I> dubitata 14. mala 1941 ^ Ceto 54 Štev.20 Redazione • Amministrazione: Lubiana, Kopitarjeva 6 — Abbonamenti: Anno 38 din; L. 11.50. Estero anno 60 din. Nj* Vel. Kral] in Cesar slovenskim županom in prebivalstvu V odgovor n« vdanost» brzojavko, ki so jo bili poslali župani Ljubljanske pokrajine, kar je bilo poročano Nj. Veličanstvu Kralju in Cesarju, je Komisar dne & maja sprejel tole brzojavko: Kralj 19 Cmr « iskreno zahvaljuje vam, župani in slovenski prebivalci Ljubljanske pokrajine, za patri-o tiene izjave, ki jin je Vzvišeni Vladar z veseljem sprejel Spomenica slovenskih županov Rim, 8. maja. Župani slovenskih občin so ob svojem sprejemu Komisarju Ekscelenci Emili ju Grazioliju izročili tole spoauaico: Ducei Župani 105 občin, ki sestavljajo novo Ljubljansko pokrajino, si v imenu vsega prebivalstva dovoljujejo znova izreči svoje veselje in ponos, ker so bili slovenski kraji priključeni Kraljevim Italiji Duce! Rimske postave so resnično dale mir in pravico temu prebivajstvu ter so globoko segle v srca vseh sodržavljanov, kateri bodo s svojo popolno lojalnostjo in udanostjo ter s svojim delavnim prizadevanjem dokazali, da so tega vredni Slede podpisi vseh županov na čelu z ljubljanskim županom dr. Adlešičem, kateri je to spomenico prebraL Sindaci sloveni, riuniti nella Sala d'onore dell'Alto Commissariato, ringraziano tu nome dol popoj* sloveno per la costituitene della Provincia di Lubiana od esprimono alDuse 1'a.stewrarieBe den» nieaa e leale collaborasione. ,__e leale collaborasione. ., , Slovenski (.nani aa sborovsaia v stekleni dvorani palato Visokega Kemi.ar.aU, .kjer so v imenu slovenskega ljudstva israzill hvaieinest Daeeja sa »stanevitev Ljubljansko pokrajine ia voljo lojalnega ia vUMSgš sodelovanja. Poveljnik Armadnega zbora pri ljubljanskem iupanu Župan mesta Ljubljane dr. Juro Aditili je v soboto, B. maja popoldne, v palači Komisariata obiskal poveljnika armadnega sbora Nj. Eksc. generala Maria Robot ti ja ter ga poidravil v imenu mesta in prebivalstva. Dne 6. maja ob 9 je Nj. Eksc. general Mario Robo t ti vrnil obisk ljubljanskemu iupanu na mestnem magistratu. 2upan dr. AdleBiè je visokega dostojanstvenika sprejel v starodavni mestni hiši i ravnateljem in načelniki mestnih uradov.' Izrekel mu je v slovenskem ter ponovil v italijanskem jeiiku najspoštljivejše pozdrave, ki jih jo Nj. Eksc. iireka v imenu mesta Ljubljane .in njenega prebivalstva, ter se pri tej priliki nsjtoplrje zahvaljuje za prav lepo ravnanje Oboroiene Sile nasproti Ljubljani. Nj. Eksc. general Robotti se je zahvalil za posdrav ter izjavil, da se čuti počaščenega, ker lahko kot prvi poveljnik armadnega ibora pozdravi ljubljanskega iupana in mesto v mestni hiši. Prinaša pozdrave italijanske armade in ia-gotavlja, da bo prav tako kot civilna oblast tudi vojna oblast gojila do Ljubljane samo dobrohotnost ter sodelovala pri prisadevanjih sa koristi mestnega prebivalstva. - Po' slikovitem stopnišču je visokega gest« odpeljal (apen v svoj kabinet, kjer j« Nj. Bksceleue* general armadnega «bora Supanu iw»«il posebno prisnanje prebivalstva sa ksirektne obnašanje in sa: prijazne uslutnost, ki Jo tudi kmečko ljudstvo iskanj« italijanski vojski Dan Vojske in Imperija v Ljubljani Veličastna parada Italijanske Vojske pred očmi tisoče« ljubljanskega prebivalstva Italija obhaja vsako leto na dan 9. maja praznik Vojske in Imperija. Prvič se je praznoval ta praznik leta 1936 po zmagovito končani vojni v Abesiniji. Od takrat naprej pa se Ttiko leto praznuje z veliko slovesnostjo. Letos smo proslavo tega praznika prvič doživeli tudi v Ljubljani in to na zelo svečan in sijajno uspel način. Ljubljana se je zelo dobro pripravila. Vse mesto, zlasti pa ulice, kjer se jè razvijala parada vojaških čet, so bUe slavnostno in zelo lepo okrašene. Že prejšnje dni so ljudje veliko govorili o tej paradi, zlasti, ker kaj takega dosedaj niso bili vajeni. 2e zgodaj zjutraj se je začel dan v pričakovanju velike parade. Vedno več ljudi je začelo prihajati na določena zbirališča na Celovški In Bleiweiaovi cesti. Slovesnost sč je začela ob pol desetih dopoldne dne 9. maja. Do tega časa so se že zbrali tudi številni odlični gostje na tribuni, ki je bila postavljena na Bleiweiaovi cesti nasproti Tivoliju. Ta so bili zastopani najvišji predstavniki civilnih in vojaških oblasti, domači slovenski odličniki ter nekaj nemških gostov. Tako co bili med drugimi na tribuni: Ekscelenca Komisar Emilio Grazioli, knezoškoi dr. Gregorij Rozman, ljubljanski župan dr. Jure Adlešič, viceiederalni tajnik konzul de Turris, generalni konzul Guerrini M&raldi, bivši ban dr. Marko Natlačen In drugi. Poleg tega so bili zbrani na tribuni višji funkcionarji Visokega Komisariata ter precejšnje število italijanskih časnikarjev. Slovesnost se je začela, ko je postrojene čete vzdolž Celovške ceste pregledal poveljnik 2. armade Ekscelenca general Ambrosio V dražbi s poveljnikom armadnega zbora Eks-celenco generalom Robottijem ter divizijskim poveljnikom Ekscelenco generalom Fioreijzo-lijem. Po pregledu čet so se ti visoki odličniki postavili nasproti tribune, nakar ae je začel slavnostni mimohod. Kmalu po deseti je prišla prva edinica do častnih tribun. Bila je to vojaška godba, ki je vzbujala že prej pozornost občinstva, saj je bila kaj pestro sestavljena. Njeni zvoki so dajali takt za korake prve čete, ki je prišla za njo. Bila je to četa Kr. Karabinjerjev, ki je strumno pozdravila generatitelo. Nato je prišla vojska. BU je to I. Polk Sardinskih Grenadirjev, elitne čete Italijanske Vojni dogodki (Po italijanskih poročilih.) Vojno delovanje na Balkanu je nehalo. Italija in Nemčija sta s tvojimi oboroženimi silami povsod porazili ali pa izrinili angleške čete in njihove zaveznike. Pač pa italijanske «ete zasedajo dragega za drugim grške otoke. To zasedanje je važno zaradi tega, ker predstavljajo ti otoki zelo važna pomorska in letalska oporišča v borbi zoper angleško moč v .vzhodnem dela Sredozemskega morja. vedno j« v ospredja oborožen spor Hed Anglijo ia Irakom, kakor se imeifeje arabska dr Sava, ki se v glavnem razteza v 2« Vojske. Za poveljnikom polka je nosil zastaven častnik staroslavno zastavo polka, ki je bila deležna že mnogih odlikovanj. Za zastavo pa je bil razvrščen ves polk Sardinskih Grenadirjev. ki je prikorakal z rimskim korakom. Ob taktu godbe, ki je zamolklo dajala takt korakajočim, so se zvrstile posamezne čete polka v rimskem koraka pred poveljnikom in gosti, ki so pozdravljali poveljnike edi-nic in zastave. Za Sardinskimi Grenadirji ao pa prikorakali pešci. Bil je to IL pehotni polk s svojo godbo in katerega častniki, podčastniki in vojaki so nosili rdeče kravate. Posamezne čete so imele tudi številne puške-mitraljeze in pa strojnice. Tudi ta polk je deiiliral v rimskem koraku. Sledil je XIII. bataljon možnarjev kalibra 81, za njim pa XL baterija metakev ognja in min. Za tema dvema edinkama je korakal genijsld bataljon črnili srajc. Največjo pozornost so vzbujali odlično opremljeni alpine!, in sicer bataljona »Val Toče« in »Val Cenischia«. Vsak alpinec je nosil s seboj poleg puške in druge opreme tudi planinsko opremo, predvsem cepine. Postave in tipi alpincev so bili drugačni kot ostalega vojaštva, saj se je videlo, da so to gorjanci, navajeni na naporne vzpone. Alp i nei nosijo kravate zelene barve. Za tema dvema alpinskima bataljonoma je korakal tudi alpin-ski bataljon fašistične milice, kateri je sledil bataljon ženijskih čet. Nato je prišlo zelo številno topništvo. Najprej je šlo lahko topništvo s konjsko vprego, za njim pa planinsko topništvo. Hitri konji so v lahnem dira vozili številne topove in ostala vozila. njih. S topništvom je bila tudi gdMba na ko- Lahkemn topništva je sledilo težko topništvo, in sicer najprej daljnostrelni težki topovi, nato pa težki možnarji — vse motorizirano. Številna vozila so vozila težke topove in potrebni pribor. Vsak težki top je imel tvoj poseben traktor. Za njim: so prišli motorizirani ženijski oddelki Na okretnih vozilih ao notili s seboj številne radijske postaje, reflektorje, čolne za Mezopotamiji ob rekama Evirata in Tigrisu. Morda pomeni ta spor začetek novih dejani na bližnjem Vzhoda. Na vsak način pa je ira-ška zadeva za Anglijo precej sitna in celo nevarna. V Sicilskem preliva «o italijanska torped-na letala izvedla napel napad na angleške vojne ladje. Večja skupina angleških vojnih la- SŽZSf&i" pre™ «d "koda skozi SlciWrf preUv. Italijanska izvidniika le- ÌÌa.d8Y«l!edaJa I8 Pr€V0Z- i* sledil «ÄMÄ*" "ž,eSkim ^ , J*. S*™™« Amerik« prihajajo poročila, d« vojna stranka z R«os*veltom k Wflktejem hitro postavitev mostov in še mnogo drw*. potrebnega materiala. , Prišla je nato kemična četa, tudi vu no. rizirana. Na vozilih so vozili s seboj toJiH vse, kar je potrebno m kemično vojno, prvih vozeh pa so stali vojaki v maskii polni bojni opremi. Sledil je še motorizira ' tren. Razen tega je bik še večje število bol. 1 ničarskih avtomobilov, drugih vozil za prtr« ' vojaštva in materiala. S temi pomožnimi en-tami je bila zaključena parada. Poikovna godba S številnimi IstovnhU glasbili: bobni, flavtami, rogovi in pikat, |t napravila po svoji mogočnosti in jakosti privi vtis množičnega spremljevalca, ki dviga korak, vliva pogum, vdihava svežost ia ktepl voljo in vnemo v slehernem, ki stopa za njo, zroč v zmagoslavno zastavo. . • • v v ) I Silen uč.nek Sijajna parada j« naredila na mnogoit«. viko ljubljansko občinstvo krasen vtis. Ljudje so videli v strumni, sijajno oboroženi in disciplinirani vojski najboljše poroštvo za varaorf in nedotakljivost najmlajše izmed Italijsaridk Provinc, avtonomne Ljubljanske province, -Prvič so videli parado italijanskega vojaki, ki slovi po vsem sveta po svojem smislu m organizacijo in disciplino, sksti pa po troji srčni kulturi in po svojem oevajalnem in ljudi pridobivajočem vedenju. Prav tako so ljudje ' občudovali tehnično opremo italijanske Vojske. Č« pomislimo, da se je razvijal pred nani le del one veličastne sile, ki jo je pognal t strumen pogon po vseh delih sveta Duce, moramo prozna ti, da je vsa ta organizacija Italijanske Oborožena Sik nakaj edinstvenega. Ob tako veliki sili se nam Slovencem ni bati ničesar. Mirno lahko nadaljujemo svoje delo v varstvu sile, ki ne vzbuja atrahu ali gnwe, ampak vzbuja simpatije ia priklepa srca. 2< prve dni se je naše ljudstvo prepričak o svetlih namenih Italijanske Vojaka, ko je ta por-sod zasledovala pri tvojem udejstvovanja 1« mir, red k blagostanje ljudatva ter spoštova-nje slovenskih običajev, njegovih verskih in narodnih navad. Vse to bo ljudstvo znalo ceniti. Zato 9. maj ni bil b praznik Italijanke Vojake k Imperija, ampak tudi praznik slo-ventkega ljudstva, Id j« videlo v Vojski poroštvo svojega blagostanja. na čelu zmeraj bolj kajaka sa vstop Amerike v vojno. Sovjetska Rusija pa je dala uradno izjavo, da te ona ne pripravlja za vstop v vojno. Pae pa je naatak v tej deželi važna tpreaemba. Stalin, ki je bil do aedaj k tajnik komunistih stranka, k sam prevzel predsedstvo vkde. Po ■aHh uradnik poročilih pa k ta sprememba zgolj notranjega značaja. Na zahodu so enova z vso «BovMostfo oživeli letalski napadL Nemška letala mečejo bombe najtežjega kalibra na angleška «nests. Tudi Angkži napadajo, vendar pa so s fimi napadi, kakor pravijo nemika uradna poročila, povzročili dokaj mfck škod«. Dne 15. mai* tega leta mine 50 let, od je beila svetovno znana in nad vse po-okrožnica papeža Leona XIII o de-v*>rašanju, znana pod imenom »Re-novarum«. Istega dne pa slavimo tndi desetletnico nič manj slavne okrožnice pokojnega Pija XI prav tako o delavskem in splo-ino o socialnem vprašanja, namreč okrožnice anno«. Nista velepomembni ti okrožnici samo ca nas katoličane, marveč ves svet. V časa, ko so bili delavski in nižji sloji tako rekoč prepuščeni na mi- i in nemilost brezsrčnega kapitalizma, j« | dvignil svoj glas poglavar Cerkve Leon XIII ter zahteval za delavstvo pravice, spoštovanje njegovega dostojanstva ter postavil socialni program, ki naj z njegovo pomočjo delavstvo in vsi dobromisleči ljudje rešijo bedne sloje iz njihovega žalostnega položaja. Od takrat naprej se je začelo neutrudno delo za povzdigo delavstva. Na čelu vseh je stala katoliška Cerkev. Vendar pa v tem svetem boju Cerkev ni bila sama. Tudi države so spoznale svojo dolžnost ter naredile mnogo, da se olajša ali pa odpravi beda delavcev. V štiridesetih letih po izidu Leonove okrožnice se je storilo mnogo dobrega in koristnega. Toda novi časi in spremenjene razmere so prinesle nešteto novih težav, ki so povzročale po vsem svetn nezadovoljstvo, nemir in revolucijo med nižjimi sloji. Treba je bilo pokazati jasno pot in določno zarisati program velike obnove, ki mora priti, če hoče človeštvo priti do zaželenega socialnega miru. In to jasno pot, ta program socialne obnove je pokazal veliki papež Pij XI v svoji okrožnici »Quadragesimo anno«. Pokazal je najprej podjetnikom, gospodarjem in sploh državi pot, po kateri naj hodijo, da ne bodo več zatirali človeškega dostojanstva v delavstvu, pokazal pa je tndi delavcem pot, po kateri naj se borijo za svoje pravice, da ne padejo še v večje gorje socializma in komunizma. V današnjih vojnih okoliščinah smo na socialni program katoliške Cerkve skoraj nekako pozabili. Resnica pa je, da je socialno vprašanje v mnogočem gibalo vsega sodobnega dogajanja. Prej ali slej bo v marsikateri državi | stopilo zopet z vso silo na dan ter zahtevalo od katoličanov veliko truda in napora. Naš« dolžnost je sedaj, da se s socialnim naukom velikih okrožnic »Rerum novarum« in »Qua« dragesimo anno« čim bolj seznanimo, da to* cialni nauk katoliške Cerkve obvladamo ka« kor nekak socialni katekizem, kajti dosedanje borba med narodi, je borba za nov in boljši socialni red na vsem svetu. Kmet pred novimi nalogami Vsi za enega, eden za vse! To lepo in koristno načelo dobro poznajo vsi pravi zadružniki, kajti na njem sloni zadružno delo in uspehi. Casi, v katerih živimo, pa neizprosno terjajo od vsakega našega človeka, pa naj bo zadrug ar ali ne, pa naj bo tega ali onega poklica in stanu, da načelo složnega sodelovanja napiše na prapor vsega svojega dejanja in nehanja. Prav posebno pa je potrebno, da 9e po načelu: »Vsi za enega, eden za vse« ravnajo naši kmečki ljudje. Važne dolžnosti kmeta Vojna prinaša s seboj težave, ki jih občutimo vsi. V prvi vrsti mislimo na pomanjkanje vsakdanjih potrebščin, med njimi pa predvsem na pomanjkanje živeža. Ravno živež pa proizvaja kmet, ki se mora v sedanjih časih v dno duše zavedati, da ima do drugih stanov naroda ne tamo zahteve, ampak tudi dolžnosti. Vedno smo s poudarkom naglašati, da kmečki stan z vsemi svojimi vrlinami in pomembnimi lastnostmi ni in ne more biti samemu sebi namen, marveč da predstavlja le osnovni člen narodnega občestva. In nikoH nismo pozabili naglasi ti, govoreč o kmetu kot jedru naroda, da iz tega dejstva sledijo sicer velike in važne dolžnosti drugih stanov in slojev do kmečkega stanu, a nič manj velike dolžnosti kmečkega stanu do drugih. Pridelki so dobili ceno V minulih letih velike gospodarske krize je res največ trpel kmet A vsak resnicoljuben človek mora priznati, "da se je za kmeta tudi marsikaj naredilo, da bi se mu olajšal položaj, ki je bri posledica •vetovnogospodarskih razmer. Marsičesa pa ni bilo mogoče uredi«; zlasti ni bilo mogoče regulirati cen, kajti poprej smo bili odvisni od cen na zunanjih tržiščih. Cim se ie začela sedanja vojna, so se cene kmetijskih pridelkov začele polagoma, a vztrajno dvigati in danes ne drži več trditev, da mora kmet svoj pridelek dati napol zastonj. Svetovne gospodarske razmere so se zasukale tako, da gre danes vsak pridelek zemlje v dober denar m se lahko proda. Cim boli primanjkuje živeža, tem boli se širi povpraševanj« po življenjskih potrebščinah, kar nujno vplfva na zadržanje in ravnanje kmeta-pridelovalca. Tem bolj tudi raste nevarnost, da bi kmetje na škodo drugih slojev naroda izkoriščali težke prilike v svoj prid. Proč stranke, proč prepiri! »Domoljub« se je vedno in ob vsakem času izkazal zvestega prijatelja kmečkega 6tanu. Odkrito se je boril za njegove pravice, poročal o njegovih prizadevanjih m zahteval in zastavit svojo besedo za dobrobit slovenskega kmeta. Tudi v sedanjih prilikah hoče »Domoljub« ostati zvest svojemu na- čelu in povedati kmečkim ljudem, da je koli umestno držati se v dejanju preti reka: Vsi m enega, eden za vse! Najprej med seboj. Iz zavisti m nevoščljivo«ti porojene prepire med sosedi je treba brezpogojno odstraniti z dnevnega reda. Na vasi naj vlada samo prijateljstvo in medsebojna pomoč. Ce so si v mir-, nih, normalnih časih ljudje na kmetih skočili v lase, sicer ni bilo prav, a bilo je vsaj razumljivo; danes ni. Ce so se prej ločili kmetje po politični pripadnosti, je bilo sicer stanu v škodo, vendar je bilo razložljivo; danes ni in ne more biti. In tako naprej! Vsi stanovi složni! Načelo: vsi za enega, eden za vse, pa mora veljati tudi za razmerje med kmetom in nekmetom — delavcem in meščanom. Ne pozabimo nikoli, da se bodo vojna in vojne gospodarske razmere nekega dne končale! In da bodo nastopHi časi, ko bo treba, da bodo drugi stanovi upoštevati težko gospodarsko stanje, v katero bo spet zabredel kmečki stan in mu prožili svojo pomoč. V razmeroma ugodnih gospodarskih časih je treba miš«« na (Nadaljevanj« na prihodnji strani spodaj.) Kmetje, delavci in drugi! V današnjih razmerah je „Domoljub" vsem stanovom najboljši prijatelj in svetovalec. Zato na| ne bo slovenske hiše brez „Domoljuba" ! VELIKA OBLETNICA 1891-1931-1941 n Domoljub" vam hoče pomagati Seznam najdenih konj h občine Dobrova pri Ljubljani nam je prinesel požrtvovalni g. tajnik Sadar dolg seznam izgubljene živin«. Ponovno počivamo naia županstva, da nam pošiljajo sezname živine, ki že ni v rokah pravih lastnikov. S tem bodo naredili ljudstvu neizmerno uslugo. Našli so se konji s sledečimi številkami: 356: konj pram, zadnja desna noga do sklepa bela. 1012/3: kobila prama z zvezdo, 7 let stara. 3001: kobila prama, zadnje noge bele. 3071: konj fuks, lisast, na gornji ustni. 1090: konj pram, 16 let 10: konj belec, 5 let. 46: konj belec, 18 let. 9651: konj fuks z liso, ustna bela, 4 leta. 818: kobila prama z malo liso, 16 let. 959: konj, 16 let. 77/151: konj fuks z liso, ustna bela, zadnja leva malo bela. 307: konj fuke z H so na glavi, 8 let 1027: kobila črna, zadnja desoa na kroni bela', 10 let 254: konj temno rjav, 4 leta. 47: konj pram z liso, na ustnih bel, noge pol bele. 22: konj Smel, 5 let. 989: konj fuks, 5 let. 94: konj širne), 10 let. 4353: konj pram. 139: konj pram. 141: konj pram. 210: kobila šinila. 9: konj pram. 142: konj rdeč. 65: kot») šimel. 129: konj pram. 129: konj fuks. 2202: kobila prama, 665. konj šimel. 2583: konj mišast z «do gtiVo. V 117: konj rjav. 93: konj sire. 411: konj pram. 4153: konj. . 100: kobila širola. 129: konj fuks z liso. 43: kom fuks. 190: koOj rjav. 2319: loonj črn. 159: kobila črna. 25: kobila rdeča. 8: kobila prama. 8: konj črn pram. 23: kobila prama. 574: koni bel. 574: kon bel. 715: kobila rdeča. 178: kobila. 100: kobila črna z liso na glavi. 20/19: konj črn z malo liso. 15: konj bel. 419 C. C. U.: kottj faks, rapast, šepast 283: konj luks. 1027: konj pram. 22: kobila prama. 3122/648: kobila rjava. 30 C: konj si ras t. Z. 83: konj luks. 4047: konj fuks. 21: kobila prama. 62: konj pram. 124: konj pram, sprednji nogi beli, srednje težak. 56: konj pram z belo liso na čeki, zadnji nogi beli. 3: konj pram z belo liso. 42: konj pram. 42: konj luks. 138: kobila prama. 28: kobila črna prama, na hrbtu bela lisa, majhna. 18: kobila majhna, Črna. 1727: konj luks lisast, smrček bel, 4 noge bele s komatom. 2588: kobila fuksa z Uso na čelu, zadnje noge bele, težka. 026: kobila fuksa z ostriženo grivo. 140: konj bel, na nogah sirast 131: konj črn. 23: konj fuks z belo liso. 071: konj fuks z belo liso. 611: konj črn z belo liso. 121: konj eisen, šimel. 38: kobila prama. 82: konj fuks, na čelu dolga bela lisa, na levo oko slep. 60: konj i malo liso na glavi, pram. 182: konj črn z ostriženo grivo. 4: kobila prama, bela lisa, leva noga bela. 62: konj črn, nà got*u bela lis*. 125: konj šimel, ostrižena griva. 183: konj fuks na čelu zvezda. 40: konj pram. 55: kobila prama, bela lisa prve hi in desna zadnja bela. 218: kobila prama z belo Imo. 0/63: kobila prama, na d«no oko B 11/301: kobila prama z belo liso. 074: konj pram. 180: konj pram. 0127 ali 6127: kobila prama, na gobcu kisa. 4160: konj pram, 10 let. 173: kooj pram, 10 let 1016: kobri* prama. 179: kobila prama. 1238: konj pram t liso, širok, 5 le. 713: konj črn z liso, zadnja desna pol bela. 714: kobila prama, temna brez znaka. 6146: kobila prama, zadnja desna noga bela i liso, 5 let. 51: kobila fuksa z liso. 557: kobila fuksa. 2262: konj pram. Na razpolago je i« več konj s opisom brez žigov, ki ao na vpogled. »e izvedo pri Ivanu Sadar, Dobrova 77 3125: konj fuks. 145: konj pram z liso na glavi. 3822: konj črn in kobila s komatom in vozom. 1062: konj z liso na čelu. 17: konj z liso na čelu. 130 ia 131: fuks in sire. 117: kobila črna, zadnje noge bde z liso. 150: konj fuke. 79: konj pram, 18: fuks z liso. 9: konj šimel. 29(24: konj fuks. 692: kobila črna. 2256: konj fuks. 40: kobila sirasta. 113: kobiia sirasta. 1195: konj šimel. 335: konj fuks. 3036: 3037. pram. 3204: konj pram z cvetko. 1679: kobila fuksa z liso, prednja leva in zadnja desna noga bdi. 2801: kobila prama. 1114: konj fuks z liso, visok, močan. 148: kobila fuksa, na glavi dolgo Kso, obe zadnji visoko beli. 049: konj pram, zadnja leva v bic-lju bela, na hrbtu . mala bda bea. B 9/8: kom šimel, bel. 69: kobila prama na glavi zvezda, ' " desna prednja m desna zadnja v biclju beli. 161: konj šimel, zeleni o, srednje velik. 5070: konj fuks z bdo Uso, zadnja desna bela, velik. 425: konj fuke z Kso, leva zadnja v | biclju bela. 3: kom črno kostanjev, brez znaka. 915: konj fuks z belo grivo n* glivi,' nà čelu zvezda. - - 1 229: kobila črno rdeča, prama, srednja. 1069: konj svetlo rjav, na glavi zvezda. 429: kobila temno rjava, na glavi zvezda, na desnem hrbtu bela lisa. 276: kobila črno težka, brez znaka. 141: kobila rjava z belo grivo, zvezda. 221: konj pram, leva prednja v biclju bela, na glavi lisa. 193: konj črn, zadnja noga v biclju bela, na levem brfttu mala bela pika. 81 : konj zelenko, 150 cm, brez znaj». 124: konj pram z zvezdo, zadnja desna v biclju bela. 258: kobila črna, na glavi mala zve. zda. 37: kobila rjava, na smrčku bda Hsa. 57: konj zelenko, 155 cm. B 7/61: konj fuks, na glavi mala lisa. 95 aiti 96: konj belec šimd, star ca 14 leL 28: kobila fuksa na glavi mala bela lisa, 160 cm. 6131: kobila prama, zadnja leva v biclju bela 160 cm. 76: tablica, konj pram, svetel, na glavi bda dolga lisa, 162 cm. 182 ali 102: konj fuks, lisičje barve, na glavi zvezda, 158/190. 16: konj pram z zvezdo ia liso, 160 cm. 13: konj svetlo rdeč, vse noge visoko bde, na glavi dolgo Kso. 276: kobiia temno rdeča, zadnja desna v biclju bda zvezda io Usa. 1191: kobila rjava (plesni va), 170 cm. 176: kobila rjava, temna, 149 cm. 215: kobila fuksa, da glavi zvezda, srednja težka, s komatom in vozom. 01 : konj pram z dolgo liso, vse noge visoko bele. 29: konj temni, pram, na glavi mala lisa. 16: k »Oöe, odpusti jim, saj ne vedo, kaj delajo«. Vse.divje veselje. Jc i me je kdaj zajelo, mi je v srcu venelo, ko sem strmel v prašno sinje nebo nad njim, kakor da p»iöakujem, da bom gori koga zajedaj. »Oče«, je dejal takrat, ko jo povzdignil odi, ejl ia njegove oči so mi pravde, da je gori nekaj videj. Kakšna prikazen je ležala za temi umirajočimi očmi, ni, da bi umrljiv človek vedel. »Oče!« In tedaj je prišlo nädme, da je Suzana rekla, da je božji Sin. Če. bi ta.človek morebiti prav zares bil božji sin, gotovo ni nikogar, ki bi bil njemu enak. ■ In moje roke so ga na krii pri-bile... Oči so mi obstale na njegovih nogah. In znova sem štel kaplje krvi. Počasi, ah tako počasi so polzele po tetanobarvnem I neu. In ko sem tako gledal, mi j« krik llerinov znova zazvenel po ušeših. Nato sem zaslišal pokojni jok žene, ki se je ob vznožju križa zgrudila «a tla, »Moj sini moj simf« je ječala, »prav tako je, kakor je zapisal prerok.. • Kakor jagnje »o ga peljali v zakol. Tri in tridewet let jo preteklo, odkar ti ie tam doli v betlebemskem hlevu moje telo dalo življenje; in zdaj je tvoje telo uničeno in tvoja kri prelita, in ti nosis grehe sveta. 0 moj šini moj sin!« Počasi so ji tekle solze, na te drgetajoče noge, ko je vzela prtič iu škrlatne madeže skušala obrisati. Tedaj so se usta Nazarečana odprle, in pogledal je na učenca Janeza, nato pa na svojo mater in rekel: »Glej, tvoja matiljj ■ ... . Zelo nežno je učenec jokajoeo zeao odpeljal nazaj k njeni družbi. Prav mod tem je neka žena, sklonjena pod težo let —i Rufus jo je spoznaj za betleliemsko Ìoano — pri jokala in goklelyiiif k vznožju ;riža- Počasi je bežal Sns. ko jem vsak Irenitk-k pazil na t«,.izmučeno postavo, ki je tam visela. Smrtna bledota obraza se je spremen ila v temno zagorelo, in oči so postale steklene. S je/HVO f Rado Kašelj V soboto, dne 10. nuja je ▼ Ljubljani umrl člaa slov«nske Akademije znanosti in umetnosti, vse-uäJifti profesor dr. Rado Kušej. Bil je inani slovenski pravnik ia strokovnjak za cerkveno pravo. Roda se j« v Libučah pri Pliberku na Koroškem. Bil je vedno navdušen Slovenec ia veren katoličan, ki sv. oaie ob nedeljah ni opustiL Dr. Rado Kušej |e bil velik Slovenec, sprejet ie za firlje-nja med llormtf nesmrtnih«. Naj počiva v ntirul Kmetje — pomagajte dns drugemu pri iskanju živine ! ^ Domače novice d Lep članek o Ljubljani in ljubljanskem Tivoliju je napisal v tržaškem »Piccolu« načelnik tiskovnega urada pri Visokem Komisariatu, gosp. Tigoli. d Na prvo majnikovo nedeljo je priredila vojaška godba italijanskega Armadnega zbora na ljubljanskem Kongresnem trgu promenadni koncert z odličnim sporedom in krasnim izvajanjem. Vzlic slabemu vremena je poslušalo koncert izredno mnogo občinstva. d Italijani naju. Dva železniška mostova, ki so jih znova popravili italijanski inženirski oddelki, so spet izročili prometu, prav tako tudi že-lezniiko progo Postojna-Logatec. Po komaj osmih dneh sta bila omenjena mostova spet zgrajena. d Katoličan povsod brate ima. Vsako nedeljo opažajo verniki, tako v mestu kot na deieli, ki prihajajo k bolj zgodnjim mašam, da prihaja v cerkve k božji službi izredno veliko število italijanskih vojakov, podčastnikov in častnikov. Zlasti nekatere farne cerkve, ki so bliže bivališčem vojakov, so izredno obiskan« Italijanski vojaki po-boino zasledujejo najsvetejšo daritev in prav velikodušno ia radi darujejo v puščico z« cerkvene potrebe d Poleg domačega tiska nosijo üvahni dečki po ljubljanskih ulicah v zadnjem času tudi itali-ianake dnevnike, ki redno prihajajo v Ljubljano. — V veljavo je stopila odredba Nj. Eks. Visokega Komisarja glede dvojezičnih napisov v javnih lokalih, kar obrtniki točno vri«. Drugače «i p« mlado ia staro prizadeva, da se vsaj v nekoliki meri prej »»znani z italijanščino, d la Gorice poročajo italijanski Usti, da j« med hudim bojem okrog Bitolja ostal na bojiiču podporočnik Friderik Lefean ii Goric«. Opravili so sanj ž« maio zadušnico. T« dni p« j« prejela srečna» meti vest, da je sin i« Sv ia s« nahaja v Rimu. Vsa sreča« s« j« takoj odpeljal« iz Goric« v Rim. d Za «ste, ki potujejo a« «zemlje, medeno po Neme ih. Nemški konzulat opozarja, da se sprejemajo prošnje za izdajo dovolil za prekoračenje meje v obmejni pa«, na Spodaje Štajersko jn . Gorenjsko samo, č« s« prediali slika prosil"' Pristojbina zn«*a lft odaoena 30 din. °a> d Vodstvo mestne občine v Mariboru je v ro kah politične g« komisarja dr. Knaus» » Gradca Poteg njega pa vodita posle tudi Mariborčana dr' Badi in dr. Hölzer. d Z« novega zagrebškega žapaa« je bil „ stavljen Ivan Werner. ökuuub j« posebna prednost odva. (a(nega vodstva Darmol. Vrhu te g« delula milo in brez bolečin Zato utivaio odrasli in otroci radi Darmol caa^EšSas* d Djakovska stolnica poškodovana. V bojih, ki so bili na veliki petek med umikajočo se srbsko vojsko in hrvatskimi četami, je srbska vojska izstrelila na Djakovo nekaj granat. Pri tem «ta dve granati zadeli djakovsko katedralo in jo poškodovali. Tudi škofijski dvorec je bil poškodovan od strojniških krogel. d V reda obratujejo znane mariborske tekstilne tovarne Hutter, Doctor ia drug ter tovaraa Rosner. Zupani — speročajte nam saznama kenj in druge živine, ki še niša v rekah lastnikov ! d Sprememb« avtobusnega voznega rad« na progi Ljubljana - Studenec - Vevče - Polj« - Zg. Kašelj. Ob delavnikih odhod iz Ljubljane ob 7.30, 11.» in 14.30. Odhod iz Zg. Kašlja ob 8, 12 m 15. Ob nedeljah in praznikih odhod iz Ljubljane ob 11.30, 14.30 in 17.30. Odhod k Zg. Kailja ob 12, 15 in 18. d HrvateU tobak. Z ustanovitvijo neodvisne držav« Hrvatske jé> Hrvatska dobila tudi pokrajine, v katerih raste najboljše vrste tobak. Predvsem v Bosni in Hercegovini. Te dni j« državno ie premikal s stran i na straia, kakor da se hoče od bolečin oddahniti. Tedaj je hudodelec na desni Galileje« n-pregovoril čudne besede; meni so besede bilé skrivnost; saj je svoje hrepeneče oči upiral v Bi »žareča irove in prosit: »Gospod, spomni se me, ko prideš v svoje kraljestvo.« Nežno se mu je Naaarečan nasmehnil in m« milo dejal: »še daaes boš z menoj v rajo « u.j£?T0 m mi 4e »darile ▼ ašesa. HuMetoe m mir več izpregovorii, p« tudi ai M» videti, d« bi šč kaj trpet Tedaj se je sonce nenadoma pomračilo ia sel«l« tema j« legi« >, zemlja Lüor da je "ff*1" «v«a grič odrezal« »ebesom izpred ofe. Gluha titola je padla «a množico; temi g°J- Li; v,e *£i M P««'«'« mračne in ptoine Nobeae svetlobe ai bilo razen iznad knia kjer i« rfoW svetlordeè trak režal med IÜLZ1 !ÌSr' da «ama krvave- «tatua rdeča svetlob« je odsevata t čelade, Atepa, meča ta »ulice. Cofe viseče postave je *rto- f«.ljudje! ki so si strrto«« gredah v obraz », videli, da je vsako oko v tej wtnhctw, svetlob» grozotno s krvjo j* V'»1 Predirea kliVr >Hoj Bo^l Moj Bogf zakaj «j m« zapnMil?« i a Iwben """'jiv človek ai 'i11*«!' P" £* tudi slišal ae bo, dokler » ai£E& »!*••■ k"k * "«Polnil m ^m^r '^1"']^? ** mi P® tel«» JLa- S'i'VÄ froze. Vedel ki^lrfl'.i'J i®»aškeg» «rea; |rik nekoga, {Lfe W li*'*" kralj „d srce j« *aMp'«Z!&2i »MM« o« ». zaovTs. š^jJS ^ B« nega razodevali bližajoč se smrt. Pa je celo v najbolj temni uri okoli glave Nazarena na ostal žarek svit- Dihanje je postajalo vedno napornejše. Ko so galilejske žene videle, da se bliža konec, so se križn približale m se z lju bezn r vi hm bcsodani tolažile. Učenec janež je stal zraven mene. ČirtžJ sem, kako mu je telo drgetaj ko je hotel v žalostnem src« zadušiti težke vzdihe Se temneje je postalo. Krvavoidcča reža se je skoz težki gosti »rak še plašaej« bleščala. Za-»0 klo liruiucnje je vstajalo; nekje je v grozi krik nit« ženska; drugi »o žebraJi molitve, ve->h jep» molčala- Tema sama. se i« zdelo, je dihala. Pogledal sem umirajočega. Za glavo mu je trepetal« luč. Pisava napis« je bilà, kakor da je napisana s kivj«: JEZUS NAZAREČAN KRALJ JUDOV. Črke so me pekle v dušo. Z"» je postajal temnejši, gostejši, vedno ,4 «r»- Vedno bolj plašno in grozotno je žarela svetlo rdeča luč. Cfava se je Gafilejcu pačasi z asolai« okoli in okoli, kakor da vse opazuje. Videl sera njegove oči. motne v omi-ranja, na še vedno pekoče... gledale so v moj«. Nato se j« njegov g Im zaslišal v umirajočem šepetu: »Dopolnjeno je«. Vse je bilo tih* V to MHoto se je «mira/o-čega «la« razlegel v prečmtoi mogočnosti: »Oče, v tvoje veke izroča» svojo dušo«. Za troautek le globlji molk... Dreveneli telo stegnilo naprej, se napelo m streslo. Mogočen krik, po)T«tr£ trenutek so svetlo rdefo relo, ki se je Pokrili «Maki. Pokoj JJ P«*rg»l« oAtoljeno godr«j»je grom* i.m u ' sosednjimi griči, kakor da je že kar molk posta» aevarea ia nesnosem Grasljavrca je prihajala bliže in Miie. Glasneje in sttakotneje je »nlHU, dokler se ai zardelo, da tfneelji nebes iečč ia s« majó nad glavami. Tedaj se Je nenadoma zgrnilo nad nas. /emlja se stresla in zazibala, ozračje je bilo polno plašnih krtkov in ječanja; kletev in molitev; in razlegalo se je poka «je «kal. Za kratek trenutek je zobčast blisk razodel nebe« in trdo, golo zemljo r njenimi tremi križi. Veter je zatulil preko griča, i« poplave izpod nebes so se nad nami razdivjale. In iznad vsega hruma in viharja sem »ttšal glas, ki je vpil: »Oče, «ko moraš nmoriti njega, a »jim umori tudi svojega sina...« Vrglo me je pred križem na obraz. Ko sem Oft zopet odprl, je tema počasi minevata. Gledal sem. Tauile so stali tisti trije kri». Prrd njmii so klečale jokajoče lene Vojaki so Mali kakor ljudje, ki ne vedo, kaj bi. Po dnhovnikih » sodrgi ni bilo dnha ne sinka, raze* to, d« se ie pod mestnimi vrati trum» IjHdi bila drug z drugim d« se v vsej naglici zrinejo »koz vrat* Lreimj ;« s*»l pred srednjim krilen in povzdignil svojo sulico: »Resnično«, je dejal, »ta ftlovek ai bil nihče drag, kakor božji sin«. Sredi teme so se žalujoče galilejske le»o zbrale okoli križa; in a njimi je bil Bartimej, stari pastir ia učenec, ki ca je Rufus klical za Janeza. No in zdaj je kazalo ' da je tega Janeza zelo pretreslo. Ko je namreč zopet stol zraven mene, mu je feto trepetalo od ganotja. Trudil se je. da bi vzdihe zadušil, medtem ko je Ga-Itlejceia govoril tolažilae besede. Zmirfeuo srce se im je trgalo, ko se« poslušal to bridko, žalujočo skupino, kako so drug drugemu govorili tolazljive besede, ko »o v tistem plašnem svitu »tal» zraven mrtvega telesa križanega. (NadoRavsato pftitjll) vodstvo odobrilo polno saditev tobaka, približno 350 milijonov sadik na vsem svojem tobačnem področju. Prihodnje dni bo ustanovljeno tudi posebno ravnateljstvo monopolov Driave Hrvatske, ki bo vodilo vse tobačno gospodarstvo. d Hitlerjugendheim. Na bivšem banovinskem vzornem posestvu v SvečinI, kjer je bila prej kme-tijsko-gospodinjska šola, so sedaj teiaji za nemško mladino. Zavod sam bodo v kratkem spremenili v Hitlerjugendheim. d Predsedniltvo zagrebške Trgovske zbornice je «profilo misel ustanovitev hrvatsko-nemške, hrv.-italijanske, hrvatsko-madžarke in hrv.-slova ške zbornice. , , d Nov tednik. V Mariboru ]e izšla prva šte vilka novega tednika, ki nosi ime »Štajerski go ■podar«. List tiskajo v Mariborski tiskarni. d Na posameznih ljudskih iolab na Spodniem Štajerskem ao začeli že « poukom, Iti pa je samo v nemškem jeziku. Pouk je samo za dečke od 10. do 14. leta. . ...... d »Mitteilungsblatt« se imenuje ust, ki ga izdaja politični komisar v Celju in ki objavlja odredbe v nemškem in slovenskem jeziku. d Pozor aa granatel V Gornji vasi pri Št. Jerneju je našel 10 letni posestnikov «in France Poto-Car granato, s katero *• j« nato igral Granata je eksplodirala in dečka «mrtno poškodovala. — Jože Beve, star 28 let je iel iz vinograda v Vinjem vrhu proti domu. Na potu j« zadel s nogo v granato, ki j« bila v blatu. Granata j« eksplodirala. Beve ja dobil huda poškodbe po v«em telesu. d Razne nezgode. Pri vožnji « kolesom si je zlomila novo 33 letna Ljubljančanka Marija Dhorn. — S kolesa je padla in se močno potolkla po glavi 34 letna zasebnica Roza Šnabelj iz Kamnika. — S puškinim kopitom i« bil udarjen po glavi posestnikov «in Pater Habjan ia Trzina' in je bil prepeljan • pretresenimi možgani v bolnišnico. d »Za aom« ja na«lov zagrebškemu listu, ki j« tiskan hkrati v treh jezikih, v hrvaščini, italijanščini in nemščini. d Obvezni jezik v vsaj Macedoni ji je postala bolgarščina. d Desetino vsega boksita aa svetu ima Dalmacija. Boksit *e rabi za proizvodnjo aluminija. d Učencem školovih zavodov! Vsi učenci, zlasti pa oamoiolci Škofijske klasične gimnazije v St Vidu nad Ljubljano, naj «e takoj vpišejo na klasični gimnaziji v Ljubljani. — Ravnateljstvo. d Veliki sagrebild park Maksimir «o zasadili t krompirjem. d Drobne is Zagreba. Na Hrvatskem nameravajo vpeljati za vte življenjske potrebščine karte. — V Zagrebu je izšla naredba. po kateri se mora na orna zemlja obdelovati Za neizvajanje tega so določene visoka kazni. — Prepovedano je od-«vojevanje nepremičnin kakor tudi vpisovanje hipotek. — Prodaja motornih vozil je dovoljena s posebnim dovoljenjem ministrstva narodnega gospodarstva, oddelek za trgovino, industrijo in obrt, prometnega odseka za motorna vozila. — Izšla je zakonska odredba, po kateri je uvedena kontrola denarja, vrednotami in predmeti, ki se nahajajo v predalih (safejih) denarnih zavodov in drugih gospodarskih podjetij. Safeji bodo komi-«ijiko pregledani, gotovina bo izločena na tekoči Slovenske žrtve vojske (Nadaljevanje.) 30. Janež Peierlin, oče Številne družine, doma iz Velike Poljane, p. Ortnek, padel veliki teden. 31. Martin Munda, zadružni ravnatelj iz Ormoža, se je peljal z avtomobilom. Na cesti so bile položene mine. Avtomobil je zavozil na mino, ki je eksplodirala. Pri tem je bil Munda ubit. 32., 33., 34. Dr. Stanko Mencinger, šef kabineta gradbenega ministra v Belgradu, njegova žena roj. Fermevčeva iz Ptuja ki otrok, so bili ubiti ob priliki bombardiranja Belgrada dne 6. aprila. 35. Francka Meden, služkinja in najboljša pevka pri slov. mašah ter vneta delavka v katoliških belgrajokih kulturnih organizacijah, je bila ubita ob priliki bombardiranja Belgrada 6. aprila. 36. I. Kalmanova roj. Kopač, žena vrtnarja, doma iz Novega mesta, je bila ubita obenem z ministrom dr. Kulovcem na Dedinju v Belgradu. 37. Martin Oaberc. župnik v Oornji Radgoni, i padel po nesreči zadet od krogle iz strojnice na | cvetno nedeljo, 6. aprila zjutraj. I račun. Nadaljnje razpolaganje z vsebino safeja je mogoče samo • posebnim odobrenjem pristojnega ministrstva za narodno gospodarstvo. d Veliko zanimanje za smrekovo čresio bo predvidoma leto«. Zato naj posestniki pazijo, da bodo vse posekane smreke lepo obeljene in čresio lepo osušeno, ker bodo za tako blago dosegli gotovo lepe cene. d Uradi policijska uprave v Šubičevi ulici v Ljubljani poalujejo do nadaljnjega vsak dan od 8.30-12.30 in od 15.30-18.30. d Prejšnji Glavni trg v Mariboru je sedaj pre" imenovan v Adolf Hitler Platz, prejšnja Strossma-yerjeva ulica pa po svoječasnem županu v Schmie-derergasse. d Prt velikem letalskem napadu na Belgrad je bilo — poleg voditelja dr. Kulovca — ubitih še več Slovencev. Na cvetno nedeljo je bomba smrtno zadela tričlansko družino dr. Mencingerjevo, ki je bil načelnik v ministrstvu dr Kulovca. Isti dan je zadela podobna usoda družino kapeta-na Frana Jeraja. Libiti sta bili soproga Marija in vseučiliščnica, hčerka Marica. d Precej ikode na sadnem drevju, zlasti na hruškah, ki pravkar cveto, je napravila alana, ki je padla 6. maja. d Avtobusna zveza je ukinjena na progi Ljubljana - Sneberje • Sv. Jakob - Beričevo -Dolsko. d Posebni društveni komisarji na Sp. Štajerskem odločajo o obstanku in delovanju posameznih društev. d Vsedel se |e železniški podvoz med Slovensko Bistrico in Pragerskim. Bil je ob priliki vojnih dogodkov porušen. Železniški promet «e vrši čez klanec i prestopanjem. Pri tem bližnji prebivalci, ki prejemajo za nošenj« prtljage napitnino, dobro zaslužijo. d Rogaška Slatina |e pravi raj... Graški časopis »Tagespost« trdi v daljšem članku o Rogaški Slatini, da «o to štajerske Karlove Vari. Na Spodnjem Stajerakem, da je še precej vrelcev neodkritih in tako predstavlja ta dežela kopališko pokrajino, da Nemčija podobne ne more pokazati. d Pomembno cerkveno slavje je bilo v nedeljo v cerkvi sv. Jožefa v Ljubljani Škof dr. Rož-man je posvetil novi glavni oltar, izvršen po načrtih mojstra Plečnika. V novi oltar so vzidani tudi ostanki poljakega mučenca av. Andreja Bo-bole, čigar truplo so avojčaa pripeljali iz Rima v njegovo domovino in je na poti nekaj ; ur počivalo tudi v cerkvi sv. Jožefa. d Nemški listi Spodnje Štajerska pozivajo nemško prebivalstvo v rajhu, naj upošteva težave obnov« na Spodnjem Štajerskem in naj ne prosi za dovoljenja, ako potovanj« ni v resnici nujno in upravičeno. d 30 l«t |e ie kapelnik gralke operete Fric Voglar, sin nekdanjega učitelja na Planini nad Sevnico. V počaščenje 30 letnega dela so uprizorili te dni v Gradcu Straussovo opereto »Dunaj-skft kri«. d V ljubljanski Topničarski vojašnici je bila 4. maja svečana zaprisega rekrutov 22. artilerijskega polka divizije Re. Svečanosti so prisostvovali Nj. Eks. poveljnik armadnega zbora general Robotti, Nj. Ekscelenca Komisar Grazioli, komandant divizije »Re« general Fiorenzoli, ljubljanski župan dr. Adlešič ter drugi generali in častniki Poveljnik artilerijskega polka je imel bodrilen nagovor, sloveč vojaške vrline italijanske voiske. d Parni kotel je razgnalo. Zraven litijskega postajnega poslopja je veliko lesno podjetje, katerega lastnik je g. Samsa. Nedavno je šel Samsa na sodišče, kjer je imel nekaj opravka, delavci pa so delali kar naprej. Zaradi visokega pritiska pa je, kakor domnevajo, parni kotel razgnalo in ogenj je bil tu. Uničil je vsa poslopja in g. Samsi uničil vse lesno podjetje. Škoda, ki io lastnik trpi, je zelo velika. d Avto s« je preobrnil črez nasip. Po cesti, ki pelje iz Šoštanja v Mozirje, je z veliko hitrostjo vozil tovorni avtomobil. Na mestu, kjer se ta cesta združi z glavno cesto, je šofer izgubil oblast nad volanom. Avtomobil se je prevrnil čez nasip in obvisel na češnji Od sile udarca ob drevo, se je popolnoma razbila kabina, šofer sam, mlad fant brez šoferske legitimacije, pa je bil ubit. Od sopotnikov je bila neka učiteljica iz Šoštanja hudo ranjena, njen brat pa je dobil lažje poškodbe. d Tudi Zagreb Ima ia težave s prehrano. Vprašanje prehrane Zagreba se polagoma ureja, vendar pa še ni zadovoljivo. Kakovost moke za kruh je slaba. V Medjimurju se nahaja še 100 vagonov krušne moke, ki je bila rezervirana za Zagreb, pa si sedaj »Pogod« prizadeva, da bi to moko dobil. Ker ne pečejo vsi peki dobrega kru- šDa Je Aspirin origlnaCen zajamčuje vtisnjeni „ Bayer"-jev križ. Aspirin je .učinkovit, ne« škodljiv in se dobi v vseh le» karnah. IM<«MlfcW«»MM ha, dasi dobivajo vse pekarne moko enotne ka« kovosti namerava občina tistim pekovskim moj« strom, ki pečejo boljši kruh, dobaviti v«6j« koli« čine moke. Mesa je v mestu dovolj, samo svinjine! primanjkuje, ker j« »ostal dovoz iz Bačke, Bara« nje in Vojvodine. Popolnoma pa je izostal dovoz morskih rib in zgodnja zelenjave iz Dalmacije. d Hlev i« zgoreL Oni petek je začelo gorati v hlevu prevoznika Markiča Franca Prevozniki ima na Viču v najemu hišo, kjer ima v hlevu mno« go sena in slama. Neprevidni otroci so najbrž za« netili ogenj, ki te jp izredno hitro razširih pdl dobro založenem hlevu. 16 voz suhega sena ini 4 vozovi «lam« so bili tako hitro v plamenih, da jih ni bilo mogoče več rešiti. Plamen j« začel gro« ziti tudi že sosednjim hišam, vendar to večjo ne« srečo preprečili italijanski vojaki ki so prihiteli na pomoč. Na pomoč poklicani gasilci katerim so se pridružili tudi italijanski gasilci so ogenj omejili in udušili Gasili so seveda tudi domači gasilci c Viča. d Združena. Tednika »Domovina« in »Kmet« «ki list« sta se združila v en tednik, ki bo izha« jal pod imenom »Domovina in Kmetijski liat«. d Radijska postaja v Splitu je začela delo« vati 5. maja. d Nove dopisnic« In pisemske znamke sat uvedbe nemške zasedbene oblasti v poštnem pro« metu. Dopisnice so po 6, pisemske znamk« pa pol 16 pfenigov. d Trojčke f« povila žena posestnika Lovren« ca Donika v Reki pod Pohorjem. d Na Hrvatskem so uvedli nakaznice za m o« ške obleke. Razdeljene bodo v tri skupine, poi starosti. Novi grobovi m Umrli so: v Zagrebu vdova po profesorju Margareta Zupančič roj. Jamšek, v Novem mestu 84-letna Amalfja Trošt roj. Cuček, pri Sv. Duhu pri Krškem žena posestnika Uršula Debevc, vi Črnomlju posestnik Matej Josip Skubic, v St. Ru« petru Jožefa Lap roj. Zaje. — V Ljubljani so odili v večnost: vdova vil. vlad. sv. Marija Krek, ucrtelf v p. Josip Lipovec, soproga žel. upok. Neža Santi, Terezija Šulgaj roj. Vogelnik, Josipina Kogej roj« Burnik, Milka Završan roj. Umberger in Franci« ška Jere roj. Pavlin. Naj počivajo v miru! VINA. dolenjska, štajerska in ______sploh vseb vrst, kupita pri CtMTPAiNI TOIJIMM T HBMIflWL 7i Wmm Slovenj Gradec ■^JJI.I W! ' J , V J1* Kamnik Maribor Sobotaj La cVtta di S. Nicoiao. •v. Nikolaji. Kočevje Zemljo fe oskrunil France Zemljanec. Najstarejši ljudje na vasi pripovedujeji Sri Lončarju vedno take razmere. Lončar je en izmed najbolj premožnih kmetov. Zemlje o, da so jnčar je je imel toliko, da je ni mogel vse obdelati. Kar pa ja obdelal, je bilo gotovo najboljše. In ko ie ob nedeljah popoldne na spomlad šel skrben kmet ogledovat, kako raste žito, je vedno v duhu primerjal svoj pridelek z Lončarjevim. »Ni ravno takšno, vendar ne zaostaja dalečl« se ja veselil, če je bila setev lepo temno obarvana. Lončarjevi so na vasi bolj znani pod imenom »Hudirjevi«. Pred kakimi tridesetimi leti je namreč pri njih strašilo. Očs sedanjega gospodarja Ivana se ja na vse načine trudil, kako bi se odkrižal strahov. Posvetoval se je z župnikom. Nič ni pomagalo. Hodil je k škofu in prosil pomoči Nič ni pomagalo. Strašilo pa je vedno huje. Od takrat naprej pravijo ljudje »Hudirjevi« »Hudirjev Ivan« pravijo gospodarju, »Hudirjeve Mica« najstarejši hčerki »Hudirjcva Ančka«, »Hudirjev Tine«. Toda čeprav ne verjamete strahovom, ja vendarle ležalo na Lončarjevi hiši neko prekletstvo. Že za starega Franceta je bil v družini strašen razdor. Sin Ivan se je velikokrat pregrešil zoper očeta in ga pretepel. Ko pa so dorasli njegovi otroci, je bil sam deležen iste preizkušnje. Pretepal ga je sin Tine, pretepali sta ga Mica in Ančka. On je garal in garal, grabil in grabil. Tudi nedelja mu je bila delovni dan. Otroci pa so mu denar jemali in zapravljali Ančka je hodila z oro.'nikom, k Mici je zahajal zdaj ta, zdaj oni. Tine je zapravljal denar z najbolj dvoumnimi cvetkami po vseh mogočih gostilnah in zasebnih točilnicah. »Oče, daj mi tri sto dinarjev!« s« j« večkrat zadri Tine. »Nimam jih!« »Imaš jih! Daj mi jih, če ne, te bom udaril.« In oče mu jih je našteL Ob takih razmerah se je Ivanu zmešalo. Hodil je od takrat tiho okrog po domu in po svojih njivah. Spregovoril je le tu in tam s kakim človekom. Najrajši je bil na polju ter delal, delal do poznega mraka. Ko j« nekega junijskega večera sonce ž« zašlo, ko so polja že tiho in neslišno padala v spokojno pozabo noči hi daleč zunaj za Jelševnico mogsl slišati Lončarja, kako težko se poslavlja od svojih njiv in kako z njimi kramlja, kakor da bi bila razumna bitja. »Zemlja, ljuba zemlja, zakaj me preganjaš? Tebi tem daroval svoje življenje, pa ti me zavrgla! Kako sem vedno zate skrbel, oral tem te, gnojil ti in te potil zaradi tebe, ti pa nimaš zame nobene lep« besede. Zakaj se trdiš nam« prav ti, ki tem te na tako lahek način dobil od Orešaika? Po krivem sem prisegel, toda dobil sem tebe, najro-dovitnejšo, najlepšo! Se enkrat bi šel, pa bi po krivem prisegel, če bi te moral dobiti.« Veter je zašumel čez žito in ga razvaloval. Lončarju se je zdelo, kakor da mu polje odgovarja, te mu posmehuje. »Le glej nas, le pasi svoje poglede na nas, saj dolgo ne bošl Za koga ti nas prav za prav nagrabil? Zase7 2e, toda pomisli, da nas boš končno le moral komu prepustiti. Komu? Otrokom: Tinetu, Mici Ančki. Oni bodo uživali sadove tvojega dela.« •Ne, ne, nikoli ne! Ne dam vat tem zapravljivem. Rajši vat vte prodam in denar zakopljem. Ne, ne, nikoli!« haiint^nifu ... n amrekòvo čresio bo letos predvidoma veliko zanimanje, ker bo primanjkovalo strojil. Zato svetujemo vsem gozdnim posestnikom in lesnim trgovcem, naj pri sečnji smrek pazijo, da bodo vse smreke obeljene m čresio lepo sušeno, ker bodo tako gotovo dosegli lepe cene. n Kdor kaj ve, kje se nahaja loško Matkovič, ki je služil rok v 2. mitraljeski četi, 12. puk, Hru-sevac, se prosi, da sporoči na družino Matkovič, Curile 15, pošta Metlika. n Konu (42 v Ljubljani, žre so bilijjredani ob•d^biliWdji""obtìni'Hrastaik.' .. n .R'kov.nik„v Ljubljani. Slovesna procesija s kipom» Marije Pomočnice kristjanov bo 25. maja ob pol 4 popoldne. Vsa pobožnost bo namenjena za mir m zadovoljiv konec vojne. Vabljeni vsi, ki jim je pri srcu blagor domovine! Natančen spored . praznika m procesije bo objavljen pravočasno. po številu), ki ao bili mobilizirani žrebčarna Sek), za 33. kemično četo, m ^li ---::: ........... Vet vročičen je šel Lončar tistega junijskega večera domov t polja. »Ne, ne, nikoli nel« j« stalno ponavljal. Doma je šel v hlev ter zažgal kup slame, ki je ležal v kotu pripravljen. »Ne, ne, nikoli n«l« je blazno zavpil. Vzel j« šop goreče tlame ter ga vrgel na podstrešje, ki to ga prav pred nekaj dnevi natrpali t senom. »Ne, n«, nikoli nel« Spomnil te je qa denar. Pohitel je iz hleva v tobo. Tu ao bili zbrani otroci in šc nekaj ljudi. »Oč«,« pravi sin, »posestvo bomo razdelili. Ti si bolan in ne moreš več gospodariti Tu imamo že vse potrebno. Poglej, gospodje so tukaj, in vse j« že podpisano.« Lončar jc široko zastimeL Od zunaj te jc zaslišal tumljiv šum in obupno mukanje živine. »Ne, n«, nikoli n«!« j« blazno zarjovel Lončar in skočil k postelji, kjer je imel pod slamnjaio spravljen denar. »Moj denar, moj denar!« Mukanje živine je bilo še tilnejše. »Jezus Kristus, gori!« je planila tedaj v sobo Kranjčeva Ana. Vsi so prebledeU, Lončar pa se je zakrohotal: »L« delite, le delitel Ne, ne, nikoli ne! Tu je moj denari« Zbežal je iz sobe. Tudi drugi so zbežali z grozo v očeh. Ogenj je zajel ž« celo gospodarsko poslopje in te širil proti stanovanju z neverjetno naglico. Na vasi je že trobil gasilski rog in klical gasilce na dolžnosti. Toda hiša j« bila ž« zapisana poginu. Iz hlevov še živina ni v«č oglašala. Bilo j« že končano. Plaman je švigal ž« izpod streh« stanovanja. »Ne, n«, nikoli ncl« s« j« krohotal Lončar. »On j« zažgali« to vpili ljudj«. »Da, jaz tem zažgal, hlev, hišo, denar!« Vrgel je ob teh betedah culo z denarjem sredi največjega ognja. »Naj gori, naj I« gori, taj je moji Vse bom zažgal, prav vse!« Blaznež j« stekel na cesto. Ljudj« so s« prestrašili: »Zažgal nam bol« Vsi so zdrveli za Lončarjem in vpili: »Primite ga, držite ga, zažgal nam bo hite!« Ljudje to vreli iz vseh hiš ter hiteli za blaznežem. Toda ta je tekel neverjetno naglo naravnost ven iz vasi. »Hvala Bogu, odšel j«!« so s« oddahnili ljudje. Toda možje so ostali na straži pri svojih hišah. Ob de«etih zvečer j« zažarelo v smeri proti Jdševnici, takoj nato levo od nje na dveh mestih, ia zopet proti jugu na treh krajih. Vas j« bila svetla kakor podnevi. »Ogenj, ogenj!« je zopet odmevalo po vasi. »Žito nam zažigal Pomagajte! Ubijt« gal Za njimi« Ljudi se je potaščala groza in besnost. Skoraj vta vas je zdrvela na polje. Vpitje se je mešalo z grozotno veličastnim prizorom poljskega požara. »Samo Lončarjevo gori!« je tedaj nekdo zavpil. »Samo Lončarjevo goril« so ponavljali ljudje drug drugemu. »In kje je on? Poiščimo gal« Iskali to do polnoči in še čez. »Tu je, tu je!« se je zdajci zaslišalo vpitje iz nekega gozdiča. Ljudje so drvel} v gozdič. Izpod nizke veje je viselo truplo blaznega Lončarja. Obesil se j« za telečji konopec. Dolg jezik mu jc molel iz ust. »Hvala Bogu, rešeni amo!« so s« oddahnili ljudje. »Hvala Bogu, hvala Bogu!« so vsi mrmrali in se razhajali na svoje domove. Nihč« se ni spomnil, da bi snel mrliča. Veter je valoval čez zrelažitna polja ter se igral z mrličem in ga pozibaval. Zemlja zunaj je bila tiho, kakor da jo je sram, ker je tako dolgo in dobro rodila nevrednemu človeku. Ji v&irùhkmjev- Zapotok pri Turjaku. Pogrela te Zgonc Franc, Star 17 let, rojen na Zjončem, župnija Rob, ki je bival pri svoji teti Zalar Jožefi v Zapotoku pod Kureščkom. Fant je srednje postave, lase ima rumenkaste, nazaj ko, srajco je ime! ročesane, oblečen je v črno oble-pisano, nove črne čevlje in rjavo kapo. Uč>l te je v Dolenji vasi pri Ribnici za čev-ljarja. 22. aprila je šel iz Zapotoka v Dolenjo vas, Pa "W, vIraA.K-ìor bi * ?•«"» kaj vedel, naj sporoči Zalar Jožefi, Zapotok It. 29, pošta Turjak, otroški se povrnejo. Kratke iz vsega sveta Epidemija kolere je nastala v Bengaliji v Indiji Okrog 2000 oseb je že umrlo. Oblak se je utrgal v državi Rio Orade Do Sul v Braziliji, zaradi česar so nastale velike poplave. Velik del riža na poljih je uničen. Japonski minister za narodno kulturo je izjavil, da bo rimsko-katoliska Cerkev med vsemi tujimi verami prva, ki bo ua Japooskem uradno pri. znana. Več milijonov je zapustil svoji državi španski slikar Jožef Marija Acosta. Praznik svetnice — narodae junakinje Ivane d'Are so letos v Franciji izredno slovesoo praznovali. 6 milijonov ton sladkorja bodo uničili na Filipinih, v Zahodni HoUndski, Indiji, Kubi, Porto-nki, Antitih in v Južni Afriki; zaradi vojne ogromna zaloga ne more na svetovni trg. Papež je zopet sprejel 2000 oseb in 300 parov novoporočencev. Vrhovni poveljnik Oboroženih Sil v Albaniji general Cavaliere je te dni obiskal Cetme. Razstavo beneških lesorezov iz 18. stoletja pripravljajo Benetke. Razstava bo odprta od junija do septembra. V Parizu je umrla 82-letaa brvia srbska kraljica Natalija; zadaja potomka rodovne Obrenovič. 40.000 oralov pioda« zemlje je poplavila reka Tisa, ki se je te dni radila v bliüni mesta Sze-geda. Prvo romunsko podmornico domačega izdelka so spustili 7. maja v morje pri pomorskih ladjedelnicah v Galcu. Kruh so prepovedale prodajati romunska oblasti ob ponedeljkih ia torkih; ta dva dneva je dovoljena le prodaja koruzne moke za polento. Zbolel |e ameriški državni predsednik Roosevelt; moral je v bolnišnico. Slovenski pregovori o slami Bodi séno ali slama, samo da je polna jama. Bodi slama alt seno, da je le polno črevo. Boljša je bobova slama ko prazne jasli. Boljša je slamnata pogodba kakor zlata pravda. Enega v jamo, drugega v slamo. Ima slamo v glavi Kaj ti veš, ki slamo ješ, mi vemo, ki teleta jemo. Kdor dolgo leži, tega se slama drfi. Kjer slama — tam slava. Kogar voda objema, se tudi slame oprijema. Ogenj in slama ne gresta skupaj. Ogenj in slama ne ostaneta dolgo skupaj. Ogenj na «si a slamo, ne z oljem. Ne pokrivaj ognja a siamo! Prej se oženi mladenič s slamnatim pasom, kakor dekle v svileni obleki. Sila slamo lomi. Nov vozni red na gorenjskih progah LJubljana—Otofe-Brezje—Ljubljana: vL št. odhod prihod 912 Iz Ljubljane ob 6.35, ▼ Otoče ob 7.04 914 » « s 11.50, ss s 13.20 916 < « s 17.25, < < « 18.56 913 s Otoč s 7.14, c Ljubljano s 8.42 9t5 « « « 13.30. < « « 14.57 917 s s « 10.06, , « , 20.34 Na progi LJubljana—Kranj—LJubljana: vL št. odhod 8512a Iz Ljubljane ob 7.40, r 8514 b < « • « 13,30, « 851 la « < « 5.44 « 8513 b « < « 11.40,« Kran] « s prihod ob 8.51 « 14.46 « 6.53 .« 12.46 vi. št. 8512a 8514 b 924 b 851 la 8513b 923 Na progi Kranj-Tržič—Kranj: odhod iz Kranja ob 8.56, « « « « « « « Tržiča « 14.51. 19.30, 5.06, 11.04, - 18.00, . . . _____ Promet potniških vlakov na kamniški progi ostane nespremenjen. prihod Tržič ob 9.28 € I Kran I < s 15.23 20.02 5.35 11.33 18.27 ŽIMIEME v- M Najdražja snov Kni mislite, katera ie naidražia snov? — Zlato, platina, dragulii, biseri? — Niste prav uganili; to so neznatne stvari proti radiju, katerega gotovo Se niste videli. Ce vom bi mogel zdajle pokazati to dragoceno snov, bi bili gotovo zelo razočarani, zakaj ne sveti se kakor zlalo in ie sploh na oko prav neznatna. Skoraj da jc nekoliko podobna apnu. Vendar pa in.a v tebi pravo čarodejno moč. En gram radija velja približno toliko kakor 133 k« zlata ali pa 40 velikih novih avtomobilov. Pa zakaj je radij tako hudo drag? Je prvič zelo redek in čim redkejša ie kaka stvar, tem dražja ie. Pole« tega ir radii v naravi vrdno zamešan med drugimi rudami. Da dobijo en sram radila, morajo predelati po več tisoč kilogramov rude. Zato potrebujejo po več tisoč kilogramov premoga ju raznih kemikalij. Mnogo kemikov in 150 delavcev mora skoraj pol leta delati za gram radija. Predvsem pa ie radij tako driigocena kovina zaradi svoiih nenavadnih lastnosti. Radii izžareva žarke, in sicer vsako najmanjšo zrnce izžareva tri vrste takih žarkov. Ti žarki najdejo kakor Röntgenovi žarki pot skozi trda telesa. Radij se sveti sam v temi in lahko oddaja svetlobo drugim stvarem. Največje važnosti ie radii za zdravilstvo. Z žarki radija se lahko zdravijo razne bolezni. Zalo kupu ie jo velike bolnišnice po mestih radii. Radii — ki v kliub sorodnosti imena nima nikakega opravka z brezžično telegrafilo in telefonijo — ie tako učinkovit, da ni treba niti celega grama te dragocene snovi, zakaj že tisočinka zadošča za razne poizkuse. Ititakovtta reklama Tudi v Indokini imajo kakor v Južni in Vzhodni Aziji sploh za naše po ime zelo nenavadne in deloma poetične načine za trgovsko reklamo. Izložbeni lepak neke velike trgovine, na. pr. pravi: »Vstopite — naši nameščenci ljubeznivi kakor oče, ki hoče spraviti hčer do moža.« trgpviuc, ■ščenci so F viti svojo I den.n^- z£b<*dravn'k se prilizuje svojim pacientom; »Kadar vam mi izdiramo zob, obču-Mlc isto ugodie, kakor če ieste vanilijev sladoled...« Lastnik neke cvetličarne pravi v svo-lem oglasu: »Moje cvetlice so tako sveže, kakor uusa mladega dekleta.« Neki izdelovalec papirja Bvali svoj proizvod, da ie lako trden kakor slo-nova koža, a neki slaščičar zagotavlja: »Naše blago dostavi iamo naročnikom z brzino Granate!« Nazadovanj« ledenikov Byrdoya antarktična odprava ie ugotovila, da ledeniki v teh krajih čedalje bolj nazaduje io. Neki udeleženec te odprave razlaga ta pojav ne s tem, da bi postajalo v Antarklidi morda tople ie, temveč vprav nasprotno s tem, da temperatura tam v zadnjih letih pada. Vprav hudi mraz ovira nastajanje ledenikov. Ledeniki »živijo« od snega, a če ie mraz tako hud, da ne nastajajo več snežni meteži, teda i mora ledenik tako rekoč gladovati in požirali samega sebe. Isti poiav so v ostalem opazovali tudi v severnem polarnem pasu. Sodobno strelivo Izdelava modernega orožja je kajpak vojaška tajnost, zato navajamo pri tem opisu ctreliva la splošno znana dejstva. Letalske bombe imajo obliko kapi)« ali torpeda. One imajo velik moralni učinek, ker lahko zadenejo vse cilje na zemlji. Prvi so uporabljali letalska bomb« Italijani v Tripolisu. Letalskih bomb je več vrst. Tako imamo rušilne bombe, zažigala« bombe, bombe, ki povzročijo umetno meglo, in plinske bombe, to je bomb«, napolnjene s strupenimi plini. Zažigalne bomb«, ki naj povzroče požare v skladiščih municije in orožja, v vojašnicah in vojni industriji, mečejo letalci, in vsaka tudi ne zažge. Bomb« za povzročitev umetne mcgl« zavijajo cele pokrajin«, v meglo in jo nared« nevidno. Želo nevarne so plinska bomb«. Napolnjen« so s raznimi p tini. Ko s« razpočijo, se iz njih razširja plin. V sedanji vojni ie ai bilo slišati, da bi s« jih kdo postulerai. Rušilne bombe so napoThfene z raznim razstrelivom. Mossk« mine imajo obliko krogi«, naoolnienc p* se prav tako i razstrelivom. N«kater« so za-•idra«« tik pod morsko gladino, druge pa prost« plavajo po njej. Tudi teh j« v«č vrst. Nekatera eksplodirajo tikrat, kadar t« ladja dotakne maj-hnih ratičkov, pritrjenih na oboda.. DHUt zopeg se razpočijo, kakor MtTo vozi nad nji&l kaka ladja. Prosto plavajoč« mine to M prve pojavile v rusko» japonski vojni. Torpedo je že nekoliko starejše in bolj znan« strelivo. Prvič so ga izdelali Ma 1850. ne kot »tre« iznašli leta 186C Hbfcki^t^^tf^sJ^grtdjJ^am pod vodo proti določenemu cilju, je postal torpedo važno orožje. Torpedo j« prestal ognjeni krst v japonsko-kitajski vojni, ko «o Japonci leta 1859. torpcdirali dve kitajski oldopni Udii. Torpedo j* podolgaste «kroglo jekleno telo, t d« 8 metrov dolgo in ima 35 do 53 cm prcuMra. Na prednjem delu j« top, zadaj pa ima majhna krilca. Spreda) ima tudi vžigalnik, ki vnam« strelivo, kadar zadene v cilj. Poganja ga propeler, pritrjen na repu. Topovske krogi« so bil« najprej iz kamna in težke do 80 kilogramov. Velikanski metalni stroji so potem povečali to teio do 1500 kg. Ti stroji so metali tudi goreč« bakl«, iaračo železo, cele sod« z gorečimi snovmi ia zažigala« puščice V začetku petnajstega stoletja so začeli metati ž« razbeljen« železne krogle. Od t«ta 1500. so zač«!i uporabljati že bombo kot strelivo. Tej je sledila današnja topovska krogla. Ročna granata je bila v nekoliko drugačni obliki v rabi i« v 16. stoletju. Narejena i« bila iz cevi, v kateri s« jc nahajalo strelivo. Prižigali so jo a vžigalno vrvico. V 17. stoletju so izdelovali ž* iz litega železa 1 kg težke granate. Te so aaetati »grenadirji« v sovražne vrst«. V vojnah leta 1864., 1866. ter 1879-71 jih sploh niso uporabljali. V po-štev so prišle šele v rusko-japonski vojni, zlasti pa v svetovni vojni. Razdalja za met ročae granate znaša 30 do 50 metrov. Brikett iz Hstfi Danski inženir Rossen ie iznašel način, kako se da drevesno listje pripraviti za prvovrstno kurivo, in ie dal to svoio iznajdbo patentirati Listje, pa tudi smrekove in borove igle, se zmeša, kemično preparira in slednjič stisne v obliko briketa. Ti briketi imajo po zatrievaiiiu iznajditelja zelo veliko gorilno moč. Produkcija teh briketov je zelo poceni. Smola barona Dorivala »Prosila fin, oprostite mi, gospod Samostrel, da sem vas nadlegovala. Nočem vam kratiti dragocenega iasa.« Natakne si volnene rokavice, spravi robec v torbico ia hoče vstati Pa ji Dorival položi rokt na rama »Ne, zdaj i« ne smete Mm jo prosi »Vesel "m. da sem vendar naletel na človeka, ki ■»» iakko kaj pove 6 moje» dvojnika.« Metka Lenafevé sede, pogleda Dorivala z otožnimi očmi, U so navajene samo ubogati, >■ pravi prosate: »Ne smete biti hodi nanj I Dorival se začudi T* dekle proei za moža, jo je na najbolj podel natia prevari!. »Kako pa, da prosite zanj?« vpraša. »Kar odkrito vam priznani, da tega Šepca sovražim.« »Kaj vam je kaj hudega storil?« »če ste a tem vprašali ali me j« okra dei •h m« je mislil moriti, vam moram teti: ne,« * 'aieje Dorival. »Ampak ker sem ma tako Podoben, imam povtod sitnosti kamor koli se obrnem. Tega mora biti enkrat konec. Seat ie P^krbel, da pride tja, kamor spada, v luknjo, »em mi »i lahko pomagate.« * strpljen obraz j» stopil strafe: »N« bom va» pomagala. Oprostit«, nimate pravega vzro-. • « g* sovražite. Kaj je on kriv, da vam Jc Podoben? Morda bi milejše o njem sodili, če bi ga bliže poznali. Bil je prvi človek, ki je bil do mene resnično dober, ta zato mu bom zmeraj hvaležna, najsi bi »e zares prevariL« Dorival zmaje z glavo. »Od kdaj ga poznate?« »Lansko jesen sem bila z gospo Mncovo v Dubrovniku. Tam sva se spoznala.« »Pod katerim imenom, če smem vprašati?« »Grof Robert Skalar.« »Lepo ime,« se nasmehne Dorival. »Naj bo tako ali tako, iz dobre družine je, pa če se piše Skalar ali ae.« »Piie se Emil Sepec ia j« nezakonski »in perice. Tako so mi povedali na policijskem ravnateljstvu.« Te besede so bile Metki Leničevi kakor bob v steno. . »Tudi policija se l.hko motil« pravi. »Razen tega si aihče ae more izbrati na staršev, ne imena.« . _ . , »Starše ne, to imate prav,« meni Dorival, ki je z začudenjem opazil, kako se dekle zmeraj bolj vnema za Emila šepca. »Kar »e pa tiče imena, se zdi, da je Em» Šepce drugih misli. On tri sam izbira imena, ki so vedno zelo lepa. Kaj manj kak** »rrtrfalibaron ,i nikoli, čudno, da se vedno dobe ljudje, ki nasedajo njegovim sleparijam. Oprostite, «e sem z medvedjo taco udaril aa občutljivo strano, amapk — hm, ae morem se znebiti misli, da si Robert Skalar ni prizadeval dobiti vaše naklonjenosti, temveč je bil neokusen dovolj, da se je smukal tudi okrog gospe Mncovel« »O, ai mogel drugače) Gospe Muco vi s« je moral klanjati da me je videl in lahko a menoj govoril.« Smejala se je ia v »meha je bila kar srčkaaa. »Nikoli nisem bila Ijnbosnmna na gospa Mueovo...« »Vzroka pa« aiste imeli! Gospod Skalar ni imel toliko ljubezni do gospe Mncove, kakor «to njenih draguljev.« »Prepričana sen, da je Robert resnično nesel k zlatarju prstan, po katerem gospa Ma. cova tako adihujel« * »Ia zakaj ji ni prstana vrnil ali vsaj poskrbel, da ji pride v roke?! »Bržčas je poaabil,« meni Metka Leničeva negotovo. Gospe Macovi ne smete iteti v zlo, da taki pozabljivosti ne verjame. Jaz bi tudi ne^ ln vi tudi ne boste, če «aa» ie enkrat kar najbolj zares pove«, da ta Emil Sepec, ki se p*» danes tako. jutri spet drugače, obrtoma krade. Če meni ne verjamete, vprašajte kriaainalnega komisarja Brdavsa. Tam boste dosti zvedeli o njem. Je zelo iskana osebnost. Bataljon policijskih uradov je sa njim. Le t ja pojdite, pro-siasi Prav radi va» bodo povedali.« Dekle za hip pomot«, potea» se razjezi ia pravi: »Ni res, da j« tat alt slepar) Da ga policija preganja, mi je sam povedal. Zat« je moral ia Dubrovnika kar nenadoma odpotovati zato ie tudi primo rea, da si meaja iaseaa. V e» Novi pripomoiki za atafe iiaHjanitkK KURET NI KO: Parlato l'Italiano! Najnujnejši italijanski razgovori in kratek pregled Italijanske slovnico. — 48strani. Cena din 16- (a poštnino din 16-60). PRAVKAR IZŠLO! LEBEN DR. STANKO: Italijanska vadnlca II. predelana izdaja. 320 strani. Cena din 85 —, vezano din 46'—. Zunanji naročniki naj dodajo pri nakazilu še din 2 50 za poštnina Iiido konee maja 1941. BAJEC DR. ANT. - KALAN PAVLE: Itallfansko-slovenskl slovar Obsegal bo nad 4'V 00 besed na 640 straneh priročne oblike. Cena v platno vezani knjigi din 120 —. Zunanji naročniki naj dodajo pri nakazilu din 4 — ta poštnino (priporočeno din 9"—). Iside de konea maja 1941. GRAD DR. ANTON: Slovansko-Halljanskl slovar Obsegal bo približno 6 000 besed na ISO straneh. Oblika slovarja bo priročna. Iside do konea maja 1941. JUGOSLOVANSKA KNJIGARNA V LJUBLJANI Silna je igralska strast Nekdanji angleški kralj Jurij IV. je pred svojim 21. letom, ko je še bil princ Waleski, zaigral čez 800.000 funtov Sferlingov in je prav zavoljo tega poročil kasneje tako nesrečno prin-cezo Karolino, da je mogel plačati svoje dolgove. Prav tako strasten igralec je bil Viljem III., ki je pri eni partiji plačal 4000 funlov. Henrik Vlil. je bil .strasten igralec, da je večkrat zastavil svoje carine in je baje enkrat nri igri zaigral celo sloviti zvon cerkve svetega Pavla. Prav tak je bil tudi francoski kralj Henrik IV. Njegov kancelar je moral vedno plačevati ogromne vsote, ki jih ie kralj zaigral. O raznih bogatih plemičih bi lahko napisali debele knjige, kako so izgubljali svoje lahko pridobljeno premoženje. dvoboju je ustrelil mladega človeka iz vplivne družine, ki ga je bil razžalil. To je vse. Povem vam to, ker bi rada, da bi o njem drugače mislili. Sicer mi ni ne v levo ne v desno, kaj ljudje o njem mislijo. Gospa Mucova ga ves da« koinè. Tega sem se navadila. Pa če bi bil resnično zločinec, kakršnega hočejo vsi iz njega narediti, bi mi bilo tudi maio mar. Pripovedoval mi je, da je imel trdo mladost. Kdo ve, kaj vse so počeli z njim. Življenje naredi človeka dobrega ali slabega. Jaz ara ne obsojam. Ni mi treba iti na policijo in spraševati, kako in kaj je z njim. V njegovem srcu sem brala. Ne morem vam povedati, kaj mi je bil. ln — kaj mi je še. Saj, Sel Najsi mi že tedne ni pisal. Hočem, da mi je njegova podoba v spominu čista. Saj, ne čudite se neumnemu dekletu, da je obesilo svoje srce na moža, kl je nenadoma ktopil pred njo in prav tako nenadoma izginil. Bili ao samo trije kratki tedni. I'a ii trije tedni, ki sera bila z njim, so mi povrnili vsa dolga leta, ko sem bila brezupno poniževana. Ne dam si skaliti spomina nanj I Ne dam!< Dorival gleda mlado dekle. »Veste, kaj ste naredili,« vpraia po kratkem premolku. »Ne, ne vem Le »Pokazali ste mi Emila šepca v novi luči. Res mora'imeti tudi dobre strani, da tako krepko z njim držite. Imeti koga, ki bi šel tako čez dm in »trn kakor vi, ki mu nobena reč ne more, vzeti vere V prijatelja, je zaklad, ki nikomur ne pade v naročje, če si ga ni zaslužil. Ne bom vas več spraševal; če bi vam pa kdaj mogel biti v pomoč, bi mi bilo U v čast, če se name obrnete.« SP Mnzarin je igral na smrtni postelji. Ker je bil tako slab, da ni mogel držati kart. mu jih je moral držati nekdo drugi. Neka st.irka je igrala s svojim nasprotnikom na bolniški postelji za svoje pogrebne stroške. Ljubezen in kuhinja. Marko je poročil ženo, ki se mora šele učiti kuhati. Nekajkrat jo Ìe že oštel. Nedavno ga je žena zavrnila: »Mar-<>, ali nisi pred poroko dejal, da je ljubezen vse?« — »To ie že res, draga ženka, s tem pa še nisem rekel: ljubezen jé vse!« Profesorska. — Služkinja: »Gospod profesor, kliče vas telefon. Pri aparatu je gospod Strelec.« — Profesor brska dalje po svojih knjigah in de: »Kar počaka naj I Ponudite mu stol in recite, naj malo potrpi!« »Zahvalim,« pravi Metka preprosto. Pobere torbioo in vstane... Tokrat Dorivalu ni bilo treba čakati. , Gospod ravnatelj Zobec ga je takoj sprejel. »Kaj pravite k uspehu, spoštovani gospod baron?« mu zakliče. »Tako delamo ml! Kaj takega niste pričakovali, niti v sanjah ae; kaj? CMlično, ni res?« »Hm...« se namura Dorival. »Tudi se nismo strabili truda ne stroškov! Po vsem mestu smo razprodK mrežo, ne glede na to, da smo — hm! poslali šest najboljših uradnikov v svetovna kopališča. No. Sepee je v mestu. Vse drugo je igrača. Kajpak, zvezana vendar »e z zelo — hm! — zelo visokimi stroški!« »Ilm...« se pomuza Dorival. »Bom vam pa o tem ie pialnteno sporočil, gospod baron. Kakor nalašč se nahaja gospod Krvina doma, ki je bil ranjen, ko sts se spopadla z zločincem. Dam ga poklicati. Naj vam sam pove, kako je bilo. »Saj, prosim!« reče Dorival. Cospod Krvina vstopi. < Dorival je na prvi pogled prepoznal v njem moža, ki ga je hü pobil v »Carskem dvoru«. Ves zadovoljen je bil, ko je videl, da je ob-tolčen nos samo malo nabrekel. »Gospod Krvina — gospod Samostrel!« predstavi gospod ravnatelj Zobec. Dorival je sedèl tako, da je sUi ozek trak, ki je bil med zavesama, padala nanj polna luč zimskega sonca. Ko ai g« je gospod Krvina med predstavljanjem pobliže ogledal, sta se mu / Kdor kaj ve Išlcm kobil« »Fukso« lasa n a levi nogi viga-no «t. S41, t. 150 161, grivo Ima malo razje-deno od komata. Ras-puSčena Je bila v Tr-SUču na Dolciijelicm, Prosim, kdor jo Ima ali ve aanjo, da ml •poroči proti lepi nagradi na naslov: Vincono Zaman, va» Stefan 7, p. Trebnje. Majaron Jankolu, U je odSel t. aprila v Aabac, pontontr. Četa In so do danea ie ni javil, se naproia, da to «poroči proti povračilu stroškov na naslov : Ivanka MaJa-ron. Borovnica ». • Ivan Dimnik redov ». bat. 114. te*, polka. Slav. Požega, ae Se nI vrnil domov. Zadnji očevidee ga Je videl v železnlku pri Belgradu t. aprila t. 1. Kdor kaj ve o nJem, prosim naj sporoči na naelov: Jos. Dimnik, Obrije 10, p. Moste — LJubljana. — StroSki povrnjeni. Nagrado dobi kdor ml najde vola pSenlčne barve, brez Številke, star 4 leta, desni rog obrnjen v tla, levi poKonci. Oddan vojaštvu v Sovem mestu In tam razpu-Sčen. Pevc, Trebanjski vrh p. Vel. Loka. Iščem voz z lojtrami, prednji del nov, zadnji del - Ima preklane »trakelne«. Sporočiti proti nagradi 100 din: Flvk Anton, Zaplana 47, Vrhnika. Iščem kobilo žig 1844 rujavo, e belo liso na glavi. Sporočila proti primerni nagradi na Petkoväek Frančiška, p. Rovte St. 31 pri Logatcu. Tepec. Policijski komisar: »Ali ste «noči res rekli temu gospodu, da je velik tepec?« — Obtoženec: »Bolj ko ga ogledujem, bolj verjetno se mi zdi, da sem mu res rekel.« I A DI I N - JabolCnlk za izdelavo umetne domače pijače Vas stane za 50 litrov zavitek din,80-—, po pošti din 42—, -2 zavitka po pošti din 78'—, 8 zavitki, po pošU din 110.—. Predaja Drogerija Emona Ivan Kane • Lj>bl)>» . Hitillhlk običajni besedici »Me veseli,« zateknile pod mali jeziček. ' »No, ae poznate?« se Dorival zadovoljno smeje, Krvina odpre usta, se mu pa utrga samo nerazumljivo pogrkoVsnje, Od začudenja in strahu Je onemel. »Se gospod« poznata?« se zanima ravnatelj. »Poznava, poznava!« pravi Dorival. »Saj sem mu jas tole bunko pritisnil na nos!« »Kogaa?« »Kaj kogaa? Jas sem ga! Prijeti me je hotel. Namesto d« bi me varoval, da me kdo ne prime, me je zmotil, ko sem užival prelepo godbo, ia hotel odpeljat« na Aleksandrov trg. Kaj takega seveda .si enkrat za vselej pre-povem. Upam, da sami sprevidi te, gospod Krvina, kakem vzrok sem iasel, da sem se tako razjezil na vas. Vaiemu nosu se pa drugače udarec dosti ne pozna. No — vendar vam hočem dati kak dinar za bolečine —« Dorival vzame metulja iz denarnice... Ko Krvina zagleda denar, na mah dobi dar govora. »Bi še enega primakniti?« pravi žalostna »Bil je grozen udarec! Vso noč sem ležal!« »Ne morem pomagati,« reče Dorival. »To* da zdaj se boste z menoj peljali v hotel .Carski dvor* ia skesano priznali svojo zmoto. Drugače ne morem iti nikoli več v hotel, ne da bi se mi bilo bati, da ne bi videli v meni Emlia šepca. Poleg tega sem tam pustil suknjo ia ki obli k, kar mi lahko na dom prinesete.« »Kajpak, kajpak, prav rad,« hiti gospod Krvina, ko je spravljal denar za bolečine. (Nadaljevanje.) Mali Iščem konja prama (lg 458, star B let, Irta zadnji nogi bell ln eno prednjo. Sporočiti na Ime Slrnlk Ivan, Ljubljana, Dravlje 224. lile se Črni vranee »Jane««. 61. 1198. vi». 183 cm, otuljen od komata ln rukrema, star 10 le», oddan v Zg. Za-dobrovo 8. bateriji. — Sporočila proti dobri nagradi Btopar Frari-eiekl. Jernejev« c. 8», Ljubljana-Siska. 1000 din nagrade dan tlstomu, ki ml preekr-bl konja tlmla, zelenkastega, mera 156/16«, na levi nogi v blclju Ima majhen znak brez dlake. Jože Rozman, Stara e. 5J, Vrhnika. 1000 din nagrade dan onemu, kdor ml «poroti. kje ■• nahajata konja, voz ln komata; konj pram, 7 let «tar, žig 8113, 168/174-1934, kobila tuksa, iig 1111. 168/176-1934, oddana na Ježicl 4. IV. TreVn Janez, Rovte ti pri Logatcu. 1000 din nagrade dan onemu, kl ml da to-Cen naalov, kje «e hahkja nioja kililla fuksa, «tara I let vi-»oka 168/176 na glavi . Ima ilroko dolgo llsp, •podnja ustnica bela, oba zadnji nogi visoko beli, na zadnjih nogah rabi I« zunanjo «tran podkve. Urtula Zltnlk. Ižanska cesta 342, LJubljana. 1000 din nagrade dobi kdor ml prižene konja tuksa a zvezdo ha ela-VI, mera 166176, ile 16«, «tar < let. Kdor ml sporoči, kje «e nahaja, dobi 600 din, —■ Kosmad Anton, Ho-tavlje 25, p. Gorenja va« nad tkofjo Lóko. 1090 din nagrade dobi kdor Izsledi inojeea konja Milka«, Je brez kisa, visok 149 cm, širok, «vetll pram, noga težka, glavo noal niz- , ko. — Hatner Frano, Sv. Duh 1«, p, Skofja Loka. Klen kobilo fukso mera 162/17«, brez žiga. «tara 7—8 let z belo liso na glavi, rep, griva In noge belo «vetle, a ne popolno- . •na bele, na križu nekaj belih dlak, «predaj bolj nizko kopito. Sporoeila proti nagradi na 2umer Janez, Folje 21, p. Vodice. I$tem kobilo fukso «taro 8 let, na nogi Ima «Ig 897, velika, debele noge poraščene z belo liso na glavi. grivo na eno «tran belo, lito bel velik rep. «IUI na Ime 21v-ka. Oddana j« bila vojatkl kom. 11. III. v žabnlco. Vola «Ivca, «tarega 8 leta, z belo glavo, roge nazaj ob vratu, ln voz samec, konjski, rjavo pobarvan, zadaj črki G-F, «tango nalomljeno ln okovano. — Kdor ml vrne, dobi vl«eko nagrado Garbaj« Jakob, Bear Ica ttev. 12. Do-brunje, prt Ljubljani. liten kobilo fukse a belo zvezdo na glavi, iig 74« na nogi, mera 1(2/190 cm. Sporočila proti primerni nagradi. — Naslov : Ivan LerarSIČ, Tomi-ielj «t. 23. p. Ig pri Ljubljani. liten kobilo fukst «tara « let, vis. 164, ob«eg 176 cm, na glavi «Iroko belo liso, zadnje noge nad vimenom bele, «t. figa 3*6«. — Komur le kaj znano o njej, prosim, 'da Javi na naslov — >'Llk*an Frane. Klance» • ttev. 38, Stari trg pri Rakeku. liten kobil» fukso visoka 15« cm, na glavi Ima belo liso ln zadnje noge od kolena na'vzdol bele, na zadnji levi nogi na notranji strani na «vltku trna majhno bulo. — Spordčlla proti dobri nagradi na Jernej Ml-klavčlč, Koprlvnlk 14, p Gorenja va« nad Bkofjo Loko. liten kobilo pramo z belo ,ll«o na glavi, tudi desna zadnja noga Ima zdolaj malo belo liso. 21g " «38. Oidiina bolničamkemu oddelenju na Viču. Kdor liil «poroči, kje «e dobi, mu dam nagrado. Lojae Stepec, Stranje, p. Vel. Gabru, p. št Vld pri Stični, liten konja fuksa »tar Je 10—12 let, ozkih pr«, na glavi Ima veliko zvezdo, trebu-8a«t, na trebuhu Ima od Itrang odrgrtjeno dlako, če na lahno teče krese ■ zadnjo desno ndgo ob tla. Sporočila proti primerni nagradi na naslov: Zaje Alojzij --Ižanska cesta 9t. 121, LJubljana. litem kobilo pramo staro 14 let, na glavi Ima zvezdo, zadnja noga pri vlnclju bela, desna zadnja posiljena naprej v vlnclju, mera 156/1 «6. žig neznan.— komat In voz parlzar z lojtraml, «predaj zavora, «tango Ima zvezano, sprednja o* posiljena, da levo kolo drgne ob oplen, «oro Ima novo brezovo, zadnja kolesa precej obrabljena, vse skupaj oddano v 20. vod pri Sv. Duhu nad Skofjo Loko. Kdor ml pripelje ali javi, kje se nahaja, dobi 500 din nagrade. Lampret Franc — Komanlja 8. Dobrova pri LJubljani, litem konja fuksa z belo liso na glavi, zadnji nogi nekoliko beM, tlg It. 13, s komatom. Sporočila proti lepi nagradi na Alojzij Tramput. Go-lobrdo 28, p. Medvode. litem konja prama cvetast, žig 22, mera 163'1«8, star 6 let. kosmate noge ■ škarjami ostrižene, ter konja prama, cvetast, tlg 21, mera 166/178. star 5 let pristrižene noge, oddan z oliremo na Viču, 32. pldnlrsk. batalj. «tabu, razpu-ičen v vaai Peč pri Grosupljem. Sporočiti proti nagradi na naslov : Türk Jože, Lazeč, Draga, Cabar. litem konja prama »Llsko«. žig «24. Ima daleč vidne bradavice na poceralu ln .belo liso na čelu, komat In voz z Istim žigom In mojim naslovom. Nagrada 600 din ža «poročilo, 1000 din dobi »kdor konja vrne, 600 din pa za -voz. Imam konja tuksa, žig 92. H. . PovSe. Čatež pod Zaplazom. p. Velika Loka. litem konja z opremo faksa »rranzl«. vfsok 148, obseg 170. «ar 1« let, brez žiga, il-vot valjast, tlrokega križa, z liso na glavi, oblika podolgovatega srca, oči ribje, griva, rep svetle barve, na desnem stegnu mata praska, poraščena z ; dlako, oddan «. aprila v Vlžmarje, ter lojtr-, skl voz, zeleno ple-skan, s sprednjo ln zadnjo zavoro, zadaj < tablica. Sporočiti proti nagradi na naslov : Jakob Oven, Podutik ttev. 12, St. Vid nad Ljubljano. litem konja fuksa z opremo ln vozom. Konj Ima na glavi belo Uso, žig tt. 48. Za prednjo levo nogo je Imel bulo. Star je čez 10 let. Sporočiti proti nagradi. Marija Jenko, CeSnJevk 12, posta Cerklje, Gorenjsko. litem konja fuksa »Llsko« mera 168/172, žig 49, prednja noga ravna, zadnja desna bela. —Konja prama, mera 160/176, žig 843, zadnja noga bela, naj ■poroči proti nagradi na naslov : Matija Pu-cclj. Blatnik 18, posta Ribnica. V oskrbi imam vola gorenjskega, rdeč z belim repom, na križu ln pod vampom skoz bel, z težko rdečo glavo In kratkimi debelimi rogovi, žig 402. Slak Franc, Martlnja vas 2, poŠta In občina Velika Loka na Dol. črnega konja brez znamenja, tlg tt 193, star 6 let. lSče Janko Clrman, Medno, St. Vld nad Ljubljano, proti dobri nagradi. lite* kobilo črno bramo, brez znaka, z žigom 217, visoka 160 cm. Bporočltl proti nagradi ha rta-•lov: Slvec Anton — Strahomer 18, Ig pri Ljubljani. litem konja prama žig tt 1010. Ko«, Črna va« 187, p. Ljubljana. Fige in brinje z« tganjekuho trna na ■zlogi tvrdka - Ivan Jelačln. Ljubljana — Aškerčeva C nata I — telefon 1(07 i, '-■ 400 din nagrade 8àm ó'rièmu, kl ml preskrbi ' kobil« pl-omo rdečo, z veliko dolgo liso na-glavi, «mrček mei, oči bolne, pod očmi gola, brez dlake, zadnja noga do . bine- , Ua bela, na levem zadnjem stegnu zaraščen udarec, (Ig 1243, VI«. 169. stara 16 let, oddana v Hrastje prt Ljubljani. Kraljlč Helena, Črna vaa 29«, p. LJubljana. litin vila (lg 16, star 8 leta, v«e ttlrl noge bele, temnorjav, čez krtt ln irep male bel. Nagrada primerna. Jože Menart, Drenlk it. 6, p. Škofljica. Ukradena sta bila od 6. na 6. maja ob 1. url ponoči dva konja: — Kobila, ki Ji manjka desni kolk, nI vojaško obvezna — ln konj fuks, z belo liso na glavi ln nogah. — Sporočiti proti nagradi Janežlč Alojzij, Polica 38, Vlinja gora. Male posestvo in gozd na Dolenjskem oziroma v bližini Ljubljane, kupim. Ponudbe na upr. »Domoljuba« pod »Posestvo« «978. Dva vagona drv In 1 vagon bukovega oglja, kupim. Ponudbe na upr. »Domoljuba« pod »Drva« «972. litem konja in kobilo Konj pram z žigom tt. 2020, meri 1(6/176, Ima dolgo belo Uso, na glavi lepo grtvo, česano na desno, «prednje noge bele v kopitih, eno zadnjo malo belo, jezik zarezan. — Kobila prama, žig it. 122, meri 1«6'182, Ima veliko grivo krotovl-často, čeeano na levo, pod grivo malo bele dlake, močan vrat — Proti primerni nagradi javiti Cerne Marlil, Zgornja Hruilca 13, p. Dobrunje. litem vola ptenlčne barve, žig t, oddan ttabu Novo mesto. Prosim, «poročiti Gaspertlč , Franc, Go-mlla-Mlrna. Zglasi naj se lastnik vola. Vol Je črnoslv z žigom tt. 4«. Alojzij Smrekkr,1 Dra-tčavas, Žužemberk. litem tri konje Prvi pram z belo Ubo1 na glavi. -21g 21*2.—. DrugI fuks, z belo liso na glavi. Zig 2193. — Tretji Slmel, bel. 2lg 2194, Sporočila, proti lepi nagradi ria Ko-roteo Jože, Brezovica tt 4. p. - Borovnica. titen kobilo ■ komatom, - oddana-vojatnl na Vrhniko. Brez žiga. Svetla fuk-ea z ozko, dolgo mešano liso. Glavo vna-' prej krivo. Vis. 156, obseg 180 cm. Na levi atranl od zadaj Ji manjka na kosti kakor za pol dinarja dlake. Stara 10 let In ire-betna ae jI pozna na vimenu. Kdor jo Ima, dobi lepo nagrado. — Ivan Čuden, Yjìanje Gorice 86, LJubljana. litem konja fuksa na levi strani Ima dva zastrtžena križca. — Številke nima. • Kdor ml sporoči, kje se na- .< ha Ja, dobi 1000 dinarjev nagrade. Naslov: Alič Martin, Planina 8, p St. Jott n. Vrhniko. litem kobilo svetlo pramo, zadnja desna noga v vlnclju J bela, visoka 151/172, j stara 6 let, po životu nekaj belih dlak, na listku, v grivi Je bil ' žig 168. Bporočltl proti nagradi Marinko Antonu, Vnanje Gorice 4. Brezovica. Temno trn vol 550 kg težak, z (Igom 13 se dobi pri Franc ZavrSnlk, Klane tt. 8, posta Komenda. 500 din nagrade dobi kdor dobi moj voz, zeleno barvan, zadaj na oplenu utrgano železo, spredaj zavora. Zadaj proč vzeta. Odpre(en je bil pri Sv. Roku obč. St. Vld pri Stični. Brancelj Anton, Gor. Ig t. P- Ig. 600 din nagrade dobi kdor ml preskrbi kolut tuksa, vi«. 1S«/174, , iig 87. Oddan je bil 1 plan. bat v Tržišču. Sporočila na naslov : Pavle Marlniek. Cem-Senlk 7, p. Dob pri DomžaMh.. litem konja žrebu prama, starega- 16 let, . z malo liso na glavi, zadnje noge bele, ko- . pita težka, prednje podkve vezane, hrbet upognjen, žig 118. — Sporočila proti nagradi na naslov : SuSnlk Janez. Belo 2, p. Pol-hoy Gradec., dva konja f»4 ima r liten fuks it 784 ima na glavi belo Uso In fuks ■ it. 735 ima belo grivo ln bel rep. Bporo-ČIM proti nagradi na Mfczt Anton, Gorlčlea it 1»,- p. Preserie. liten vola g (Igom 44, pepelnate barve, B belo liso. na glavi, star 8 leta. — Sporočila proti nagradi na naslov : Zelez-nlkar Leopold, Cetet tt. 5, p Turlaki Proti dobri nagradi lSčem kobilo »RotSlm-la«. Stara Je « let, na prednji desni plečeti Ima bradavico, na krliu belo liso. Zig 4612. Nagode Ivan, Ravnik tt. 20, p. HotedrSica. * Htm 14. vjmuuix, «w* imi Atel. 20. m Ai tatnä 1 Htm um Mm i«- J-V'r rjr •» aa-i*,,* i-W-i. kt A a r t Ca*/m ta Lara Iw i -<-x«a fc-»vi. Mvt. ft^a yitbi. Mar* 7 rjfc M4, ftau wft MU, u y* a z* f.W V.« *£*»<*«. V g*i-r, > uurj IM Ce*ra. Jfatov» twx M. > ,'rv. 'vi yn — K«» r»j*i.vr, ki >t «{«fc! T t »vil. rt, M •• aaiiaje H>ic, ki t*,*i*i, kvv.I* t* ig* .* m »1 Jfata^M, >1 rr.z.* viO. ÌSbtn kobili i» kosja: Ii*r» u gl* ri, «rete» POS!*'«, *6C* i* bantt«, »Ur» 7 Ut >,f« iig«. 's*)«* n* K'/tlitkw pri Koga-ni*h pn Ctrksiei Kv»J f«k*. > v«4ik* Um a* M«, tig VA. urtala «v «a Mi, 4* t*<*, luk »*4*»ef« as«» — V« t*i*k, at z*4nji ••1 *p*i malo spwrsj«. ti« IM, k'x»*t s Istin *?«■/*» Hv/r;':ilM vruU h Ai rt BMgrtAi ss Jet« Ž*t«wUr«f, Itk* rs« «4. ». I» »rt Ljub-limi. Ifta dva vila »rrl star |«llh 4lsk, a« lari «trsnl dr« alari od tla* od kom«!«, rrtr« r«llk«, rep kotit, bolj rdsč, porlt«g« lirot», il«ok«g« krit«, meri 140-177, bran ti «a, «Ur • l»t, r «rivi listek i Imenom ftellikar. I Mora tudi voz In komat. — J» rit« proti n«grai|l 500 din Janezu Holuk.rju, Htar« Vrhnlk« «t, «J, p, Vrhnika. •Wem konja »Fuksa« brn iira, itir » let. rlt*k, 1I1-1M, « veliko balo lita n« «lari. Dam •M din narrali«, Marija Kritm«n, H taja tt. «. p. I* pri Ljubljani, litem kobilo fukso • lata alar», lir« «ira, mor« IM-IHHom, raspn-Msna t Ziliinabl rasi pVotl Novemu niaatu, — H poročiti proti dobri narrarti na Tans«k Jota. VrlilJenJ« 10, p. Ig pr| 1'jublJani. '- j*. it "l* e». ».rs S M. n« Omn »'«M». M!« KI«* J» tat*, t« K HA- «v** a* K-**-» I« iair mfa, «w. «c«* ufftM Ka« M«, A a-w„ <**rJ» ra* A > k.Muca ti* IrMVua iuta kiMe f*» z z reso* «« gisn, Irr*x bea. «ra Ut-M «cara UIK.U (lari as imri «n«i ista «r* «iz* Ia »e ponfc. tnsnUlu >t V,Is r rasi, ». V i». iMwt^jt. — Si»r»titi prati «agiwti as YrWjeaj* 8. J. Ir K*"* Itfea konja »Pr»« brez b*J,l, li*«*** «tari s* as V/gafc. a* ko«, «s rrtr« lat* tlak* za-od mtatrrt s* K»lpi. I»*) )* iu>« tt. M«, g* j« rida*, a* »«. <*r aa ki« »r«ri* Caa k4*»st. K4or csl p*re sli uriDtl)*. dofci 4»br« s*(rs4*. K*W. Slad» «••» M, ». i« obi. Ut r Mar. fot J*. M din nagrade VW, kdor sporoči/ kje J* kooj »Kitko«. Temen prsi», ns «*lo liaa, «red-a J« r*lik, alar M let, rad rrlz*. Odd«a roja «r« » tkofji Lolrl-Blt-«J«. Korbar. Dobrna)« »rt LjubiJsni. IIUm vila rlara bela. nad repom ia rs» b*l, ostalo telo rde**, «tar 4 let«, tsiak m kg. H. 1M «a rorsk. Bor* Ima U«k« In gladka. Kdor nI kaj «poroči • nj*tn, ma dam 1«M din «srrad*. Msslor: O sipe r Koderma«, Brod lt. I, ». J«tle« prt Ljubljani. Vm za kmja fuksa, vilrnsr«, lepe««, brez tir«, «tare«« t-4 M. M«r«i 156-171 em. Zadnji nori bstl, malo čez bln-oeljn«, * doiro liso na rl«ri. rriva na ob« «treni. Naslov r uprt vi pod tt. 7115, litem kibili «rednj« poštar«, arednja deball, ob« fukal, s liso n« rl«rl, iig 543, rlsoči-n» 154-171, drug« »Ig 44». rlSin« 154-171, Kdor kaj r«, naj sporoči, ijohl na trailo. - Novak Vrane. HtnrJsn it. IJ, p. Ig pr| Ljubljani. litem konja prama blond, • let «tar, sred-Uj» velik, n« glavi |Ua zvezdo, sadnja noga «na malo bel«, brss «Iga, narad vozi, mera 158-16« «in. Oddan je bil r Blt-nj« Prt »kofjl Loki. — «porodila proti nagradi na Filter Alojzij, Dra-gom«!1 IJ, p. Brezovica. km» trn*. « > l »S«ri n na.la* s*fa 14" ltl 45g !« tj«-raglia prva gradi ca« Krni ja. Jtaia L/mvpoa. U. Vrti« s ittea kot ji >fcri»-. 5 itt »ur tca. s*>ea fctaai. t.g IU. n »t lit-l»«sa. na Wri st-aal rrttm prt «rrlri i «.a t Ud* tttimilmjo r '«•àwii dwaris. fo,«*-aila aa: V risia *»« barre, iig ti«, atra iti-i«, griva sa >v. atraai «rsij«ba. zadaj* a^ge viefel.ea*. J* proti asgradi as Iraa Vogei. Itrsgo->2* ia aper*-«i ss uojers faka*. ki J* srednje relikasti, bres tt. Jezik im« r sredi«! r/r*tisnjeo la dolro belo liso d* rlarl. Velikost ISJ-171. Javiti: Baztresen Janez. po*.. Plaaina », Jolt nad Vrhniko. Ittea kmja tt 5(3 bledo rdečega, s beio dlak« crollimeli, rep in grir« črn«, po prsih lo plečih hrastor (muijsk). platfuaar, na spodajl čeljusti pod kočnjskom kot pol oreha rellka kost, 1SS em risok. precej tei*k. Kdor bi r«-4el. kje «• konj nahaja, ««J proti nagradi sporoči: Krarear Prane«. Beliinja ras, TrebnJ«. Ittea trm kibili « liso na glavi, «tara S let tlg 102. ros In oprema tlg 101 In vola. rumano - tskaste barve, tlg 100, ta pisano a svinčnikom za jarmom, teta (60 kg. Potokar Tomaž, Pod-ilpoglav «t. 11, p. Doli runj«. litem kmja prama tlg 20», na desnem plečetu malo otuljen. Bporočttl proti nagradi na Erklaveo Miha, Podmolnlk f, p. Dobrunje. litem konja ti 3904, zelen ilmel. Kdor kaj ve ali ml sporoči, dobi nagrado 1000 d!n. Ki-sarna Union, LJublJa-na-Moste. litem par konj tuksa, mlada, 4 lota, lisasta, vis, 166/172 In 162/170. Älg morda 665 ln 664. Kdor ml «poroči, kje s» nahajata, dobi 2000 din nagrade. Mam Ivan, Bneberjo, *t. 14, p. D. M. Polj«. Istea M u «»svi zia «sxirflfci. t<*-/* Um. ti-, ut«« spotej t>e"-e. ryrwdnja «casa trae. »očiio tn«. t-g «t. «tara » let. atfCfaa pr—.. Bporvtitl proti nagradi 1 Hit din u zimm.-jv : k-tepvt Angela, Hra-d«ca«ga c. t». LJub-ljsria Kobilo fuksa s diti 1«o UKi rta glavi, tlg 1242, prva de*na ZK»ca frez.bineelj bela, po tlvotu ima nekoliko bel« dlaka vmes. te-tko dltia, «tara 10 let. vis. 160/1 tO. Sporočiti proti nagradi 1 e ae t« zia ti a Ja — I&aa« roia, teiaaosir« barve, težke* ga M» kg. brez tig*. — Matej Kitare«, Bunar. ako 11, Sforar«« pri Kattien. lüea vaz n« Miri vaiaste, barra« črno I« rja re, s maki J. J, ki j* bil riet aa rast Peč prt Vit. goti na rei. petek, razpottam pionirska teta ia ttab, «leljalo ae je 6 rojakor. Sporočiti prati nagradi 100« dia: Jot* Janelič, Peč 11, Vilnja gara. 600 din nagrade dobi. kdor mi sporoči, kje J* moj kaaj. ki ie bil odda« v Viimarj« nad Ljubljano. J« trn. dr« leti star, ima ie prri zob, aa prednji •lesni nogi zaprto pod-ker, brez iiga- Ilorar Janez. Temenic« it 5, St Vid pri 9Učni. litem kmja faksa s belo dlako vmea. Na glavi bela lis*. Noge malo bel«. Stoji n* zadnjih nog*h n* pikih. Ostro podkovan «e rani n* zadnjih nogah. Sporočiti proti lepi nagradi : JapelJ Lisi. Mal* LJgoJna f, p. Vrhnika. Imam konja svetlega fuksa. n* glavi velik* bel* II«*. noge pod kolenom skoraj bele, star 12-14 let tlg 7«, čokat «rednje težak. Sem tudi kupec sanj. Jot« Levlčnlk. Sneberje IS. D. M. r Polju. litem težki kibili pramo, z malo svezdo na glavi. N* desni z*dnjl nogi im* »itlh-bam« vžgan. Izroči naj se proti nagradi : JapelJ Antonu, Mala Llgojn» t, polt* Vrhnlk*. Jantar Ivan, II. Cot* teh. teles, ba-talj, Dolnl Matejevac, Nil, a« le nI vrnil. Mogoče je komu, ki j« služIl v Nilu, kaj sn*-nega o nJem. Vljudno prosim, če sporoči n*: Jančar Marij*, Ceänjt-ce 14, p. Dobrunje, LJubljana. litem konja fuksa na glavi Ima belo dlako, tlg 1. Izročiti proti nagradi : Kovač Fr., Mal* Llgojn* 18, Vrhnika. Iščem kobilo Brno pramo, 10 let «taro, ono uho na vrhu postrlCeno. v. 169/169, na prednje noge «e kreie, brez Ctga. Komat ln vos z lesenimi osmi. — Sporočila proti primerni nagradi na: Kržmanc J., Drenov grič 12, poŠta Vrhnika. Komur ie kaj znano, kdo bi vzel moj kovčeg ■ civilno obleko, ki sem ga shranil v skupno garderobo v ßkofjl Loki, prosim, naj sporoči proti nagradi na naslov: Kos Jože, mirar, St. Jani, Dolenjsko. Zglasi naj se lastnik konja «Svarca« (črn), s veliko grivo in malo liso na Celu, žig •t 761. MarkelJ Anton, Rudečl kal 3, p. St. Vid pri Stični, Dol. 400 din nagrade dam onemu, ki bi vsa) vedel za konja, temnega prama. dolg« dlake, pri vožnji Jo talaoj moker, slISI na im« »Mlako«, na kopitu žig 179. Resne podatke •poročiti proti povrnitvi stroškov poleg nagrado na naslov : Ruä Jane», čevljar, 8t. Pavel 28, p, St Vid pri Stični, Dol. Iščem voz »steklar« lig 4133, s lojtromi, bre« savore. Sporofiti proti nagradi: Jole Strnad, Ziienska vas U, Videm-Dobrepolje. I&em dva mlada vola po I leta stara ln po »00 kg težka: l. svetto-sive barve, rogo bolj dol obrnjene, nad repom bela Usa, n» rogu . ilg It. 288. lepegs, povitaga ilvota, ravnih nog. — I Rjavkasto črn» barve, bolj majhno glavo roge. Na stegno laatrl-Üeno St. 14, zelo lepega, povitega ilvota, ravnih nog, bita sta podkovana. — Sporočiti proti nagradi 2000 din na vsakega. Matija Nsgode, tn velike, lepo rai&ene Dol. Logatec 20. Iščem konja prama ilg 806, vis. 160-175, star lt let, jetik obrezan na levi strani. Oddan v Ljubljani prt 4« polku. BaipnSčen baje v Trebnjem. Kobila prama, «g l»fl, vis. 165-180, «tara II let, ne vosi rada drugemu. Ima srezdo n» «ein. Oddana v Zado-brovl pri ». bateriji. Bazpaliena v Hlnjah. Prosim, kdor javi, kje s« nah»j», dobi sa vsakega 500 «ln nagrad«. Kopa« Ivan, Dravlje, ▼utlulkuw».-«TP: vu nad Ljubljano. . Iščem vola montafonske paaue, ilg 528. Prosim sporočita proti dobri nagradi na: Meden Klemen, Beau-Ijsk 13. p. Begunje pri Cerknici. »DieseU-motor stabilen, 12 HP, v zelo dobrem stanja, prodam sa vsako oeno. SeliSkar Anton, Brezje 31. p. Dobrova; Iščem dve kobili ena stara 3 leta, luksa, s tiso v glavi, druga mokra fuksa, zadnje bl-eelne podane, stara 4 leta, obe srednje velikosti, brez ilgov In znakov. 1 par dobrtlt komatov, teikih, 1 teda k voz parlzar, en vol, črn, velik, ilg 360. Prosim proti nagradi 5000 din •poročiti na Andrej Meriak, Zibrie, Logatec. Iščem kobilo fukso, visoko 158 cm, 174 cm, 8 let staro, • majhno zvesdo na glavi, ilg «t. 2306, na desni zadnji nogi ndarjena nad kopitom. Sporočite proti nagradi na Buh Jakob, Horjnl 16, pri Vrhniki. Iščem kolo s krom. strehami, znamke Dtlrkopp, tovar. it 1766060, ev. It. >08716. Kdor ga kna, naj ga vrne proti nagradi Jakoba 21tko, Kamnik 1, po*. Preeerje pri Ljubljani, Iščem kobil« In vola Kobila sirkasta, srednje tete, dvojni ilg 101. Vol črn, okoli 550 kg tettk, »Ig 70. Vos lig 70, srednje velik, v dobrem sta-njn. Sporočila proti nagradi na Jančar Valentin, Besnica 1*, p. Do-brnnje. Imam v oskrbi kobilo pramo. It. 61, i zvezdo na glavi, visoko 16446. Kdor jo je iakol pod It. M, nI bilo prav. Naj ie ponovno oglasi pri Alojsljtt Rasa, Log It 30, p. Brezovloa pri LJubljani. Iščem konja šimelna belec, brez Itevltke, mera 163-180 cm, z brazgotino na levi strani prs, oddan: Ljnbtjsna-Log, I. eskadron. Kdor ve, kje s« nahaja, naj voroči proti nsgrsdl na naslov: Stare Ferdinand Pob prt Domžalah. Iščem kobilo ltsko, kostanjevo, staro 15 let, na eni strani Ima bolj zajedene zobe, desna noga J« debelejla, bres lir«. * opremo ln volom zapravljtvčkom, skoraj novim. Sporočiti ptott lopT «s&rafll n«rr~ Fatar Fmute. Do branje. Fanta vajenega kmečkega dela sprejme takoj Bizjak, Stoilce 18, p. Jeilca pri Ljnbljanl. Iščem konja črn, vis. 160/178, na glavi malo belo liso, plosk« nog«, star 11 let. Sporočila proti nagradi 600 din : Klopčl« Vinko, Vrba it. 1», p. Lukovlca. Imam dva konja prama žig 633 ln 634, voz In komata. Sprejeta sta bila v 1. boj-nlčko oddelenje 40. pp. Lastnik naj s« »glasi. Naslov v upravi »Domoljuba« pod It. 7376. Hlapca in deklo iSčem za vsa kmečka dela. Korbar, Hrugica, p. Dobrunje pri Ljub. Iščem dva konja Kobila prama, v 6 letu, mera 158'176 cm, čista, brez ilga. Konj pram, star 4 leta, vis. 158, obseg 176, nekaj belih dlak na čelu, brez žiga. Oddana sta bila v k'-nando Strmec v Grahovem, razpuSčena v Ravniku na Blokah na veliki petek. Sporočila proti nagradi din 6000 na Anton fiabec, Dolenja vas pri Cerknici 61, p. Cerknica. , Iščem konji fuksa, silil na line »Bučko«, z belo liso na rebrlh se mu pozna od tovor, sedla. Ima koSat rep in feriva Jeseni poatriže-na, na levem stegnu znotraj Ima znamenje, bila mu Je odatranjena bradavica, je na desno oko slep, star 9 let, Visok 160 cm, žig 678. — Kdor ml sporoči, dobi ob prevzemu 600 din. I. Dovč, Slap« 9, Dev. Mar. Polje. Iščem kobilo ■vetlo fukso, ilrokega križa, » bolj Široko hojo z zadnjimi nogami (malo je lepala), z dolgo belo tiso čez nos, ■ belimi nogami (na treh bela skoraj do kolen, na eni pa čez vlncelj). Oddana je bila 8. marca 1941 I. mltralj. četi 40. pel polka v Ljubljani. 2lg na kopitu Je «leer dobila, vendar iz komorske karte nI razviden ln ne vem za njegovo številko. Kdor mi kobilo Izsledi, dobi lepo nagrado. — Svečama »Paz«, Ljubljana, Celovlka o. 14. Imam konja fuksa, Clg 86, ostrižena griva, ■ liso na glavi, na vs« «tiri nog« bos, oddan prt Sv. Duhu v fikofjt Loki lt. vodit. • Wanlo» vtt|ffsvl' »©o» moljuba« st 7415. Črnega konja št 248 s belo liso na rebrlh, llč«m, Deano oko Ima bolno. Kdor Ima konja ali bi vedel zanj, ga prosim, da ml to sporoči proti pošteni nagradi. Konj ml je bil edini pripomoček ta skromni zaslužek. — Franc Kunstelj, Stožl-ce, Ježica, p. Ljubljani. Iščem dva konja s žigom 9 In 302. — fit. 9, je konj LIsko, svetel fuks'z belo liso na glavi čez ustne, vl-«ok 163, obseg 170 cm, star 9 let. Zadnje noge zvrača na ven. — fit. 802, je konj gl-dran, rdeč pram, goste dlake, z belo zvezdo na glavi, cadnjl bt-celjnl beli, prve noge ploske, na levo oko solzi, vis. 157/176. star 10 let. Sporočiti proti lepi nagradi : Anton Oblaku, Graben, poŠta Urtenek. Iščem vola rjavega z veliko belo liso na glavi, star 8 leta, žig it. 287, teža 600 kg. Oddan Je bil 6. IV. 1941. v art. vojašnico v LJubljani. Oddati ga ali javiti proti nagradi 600 din na: Osterman Franc, Dolnji Logatec it. 21. 1000 din nagrade dam onemu, ki ml izsledi konja fuksa, starega 7 let, svetle, kratke dlake, na glavi ima zvezdo, na zgornji ustni majhno belo liso, na desni strani grebena majhno belo črto, na prednji desni nogi znotraj kolena snak udarca. — Pavel Petkoviek, Idrijska 5, Vrhnika. Iščem konja fuksa lisa na glavi, visok, ilrok, Btar 7 let, ia desni strani križa jajce temnejša barva, V zadnjih nogah ima krče. Nagrada 600 din. Grom Janez, Vrhnika, Podllpaka o. 17. Iščem kobilo pramo rdeča lisa na glavi, v zadnjih nogah »ivint«, malo bel«, na «prednji desni nogi počeno kopito, slab rep, vi. 168, obseg 186 ter komat > rimsko itevtiko 24 na »kleitrah«. — Primerna nagrada. Vam-pelj Ivan, Vnanje Gorice 24. Ljubljana. Iščem dva konja fuksa s belimi Usami na glavi. — Eden Ima zadnjo levo nogo belo, Visok 164/178. DrugI na pol žrebeo, malo vidno, vikok 162/176, proti dobri nagradi sporočiti Veihavih novica 16. 500 din nagrade dobi kdor najde Konja fuksa, z žigom 3809, s Uso na čelu, napete glave, srednje visok, pokončne noinje, zadnje noge pod kolenom malo bele, zelo žive narave. Oddan v Drav-ljah, razpuičen na Mokrem polju, obč. Brusnice. Sporočiti na naslov : Zabgkovec Antonu, Podpeč 23, p. VI-dem-Dobrepolje. Kobilo št 97 »Fukso«, z veliko liso na glavi, Široke prsi, bolj tenek rep, zadnje noge v vinceljnih malo positene. Z opremo ln vogom Je bila oddana v Bitnje 4. aprila. Kdor jo izsledi, dobi lepo nagrado. — Dolinar Anton, Kožarje 29, Dobrova pri Ljubljani. Iščem konja prama žig 216, »Publ«, srednje velik, vzdolž križa na desni 'strani zadaj znak (brez dlake) In voz z vprego, žig 215. Sporočiti proti nagradi 600 din Lampelj Antonu, Podmolnik 36, Dobrunje. Iščem kobilo, žig 516, pramo, 4 leta staro, ima močno grivo ln rep, zvezdo na glavi. Predne noge v vln-clih malo posiljen«, Dam nagrado. Trilar Franc, Dev. Mar. v Polju pri Ljubljani. Iščem konja C majhno belo Uso na Čelu ostri žend grivo, prednja desna In zadnja leVa noga bela, žig 899, vi«. I61'170. Proti veliki nagradi je sporočiti na M'.akar Vinko, Celnjlce it. «, Dobrunje. Iščem kobilo fukso brez žiga, na glavi Ima dolgo liso, zadnji dve nogi ln leva prvk čez bicelj "bela, visoka 160/167, stara 8 let in kobila fuksa na glavi Ima dolgo liso ln na levem kolku belo Uso, žig 808, visoka 161/166 cm, stara 7 let Sporočiti proti lepi nagradi Adamič Janezu, Graben 4, p. Ortnek, Dolenjsko. Iščem dve kobili (žig 696 In 276). Kobila prama, kostanjeva, na križu Ima 11-laj, Clg 696, 150, 166, «tara 10 let. Kobila prama Ima zadnjo levo noi»« belo, na glavi ima malo belo liso. Stara 6 let, Clft 27«, 164, 175. Najditelj naj jo odda proti primerni nagradi : J. Pajk, VeM1ni*-twl» «fc"9*"JT.-ViinJI gort* Iščem kobilo pramo na glavi belo zvezdo, visok 164/162, Clg 126. bila je oddana v Boh. Bell 12. marca trupnl komori, vozila je sle-dovanje. Odpuščena je bila v okolici Litij«. Na levi prvi nogi Ima po-sledno zaceljene rane. Kdor-kaj ve o njej, naj sporoči proti nagradi : Gabroviek Frančiški, Vel. Lašče 42. 500 din nagrade dobi kdor ml sporoči, kje Je kobila »F u k s a«. Mera 160/190, stara 11 let, žig 668, na čelu mala bela zvezda, pri snaženju ln naprega-nju nemirna Ložar Fr., Bizovik, p. Dobrunje. Iščem dva konja E opremo : fuks z belo grivo, žig 1845, drugI rujav, živ 3118. Sporočiti proti visoki nagradi : Modrijan Fr., Rovte 6 pri Logatcu. 1000 din nagrade dobi kdor ml sporoči za kobilo pramo, staro 6 let, žig 1677 ln komat » Isto Številko. Na čelu ima zvezdo In gobec malo bel, zadnji nogi v vinceljnih malo bell, je malo huda RazpuSčena Je bila v Višnji gori, 10. bater. 16. puka. Dimlc Al„ Ihan it. 19, p. Dom-feale. 100 din nagrade dam onemu, ki mi aporočl, kje je konj fuks, star 10 let visok 140/179, ■ tenko liso na glavi, griva In rep bel, povrhu J« precej grebenast. Oddan v Smrečje 2. četa. Javiti na naslov : Fran ja fikof, Podlipska cesta It 11, Vrhnika Iščem črnega konja ki silil na Ime »Sar-go«, zadnji nogi malo beli, na glavi bela lisa, žig 14», oddan V Ribnico. — Sporočila proti dobri nagradi Janez Kovačlč, Vrho-vo 1. Vel. Loka. Vrtnarskega vajenca «prejme takoj vrtnarija Ant Bajec, Trža-»ka e. »4. _ Iščem dva konja 1. konj »fivorc« Clg 66, visok 188/174, star » let dolga bela lisa na glavi, zadnje noge In prednja leva v blcllh bele. I. konj »Fuks«, star 7 let, 170/189. Clg it. 41, malo bele lise na sredi čela In gobcu, zadnje noge v blcllh bele, prodan pod fimartnem pri Litiji. Sporočiti proti nagra- __Pavi« Roittfl, 'Kta« kovsk» 11, LlVbUan«. T" Iščem kobilo rilcčo pramo, žig 688, visoka 160 cm. Sporočila proti nagradl50(J din, na občino Mar. polje. Pes 3 leta star, volčjak. dober čuvaj, »e odda. Vevče 98, Dev. Mar. Polje. Iščem vola pSenlčne barve, teža 600 kg, žig ima na rogu St. 552. Prosim sporočiti proti odškodnini na: Lovko Franc, Begunje pri Cerknici St. 88. Imam konja fuksa ki Je Imel v grivi napis : Urašlč Anton, kraj pa Trži« ali Tržišče aH Tržno (nI bilo razločno) St. 31. Naslov: Meglen Franc, Kal 7. p. Zagradec, obč. Ambrus, Dolenjsko. — Lastnik naj se takoj Javi. Iščem črno kobile s žigom St 305», na levi strani vratu Ima it. 1(, oddana na vel-be na Ježlco. Kobila Je bila z vozom ln popolno konjsko opremo. Komur Je kaj znano o njej, vozu In opremi, prosim, da proti dobri nagradi sporoči na naslov : Kočevar Jakob, VISevek, It. It, Start trg pri Rakeku. Naprošam dotlčnega vojska Štajerca, s katerim sem govoril 4. IV. v VI«-marjah, ko Je prevzel mojega konja prama, da ml sporoči proti nagradi, če kaj ve kje se nahaja. — Povte Franc, Šmartno pri Litiji «S. Krompir in fižol aa prehrano, kupimo vsako množino na ozemlju, okupiranem po Italijanski vojski. Ponudbe na upravo »Domoljuba« pod »Solidna cena« st. 7085. Iščem dva konja Pram star 6 let, rde«, bolj kratek, zadnje noge malo krive, na glavi zvezdo, griva ostrižena. Ob vratu na levem pleču za dinar debelo bradovlco. Zig 1400, vis. 160/17« cm. — Fuks star 10 let, rujav, po hrbtu Ima nekaj belih dlak, sliši na ime Mubl, na glavi dolga bela lisa, zadnja noga malo bela, rep kosat. 2lg gt. 140». VI». 160/180 cm. Kdor koli polzve In ml sporoči, dobi dobro nagrado. — Naslov: Legat, trgovina, Miklošičeva cesta st. t», LJubljana. Iščem vola žig Ima na rogu Stev. 106. sive barve (mon talonc). Sporočiti proti nagradi. - Marija VI-rant, Selnlk 14, p. Ig. čresla smrekovo In hrastovo, kupi vsako množino po garantirani ceni 80 din za 100 kg franko vagon all usnjarna -J. Lavrlč, LJubljana, St. Vid pri Stični. 500 din nagrade dobi kdor ml najde par temnoslvlh volov, žig št. 520 ln 621. Priročnemu volu manjka nekoliko repa. KogovSek Janez, Rovte Stev. 15, pri Logatcu. Iščem kobilo »Zoro» zeleno šlmlo, Ima liso na glavi, visoka 166, obseg 200 cm. Sporočiti proti nagradi — Mavc Mariji. Tomlšelj St. 8, pošta Ig. Iščem kobile mokra fuksa, malo pobita, močna prsa, širokega križa, a žigom 671. Oddana 4. bater. Dovč Jožef, Sp. Zado-brova 28, p. Dev. Mar. v Polju pri LJubljani. Kdor jo Ima ali Izsledi. dobi 600 din nagrade. Iščem dve kobili Prva : svetla prama, precej živa, zadnje noge bele, na prednjih nogah platfus kopit na glavi dolgo liso, stara lt let, vis. 1(7, obseg 17« cm. žig «t 172*. Druga: »Luca«, temna prama, nič bela, rep odrezan nad kolenom, vis. 180/180, brez žiga. — Kdor ml sporoči, kje se nahajata, dobi nagrado din 1000. Anton Cebulj 22. Vodice nad Ljubljano. litem dve kobili »Julčl« črna prama, visoka 166/180. Btara 7 let, nobene bele noge, na čelu par belih dlak, brez lise, žig St. 1731. — »Mura«, črna prama, visoka 160/187, stara 7 let nobene bele noge, spredaj dolge bllone, brez žiga. — Dam za vsako 500 din nagrade. DreSar Janez, Vesca 16, Vodice nad Ljubljano. Kdo ve kaj o volih št. 683, dlmec, z Uso na čelu, st. 584 črn, 608 temnokostanjeve barve, »t. «01 rumeno lisast St «03 bel, <0S rdeč a liso na glavi In repu. SOI lisast <08 svetlo siv, naj sporoči na naslov Murn Alojz. Lašče 4, p. Dvor prt Žužemberku. — Dobil bo dobro ntgrado. Iščem dva konja svetel pram, star 14 let, mera 158/172. vo» ln komat, vse z i!som 3230. — DrugI temen pram »Publ«, z žigom 2162, visok 160, obseg 176 cm, star » let, živahen, majhno glavo nosi zelo pokoncu, hrbet upognjen, kopita majhna. Proti nagradi sporočili na Rozman Franc, SuJIca St. 15. p. Dobrova pri LJublJ. Vola kostanjeve barve 650 kg težkega, žig Stev. 313. podkovan Imam v oskrbi. Oddan Je bil v kasarni kralja Aleksandra v LJubljani. Hablnc Frane, Goljek, postaja ln obč. Vel. Loka Dol. Občinam ln privatnikom ! Iščem konja fuksa brez žiga. star 6 let, na glavi Ima zvezdo, ena prednja In zadnja noga bela, vis. 1 «1/171, komat bres blazine, okovan a meslngom. Kdor ml sporoči kaj o njem ali pripelje — nagrada 1000 din — Umek Janez, Blatna Brezovica 28, p. Vrhnika. Dobro nagrado dan kdor izsledi mojega konja. Oddan Je bil v Tomačevem v Stab bataljona. Konj Je svetel pram, menda brea žiga. Ima tnalo belo Uso na levi strani prsi, pri nogi ln Jezik Ima natrgan, star 13 let vis. 163, majhne glava, v zadnjih nogah malo trd. — Marija Susman. Mirke, p. Vrhnika. Iščem kobilo »Prama« 5 let stara, žig 35, na glavi belo ozko liso, sprednji dve nogi beli, zadnja desna znotraj malo bela In zadaj malo Svedra. Vis. 160/183. Kdor ml sporoči, dobi 500 din nagrade. Ant. Goli, Rudnik 8 prt Ljubljani, 500 din nagrade dam onemu, ki bi ml našel mojega konja prama, vis. 148, zadnja desna noga do blelja bela. 2lg 3/185. Oddan 13. marca v Celju. Josip Javornlk, župan, Krka pri Stični. Iščem kobilo »Pramo« težko, z belo Uso na glavi, ostrižene noga In rep odrezan pod kolenom. Leva zadnja noga Je v blceljnu malo debelejša, na kopitu ima žig 160. Kdor Jo ima, naj sporoči proti nagradi Janeau Hablč, Javor St. 17, p. Dobrunje pod Ljubljano. Iščem kobilo »Pramo« temno. 150/166 - 1»24. žig 464, oddana v I. mttrftlieako četo 40 pe-SadlJ. polka Ljubljana. -- Kdor ml Jo najde, dobi visoko nagrado. Murgel Al., Daini vrh Stev. 10, p. Novo mesto. Iščem konja, žig 1209, črn »Muri«, nad komatom Ima podkožno, za prst debelo čir (bulco), močno grivo, rep slab, star clrka 11 let Sporočiti proti nagradi Pozaršek Jože, Ižanska 336, LJuoijk-na. Kobila, žig 2033 »brama«, se nahaja pri meni. Rep Ima pri strlžen nad kolenom. Na čelu Ima majhno belo liso. Po životu Ima nekaj belih dlak. Lastnik naj se oglasi pri : Skufca Ant„ Malo Llpje 4 pri Žužemberku. Iščem kobilo »fukso«, rujavo, po-strižene noge, veliko grivo, velike postave, lisa na čelu, žig 134. Sporočila proti nagradi na Janez O rum, Zg. HruSlca 3«, p. Dobrunje. Iščem konja »prama« svenda na glavi, desna zadnja noga pri kopitu bela. žig tt. 57, mera 150/171. čokat, 15 tet star. Ime »Anale. nosi se pokonci. Kdor sporoči nahajališče. dobi 500 din nagrad«. Mihellč Janez. Sneberje t, p. D. M. Polje. Iščem konja fuksa rumene barve, visok, s majhno belo liso nfc glavi, postrlžene grive. žig 699, star E let. Sporočila proti nagradi na: Marjeta Pe-terca, Zg. Kašelj, 31, p. D. M. Polj«. 500 din nagrade dobi, kdor mi pove, kje se nahaja moja kobila fuksa, na čelu zvezda, proti gobcu Široka tisa, zadnja leva noga v blclju pokvarjena, žig 4. Istenlč Vinko, Rudnik 17, p. LJubljana. Iščem konja »Boris«, črn, vis. 160-175. star 14 let, žig IIIS. Na glavi ima dolgo belo liso, prva leva In zadnji dve nogi če» bicelj bele. Oddan Je bil v Zg. Zado-brovo k (. bat. Razpu-Sčen v ■ Dobrepolju. Kdor sporoči, kje s« nahaja konj, dobi SOV din nagrade. Peklaj Franc, Tržaška c. «7, LJubljana-Vl«. 1000 din nagrade dam onemu, ki ml Izslodl mojo ' kobilo »mokra Fuksa«, a veliko belo liso na glavi, rujavo grivo, žig 327, vel 164, KndroJ Perko, Ljub ljana. Vodnikova 111 500 din nagrade dobi, kdor ml sporoči, kje se nahaja moj konj »Cezar«, fuks, z belo Uso po celi glavi. Na levem stegnu Ima črno liso (tolar), žig. 117». Kocjan Karel, Mivka 11, Ljubljana, Trnovo. 1000 din nagrade dobi, kdor mi sporoči, kje se nahaja konj žig 80, rumen pram, zadnje noge bele (bicljl), star 5 let. visok 151. Jenko Jože, Mavčiče 8, Smlednik. Iščem dva kenja a opremo In vozom, M so bill oddani Sv. Duh nad Sk. Loko. Konj J« črn pod imenom »Miško«, a majhno liso na glavi, malo sločen, star 10 let vUlna 140-177. DrugI pram Ima liso na glavi, Star okrog 8 let višina 140 do 174. Kdor ml sporoči, dobi lepo nagrado. — Ivan Šuštar*!!). Kamnik II, p. Preserie. Iščem kobilo »Fukso« vos In komat žig. 205. Kdor ml sporoči, kje se nahaja moja kobila, dobi nagrado. Str-•ar Franc, Podllpo-glav S, Dobrunje. Iltan konja »mokrega fuksa«, na ■lavi Ima ozko liso, nog« bolj težke, ima St. 662. Vis. J« 150/177. Sporoči proti nagradi 600 din na Martin Zajec. Račna pri Grosupljem. 1000 din nagrade dobi kdor ml preskrbi kobilo fukBO brez žiga alt s žigom 8», mera 161 cm. Na glavi Ima dolgo In Široko liso, grivo in nog« belkast« sprednje podkve cel«, če nt prekovana, pri snaženju Je zelo nemirna, lepega križa, pomešanega a malo bele dlake in 500 din nagrade za kobilo pramo, rudečo, mera 153, na glavi mala bela lisa, mirna brez žiga ali z žigom 88. KuSar Janez, Sent Pavel », p. Dobrunje. Iščem vola Seka slmentalca, težak okrog <00 kg. Številka na rogu 13, znak kratek rep. Sporočiti proti nagradi na Jane« Hribar, St. Jur, Ponova vaa It, prt Grosupljem. 1000 din nagrade dobi kdor ml sporoči, kje Je kobila, rdečkasta prama, noge, grivo in rep črno; kopita na sadnjlh nogah Ima avrnjene na ven, hodi a zunanjim robom podkve, tako da st zunanjo stran podkve hitro obrabi. GrIVe na vratu malo, morda brez žiga. Vel. 155/171 «tara » let, oddana Log pri Brezovici, razpu-Sčena menda blizu Dobrega polja. Sabjek, Ivan, Zapuška 17, p. St. Vid nad LJublJ. Vsakogar, ki bi kaj vedel o orož-nlskem podnar. Francu Prlstavcu, Belgrad III. kvart., naj javi nroslm Pristavec Mariji, Preserje. Lopo nagrado dobi kdor ml javi, kje s« nahaja konj. težak pram, «Ig KO, vtiina 166, obžulen od komata, tenak črn rep. Ste-pie Frano, Prudot p. Trebnje. Lepo nagrado dobi kdor ml sporoči, kj« se nahaja kobila, mokra fuksa, «tara lt lat. 155/18», po vitata «vota, tnalo (lavo a U«o, na hrbtu bradavico, sadaj na desni temno liso, kopita so stisnjena, hodi počasi. Oddana na Vrhniko 4.' JurIS. četa. Lenče Leopold. Savlje 17, p. Jožica. Išče« kobilo pramo a avezdo na glavi,, tla St. tilt, obenem ličem komat In voz. Kdor Ima, naj sporo« proti nagradi na naalov i Vrhoveo Gašper. Horjul tt. 41. 1000 din nagrade dobi kdor ml preskrbi dva konja bres žiga: konj temnordeč pram, lms precej teiko glavo s majhno belo liso aa čela ln na gobcu, na levo oko slep, precej tešek, bolj razdrtega livota, v zadnjih nogah nekoliko trd in ima velika kopita ia močan rep, za votnje zelo dober. Konj bled fuks ima primerno glavo z ozko-belo liso ia noènieo nekoliko belo, lep život, zadnje nog« spodaj nekoliko bel«, zadnje desno kopito počeno, rep redek, prt težki vožnji Ima preoej teiko sapo. Oba sta stara 10-11 let. Vzeta sta bila na veliki četrtek zvečer ob nmikn Jugoslovanske vojsk« od Sv. Treh kralje-». BaipaM«-na najbrž a« Bkofljioi. Imela sta: pram tsM, tak« pa lahek komat Bradsško Frano, Velika Llgojns IS, p. Vrhnika. Izdajatelj: d, Gregorij Peéj.T- ffÄ^Ä