Naročnina mesečno 25 L)in, za inozemstvo 40 Din — ue-deljska izckija celoletno % Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo |e v Kopitarjevi ul.b/UI Teletom uredništvu: dnevna služba 2050 — nočna 2096. 2994 in 2050 COVENEC Ček. račun: Ljubljana št. 10.650 in 10.349 za iuserate; Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011, Pragn-Dunaj 24.797 U prava: Kopitarjeva 6, telefon 2992 Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Izhaja vsnk dan zjutraj, razen pondeljku in dneva po prazniku Karteli Živimo v dobi hude gospodarske krize, ki je zajela široke plasti malega ljudstva. Ni je panoge našega gospodarskega življenja, ki ne bi čutila teže sedanje gospodarske krize, ki je svetovnega obsega. Milijoni so brezposelni in milijoni posebno kmetskega prebivalstva žive bedno življenje. V teh časih pa naravno padajo v oči veliki dobički nekaterih industrijskih panog, ki so še vedno veliki, pa niso v skladu s padcem dohodkov v ostalih panogah produkcije in trgovine. To so predvsem one industrijske panoge, kjer imamo kartele. Zlasti hudo se čuti njih politika sedaj, ko na vseh poljih doživljamo padce cen in bi bilo pravilno če bi se tudi nivo njihovih cen prilagodil splošnemu nivoju cen, ki je postal neverjetno nizek in celi vrsti producentov onemogoča vsak zaslužek in sploh primerno življenje. Če ne bi bilo danes osebno delo tako poceni in če ne bi velik del našega prebivalstva omejil svojih potreb na minimum, bi naravno bila gospodarska kriza drugačna. Politika cen naših kartelov se naravno ne ozira toliko na splošni nivo cen in na druge slične faktorje, pač pa je vodena po enem samem cilju: vkljub zmanjšanju produkcijskih stroškov pri neizpremenjenih cenah doseči neizpremenjen dobiček. Karteli se ne zavedajo dejstva, da so se razmere izpremenile, v kolikor pa o tem vodijo račune, je pa pripisovati le energičnim zahtevam publike in oblastev. Kartelne cene so škodljive celokupnemu gospodarstvu že tedaj, ko je dobra konjunktura. S karteli si je ena panoga produkcije zasigurala brezkonkurenčno delo in si stabilizirala cene, ki bi bile sicer drugačne, če bi jih določala svobodna konkurenca in zakou povpraševanja in ponudbe. Tako se pa ravnajo cene kartelov po produkcijskih stroških najdražjega pro-ducenta in tako dobe producenti, katerih produkcijski stroški so manjši, vedno lepe dobičke. To vse lahko, prenese gospodarstvo v dobah dobre konjunkture, ko vsi dobro zaslužijo. Nasprotno pa se vidi škodljivost kartelne politike cen v dobah gospodarske depresije. Tedaj padajo zaslužki v posameznih panogah in visoke kartelne cene ovirajo drugim panogam in konzumentom njih razvoj, ki je že itak zelo oškodovan po splošni gospodarski depresiji. Tedaj se vse gospodarstvo mora prilagoditi padanju cen in zaslužkov iu redke so panoge, ki morejo s cenami ostati na višini dobrih let. V dobah gospodarske depresije se socialni produkt krivičnejše razdeljuje, ker je znano dejstvo, da se dobiček steka v žepe kapitalistov, dočim morajo v dobah gospodarske depresije nositi bremena za oživljenje gospodarstva največ delavci, istočasno pa kapital skuša svoj dobiček ohraniti na prejšnji višini, ko se to ni tako opazilo. Nasprotno se sedaj še bolj čutijo socialne razlike, ker se delavstvu godi slabše, kapitalisti pa o ranijo v marsičem svoj prejšnji način življenja, da ne rečemo skoro popolnoma in to seveda povečuje socialno nezadovoljstvo. Tako vidimo v dobah gospodarske depresije povsod, kako se delavstvo bori za svoj obstanek, dočim ima kapital svoje kartele in druge institucije, pač socialni produkt še v naprej, pa še bolj krivičnejše porazdeljujejo. Tudi pri nas imamo več kartelov, izmed katerih je največji in najobčutnejši kartel sladkornih tovaren. Še vsem so v živem spominu borbe producentov sladkorne pese s tovarnami, ki so imele svoj višek v ustanovitvi zadružne sladkorne tovarne. V tem kartelu sta tudi dve državni tvornici sladkorja poleg šestih zasebnih v obliki delniških družb. Gotovo ne sme biti namen državne uprave, da sodeluje v kartelih, ki podražujejo tako važno življensko potrebščino. Doslej smo smatrali da Imajo državna podjetja, tovarne itd. predvsem namen regulirati trg v toliko, da prodajajo svoje proizvode cenejše ali pa vsaj po nekartelni tržni ceni. Socialni namen državnega udejstvovanja gotovo ni dosežeen s karteliranjem državnih tvornic s privatnimi. Res je sicer, da imata radi sodelovanja v kartelih obe državni tovarni lepe dobičke, toda, mislimo, da državna podjetja ne bi smela biti v prvi vrsti in samo dobičkarska, pač pa bi morala delovati regulatorno na trg. Zato jc najbolj upravičena zahteva ta, da državni tvornici izstopita iz kartela in se zadovoljita z nekoliko manjšim dobičkom, pa bosla popolnoma izpolnili namen svojega obstoja. Posebno je prizadeta Slovenija, kjer nimamo nobenih tvornic sladkorja in lelno konsumiramo čez 12,0(10.000 kg sladkorja. Če vpoštevamo, da znaša prekomerni dobiček sladkornih dveh tovarn pri kilogramu nizko cenjeno 4 Din, potem moramo Slovenci plačevali letno 50 milijonov Din sladkornim tovarnam, ki so poleg vsega še večinoma v inozemskih rokah in tako grejo vsako leto milijoni našega narodnega premoženja v inozemstvo. Splošno pa, kar se tiče kartelov, bi morala naša država po vzgledu drugih evropskih držav bolj posegati v njih delovanje. Že desetletja gre boj za uvedbo kontrole nad karteli, zlasti kar se tiče njih politike cen. Treba bi bilo našim razmeram primerno z zakonom urediti številna vprašanja, ki so v zvezi z delovanjem kartelov. Naravno hi morala država najti dovolj sredstev in načinov, dn prepreči za vse gospodarstvo in konzu-mente škodljive izrodke kartelov, ki se zlasli javljajo v neprilagodenju cen za izpremenjene gospodarske razmere. Dunajska vremenska napoved: V južnih Alpah bo prevladoval široko z oblačnim in deževnim vremenom. Zagrebška vremenska napoved. Vreme se bo abrnilo na boljše. Spremenljivo in oblačno. Zmerno toplo. Zakon o volivnih imenikih Imeniki se morajo brž sestaviti Belgrad, 7. sept. AA. Nj. Vel. kralj je na predlog notranjega ministra iu predsednika ministrskega sveta predpisal in proglasil zakon o voliv-nih imenikih. Cl. 1. Volivni imeniki, po katerih se vrše volitve za narodno skupščino, so stalni. Kadar stopi ta zakon v veljavo, so občinski odbori (občinski uradi) dolžni v roku 10 dni sestaviti prvi stalni volivni imenik, pri čemer jim bo služil za osnovo volivni imenik, po katerem so se izvršile volitve v narodno skupščino dne li. septembra 1927. Nato ga morajo v roku nadaljnjih 24 ur predložiti v dveh originalnih izvodih pristojnemu sreskemu sodišču v potrditev. V tistih krajih, kjer ni sreskih sodišč, se pošlje pristojnemu okrožnemu sodišču v potrditev. V mestu Belgradu izvrši potrditev volivnih imenikov okrožno sodišče za mesto Belgrad. V stalne volivne imenike sc vpišejo po uradni dojžnosti vsi, ki imajo volivno pravico, če bivajo najmanj b mescccv v dotični občini. Poslednje ne velja za državne nameščence. Državni in javni samoupravni nameščenci se vpišejo v volivne imenike tiste občine, kjer so v službi. V občinah, v katerih je več volišč, se bodo volivni imeniki izdelali v posebnih zvezkih za vsako volišče posebej. Na koncu imenika se bo s črkami izpisalo število vpisanih volivcev in število listov imenika. Nato se imenik opremi s številko in datumom, nakar ga občinski odbor z zapisnikarjem (beležnikom) podpiše in opremi s pečatom. Sreska odnosno okrožna sodišča bodo v roku dveh dni imenik potrdila in en izvod spravila v svoj arhiv, drugega pa vrnila občinskemu odboru. Če volivni imenik ne bi bil dostavljen v zakoniti obliki, ga bo sresko odnosno okrožno sodišče prej vrnilo občini, da ga ona v roku dveh dni uredi po zakonitih predpisih. Vo'i«;r?a oravica Čl. 2. Volivno pravico ima vsak moški državljan po rojstvu ali prirojstvu (naturalizaciji), ki je izpolnil 21 leto življenja. Čl. 3. Aktivni častniki, podčastniki in vojaki jx)d zastavo ne morejo vršiti volivno pravico in tudi ne morejo biti izvoljeni. Čl. 4. Začasno izgubi volivno pravico: 1. Kdor je obsojen na robijo ali zapor delj kakor eno leto dni, dokler se ne vrne v pravo; 2. kdor je obsojen na izgubo državljanskih pravic, za dobo, dokler ta kazen traja; 3. kdor je pod stečajem; 4. kdor je pod varuštvom; 5. kdor je pred sodiščem izgubil volivno pravico zaradi volivnih prestopkov. Čl. 5. Občinski odbori (uradi) morajo po uradni dolžnosti vsako leto od vštetega 1. do 31. januarja izvršiti popravke teh imenikov in vpisati vanje s svojim sklepom vse osebe, ki imajo volivno pravico in dotlej niso bile vpisane, enako pa izpustiti one, ki so to pravico izgubile. Občinski odbori bodo vojake, ki so odslužili svoj rok, po uradni dolžnosti vpisali v volivni imenik po odsluženem roku. Prav tako bodo zapisali vojake, ki bodo v tem letu odslužili svoj rok. Čl. 6. Naidelj do 5. febr. bodo občinski odbori poslali tako popravljene volivne imenike pristojnemu sreskenui odnosno okrožnega sodišču v potrditev. Obenem bodo predložili v prepisu vse izpremembe volivnih imenikov, izvršene meseca januarja. Kadar sodišče dobi volivni imenik, se prepriča, ali se ujema z originalom, ki se nahaja v njegovem arhivu, nakar ga v roku 18 dni overovi in vrne občinskemu odboru, pri čemer zabeleži v svoi originalni imenik izpremembe, ki jih je napravil občinski odbor meseca januarja. Potrditev f>odpišeta predsedtiik in tajnik sreskega odn. okrožnega sodišča ali pa njuna zastopnika. Čl. 7. Če občinski odbor ne predloži v gori ■omenjenem roku volivnega imenika pristojnemu sreskemu odn. okrožnemu sodišču, ga le-to pozove, da to naknadno stori v roku pet dni. obenem pa izvrši po uradni dolžnosti, kar je treba storiti po zakonu, da se odgovorne osebe kaznujejo. Če po tem roku občinski odbor ne predloži sreskemu odn. okrožnemu sodišču starega volivnega imenika, bo to sodišče določilo sodnega uradnika, da v roku enega tneseca v smislu odredb tega zakona sestavi stalni volivni imenik za dotično občino. Do končne potrditve tega imenika bo v veljavi prešnji imenik. Uradniku, ki mu je naloženo, da izvrši to delo. se takoi izdajo iz notne blagajne denar za potne troške in dnevnice, ki mu orinadajo po obstoječih predpisih o potnih troških drž. nameščencev za uradna potovanja. Ti in ostali izdatki pridejo v breme odgovornega nameščenca. Čl. 8. Tako potrjeni imenik bo stalno raz-stavben v občinskem, »reškem in okrožnem sodišču in vsakdo ima pravico volivni imenik pregledati, prepisati, obiaviti in tiskati ter bodisi za sebe ali za ko"-a drtipega zahtevati njega popravek. Čl. 9. Da ie volivni imenik dan v nogled prebivalstvu, mora občinski odbor razplasiti isti dan. ko se to stori. Ta razsdas «e v mestih in mestecih (trgih'' izvrši s "ismeno obiavo, prileolieno v ob-binskih prostorih in no ulicah, v kmetskih občinah na še na način, ki ie v teh občinah v navadi. V tem razpdasu mora biti izrecno povedano, da bodo pri volitvah smeli glasovati samo tisti, ki so vpisani v imeniku. Ponenrfh imetnika Čl. 10. Popravek volivnega imenika se zahteva neposredno pismeno ali ustmeno od občinskega odbora, ali sreskega odn. okrožnega sodišča, vendar od okrožnega sodišča samo pismeno. Sresko odn. okrožno sodišče bo akt glede zahteve popravka v roku 24 ur poslalo občinskemu odboru v jx>-stopek. Ustmeno zahtevo zabeleži odbor odn. sodišče v zapsinik. Z zahtevo po popravku je treba predložiti dokazila. Za dokaz1;! služijo lahko samo veljavni javni dokumenti. Čc osebe, ki zahtevajo jiopravek, zahtevajo, da jim sc o tem izda potrdilo, je sodišče dolžno to takoj storiti. Vsaka zahteva po popravku se isti dan zabeleži tako v tajniško knjigo, kakor tudi v redni zapisnik ter v posebni seznam zaradi lažjega pregleda. Če občinski odbor izvrši oouravek v volivnem imeniku oo uradni dolžnosti. mora svoj sklep, s katerim popravek odredi, obrazložiti z veljavnimi dokazili. Čl. 11. O vsaki zahtevi po popravku volivnega imenika mora občinski odbor sprejeti sklep v roku pet dni. Ce se to zahteva s katerega drugega sodišča, ga izroči tudi le-temu uradno v istem roku. Izročitev sklepa se izvrši prizadetim osebam s pismenim potrdilom sprejema, nepismenim osebam pa pred dvema pričama. Če ni mogoče najti prizadete osebe, se ji sklep prilepi na njenem domu pred dvema pismenima pričama, ki se podpišeta na dostavil ici obenem z zvari ičnikom, ki je sklep prilepil na domu. Če ni znano, kje je dom prizadete osebe, da bi sc mu predaja ne mogla izvršiti na noben izmed navedenih načinov, se sklep prilepi v občinskih prostorih. Tisti, ki so bili odbiti, ker zahtevi niso priložili dokazil, kakršna zahteva čl. 10 tega zakona, lahko ponovno zahtevajo jjopravek s priloženimi dokazili, če rok za zahtevo po popravku ne bi bil pvotekel. Toda če občinski odbor v preostalem roku za zahtevo jx> popravku volivnega imenika ne izda nikakega sklepa, se bo smatralo, da je bila osebi, ki je zahtevala popravek, zahteva odbita. Ta oseba ima pravico do pritožbe neposredno na pristojno sresko odnosno okrožno sodišč^. V tem smislu bodo sreska odnosno okrožna sodišča zahtevala od občinskega odbora potrebne akte in izdala sklep v skladu z dokazili, ravnajoč se j>o drugem odstavku čl. 10 tega zakona. Ce se popravek zahteva za drugo osebo, je sresko, odn. okrožno sodišče dolžno istočasno tudi njo obvestiti. Občinski odbor je dolžan v tem primeru poslati sreskemu, odn. okrožnemu sodišču potrebne akte v roku 24 ur od prejema zahteve (odgovora) sreskega, odn. okrožnega sodišča, ki to zahteva. Čl. 12. Tako tisti, ki zahteva popravek, kakor tudi oni, za katerega se je popravek zahteval, imata pravico pritožiti se pristojnemu sreskemu ali okrožnemu sodišču v roku 3 dni po prejemu sklepa. Če občinski odbor odbije prošnjo tistega, ki je zahteval popravek volivnega imenika, mora oseba, katere se ta zahteva tiče, če ima kaj pojasniti ali izjaviti v svojo korist, to storiti pri občinskem odboru v roku 3 dni od prejema sklepa odnosno sodne dostave (čl. 11, odst. 7), ker po sklenjeni rešitvi sreskega, odn. okrožnega sodišča ne more ničesar več dodati. Pritožbe in prijave po 2. odstavku tega zakona se predajajo ustmeno ali pismeno občinskemu odboru. Pritožbe ali prijave bo bodišče sprejelo v zapisnik in izdalo vsakomur, ki to zahteva, fiotrdilo, da je predal pritožbo ali prijavo sodišču in Katerega dne. Čl. 13. Občinski odbor (opštinski sud) je dolžan vsak svoj sklep po čl. 11 tega zakona poslati po uradni dolžnosti v roku 2 dni po preteku roka pritožbe jiristojnemu sreskemu, oziroma okrožnemu sodišču v oceno skupno z vsemi akti, ki se na sklep nanašajo. Ta sodišča so dolžna najdalje v roku 7 dni po sprejemu akta sprejeti sklep, s katerim odobrijo ali uničijo sklep občinskega odbora (opštinskog suda), V primeru pritožbe more sresko, oziroma okrožno sodišče tudi spremeniti sklep občinskega odbora (suda). Takoj ko sresko oziroma okrožno sodišče sprejme sklep, ga pošlje istega dne s pripadajočimi akti občinskemu odboru, ko predhodno vpiše v volilni imenik oziroma izbriše iz njega imena onih, katerih se sklep tiče. Sklep sreskega oziroma okrožnega sodišča je izvršen. Čl. 14. Pri zahtevali popravila volilnih imenikov se nc bodo pobirale nobene takse, kakor tudi no za delo. akte in potrdila o izvlečkih iz cerkvenih knjig, overovljcnje potrdil itd., ki so potrebna kot dokazila za to zahtevo. Na takih potrdilih ho označeno v kako svrho so izdana, kor so ne bodo mogla porabiti kol dokazila v drugo svrho brez taks. Oblastva so dolžna izdati v 2*1 urah potrdila, ki se zahtevajo v svrho popravil volilnih imenikov. Čl. 15. Ko bo objavljen nkaz o volitvah narodnih poslancev, se morejo popravila zahtevati še 15 dni po dnevu objave ukaza. Pozneje zahtevana popravila no vplivajo na sestavo volilnih imenikov, nn podlagi katerih sc bodo vršile io razpisano volitve. Čl. 16. Če pade dan volitev v čas od 1. januarja do 25. februarja vključno, so bodo preložili popravki po uradni dolžnosti na čas jio volitvah. Roki, predvideni v tem zakonu, začnejo teči 10 dni od dneva volitev mesto od 1. januarja. Popravila na zahtevo poedincev se bodo tudi v tem primeru vršila po odredbah tega zakona. Čl. 17. Kdor o priliki popravljanja volilnih imenikov, kakor jo predvideno v čl. 1 tega zakona, vpiše v imenik kako osebo ali jo črta iz imenika v nasprotju z označenim načinom, ho kaznovan z zaporom od 3 mesecev do 2 lot. Če štovilo tako vpisanih ali zbrisanih oseb znaša več ko 10 7,a vsako volišče, ho dotičnik kaznovan z zaporom do 5 let. Čl. 18. Kdor o priliki popravljanja imenikov hote izpusti osebo, ki jih jo po uradni dolžnosti dolžan vpisati, se kaznuje z zaporom do 3 mesecev ali z denarno kaznijo do 3000 Din. Isto velja, če ne izbriše oseb, ki so umrle ali pu so izgubilo volivno pravico. Čl. 19. Če občine ne predložijo stalnih volivnih imenikov sreskim oziroma okrožnim sodiščem v roku, odrejenem po tem zakonu, bodo odgovorne osebe kaznovane z zaporom (> mesecev. Čl. 20. Vse te krivde (čl. 17, 18, 19) sodi senat okrožnega sodišča. Čl. 21. Posle, ki se nanašajo na delo in popravljanje volivnih imenikov v občinah, kjer ni občinskih odborov (opštinskih sudova), bo izvrševal občinski predstojnik, načelnik knez ali njegov namestnik z dvema občinskima svetovalcema, ki jih izvoli občinski svet. Čl. 22. Formularje volivnih imenikov ]ired|>iše minister za notranje zadeve. Abecedni imenik Čl. 23. Poleg stalnih volivnih imenikov morajo imeti občine tudi po abecednem redu urejen imenik z indeksom vseh volivcev v občini, kjer se poleg imena volivca označi tudi stran in številka v volivnem imeniku. Pri izdelavi prvega stalnega volivnega imenika so občine, dolžne izdelati imenik v dveh izvodih, od katerih zadržijo en izvod sreska, oziroma okrožna sodišča za svoj arhiv. Okrožno sodišče bo vpisovalo vsakega novega volivca v svoj imenik. Čl. 24. Občinski odbor (opštinski sud) bo vsakih 5 let prepisal original volivnega imenika ter pri tem vpisal nove ter izpustil volivce, ki nimajo več volivne pravice. V kolikor obstoja potreba radi nakopičevanja aktov more sresko, oziroma okrožno sodišče odrediti, da se la prepis izvrši že preje in to v dveh originalnih izvodih. En izvod je treba predložiti sreskemu, oziroma okrožnemu sodišču v potrditev, tako da na ta način nastane nov stalni volivni imenik. Prehodne odredbe Čl. 25. Za prve prihodnjo volitve narodnih po-sluncev po uveljavitvi toga zakona, so rok predviden v prvem stavku čl. 7 tega zakona spremeni v »rok 2 dni«, rok v drugem stavku istega člena v »rok 3 dni« in rok predviden v čl. 13.. 1. stavku v »rok 24 ur«, rok v 2. stavku istega člena v »rok 2 dni«, rok v čl. 15 1. stvaka pa sc spremeni v »rok 3 dni«. Čl. 26. Ta zakon stopi v veljavo in dobi obvezno moč, ko se objavi v »Službenih novinaht. Sadovi komunistične propagande Krvavi spopadi na Bolgarskem Sofija, 7. septembra, tg. Za ,'erajšnjo nedeljo je komunistična internacionala zapovedala manifestacije, med drugimi tudi takozvani mladinski dan. Radi tega je policija prepovedala vsa zborovanja. Zato v mestih razen majhnih incidentov ni bilo neprillk, pač pa je prišlo na dežel ido hudih spopadov radi večje propagande, ki so jo širili komunisti. V vasi Dalboki pri Stari Zagori je mo- ralo vojaštvo streljati v množico, ki se kljub pozivu ni hotela raziti. Pri tem sta bila dva demonstranta ubita, trije hudo ranjeni, več pa lahko ranjenih. Pri demonstracijah v Enini pri Kazanliku pa je bila ena oseba ubita in mnogo ranjenih. Več oseb je bilo aretiranih, med njimi tudi nekateri komunistični poslanci. Med Poljaki in Ukrajinci Holow ho žrle v ukrajinskih teroristev? - Preki sod nad P diske Varšava, 7. septembra. Poljska je se vedno pod globokim vtiskoni, ki ga je napravil na javnost umor poslanca Holo\vka, podpredsednika Pilsud-skijevega bloka. Tadeusz Ho)o\vka je bil ustreljen v Teraskovvcu, kjer se je nahajal na letovišču, ki ga vzdržujejo unijatske sestre: v njegovo sobo sta planila zvečer dva mladeniča in oddala nanj šest strelov. Pokojnik je do leta 1926 pripadal sac.ia-listični stranki, a se je od nje ločil, ko je ta stopila v opozicijo ob nastopu Pilfiudskega. Dolgo časa je bil načelnik oddelka za vzhodna vprašanja v zunanjem ministrstvu in bil kot takšen pri sovjetih obsovražen, ker je deloval za razkroj sedanje Rusije v svobodne narodne države. Med temi naj bi vstala svobodna Ukrajina, ki bi se naslonila na Poljsko. V zadnjem času jo Holovvka deloval z vsemi silami, da hi dosegel sporazum s poljskimi Ukrajinci; posredoval jo mod vlado iu ukrajinskimi predstavniki. Poljska vlada je v marsičem popustila napram Ukrajincem in zdelo se je že, da je sporazum z Ukrajinci popoln. V leni času je bil ubil Holo\vko. Javno mnenje jo takoj obtožilo umora lajno organizacijo ukrajinskih teroristov, ki jo odlomu uu-prolitii pnili vsakemu -poraznimi s poli sko vlado in dola »a odcepitev Ukrajincev od Polj skc. Očitki so padli tudi proti Berlinu, češ. (i-n podpira Ukrajince. Z umorom je bilo zopet dano orožje v roke poljskim nacionalistom, ki zagovarjajo popolno asimilacijo ukrajinske manjšine in njihov tisk zopet zahteva uvedbo stare politike železne pesti proti Ukrajincem. Upanje je, da ne bodo poljski nacionalisti prodrli s svojo zahtevo, vendar ne bo vladi lahko pomiriti javnosti. Vso kaže, da jo ukrajinska teroristična organizacija gosto razprodla svojo mrežo v vzhodni (fa-liciji in Voloniji, kjer so nasilja proti vladnim državnim ustanovam na dnevnem redu. Da prepreči nadaljnjo nemire in sabotažo, jo ministrski svet sklonil proglasiti nad vso Poljsko preki sod za politične in navadne zločine. Ukaz jo že izšel v uradnem listu, in jo napravil na javnost silen vtisi. Nautilus se ie oglasit London. 7. sepl. ž. Podmornica Nautilus s« nahaja ponovno na povratku v Spitzberg. ker m mogla več nadaljevali svoje vožnje. Podmornica sije nagnila za celih 30 stopinj. Znanstveni rezultati so zalo veliki. Pričetek zasedanja Zveze narodov Tilulescu vnovič predsednik — Madjarski kandidat Apponyi propadel Tudi Madjarska prosi za posojilo Ženevu, T. sept. tg. Dopoldne oh 10,30 sc jo Zvezh narodov sestala k 12. plenarnemu zasedanju. Za predsednika je hil izvoljen s 25 glasovi lanski predsednik Tilulescu, njegov protikandidat, grof Albert Appouvi, pa je zbral 21 glasov. Predsednik Sveta Zveze narodov Lerroux je v pozdravnem nagovoru podal pregled o dosedanjem delovanju z željo, da bi Zveza narodov po 10 letnem proučevanju in deloma burnih razpravah, končno dosegla sklicanje razorolitvene konference. Toda Zveza narodov je samo zbirala materijal, dočim bi morale vlade res izvesti razorožitev. Dalje je pripomnil, da je število držav, ki so podpisalo fakultativno klavzulo za razsodišče, narastlo že na 17 in da obsega skoro vse evropsko države. Dalje je govoril o delovanju evropske komisije, katere delo je prav posebne važnosti. Pohvalil je ludi pozitivno ustvaritev evropske komisije, to jo agrarno kreditno banko. Ugotavljal je. da se delo Zveze narodov po svojem obsegu in kvaliteti ni poslabšalo, temveč /boljšalo, četudi je obžalovati, da odgovorna mesta ne izvršujejo iniciativ Zveze narodov v zadostni meri. Končno je navajal 5e hudo gospodarsko stisko, ki tlači vse države in grozi povsod s političnimi in socialnimi nemiri. V tem pogledu so odgoditev reparacijskih dolgov in vojnih dolgov po llooverjevem moratorijskem načrtu, konference v Londonu, Parizu, Berlinu in Kimu. poslovanje mednarodne reparacijske banke in delovanje odboru strokovnjakov v Baslu dobri znaki za voljo po sodelovanju, ki pa je do sedaj prinesla samo začasno pomoč posameznim državam. Zato je treba pri letošnjih razpravah pripraviti tla za potrebne bodoče razgovore in sklepe o nalogah Zveze narodov. Poraz grofa Apponyija smatrajo /a pora/, nmd.iarskega rcvitioni/ma. Posebno-»e jc iib- glašalo, da sla si v boju za predsedniško mesto stala nasproti dva moža, ki sla se že večkrat » Zvezi narodov bojevala v znanem optantskem sporu. Ko jo bil Tilulescu izvoljen, so je zahvalil in izjavil, da je bil le izjemoma v drugič izvoljen, ter obljubil, da bo varoval sveti ogenj ženevski, ki mora ogreti ves svet. Do sedaj je bilo resničnost. Samo od sebe pa no nore delati čudežev, So ne bo dokazalo poguma in voljo mož, ■katerim je na čelu znani Gifford, predsednik telegrafske in telefonske družbe, ki študirajo sredstva, kako bi se borili proti tej krizi. Mesto Newyork Italijanska letala za Rusijo Rim. 7. septembra, ž. Agencija »Italin d'oggi* poroča, da bo 8. t. m. prispelo v Italijo 8 sovjetskih zastopnikov za zunanjo trgovino. So to sami inžo-njerji in letalci, katerih nnloga je, da kupijo v Italiji za (X) milijonov lir letal in hidroplanov. Vsa la letala bodo opremljena z italijanskimi motorji. ltu.ski zastopniki bodo pregledali ludi italijanske tovarne motorjev. Nevihta in potres v Italiji Rini, 7. sept. /. Včeraj in danes ponoči je vladala v severni Italiji strašna nevihta. Orkan jc razsajal najhuje v področju Brescie iu lodic. Skodn je ogromna. Po vsej Toscani so se čutili močnejši sunki potresa. V mestu Muggelo je poškodovanih tudi nekaj hiš. Človeških žrlev ni bilo. Predstava „Siehermkae ustavi izdelovanje strojev in naj se omeji njihova uporaba, da sc bodo mogle zopet nastaviti človeške roke. Napadali so tudi truste in pa velekapitalizem sploh ter so predlagali korporativni sist»m. ki hi onemogočal profitarstvo vo-lekapitalizma. Zeppelin doma Friedrichshafen, 7. sept. Ig. Zrakoplov Zep-|ie!in se jc danes popoldne iz južne Amerike vrnil v Friedrichshafen. Vožnja iz Friedrichshafna v Pernambuco je trajala 71 in pol ure, povratek pa SI in pol ure. Zrakoplov bo i7. septembra drugič potoval v južno Ameriko. Balkanske športne tekme Sofija. 7. sept. AA. Od 26. septembra do 4. oktobra I. 1. bodo v Sofiji balkanske športne tekme. Te tekme naj bodo manifestacija tovariškega duha med balkanskimi športniki in naj dokažejo napredek telesne kulture na Balkanu. Bolgarski olimpijski odbor jc poskrbel vse potrebno, da bi to tekme uspele. Tekmovalci dobe posebne izkaznice, tako da jim ne bo treba polnih listov in vizumov in bodo lahko potovali preko meje brez vsake formalnosti. Vožnja po bolgarskih želcz-, nicah bo za tekmovalco brezplačna. Podobno bo i preskrbljeno za člane sodniških zborov, za voditelje I skupin in za novinarjev. Bolgarsko ministrstvo za i zunanje zadeve je določilo osebe, ki naj v posamez-' niti balkanskih prestolnicah izvrše vse priprave za to tekme. Za poverjenika v Belgradu jo določen l s. Velev, tiskovni ataše bolgarskega poslaništva v Belgradu. t Španski katoličani se gibljejo Madrid, 7. sept. ž. Včeraj je prišlo do katoliških monarhističnih demonstracij pred stavbama listov Libcrta ' in Herald«. Katoličani so hoteli vlomiti v stavbi. Na čelu demonstrantov je bil neki duhovnik. Demonstrantje so klicali ludi kardinalu Seguri. Prišla je policija in je demonstrante z veliko težavo razpršila. /VJIcfeu pšenice Belgrad. 7. sept. A A. Priviligirana delniška družba za izvoz deželnih pridelkov kraljevine Jugoslavije opozarja vse mline, ki so dozdaj niso prijavili priviligirani družbi, iu to so vsi mlini v vsej državi, razen mlinov v Banatu iu Bački, da so morajo takoj prijaviti družbi z izjavo, ali hočejo pridržati trgovsko mlotev ali mletev na merico (ušur), ker eden in isti mlin no sme mleti na oba načina. Vsi trgovski mlini morajo kupovati pšenico od Pri-viligirano družbe za izvoz deželnih pridelkov. Ukinjena jo omejitev za mletev sroinske in banutske pšenice ter se moro mleti v neomejenih količinah, isto tako morajo kupovati vsi mlini plombo pri omenjeni družbi Ier vodili o ujib knjigovodstvo kakor tudi o izvozu pšenico ali uvozu moke. Vidmar : Pire remis — Aljebin : Spielmann remis. .^nucun • Sloherii ika nunsko prva predstava I lofinaiiu-ihnlovegu V današnjem XII. kolu je moral Aljehin zopet nekoliko popustiti in deliti točko s svojim nasprotnikom Spielmannom. Aljehin se je branil kot črni proti damskemu gambitu in dosegel zelo agresivno pozicijo. Toda Spielmann si jc znal poiskati kompenzacijo ter je obdržal ravnovesje. Ker si Aljehin ni mogel priborili nadaljnjih šans za zmago, mu ni preostalo drugega kot da sprejme ponudbo Spielmanna za remis. Kashdan je z današnjo zmago proti Slollzu zelo napredoval in s tem še bolj utrdi! svojo pozicijo na drugem mestu. Proti Stoltzu je rabil manj znano varianto indijske igre. StolU je prišel že v boljšo pozicijo ter v središnici dopustil, da mu na stopnišču pred minsko cerkvijo je , je nasprotnik na sredi deske napravil dvojneg bila velika ljudska prireditev; predstavi je jiriso slvovalo do 21100 občinstvi*, od ofirielnih predstavnikov do .širokih ljudskih množic, ki so prišle k prireditvam kraljevega tednu in jesensko velesejni-ske razstave. Prostor pred rerk\ i ju /. mogočnim pročeljem daje igri. ki ima močno cerkveno vzdušje, prav /.miselno okolje. Težko tehnično stran v ogromnem proslorn je režiser g. prof. O. Sest širokojiotezno in krepko rešil, da je moč igre prav krepko uveljavil. Igralci so -e večinoma odlično odrezali, pred-v.oiii je g. I.eviir s svojim ogromnim glasom ostal v naslovni \logi enako močan do konca; ostale vloge SO v rokah g. Kralju (Smrt), g. Cesar, {pr i -jiilelj). ga. Marija Vera (mali), ga. Nabloe.ka (ljubica). g. Upali (debeli nečak), g. Daneš (veseli ločak). i/a. Saričeut (dobra dela), gdč. Boltarjeva vera) itd. Odličen je g. Skrbinšek kot demon. Nekateri ženski glasovi no obsežojo vsega prostora, fcrr prostoru ni mogoče dati tudi od zadaj resonance. V celoli je prireditev popolnoma uspela iu bodo tudi drugo predelave golovo nažlc obilo o-biska. ' F. K. kmeta. Ta dva kmeta je Kashdan potem hudo napadal in Stoltz je prišel v slabšo pozicijo. Pri tem je prišel še v časovno stisko, v kateri je pogrešil; nato mu je Kasdan z lepo kombinacijo ugrabil figuro in ga postavil pred mat. Stoltz sc ni mogel braniti in sc je vdal. Vidmarju se je danes proli Pircu zgodilo nekaj podobnega kot v partiji proti Colleju. Spravil sc je nad nasprotnikov materijal, pri leni obdržal sicer materialno premoč, toda dovolil nasprotniku pozicijo, ki je materialno zgubo več ko nadomeščala. Pircu jc kmalu po otvoritvi ugrabil kmeta, ki pa ni bil toliko vreden, da bi kril različne pozicijske težave na strani Vidmarja. Vidmar je le težko rešil pol točke z remisom. Koslič je otvoril proli Maroczyju pred damo, toda jc kmalu zašel v varijanto francoske igre. Polagoma je dosegel nekoliko boljšo pozicijo ter napravil napad, katerega pa je Maroczy odbil. Partija je bila prekinjena z nekoliko boljšo končnico za Kosliča. Popoldne jc Maroczy ponudil remis, kaierega pa je Koslič odbil. Sledilo je še par potez, na kar je pa Kostič uvidel, da partije ne more dobiti. Zato jc. ponudil remis Maroczyju, ki ga je sprejel« Lepo partijo sta igrala Astaloš in Flohr. Astaloš je imel malo boljšo pozicijo, toda Flohr si je znal pomagali in jc Astalošu onemogočil zmago. Po brezuspešnih poskusih na obeh straneh sta se mojstra končno zc-dinila na remis. Izredno inleresanlna je bila partija med Tar-takovverjem in Bogoljubovom. Tartakovver je prišel v boljšo pozicijo in napravil ua kraljevem krilu hudo eksplozijo, katere posledica jc bila popolnoma razbile pozicije Bogoljubovega krila. Pri lem jc Fartakower zgubil sicer kvaliteto, toda je obdržal trdnjavo in z dvema kmetoma proli dvem lahkim figuram zadosten ekvivalent, posebno še, ker ie. imel iniciativo. Toda Tartakovver ni nadaljeval dovolj precizno in Bogoljubovu jc uspelo, da si je s figurami zavaroval kralja in se celo sam dokopal do iniciative, ki mu je prinesla krnela. Končno je dobil se močnega prostega kmeta, za katerega je moral Tartakovver žrtvovali kvaliteto. Bogoljubov ima .sedaj figuro več in dva kmeta manj, Tartakower pa ima dva vezana prosla kmeta, katera mu bosta pomagala, da bo dosegel remis. Partija je bila prekinjena. Tudi partija Colle : Niemcovič danes ni bila končana. Colle igra sedaj še zelo dobro in jc Nienicoviča v težki igri nadigral. Sledila jc nekoliko boljša pozicija za Collcja, ki sc bo nadaljevala jutri, pa bo ostala najbrže remis. Stanje po XM., to je predzadnjem kolu prvega lurnusa je sledeče: Aljehin 10 (1), Kashdan 7 (1), Flohr, Spielmann, Vidmar 6':, Bogoljubov 5,'.; (l), Koslič 5!3, Astaloš, Niemcovič, Tartakovver 5 (1), Maroczy, Stoltz 5, Colle (1), Pire 314 (1). Julrišnji dan je rezerviran samo za prekinjene partije, in sicer sc bodo nadaljevale sledeče v prejšnjih kolih nedokončane parlijc: Aljehin-Kasb-dan, Pire—AstaloS, Tartakovver—Bogoljubov in Collc -Niemcovič. Milijon ljudi utonilo Ženeva, 7. sept. tg. Iz Kitajske poročajo, da je pri ogromni poplavi na Kitajskem utonilo okoli 1 milijon ljudi. 31 milijonov ljudi pa je ostalo lirrz strehe in hrane, ker so uničena polja in porušene hiše. Najprej treba razorožitve Pariz, 7. septembra. AA. Letalski minister Dumesnil je govoril v imenu francoske vlade na proslavi prve bitke na Marni, ki je bila včeraj. Med drugim je govornik v svojem pomembnem govoru dejal tole: Vsak človek zdravega razuma bo odobraval plemenito pobudo Zveze norodov o omejitvi in znižanju oboroževanja. Vendar se ne sme pozabiti, du jo Irebu nnjprvo pričeti z moralno razorožitvijo in da j« treba najti jamstvu zu njeno ustvaritev. Francija se je takoj prilagodila tej pobudi Zveze narodov in znižala svojo oborožitev. Druge države pa se lajno oborožujejo, lako da bo to dejstvo slabo vplivalo na razorožitev. V času, ko Francija znižuje svojo oborožitev, j>a vlagajo druge države v svojo oborožitev ogromne milijarde. Francija je pripravljena sodelovati pri mednarodnem delu, vendar upravičeno zahteva in pričakuje4 da bodo države spoštovale pogodbe in vestno plačevale dolžno ji reparacije. Zato smo dr. Schobro-ve in dr. Curtiosove izjave v Ženevi lojalno sprejeli v nadi, da bodo olajšale ozračje in omogočile splošno evropsko sodelovanje na razorožitvenem polju. Govornik je uuposlpd navedel izjave, ki so jih dali Macgonald, Baldvvin in Churchil v britskem parlamentu o miroljubnem duhu Francije in o tem, da jo francoska vojska potrebna stabilizaciji Evrope. Sklicanje obeh angleških zbornic London, 7. sept. AA. Jutri popoldne se sesta-nela šest tednov jirej, kakor je bilo določeno, obe zbornici angleškega parlamenta. Vlada bo predložila parlamentu takoj svoje predloge za štednjo in jih uzakonila. Spodnja zbornica bo na prvi seji poslušala kraljevo sporočilo. V imenu konservativne in liberalne stranke bosla govorila Baldvvin in sir Herbert Samuel, v imenu opozicije pa Henderson. Nato bo zbornica glasovala o zaupnici vladi. Pričakujejo, da bo vlada intela r>0 do 00 glasov večine. V četrtek predloži zakladni minister Snovvden svoj zasilni proračun iu potrebne predloge za izvedbo ukrepov za štednjo. Končna odločitev v tej zadevi pade najbrž v ponedeljek ponoči. Angleški kralj varčuje London. 7. sept. tg. Angleški kralj in vvaleški princ hočeta dali dober zgled angleškemu narodu, kateremu nujno priporoča vlada največjo varčnost. Po svojem privatnem tajniku je angleški kralj ročil ministrskemu predsedniku MacDonaldu. naj se njegova lista, dokler bo trajala stiska, zniža zu letnih .->0.00(1 funtov, vvaleški princ pa jo dal na razpolago vvaleški grofiji 10.tHX) funtov. Z indijske konference London, 7. sepl. tg. Danes popoldne se je zopet začela indijska konferenca s tem, da je bila danes otvorjena prva seja ustavnega odbora. Predsednik, lord major Sunkey je pozdravil predsednika vseindijsko konference MacDonalda in indijske kneze ter nagliisil, da so konlerence, ki se začenjajo danes, edina prilika, ki se. ne bo več vrnila, da pride do sporazuma med velikim indijskim in angleškim narodom. Nalo je govoril ministrski predsednik MacDonald, da se od vseh sprememb, karkoli se jih je zgodilo v Angliji od januarja 1931 dalje, dve stvari no bosta spremenili: stremljenje, priti do prijateljstva z indijskim narodom, m čuvstvo osebnega prijateljstva. Zopet bombe v Italiji Itiin, 7. sept. tg. Videti je, da je italijanska policija po naključju prišla na sled protifašistični centrali, ki je v zadnjih mesecih večkrat nastavljala bombe in peklenske stroje, katerih eden bi bil kmalu poškodoval katedralo sv. Petra. V okolici Genuo je eksplodiral v hiši politično popolnoma nosuinljivega industrijea Buvoneja dinatuitni naboj, j>ri čemer jo industrijec zgubil obe roki, njegova mati pa je bila ubila. Ivo jo policija j»re-iskalu hišo, jc našla mnogo dokumentov, na pod lagi katerih je bilo aretiranih več oseb, ki so bile v zvezah s leni industrijcem. Dalje je policija ludi ugotovila, da je bombne demonstracije vodila anti-fašistična centrala v Parizu. Smatra se. da so bodo zaradi tega nadaljnji teroristični akti končali. Listi pu se nadejajo, dn bo fašistično izjemno sodišče z vso strogostjo postopalo jiroti tovarnarju Buvoneju, če bo oslal pri življenju. Upor v Cile zadušen Berlin. 7. sept. AA. Po zadnjih ameriških brzojavkah jo upor v državi Cile skoraj končan. Na več krajih se poboji šo vedno nadaljujejo, posebno v Talcahuunu, kjer je vladi vdano vojaštvo ; zavzelo z naskokom zadnje, utrdbe, ki so bile v i rokah upornikov. Obrežno baterije so ponovno za-: dele uporni rušilec Roberos , ki se jo vdal, ko so je. že potapljal. Težko poškodovana jo bila tudi bojna kriZarka Captain Pratt.. Odločitev jo padla v korist vladnih čet, ker niso znali uporniki izrabili jirvolnili uspehov in so so omejili zgolj ua obrambo. Prav tako ni bilo vodstvo upornikov na svojem mestu in je napravilo pri akciji proli vladnim četam mnogo taktičnih pogrešk. Uporno brodovje v luki Corpiiinbo so vladna letala obstreljevala 20 minut in hudo poškodovala šest vojnih I ladij. Uporni mornarji so Imeli pri tem velike izgube. Končno jo pet vojnih ladij in več podmornic razobesilo belo zastavo. Uporniki so poškodovali s streli neko trimotorno bombno loialo. Berlin, 7. sept. /. Lokalanzeigcr poroča Iz ■Moskve, da jc v južnem Uralu odkrit rudnik, ki bo dajal 400 milijonov ton železne rude. ki se ho lahko izrabila /a proizvodnjo kovnega jekla. Spomladi 1932 se bo pričelo graditi ua lem mestu največjo tovarno železa na svetu. Dnevna kronika Morilcu iz Gačnika na sledu Maribor, 7. sept. Skupnemu naporu naših in avstrijskih varnostnih oblasti se je posrečilo, kakor smo že javili, ugotoviti ime morilca Julijane Herič iz Gač-nika. Nedolžnost Bahmana in žene je izkazana, umor je izvršil neki Štefan Falež iz Sp. Polskave pri Mariboru. Falež se je po umoru zatekel v Avstrijo, kjer so oblasti izdale za njim tiralico. Štefan Falež je bil rojen leta 1899, dne 5. avgusta v Sp. Polskavi, je 164 cm visok, precej močne postave, suhega, oglatega obraza, ima lepe, zdrave zobe, ki pri govorjenju posebno padejo v oči. Lasje »o temnorjavi in dolgi, brke črne, morda jih je sedaj obril, barva lica je temna in na obeh lakteh ima vtetovirana znamenja. Oblečen je bil po umoru v že ponošen sivi suknjič z našitimi žepi, temne dolge hlače, svetlorjav klobuk in progasto sraj-eo. Na žepih na suknjiču se poznajo dobro mastni *nadeži. Ni izključeno, da se je Falež priklatil zopet nazaj čez mejo. Koledar Torek. 8. septembra: Rojstvo Marijo Device. Osebne vesti — Poroka. V soboto popoldne sta se poročila v cerkvi sv. Petra v Ljubljani Anton Kralj, hišni posestnik in tajnik Zadr. zveze v Ljubljani ter gde. Zofi Merala, hišna posestnica in uradnica Zadr. zvezo v Ljubljani. Poročal je g. kaplan C u d e r m a n , priči sta bila gg. brat neveste Fer-do Merala, sodnik okr. sodišča v Ljubljani ter ženinov brat Janez Kralj, posestnik v Dobre-poljah na Dolenjskem. Vrlima zadružnima delavcema naše iskrene čestitke! = Poročila se bosta 10. t. m. docent g. dr. Ivan Tomšič in gdč. Pina Lardar iz Dubrovnika. Bog daj srečol — Splošno zdravniško prakso bo odprl 15. septembra na Jesenicah pri »PehlarjiK ob kolodvoru med. univ. dr. K e r ž a n Bartol, dosedanji ugledni sekundarij splošne bolnišnice v Ljubljani. = Premestitve v železniški službi. Premeščeni so: uradnika IX. položajne skupine Puh Albin, saobračajni uradnik, Sevnica v Zidani most; Majhen Martin, 6aobračajni uradnik, Pragersko v Zidani most; činovniška pripravnika Stare Milan, Brežice v Sevnico; Topolovec Anton, Čakovec na Pragersko; zvaničnik I -11 Čuješ Franc, komerci-jelni zvaničnik, Velenje v Tržič; I-Iil Gorup Karel, prometnik, Šmartno ob Savi v Ormož; I-IV Penca Frančišek, prometnik, Sava v Šmartno ob Paki; zvaničnik 11 -1 Kukove« Ivan, kretnik, Tezno v Ormož; Deželak Martin, kretnik, Dobrava-Vint-gar na Jesenice; f I—11 Laibacher Fmilija, komerci-jelna zvaničnica, Tržič v Kranj; il-lli Lckše Franc, kurjač, kurilnica Ljubljana 1 gl. kol. v Postojno. Novi grobovi ■f- Na Jesenicah je umrla gospa Marija T r u b-1 a jr, v zgledna žena in mati. Njen pogreb bo danes ob 4 popoldne na jeseniško pokopališče. Naj počiva v miru! Žalujočim ostalim iskreno sožalje 1 -j- V Šoštanju je umrla gospa Marija Kol-š e k, vdova po pok. notarju Kolšeku. Pokopali jo bodo danes ob 4 popoldne. Naj ji sveti večna luč! Preostalim naše sožalje! + Frančiška Gorše. V nedeljo 0. t. m. je na kliniki v Zagrebu po težki, trpljenja polni bolezni, v cvelu mladosti, umrla Frančiška Gorše, uradnica pri banovinski zalogi Šolskih knjig in učil v Ljubljani. Pri zavodu je službovala tri leta, kjer se je odlikovala po svoji izredni vestnosti, marljivosti in točnosti v službi. Tiha in skromna v vsem svojem vedenju je bila proti drugim uslužbencem zelo ljubezniva, tako da jim bo ostala trajno v blagem spominu. Pokopana bo danes popoldne na zagrebškem Mirogoju. N. v m p ! •f- V zavetišču sv. Jožefu v Ljubljani je 7. t. m. umrla gdč. Marija Glavač, dolgoletna zvesta uslužbenka pri Lenasiju. Pogreb bo v sredo 0. t. m. ob 2 popoldne. N. p. v m.! •f" Gospa Marija L e s j a k roj. Šetina je 7. t. m. umrla v Leonišču. Pogreb bo 0. t. m. iz Stare poti 2 ra pokopališče v Štepanjo vas. N. p. v tn.l Preostalim naše sožalje! + V Gradišču pri Št. Jerneju je umrla gospa Ana Slane. Pogreb bo 8. t. m. ob 4 popoldne na novomeško pokopališče. N. p. v m.l Oslalim izrekamo svoje sočutje! Mrtvaški zvon poje. V Mariboru so umrli: Josip Ozmerc, vpok. železničar, star 75 let. Pogreb bo danes ob 16 iz mestne mrtvašnice na Pobrežje. — Ob železnici 4 je preminul zasebni uradnik Franc Korošec, star 30 let. Pogreb bo jutri ob 15 iz mestne mrtvašnice na Pobrežje. — V splošni bolnišnici je umrla natakarica Marija Grašovnik, stara 25 let. Pokopali jo bodo danes ob četrt na 16 iz mestne mrtvašnice. Rajnkim časten spomin, žalujočim naše globoko sožalje! Danes kolesarske dirke »S/\VE« ob 0. uri na S. K. Iliri ji. Ostale vesti — Operni pevec Branko Pomorišac, član belgr. opere, poje v sredo zvečer ob 21.15 v ljubljanskem radiu pesmi jugoslovanskih skladateljev. — Kraljestvo božje, glasilo Apostolstva sv. Cirila in Metoda, I. V., številka 9; 1931. — Kakor vsakokrat, nas tudi ta številka preseneča po pestrosti vsebino in globokem umevanju svoje naloge: pripomoči k edinstvu cerkve. Topot se obravnava uvodoma ogromni kulturni pomen sv. Bernarda, ki ludi naš čas opominja, da zbere svoje kulturne sile v obrambo pred brezboštvom. Zelo poučno in »animivo je izčrpno poročilo o kongresu slovanske akademske mladine v Bratislavi (5.—11. julija 1931) — Vesti s krščanskega vzhoda nam predočujejo obsežnost in intenzivnost boljševiške propagande za razboženje Rusije in sveta. — Pri tej priliki opozarjamo tudi na globoko razpravo voditelja našega cirilmetodijskega pokreta prelata dr. Grivca o Fjodoru Dostojevskem in Vladimiru Solovjovu. (Cena 10 Din.) To je eno najboljših del, ki nas uvajajo v krščansko miselnost vsakega naroda in njegovih prerokov. — »Kraljestvo božje« izhaja vsak mesec in stane 12 Din na leto; naroča se v Ljubljani, Napoleonov trg, št. 1. —e— — Novi zvon za Skale. V nedeljo 13. septembra ob 10 bo prevzv. knezoškof dr. Andrej Karlin slovesno posvetil veliki zvon za župno cerkev v Škalah. Zvon je razstavljen na ljubljanskem vele-eejmu. — Banovinska kmetljsko-gospodinjska šola na Mali loki, p, Velika loka na Dolenjskem podaljšuje rok za sprejemanje učenk do 15. septembra t 1. V šolo', ki bo trajala deset mesecev, ge sprejemajo samo kmetiška dekleta, ki 6o dovršile osnovno šolo in so telesno popolnoma zdrave. Mesečna oskrbovalnina znaša 400 Din, ki se pa v vpoštevanja vrednih slučajih revnejšim prosilkam po možnosti zniža. — Lov na tatu. Iz Šmarjete. V noči od torka na sredo okrog 11—12 so začutili v gostilni in trgovini g. Karlovška domači nekak ropot. Zdelo se jim je sumljivo. Domači sin je skupaj z nekim lantom Janežem šel pogledat v pritličju vse prostore. A nista našla ničesar. Toda ponoči so zopet slišali ropot iz kleti. V sredo zjutraj je že ob 5 šla govorica po Šmarjeti, da imajo pri Karlovšku v kleti zaklenjenega tatu. Okrog hiše se je nabralo polno ljudstva. Na vse zadnje se je ojunačila kopica fantov, ki so šli oboroženi z vilami in sličnim iskat tatu. Pregledali so vse kote z lučjo, a tatu nikjer. Ugotovili so, da je ušel na dvorišču pri neki odprtini. Odnesel pa k sreči ni nič. — Umetniška šola »Probuda« v Ljubljani. Enajsto šolsko leto 1931—1932. Vpisovanje v vse oddelke se vrši dne 10., 11. in 12. septembra vselej od 18. do 19.30 ure v poslopju Tehniške srednje šole v pritličju, soba št. 6 desno. Dohod iz Go-rupove ulice št. 10 čez dvorišče. — Reden pouk prične v ponedeljek 14. septembra ob 18. uri. Pouk v javni risarski šoli, ki jc ob nedeljah od 9. do 12. ure pa se prične v nedeljo 4. oktobra. Umetniška šola »Probuda« nudi priliko vsakemu brez razlike starosti in predizobrazbe, da se izobražuje v umetnosti in umetni obrti. Letošnji program sestoji iz sledečih tečajev in oddelkov: 1. Oddelek za liguralno risanje. 2. Oddelek za dekorativno risanje in narodno ornamentiko. 3. Javna risarska šola. 4. Slikanje po naravi. 5. Grafika. 6. Fotografija. 7. Mala plastika in medaljerstvo. 8. Kiparstvo. 9. Slikanje na tkanino. 10. Opisna geometrija in perspektiva. 11. Usnjerez. 12. Tečaj za deco, ki bi rada gojila elementarno risanje. Na ta tečaj opozarja vodstvo starše, ki so že lani želeli ta pouk. Na razglasni deski umetniške šole »Probuda« v Ljubljani v vestibulu Tehniške srednje šole so razvidne vse podrobnosti Informacije o šoli daje vodja šole profesor Sever Anton. »SANOFORM« izvrstno toaletno in čistilno sredstvo se dobi v vseh lekarnah in drogerijah. — Pogrešajo od sobote popoldne N i k o 1 o Z e 1 i č a , 26 let starega delavca, zaposlenega pri tvrdki Tomažič. Zadnje dni je delal na stavbi dr. Ažmana. Pogrešani je majhne postave, oblečen v moder suknjič in v črne hlače z belimi lisami. Na glavi ima črno kolesarsko čepico, obraz pa ima obrit, brez posebnih znakov. Sorodniki prosijo blagohotnega obvestila na uredništvo »Slovenca*, kdo kaj ve o pogrešanem. — Živalske nalezljive bolezni v območju Dravske banovine po stanju od dne 25. avgusta t. I. Vranični prisad: v Vrholah, okr. Maribor desni breg, 1 dvorec; v Spod. Jablanah, okr. Ptuj, 1 dvorec. — Steklina: v Brežicah, okr. istega imena, 1 primer; v Pečovniku, okr. Celje, 1 dvorec; v Sla-tinskem dolu, okraj Maribor levi breg, 1 primer. — Garjavost konj: v Izlakih, okr. Litija, 1 dvorec; v Brezovci in Smihelu, okr. Novo mesto, po 1 dvorec. — Svinjska kuga: v Oplotnici, okr. Konjice, 6 dvorcev; v Jagnenci, okr. Krško, 1 dvorec; v Dolu in Marunu, okr. Laško, po 3 dvorci; v Lortnanjah, okr. Maribor levi breg, 10 dvorcev. — Svinjska rdečica: v Zg. Obrežu, okr. Brežice, 3 dvorci; v Oorači, okr. Cabar, I dvorec; v Podgorju, okr. Konjice, 1 dvorec; v Gornjih Skopicah, okr. Krško, 1 dvorec; v Brinu in Turjah, na Sclu iu pri Sv. Krištofu, okr. Laško, po I dvorec; na Vinem, okr. Ljubljana okol., 1 dvorec; na Koko-lenjšaku, okr. Ljutomer, 1 dvorec; v Cerknici, okr. Logatec, 1 dvorec; pri Sv. Marjeti na Drav. polju, okr. Alaribor desni breg, 1 dvorec; v Rožpohu, okr. Maribor, levi breg, 1 dvorec; v Kogu in Ce-rovcu, okr. Ptuj, po 1 dvorec; v Gradu in Zabrez-nici, okr. Radovljica, 1 in 2 dvorca; v Zibiki in pri Sv. Jerneju, okr. fniarje pri Jelšah, po 1 dvorec. — Perutninska kolera: v Smarji, okr. Brežice, 1 dvorec. Zopet dva Mohorkova pajdaša pred sodniki Trije morilci si stoje naproti. Kovačeva grozi Mohorku in Košarju. — Mohorko: Prej spadaš ti na vešala kakor jaz. Usakaurstm isre zlatnina, srebrnina in o pil C nI predmeti po znižanih cenah " L. UILHHR urar LJUBL1ANA Sv. Petra cesta 36 — Pravniški konšenice v tuzemstvu z dne 3. t. m. je finančni minister predpisal naredbo o izvršitvi zakona o prodaji pšenice v tuzemstvu. ' L 1. Pri finančnem ministrstvu, oddelek za davke, se ustanovi »Žitni fond< v zmislu (j 5. zakona o prodaji pšenice v tuzemstvu. V la fond se bodo stekale: a) doplačila za količine moke in pšenice, ugotovljene pri zasebnikih in pri lastnikih mlinov, b) kazni, izrečene po zakonu o prodaji pšenice v tuzemstvu. 2. O popisanih količinah moke In pšenice je treba plačali tale doplačila: a) zasebniki za moko po 0.6:) Din od kg, b) lastniki mlinov za pšenico po 0.00 Din od kg, c) oslali lastniki oziroma komisijo-narji moke za moko in sicer: A. Za zdrob Ogg, Og, 0 po 0.70 Din za kg, B. za moko 2 po 0.65 o l kg, C. za moko 5 po 0.60 Din od kg. D. za moko 6 po 0.55 Din od kg, E. za moko 7 [to 0.45 od kg, K. za moko 8 po 0.30 Din od kg. II. 1. Zaloge pšenice in moko v mlinih, pekarnah, prodajalnah kruha, komisijskih skladiščih kakor tudi v ostalih obratih in pri zasebnikih, kadar presegajo 200 kg, pri mlinih pa tudi zaloge pšenice preko 200 kg je treba prijavili finančni kontroli. 2. Prijave po tej naredbi so oproščene taks po taksnem zakonu. 3. Zasebniki prijavijo moko s prijavo o koli-čni pri njih najdene moke na dan predložitve prijave. Prijavo je treba izpopolniti s točnim naslovom zasebnika in s krajem, kjer je blago. 4. Ostali lastniki in komisijonarji moke morajo predložiti prijave po prejšnjem odstavku, vendar s io razliko, da morajo posebej navesti količine moke po posameznh vrstah (Ogg, Og, 0, 2, 5, 6, 7 in 8). 5. Prijave je treba predložili najdlje do dne 10. septembra 1031 vključno in sicer glavnim oddelkom in oddelkom oziroma izpostavam finančne kontrole, a kjer leh ni, občinskim oblastvom. Prijave nepismenih oseb se dajo na zapisnik pri pravkar navedenih oblastvih. O izročenih prijavah dobe vložitelji reverze. 6. Ako je količina moke ali pšenice, za katero .ie treba plačali doplačilo, v času, ko je treba to količino prijavili, na prevozu (transportu), jo mora pravočasno prijaviti oni, ki jo prejme, te pa je med tem časom prijavni rok potekel, jo mora prijaviti najdlje v 48 urah po prejemu blaga, da bi mogel plačati doplačilo. Železniška in paroplovna podjetja so dolina pošiljke teh predmetov ako so jih prevzela pred — Napetost, nepravilno vretje v debelem črevesu, zaprtje jeter, zastajanje žolča, bodlja-je, tesnobo v prsih, utripanje srca odstranite z naravno >Frnnz-Josef< grenčico, obenem se pa zmanjša pritisk krvi na možgane, oči, pljuča ali srce. Zdravniške izjave zaznamujejo uprav presenetljive uspehe, ki so se dosegli s »Franz-Josef* vodo pri ljudeh, ki veliko sede. »Franz-Josefc grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. — Uradniška posojila in zavarovanja daje Beogradska zadruga, Ljubljana, Mestni trg 25 L — Krvavo iiš zatiramo najbolj zanesljivo z Arborin-om. Zahtevajte natančna navodila pri tvrdki »Chcmotcchna«. Ljubljana, Mostni trg 10 (na dvorišču). — Obleke in klobuke kemično čisti, barva, plisira in lika tovarna Jos. Reich. — Krojači, šivilje, nošivilje! Prvi jesenski prikrdjevalni tečaj so prične 16. septembra. Poučevali se bodo najmodernejši, kakor ludi enostavni kroji. Revnejšim znižano. Krojno učilišče, Ljubli*-na, Stari tre 19. Rudolf Mohorko, sin obtoženke Rudolf Kovač it> njen zet Friderik Kušar, ki je letos januarja ustrelil svojo ženo iz ljubosumnosti. Vsi trije so bilij zvezani z verigami ter močno zastraženi. Senatu je predsedoval ss. g. Lenart, prisednika dr. Čemer' in Kolšek; državno pravdništvo je zastopal drž. pravdnik g. Sever. Obtoženko je zagovarjal dr. raninger. Obtoženka je tudi pred senatom ostala pri svojem prvotnem zagovoru. Med njo in med pričami je prišlo često do burnih prizorov, da ]ih' je predsednik komaj krotil. Njen zet, kakor tudi Mohorko sta oba obtoženko zelo obteževala. Posebno značilna je bila izjava Mohorka, ki je vrgel Kovačevi v obraz: »Prej slišite vi ua vešala, potem jaz!« Imel je tudi razmerje z njo ter jo delal naravnost odgovorno za svoje zločine; pri tem ga je predsednik Lenart prekinil. Nadalje je Mohorko izpovedal, da ga je napajala z žganjem pred njegovimi zločinskimi pohodi, da je imel več koraj-ze. Kad ar se jc skrival pri njej, je zelo dobro skrbela zanj, da mu ui ničesar manjkalo. Precejšnjo paž-njo navzočih je povzročilo vprašanje državnega pravdnika, če se Mohorko zaveda, da mu ni mogoče vsega verjeli, kar dokazuje slučaj s Hribor-skim, katerega je po nedolžnem obdolžil sokrivde. Mohorko je odvrnil, da Hriberski ui tako nedolžen, kakor to sedaj izgleda; v svoji izpovedi proti Kovačevi pa bi lahko še mnogo več povedal. Mo-horkove izjave so obtoženko silno razburile. Precej smeha je povzročil dramatični intermezzo, ko je Kovačeva ob zaključku Mohorkovega zasliševanja, ki je bilo zanjo tako obtežilno, segla po dežniku in planila z njim proti Mohorku vpijoč: »Ti prokleti lalot; ti bom že pokazala!'; takisto, ko so odpeljali njenega zeta Košarja, kateremu je grozila s jiestjo. Vse to vznemirljivo obnašanje obtožene Kovačeve je nekajkrat dalo predsedniku senata povoda, da jo je s krepkim udarom po senatnem stolu in ostrim pozivom moral užugati pri njenih grožnjah in pretnjah. Značilno je tudi lo, da se je njen sin Rudolf Kovač odrekel pričevanju, ker pač ni mogel za svojo nezakonsko mater nič razbremenilnega navesti. Na podlagi Mohorkovih i/jav je bazirala tudi obsodba. Kovačeva je dobila I leto težke ječe in 5 let izgube državljanskih pravic. 7.a svojo materjo je prišel nato pred sodnike Anton Kovač. Na vesti nima tako težkih pregreh, kot njegov že obsojeni brat. Obtožnica mu očita poleg pajdašenja z Mohorkom še eno tatvino. Z Mohorkom sta skupaj ukradla februarja I. 1928 v Jelovcu Tereziji Rožič tri verige, vredne 450 Din. To tatvino je Anton Kovač skesano priznal. Obsojen je bil na dva meseca zapora ter je svojo kazen takoj nastojni. 10. septembrom 1031. leta in jih lega dne niso iz. ročila adresalom, prijaviti oddelku finančne kontrole, v čegar delokrogu je izlovornu (»ostaja in sicer takoj ko prispe pošiljka na postajo. V lej prijavi ki jo morajo iztovorne |w>staje lakoj predložiti je treba navesti ime |>ošiljatelja in prejemnika, vrsto in skupino in brnlto lona/. i blaga. Nn podlagi te prijave lxxlo oddelki finančno kontrole mogli ugotoviti, ali je prejemnik i/-i>olnU svojo dolžnost. Ako železniška in paroplovna podjetja opuste to prijavo, se kaz.nujejo dotič.ui uradniki kot sokrivci za kaz.nivo delo. 7. Prijavniki morajo dovoliti oblastvom odst. 5, »ddelek II. le naredbe, da pregledajo in dože-nejo količino moke oziroma pšenice. 8. Uslužbenci finančne kontrole morajo na svojem področju opraviti podroben pregled vseh obratov, ki se bavijo s prodajo moke ali izdelkov moke. Nadalje morajo pregledati mline glede zalojj moke in pšenice. Pri tej priliki morajo preveriti predložene prijave o stanju blaga. Pregled je treba opravili najdlje v treh dneh od dne predloženo prijave. Prijavniki ne plačajo za ta pregled nobe-ne odškodnine. Ako bi se s tem pregledom ugotovilo, da so prijave netočne, se sestavi za|>i«nik in se predloži pristojni uj»ravni oblasti I. stopnje. 9. Lastniki oziroma komisijonarji pšenice ali moke so dolžni v desetih dneh po prejemu položnic plačati znesek, označen na tej položnžici. Plačila jc treba opraviti po najbližji pošti, in sicer s položnico, ki jo dobe od občinskih oblastev ali od uslužbencev finančne kontrole. Ako se pri lastniku najde moka oziroma v mlinih moka ali pšenica, ki ni bila prijavljena, morajo uslužbenci finančne kontrole to blago popisati, sestaviti o tem zapisnik, lastniku blago vzeti, ga zapečatiti, lastnika zaslišali in ves predmet dostaviti upravnemu oblastvu I. stopnje v nadaljnje ravnanje. Podobno je treba ravnati tudi v primeru, kadar se pri lastniku, ki ie priložil prijavo, najdejo presežki blaga, ki niso bili prijavljeni. V tem primeru pa je treba prijaviti samo presežke blaga, vzete lastniku. III. 1. Prijave po odstavku 3. in 4., oddelek II. tc naredbe morajo oddelki finančne kontrole in občinska oblastva zapisovati v posebne sezname, in sicer: a) v seznam zasebnikov (ime in oriimek prijavnika, njegovo bivališče, prijavljena količina moke, znesek doplačila za ugotovljeno moko, izračunan po odst. 2 oddelek I. te naredbe; b) v seznam ostalih lastnikov in komisijonarjev (poleg podatkov po prejšnjem odstavku tudi zneski doplačil za vsako vrsto moke posebej v smis'u odstavka 2 odd. I. tc naredbe; c) v seznam lastnikov mlinov (njihove zaloge pšenice in doplačila po odst. 2 odd, I. te naredbe). Prepise teh seznamov je treba poslati finančnemu ministrstvu, oddelek za davke v 3 dneh po opravljenem celokupnem popisu 2. Na podlagi teh seznamov bo finančno ministrstvo, oddelek za davke poslalo potrebno število blanketov in položnic občinskim otvastvoni in oddelkom finančne kontro e. Po sprejemu jih morajo ta oblastva izpolniti z naslovom prijavnikov in s celokupnim zneskom doplačila. Tako izpolnjeno položnico moraio dostaviti naslovniku. 3. Ako lastnik blaga do vključno 25. t. m. ne plača tega zneska po položnici, bo finančno ministrstvo, oddelek za davke odredilo njegovo eksekutivno izterjavo. 4. Stroški linančne uprave pri_ izvršitvi te naredbe. padejo v breme žitnega fonde. 5. Davčni oddelek finančnega ministrstva i« dolžan: a) da da vsa potrebna pojasnila za izvršitev te naredbe; b) da izvrši takojšen pregled predloženih seznamov in preveri izračunana doplačila za prijavljeno blago. Ako se pri tem najdejo pogreški, jih popravi in odredi, da 6e popravki izvrše. 6. To naredbo morajo občine takoi po pre-ip.mu.. obiaviti na običajni način. Človek na materi zemlji Na sveiu je i'9 miljarde ljudi - Neobljudena in redko naseljena ozemlja Na celem svetu živi tačas okroglo 1.9 milijarde ljudi. Vso to ogromno množico bi spravil, če bi stala glava pri glavi, na Ljubljansko barje. Ze iz tega je razvidno, da na svetu še ne more bjtj pomanjkanja prostora. Kočljivo je le Avstrijci' Hans v. lirami in njegov novi aparat, ki zanesljivo kaže letalcu, kako visoko se nahaja nad zemljo. Posedanji aparati kažejo le at)6olutno višino nad morsko gladino. to, da niso vsi kraji na zemlji človeku enako primerni za bivanje, nekateri pa vsaj zaenkrat sploh ne. Zato se človeštvo grmadi v ugodnejših pokrajinah, posebno ob velikih rekah iu ob morjih. Tri ozemlja na svetu so najgosteje obljudena: centralna Evropa s sosednjimi pokrajinami, Vzhodna Indija in tretjič Kitajska. Na leh razmeroma omejenih ozemljili prebivata ki so silno omejile doseljevanje, so ponekod še zelo redko naseljene. Nenaseljeni dol Južn« Amerike pokrivajo ! skoraj docela še najgostejši pragozdi, katerih : krčenje bi zahtevalo ogromnega truda. A s tem bi se pridobila zelo plodna ozemlja, ki bi mogla sama preživljati celokupno današnje človeštvo. Isto velja o vročem pasu Afrike, dasi so zaenkrat mnenja deljena, če bi se moglo tam belo pleme vobče trajno naseliti. Kajti belo pleme za vlažno-vrofe podnebje ni in ni ustvarjeno, dasi izjeme niso izključene, kakor kažejo portugalske naselbine v severni Braziliji. Oslale dežele bodočnosti: Sahara, Južna Afrika in Avstralija imajo sulio-vroče podnebje, ki belemu plemenu zelo prija; le žal, da zaradi pomanjkanja vode rastlinje ne uspeva. Zato so vsa prizadevanja na teh ozemljih usmerjena v preskrbo vode; s pomočjo arte-zičnih vodnjakov, nasipov, nainakovalnih naprav s pomočjo črpalk se skuša izkoristiti vsaka kapljica vodo. Mnogo se jo v tem pogledu že storilo, a še več jo treba pričakovati od tehnike v bodočnosti. Ker so puščavska tla redko kje peščena, jih je treba le namočiti, pa se bodo izpremenila v najplodnejša polja, ki bodo tem dragocenejša, ker jih bo mogoče umetno namakati in ne bodo odvisna od naravnih padavin. Kar se tiče izseljevanja, je bil doslej v navadi predvsem v Evropi; Indijci in Kitajci so se začeli še-le v zadnjih dobah v večjem obsegu izseljevati iz svoje domovine. Danes je že zelo veliko Kitajcev v Zadnji in Holandski Indiji, na Novi Gvineji, v Mehiki in Peruju. Zelo se izseljujejo v Mongolijo in sosednjo Sibirijo. Tudi v Kaliforniji je mnogo rumeno kožcev, dasi se jih Združene države z vsemi sredstvi otepajo. Ravno tako hoče redko naseljena Avstralija za vsako ceno ostati »bela-j. Indijci se selijo nekoliko na Trinidad (za-padna Indija) in Guvano v Južni Ameriki, a v pretežni večini proti zapadu in jugu: v Mezopotamijo, Arabijo, Vzhodno in Južno Afriko, kjer je povsodi že veliko Indov. Na vsak način je na svetu še dovolj prostora za naselitev in prehrano; treba le, da moderna tehnika in zdravstvo otvorila nove dežele. In kar je glavno: da si narodi bratov-sko dele vse, kar daje mati zemlja. i uruuu italijanskih vojaških letal na letališču v Ferrari. Smotre se je udeležilo nad 800 ' / ' V 't Magnitogorsk — največje podjetje sveta Delavci beže iz brezupnih razmer Magnitogorsk je orjaško industrijsko podjetje v svojih prvih začetkih. Nad 40 tovarn nameravajo združiti v magneto-jeklarno. Izkopano rudo hočejo na mestu predelavati, tako da bo v obliki gotovega izdelka zapustila »tekoči trak'. Okrog tega podjetja ima zrasti novo mesto Magnitogorsk, prvo »socialistično mesto« v Rusiji. V tem mestu ne bo nikakih družinskih hiš, marveč bloki skupnih stanovanj, jedilnic in vzgojevališč. Zena se povsem vklene v produkcijo, popolnoma kakor moški. To podjetje in to mesto — ki mu niti še temelji niso položeni — sta največji ponos boljševikov. Za uresničenje teh načrtov se mobilizirajo vse sile dežele. Umljivo je, da se zgrinjajo tu ogromne delavske množice. Kakšne razmere jih čakajo tu, je razvidno iz »Pravde«, glavnega glasila komunistične stranke, ki piše: »Življenje in vrvenje na tem kraju, kjer je bila še pred kratkim neobljudena stepa, spominja na orjaški vojni tabor, ki se je uredil z vso naglico. Ta vtis še potrjujejo neprestane detonacije razstrelb, ki trgajo v živo ska- lovje ogromne rove. Tu najdemo delavce, in-ženerje, strankine ljudi in komsomolce iz vseh delov Sovjetske Unije. Najslabša stran Magnitogorskega so življenjski pogoji delavcev. Delavci žive s svojimi družinami v barakah in šotorih, ki so do nemožnosti prenapolnjeni. Primanjkuje i barak i šotorov. Nastale so cele podzemeljske naselbine. Raztreseno ležeča prebivališča otežujejo kontrolo. Stenice in drug mrčes ženejo delavce dobesedno iz barak. Prehrana delavcev ni urejena, in to je vzrok, da delavci stav-bišča trumoma zapuščajo. Po izjavi stavbenega vodje je povzročil podjetju doslej trajni beg delavstva nad deset milijonov rubljev škode! Železnica Magnitaja Kartalv se nahaja v strašnem stanju in podjetje ne bo moglo začeti obratovati, Ce -e železnica temeljito ne uredi. Neki angleški časnikar je dejal ob svojem obisku v Magnitogorsku: