Splošna nezadovoljnost v Sloveniii. (Iz govora poslaaca g. Vlado Pušeajaka povodom skupščinske razprave o dvanajsliaah za oktober, novemberin deceraber.) Pričakovali smo, da nam bo g. fiaančni miaisterpredložil redea proračun v prc'.res ia razpravo. Mestolega nani je pa znova prehrži! (fv.iniijsline za tri mesce.Pri tej priliki moram ponovao povdarjali aaše stališče. ki zahteva, da naj se državno gospodarslvo vrši na podlagi rednega proračuna in ;la naj bodo dvanajstine k izjeiiM'. ki se dovolijo k v izrednih slučajib. Namea dvaiKijstin - posebno izkoriščanje naših krajev.G. fiaančai miaister navaja v uvodu k zakonu odvanajstinah za mesce oktober, novcmbcr in derembervazloge, ki so bili merodajni zato, da ni mogel predložilipravočasno proračuna. Ti razlogi ne držc. Mi vemopravdobro, da se je predložil pred letom dni sestavljeni pro- račun. Ako je bil ta proračun pomaajkljiv, kakor to Irdi g. finančni minister, potem je bilo dovolj časa, da se ta pomanjkljivi proračua popravi. Da se ni predložil redni proračua, zato so merodajni ("¦islo drugi razlogi. Prvi razlog je la, da se je proračun lako znatno povišal, da znaša nad 10 aiilijard 400 milijoaov din., lorej je poviša« v primeri s prejšiijim proračunom za okroglo 50%. Drugi razlog jc ta, da so sc čriali pri fiaaačncm ministrstvu razni krediti in raziic postavke, ki so namenjene za razne prcčanske kraje. Mi vemo, da bodo prečanski kraji gkde raznih potreb šc na slabšem aego zdaj. Glavai razlog, da se proračua tako dolgo ni predložil, jc pa dejstvo. da sc je ves način proračunavaaja izpremeail. Dosedaj je večina ministrstev proračunavala tako, da so bili budžeti (proračuni) ministrslev razdeljeni aa posamezne pokrajinc. V noveai proračuau se pa hoče ta razdelitev na pokrajiae opusliti ia cel budžet centralizirali. S leai cealraliziranjem se i«r bodo upoštevale gospodarske razmere posamezaih pokrajin, ae razne potrebe, kakor tudi ne razni zakoni, ki šcdanes obsloje v posamezaih pokrajiaah. S tem ceatraliziranjcm bvidžela bo Irpcl ves pregkd, obeaeai je pa tudi napaka ta. da budžet prav nič ne nreja, kako aaj se razdelijo krediti aa posamezne pokrajir.e ia da vlada prav nič ae bo primorana se ozirati aa potrebe in želje posamczaih pokrajin. Govornik dokazuje, kaktf se kišijo temeljna načeia zakona o državaem računovodstvu, kako prikrito, samovoljno in acuspcšao sc gospodari na državnih aapravah ia v ustaaovah, kako dela uprava aa vseh krajih dolgove, potcai pa preide na razna kriviena bre- mena. Kuluk. Vidiaio, da se prav pridao predpisujejo ia pobirajo doklade na zcmljiški davek in druge -acposredae davke. Vidimo, da se kljub icmu, da je vlada dala izjavo, da se kuluk ne bo izvajal v pokrajiaah, ki kuluka nočejo, sili občiae, da scslavijo seznamke obvezancev za opravIjanje kuluka, določijo takse za one, ki ne bodo delali kuluka ia razdelijo ceste v posamezae oddelkc. Pri izvajanjih teh odredb se je vzdignilo vse slovensko ljudstvo, v Sloveniji je vse brez razlike straak proti tej srednjeveški napravi. Mislim, da je dolžnost vlade, da vpošteva veliko razburjeaje ljudstva, opusti izvajanje kuluka v Sloveniji ter ukine vse one predpise, s katerimi zahteva od občin, da sestavijo sezaamke obvczaacev za kuluk, da določijo takse za oae, ki ae bodo delali kuhiha in da razdeli ceste v posamezne oddelke. Oficirske plače. V teni zakonskem načrtu pozdravljamo predlog, da se vendar že enkrat dajo sredstva za oživotvorjenje službene pragmatike za uradnike in da se dajo sredstva za zboljšanje materijelnega položaja žandarmerije. Povdarjati pa moram io, da so krediti za oficirje zadosti preveliki ia da se ni vpoštevalo našega načela ia aašega predloga. da se naj plače oficirjev izenačijo s plačami ostalih državnih nameščencev. Kreditt za — centraliceat. Budžetui rezervni krediti znašajo po budžetu za 1. 1922-23 81,000.000 din. V nakaadaih kreditih znašajo ti krediti ponovao 40,000.000 dia., sedaj se pa zahteva v te nameae zopet tri aiilijoae diaarjev. Vsi ti krediti so ndkak dispozicijski fond vlade. Iz teh kreditov podpiki vlada ona stremljeaja, ki imajo za cilj očvrstiti ceatralizeai ia omogočiti sedaaji režim. Vidimo, da se aakajajo li krediti v budžetu pod lepimi aaslovi ia sicer se pravi, da so ti kredili namenjeni za aezadostao predvideae, prihodaje izvaaredae ia maleakostae potrebe. Vidimo pa, da so to le lepi aaslovi, resnično so pa ti re»ervai krediti samo dispozicijski foad vlade, s katerimi vlada razpolaga, kakor se ji poljubi. Mi vidimo, da se tz teh kreditov ai za Slovenijo dalo aiti jedae pare. Vidimo, da se celo obljube, da se bo iz teh kreditov dalo nekaj za potrebe aaših krajev, ne drže. Policijski in vojaški krediti. Drug nepotreben ia pretiraa kredit je kredit za zanpnc posle policije. V te natuene je dovoljeno v budžetu dva milijona dinarjev, v aakaadaih kreditih zopet 2 niilijona, sedaj se pa poaovao zahteva še 717.500 di»arjev. Ta kredit je potrebea, ker to povdarja gospod »otraa|i miaister, za razae aameae v pokrajiaah. aa jugu naše države. Mislim, da bi bil ta kredit popolaoma odveč, ako bi bila v južaih pokrajiaah aaše države boljša uprava, ako bi vlada poslala tja vestne uradaike, ki imajo zadostao kvalifikacijo ia dovolj takta za obeevaaje z ljudstvom ia ki pozaajo razmere v teh pokrajinak. Prav tako aepotreben je kredit za ministrstvo vojae ¦n moraarice. V proračunu kakor tudi v aakaadaih kreditih je za to miaistrstvo dovoljena svota približno 1 in pol milijarde dinarjev. Sedaj se pa zahtevajo zopet krediti za razae nabave in druge vojae svrhe. Najbolj značilno je to, da se *žopet zahteva kredit za vzdrževanje pograničnih trup (obmejaih čet). Laasko leto sta bila gospod voaji minister ia minister aotraajih eadev maeaja, da so te pograaične trupe aepotrebae. — Doseglo se je celo, da se je za likvidacijo teh pograaičnih Irup dovolil kp zaesek 27 milijonov dinarjev. Sedaj pa gospod vojni minisler ponovno zahtcva, da se mu da 14 in pol milijoaa dinarjev za vzdrževanje teh čet. Pripoaiaim, da bi bile aaše meje zavarovaae maogo bolj, če bi se zboljšala uprava, zboljsala aaša aotraaja ia zuaaiija politika, kakor pa s lem, da se tja postavljajr> pograaičae trupe, ki svoji nalogi nikakor niso kos. Eno leto se likvidira, a drugo leto na aovo ustanavlja. Zapostavljanjc prečanskih krajev. Glede zgradb. Miaislru gradjevin je poaovao določea kredit 74 mi lijoaov dinarjev. Mi vidimo, da ta kredit ni zadostea ia da ga bo treba zaatno povišati. Vidimo nadalje, da \z tega kredita je določeno maogo premalo za prečanske kraje. Za Sloveaijo aa primer je določeaa samo maleakostna svota 2 milijoaa bsemtisoč diaarjev. . Ob prirodnih nesrečah. ' Vse easopisje je poročalo o velikih elementarnih aezgodah, ki so zadele laasko kto aaše pokrajiae. Zaa«e so nam velike povodnji ia mnogo slučajev toče v itaši državi. Če pa vzamemo v roke ta zakoa, vidimo, tla so §e samo za niški ukrug dala podpora 1 milijoa sinarjev za škodo, ki je aastala tam vsled povodnji. Za Tse drugc aezgode, ki so se pripetile v Sloveaiji, aa pri- <¦ mer t okraju Goraji Grad, kjer je Saviaja aapravila mnogo škode ia je bila tudi ocenjeaa, kakor v niškem «kroŁ|tt, ni določen niti viaar. | Prav tako ludi ni dolofen nobeii viaar za škode v drugih krajih, ki so bile tudi ocenjene ia so bili cenilj ai spisi predložeai ministrstvu poljoprivredc i voda. Vse te škode v Slovcaiji zaašajo 20 milijonov diaarjev, j toda vlada ni storila nobcaega koraka, da bi se dala : podporo težko oškodovaaiai kmetom ia da bi se jim ; omogočilo, da si zopet urede svoja posestva. (Ivan Ve- senjak: Koruza, nameajena za podporo pasivaim kra- jem, je dražja, nego pri trgovcih.) Zapostavljanje naših uradnikov. Te zapostavitve so vedao večje. Prišli smo že tako daleč, da kmalu ne bomo iaieli aobenega ^cdilaega uradaika, ki bi bil domačin, ampak povsod sarae Srbijaace. Mi vidimo, da so pri vseh železaiških direkdjah, tako v Zagrebu, Sarajevu, Ljubljani, kakor v Subolici naslavljeni aa vodilnih mestih sami Srbijaaci, čeprav imamo dovoljno število sposobaih strokovajakov, ki so svojčas služili v centralnih uradih. Toda ti ae najdejo milosti v očeh aaše vlade ia so določeai, da igrajo podrejeao vlogo in da služijo snmo na podrejeaih mestih. Mi vidimo, da se sisteai, ki smo ga prcj občutili v aašem proračuaa, podaljšuje, vidimo, da se iste krivice, ki so se aam godile prej, v aaši državi podaljšujejo. — Zapostavljanje našc trgovine in obrti. Nadalje vidimo, da se pii razdelitvi sredslev za trgoviao in obrt zapostavljajo picčaaski kraji, osobito Sloveaija. Pri podelitvi kreditov Narodne baake za trgovske svrhe se je aaše veletrgovce tako malo upoštevalo, da je to aaravaost sramota. Državaa hipotekaraa baaka, za katero jamči cela država ia katera dobiva rav ao vsled tega jamstva visoke kredite v inozemstvu, ta baaka se ae ozira prav aič aa prošnje za dovoljeaje kre ditov iz prečaaskih krajev. Ta državaa hipotekaraa baaka, ki je po zakonu iz meseca aprila laaskega leta postala banka za celo državo, bi morala inieli upravni odbor, v kakrem bi 5 članov morala izvoliti aarodna skapščiaa. Preteklo je pa že 1 ia pol leta, kar se je sprejel ta zakon, toda dosedaj vlada še ni imela česa, da stavi aa daevai red predlog, da se -izvoli odbor petih članov za državao hipotekamo baako, ki bi vodil koatrolo ia imel vpogled v lo, kako se s sredstvi pri državai hipotekarai baaki gospodari. Slovenske bolnišnice. Neštetokrat so bolaice v Sloveniji zahlevale, da se jim dajo krediti, da se razširijo ia izpopolaijo. Tako aa primer je nujao potrebaa izpopolaitev bolaice v Mariboru ia sicer radi tega, ker se mi ae moremo več posluževati bolaic v Gradea in v Celovcu. Te bolaice leže izvea mej aaše države in zato je potrebao, da se izpopolai bolaica v Mariboru da služi v aadomestilo za bolaice v Gradcu ia Celovcu, v katere so prej hodili težko bolai Ijudje, osobito taki, ki so potrebovali pomoči zdravaikov-špecijalistov. Zaaimivo je tudi to, kako si zaaiišlja gospod fia. miaister pokritje izvaaredaih izdatkov, ki jih predvideva zakoa o dvaaajstiaah za mesec oktober, aovember in december. _ Kot prvi načia pokritja aavaja oa «uštede« — prihraake, ki jih misli doseči na podlagi laaskega proračuaa. O prihraakih pravzaprav ai mogoče govoriti, kcr ti prihraaki ae pomeaijo aič dragega aego to, da se ae bo izplačala cela vrsta izdatkov, ki bi se morali izplačati aa podlagi laaskega proračuaa. Redukcija invalidov. Nadaljae prihraake misli doseči potom redukcije. Toda tukaj vidimo, da jc pot, katero je uvedel, nepra- vilaa. Oa je začel reduciiati iavalide ia sicer hoče ˇ Sloveaiji redudrati 30 odstol. iavalidov brez ozira na to, ali so invalidi ali ae in ali jim je mogoče odvzeti tisto malenkostao podporo, ki jo dobivajo sedaj. Kratkomalo hoče reducirati 30 odstot. iavalidov. Nadalje hoče ukiaiti oddelek za socijalao politiko v Sloveaiji, kar smatramo aii za aevarea poizkus, xer še vedao vsi čatiaio posledice vojaih razmer. Povdarjal sem že, da i smo tudi mi pristaši redukcije, toda ta redukcija se ^ mora izvršiti tam, kjer se res dajo doseči zaatai prihraaki, ae sme se pa rcdacirati aaših iavalidov ia oddelka socijalae politike v Sloveaiji. ker je to jako aevarao. Drugi vir dohodkov, ki jih navaja gospod fiaaačni aiiaister so višji dohodki, kakor so pa proračunjeai. — Povdariti moramo, da se gospod fiaaačai minister tukaj ae vara, kajti vse pokrajiae izkazujejo višje dohodke, aego so proračuajeai. Navesti hočemo, koliko zaašajo ti višji dohodki v Sloveniji. i Koliko plačuje Slovenija? V Sloveaiji so bili proračuajeai državai dohodki .12 aeposredaih davkov na 44,400.000 diaarejv. lJlačalo se je pa na teh davkih v dcsetih mescib, torej aiti v cekm ktu 73,300.000 D. Na špecijalni trošarini je bilo določeao po proračunu 2,500.000 D, plačalo se je pa v dfisetih mesecih 12,300.000 D. Takse so bile proračuaane aa 45,700.000 D, a vplačalo se je v desetih mescih 63 aiilijonov D. Moaopoli so bili proračuajeni s 149 milijoai D. a vplačalo se je 175.300.000 D. Samo dohodki saobračaja so aekoliko aiaajši. Ti dohodki so bili proračuajeni aa 74,700.000 D, v desetih mescih pa zaašajo 37,800.000 D. Toda aobeaega dvoma ni, da bodo ti dobodki do koaca leta dosegli svoto, ki je določeaa v proračuau. Maajši dohodki «,e kažejo ediao pii aepremičnem premožeaju. Nepremičao premožeaje, toso državna poseslva, ae aesejo toliko, kolikor je proračanjeao. Dohodki iz državnih aepremičaih posestev so proračunjeni aa 53,600.000, toda v 10 mescih so donesli salno 33,900.000 D. Vidimo pa, da je krivda državaih organov, ki gospodarijo aa tch posestvih, da se ae bo dosegla svota, ki je določeaa v proračunu. Razai doiodki v Sloveaiji so proračunjeni na 5,700.000, a v 10 mescih zaašajo 9,200.000 D. Če mi vse seštejemo, vidiaio, da bi imela Slovenija po proračuaa dati aa specijalaih dohodkih 342 milijoaov 700.000 D, dala je pa v desetih mesdh 404 milijoae 800.000 D, tako, da je Sloveaija v desetih mescik plačala aa špecijalaih dohodkih 62,000.000 D več, kakor se je zahtevalo po proračuau. Medklic: Nazaj pa ne dobi aič. Kar se tiče pokritja leh izdatkov, ki ga hoče gospod fiaačai miaister doseči v obliki prihrankov ter višjih dohodkov, bi omeail, da je to pokritje preveč splošno. Označeao ai s točaimi številkami. Ediao sigurao pokritje, aa katero more gospod fiaaačai miaister kolikor toliko račuaati, so doklade aa aeposredne davke, katere doklade so skleajene z zakoaom o dvaaajstiaah za julij, avgust ia septeaiber, med tem ko pokritje aa podlagi povišaaih taks — kar moramo izrečao povdariti — ne pride v poštev, ker zakon o povišaaju taks še ai predložen aarodni skapščini. Zapostavljaaje prečaaov na eai strani, aa drugi slraai pa pretiraao obremeajevanje prečaaskih krajev ia brezsrčao aavijaaje davčaega vijaka, postopanje naprara Hrvatom ia Sloveacem v vseh ozirih, osobito pa y gospodarskem oziru aas sili, da delamo za aašo fiaančao samostojaost in da ae odaehamo, dokler te fiaaučne sarnostojnosii ae doscžcmo. (Živalmo pritrjevanje in ploskaaje na desaici). Ker zahtevamo, da se državno gospodarstvo vodi le na podlagi rednega proračuaa, ker te dvaaajstiae podaljšukjo stare krivice, kjer se aadalje zapostavljajo prečaaski kjaji, smo primoraai, da glasujemo proti predložeaim dvaaajstiaaai za mesei/e oktober, november ia december. SAVINJSKI HMELJARJl, Kl DOBIVATE SA- MO CEKE IN VLOŽNE KNJIŽICE NAMESTO GOTOVEGA DENARJA! Hineljska kupčija je v najlepšem teku in Vi ste se vesdiii, da si boste vendar enkrat nckoliko opomogli. Toda bili ste razočarani! Namesto z go tovini denarjem, plačujejo hmeljski trgovci s čeki, glasečimi se na'Savinjsko posojilnico v Žaicu, ali na Kreditno in Jadransko bar.ko v Celju. Tako morate včasih po več ur daleč v Žalec ali v Celje in tam ne dobite nič ali pa jako malo. Savitijska posojilnica in banke Vam pod pretvezo, da nimajo denarja, ponujajo vložne knjižice. Na ta način se hoče demokratska gospoda okoristiti z Vašim denarjem. Hmeljarji, ne dajte se zlorabljati po teh gospodih! Zahtevajte gotovi denar in to brezpogojno in neizprosno! PR1P0R0ČAM0 SLEDEČE! Čeke, ki jih dobite za hmelj, in vložne knjižice od Savinjske posojiinice v Žalcu ali od bank, oddajujie našim domačim kmečkim posojiinicam, ki jih bodo potom Ljudske posojilnice v Celju vnovčevale in Vam izplačevale! Ne dajte se begati po nikomur! Zabavljive opazke nasprotikov odločno zavrnite! 4. »ktobra 1Ł23.