovi »revolucijonarci«. Razkrinkajmo to golazen. Čim prej bo delavstvo na čistem, tem hitreje bo rešeno te gobave bolezni. Je pa tudi že zadnji čas, da si delavstvo postavi pametno vodstvo, kajti kapital se pripravlja na nov naskok. R. A. naj mi oprosti, da sem se mu pomešal v delo. Na svidenje! Kic. Zagorje. — Ljubljanski in tukajšnji grobarji »Zveze rudarskih delavcev« so sklicali v nedeljo 23. decembra v gostilni g. Boriška svoje »nepregledne množice«. Na žalost moramo konštatirati, da se je njihovemu vabilu odzvala le mala skupina, komaj 40 ljudi, ker naši rudarji nimajo nikakega zaupanja v delo raznih »ultrarevolucijonarcev«. Na tem shodu je referiral s. Makuc iz Ljubljane. O njegovem referatu nočemo obširno govoriti. Naj zadostuje, da omenimo samo to, da je dejal, da bi bilo dobro, če bi rudarji hoteli tudi v nadalje plačevati prispevke. — Mi smo sicer za to, da je rudarsko delavstvo organizirano v samo eni strokovni organizaciji rudarjev, katera mora biti razredno bojna, — nismo pa za to, da bi plačevali organizacijo kar tja v en dan, in to ljudem, do katerih že davno nimamo nobenega zaupanja. — Mi se samo čudimo temu, da se ne umaknejo s svojih mest, ko dovolj jasno vidijo, da razen par mladeničev noče nihče za njimi. Ako se v doglednem času vse to ne preokrene, bomo prisiljeni iti preko glav raznih »ultrarevoluci-jonarnih zajcev«. — Na shodu se niso podvzeli nikaki koraki proti Trboveljski premogokopni družbi, ampak se je uganjala otročja gonja proti »strahovom«. »Glas Svobode« in »Borba« sta pri nas ob veljavo, »Delavske Novice« pa čita z velikim zanimanjem docela vse delavstvo. Naj živijo! Sedanji nevtralci. Borovnica* Dobro ste sapo zaprli tem frazerjem in goljufom pri NDSJ. Kar ,k sebi ne morejo priti, ker pišete golo resnico. Jaz sem bil 21. januarja lani zraven na kongre- su v Ljubljani, pa vem sam, kako je bilo in da niti ena beseda v »Del. Nov.« ni zlagana. Zdaj se skušajo izviti z obrekovanjem. Pa tudi iega bo konec. Slepcu bo kmalu že jasno, da oni živijo od razbijanja delavskega gibanja in sejanja sovraštva med delavci. Ko pa se delavci skupaj vzamemo in združimo v enoten tabor, bo napočil za nas boljši dan, za razbijače pa sodba. Tudi pri nas se ljudje izjavljajo za »Delavske Novice«, ki hočejo po poštenem in pametnem potu združiti vse delavstvo v eno samo močno in organizirano silo. Naprej po tej poti? Živela Federacija Dela! Živio sindikalni boj! Proč z razkolom v proletarijatu! Za smeh in kratek čas. Rajhenburg. Pri nas se širijo govorice, da bodo gospod doktor Lemež postali sovjetski komisar za Slovenijo v Ljubljani, takoj ko bo stari Pasic podpisal tozadevni ukaz. — G. Hlebec postane sekretar kominterna, takoj potem, ko bo še dvakrat zaprt, da dobi dovolj revolucijonarne slave. — Marcel Žorga študira krščanski so-cijalizem. Inštrukcije mu daje šent-peterski fajmošter. Domov grede vsi skupaj zapojejo v shimi-taktu: Lemež gre iz gorke hiše in spomin se mu posili, — dni premišlja, ki so bili in na iihem solze briše! MuJica. Tedenske novice. Angleška buržuazija proti delavski vladi. Kot smo že poročali, je pri zadnjih volitvah vladajoča' konservativna stranka izgubila absolutno večino. Po parlamentarnih običajih bi moral kralj poveriti sestavo vlade drugi najmočnejši stranki, to je delavski stranki (Labour Party). Predsednik ministrstva bi imel biti njen vodja RamsaY Mac Donald, bivSi učitelj. Vlado delavske stranke bi podpirali tudi Asguitovi liberalci. Ker pa namerava delavska stranka izpeljati važne reforme v korist delavcem, kot tudi pristopiti k socializaciji Velepodjetij, so se kapitalisti ustrašili in zdaj skušajo vse ukreniti, da kralj ne bi izročil vlade delavski stranki. Konservativna stranka ponuja sestavo ministrstva liberalcem in jih obljublja podpirati. Ker pa sam ministrski predsednik Baldvvin ne želi koalicije konservativcev z liberalci, je še vedno mogoče, da sestavi vlado delavski voditelj Mac Donald. Odločitev pade v prihodnjih dneh. Delavska vlada bi imela nedogledne posledice za celo svetovno politiko. Deseturni delavnik v Nemčiji. Sredi decembra je nemška vlada odpravila 8 urni delavnik in je vpeljala za rudarje in uradnike 9 urnik, za druge delavce pa 10 ur dela na dan. Tu se zopet vidi, kam pripelje delavce razdor. Povrh tega pa je v Nemčiji Čez pet milijonov brezposelnih. Revolucija v Mehiki je udušena. Vstaši so se razkropili. Bodočnost Rusije. Slavni svetovni potopisec in raziskovalec Sved Sven Hedin, ki se je mudil v Rusiji, piše, da je Rusija država bodočnosti, ki ima še več razvojnih možnosti kot Amerika. Naravna bogastva |i odpirajo tako ugodne perspektive, s kakršnimi se ne more pohvaliti nobena druga kontinentalna dežela. Povsod vlada mir in varnost. Povsod se mrzlično dela na obnovi tega, kar je podrla vojna in revolucija. Znanstveno delo se v Rusiji krasno razvija. Ljudska izobrazba se dviga, nepismenih je vedno manj. Žeja po znanju je splošna. Vse hrepeni po izobrazbi in izpopolnitvi. Radič je še vedno na Dunaju in se baje še ne misli vrniti na Hrvaško. Na Dunaj je prišel z angleškim potnim listom. Venizelos se je vrnil v Grčijo. lrn,ežl je na kontratorpiljerju Tonedos sestanek z voditeljem revolucije polkovnikom Plastirasom. Sestanek je bil nenavadno prisrčen. Venizelos je izjavil, da bo najprej proučil položaj, šele potem se bo odločil za republiko ali monarhijo. Volitve v Albaniji. Volitve, ki so se izvršile pred kratkim, so prinesle Jugoslaviji prijazni vladi Ahmed bega le relativno večino. Redukcija uradnikov. Te dni ie bilo odpuščenih okoli 15.000’ uradnikov v celi državi. Ural bistvu »Strokovne Borbe«. G. Peterkovič, ki je počastil vaš list z dopisovanjem in sotrudništvom, vprašuje, če je bila notica o njem, ki je izšla v »Del. Novicah«, spisana v našem uredništvu. Vam sporočamo, da dopis ni bil spisan v uredništvu, ampak nam je bil doposlan s podpisom več prič. Pač pa je uredništvu samemu znano, da je bi radi afere z 9000 dinarji g. Peterkovič bojkotiran od ZRD in od.izvrš. odbora v Ljubljani. Najbolj o tem je pri vas poučen Lemež, ki je Peterkoviču upravičeno zapiral vrata v pokret, in s. Bazniku, ki. je izjavljal, da bo Peterkovima lastnoročno vrgel iz Del. Doma, če bo skušal kaj rogoviliti. Zdaj rogovili, izpolnite svojo grožnjo. Uredništvo. BAVARSKA ZOHTEVA REVIZIJO NEMŠKE DRŽAVNE USTAVE. Bavarski poslanik dr. Praeger je danes izročil državni vladi spomenico bavarske vlade glede federalistične izpremembe weimarske ustave. V prvem delu spomenice se opozarja na to, da se je weimarski ustavi nadomestil federalistični princip z unitarističnim. Skozi več kot štiri leta pa se je pokazalo, da je ta ustava mnogo zagrešila. Spomenica opozarja na to, da je bila tudi država plod pogodbenih dogovorov. Državni svetnik Schmelzle je danes izjavil inozemskim novinarjem, da hoče Bavarska s to zahtevo varovali interese države. Ona smatra, da ustava ne odgovarja duhu časa Širite „De!avske Novice*4! IZJAVA. Po Zagorju se trosijo lažnjive vesti, da sva podpisana dopisnika Vašega cenjenega lista in da Vas podpirava s kolportažo. Ugotavljava, da to ne odgovarja resnici. Midva z dopisi v »Del.. Novicah« nisva v nikakih zvezah, kot tudi s kolportažo ne. Zagorje, 28. dec. 1923. Z odličnim spoštovanjem A uto n Kastelic, knjigovodja. Valentin Mlakar, strojnik. Op. ur. Samo po sebi se razume, da radi priobčimo to izjavo, nam samim se doslej niti vredno ni zdelo pobijati smešne trditve Lemeževih plačanih agent-provokaterjev, ki spravljajo naš list v zvezo s kako meščansko skupino. Ta Čedni posel prepuščamo laži-revolucijonarjem na Turjaškem trgu. Mi pa gremo naprej po poti poštenja in popolne samostojnosti. Iz upravništva. Današnji številki smo priložili položnice in prosimo vse naročnike, da položnice izpolnijo in nujno poravnajo vso zaostalo naročnino. Mi smo proletarski list, ki ne uživa niti podpor bank niti kake druge kase, ker si upamo vsem v brk zabrusiti resnico. Zatorej, sodrugi, kakor »Del. Novice« izpolnjujejo dolžnost napram svojim naročnikom, tako-storite svojo dolžnost tudi vi napram »Delavskim Novicam«. Upravništvo. Lastnik in izdajatelj: Konzorcij. Odgovorni urednik: Lojie Dolenc. Tisk tiska/ne »Merkur« v Ljubljani.