UTO mi. STEV. 82 predaj 29 urauin, mn mmn SLOVENSKI Izdaja' JUGOSLOVANSKI NOVINABJI FBI PREDSEDNIKU FRANCOSKE VLADK »Veselim se srečanja z maršalom Titom« je izjavil Guy Mollet, ki je ob koncu razgovora prosil naše novinarje, naj posredujejo jugoslovanskim narodom -izraze prija- . teljstva francoskega naroda Seja bviiaega sveta LIS Včeraj Je bila. leja knhep svetu ljudske OipiMnt US pod predsedstvom dr. Mutjaiu Breclju.'- Isvrihti- svet Je na seji obravnaval in sprejel predlogu družbenega plana LKS in Hfa-blliSkega . proračuna sa lete 1SM. Oba osnutka bosta gre dl ud sna Ljudski skupščini LM v P— pravo »a prihodnjem sesedanju. PAKIŽ, 6. aprila. (Tanjug) Predsednik francoske vlade Guy Mollet je danes sprejel v poslopju predsedstva vlade člane jugoslovanske novinarske delegacije, ki je pod vodstvom Radovana Papiča, direktorja sarajevskega »Oslobodjenja«, sinoči prispela v Pariz na 10-dnevni obisk. Delegadfe kitajske federacije demokratičnih Sena veže francoske in jugoslavanske ,, V LjUbljUlli narode." Osebno sem bil močno LjMjana, 6.. aprila. Delegacija pod'vtisom tega tradicionalnega kitajske federacije demokratičnih prijateljstva, ki izvira še iz do- žena, ki j jo .vodi Li' Te-čuau, mi-be prve svetovne vojne, po- nister za javno,:-zdravje, je po o- »Nenavadno sem zadovoljen, da bom imel v kratkem priložnost, pozdraviti v Parizu jugo-slov. predsednika maršala Tita, je dejal Guy Mollet in poudaril veliko vlogo, »ki jo je imela mala Jugoslavija v svetovnem dogajanju, čigar razvoj je potrdil pravilnost vseh jugoslovanskih stališč«. To je bila včasih vsekakor tudi težavna in nehvaležna vloga, ko so bili jugoslovanski narodi prepuščeni sami sebi, hkrati pa manifestacija popolne neodvisnosti Jugoslavije, na katero so jugoslovanski narodi in njihovi voditelji lahko samo ponosni,« je dejal predsednik francoske vlade. Pozdravljajoč jugoslovanske novinarje kot »predhodnico« pomembnega obiska. ki ga pričakuje Francija v začetku prihodnjega meseca, je Guy Mollet dejal: »Zame osebno bo velika čast, da bom to pot kot predsednik vlade v Tarizu sprejel in pozdravil vašega predsednika maršala Tita in mu vsaj tako vrnil gostoljubje, ki smo ga uživali jaz in moji prijatelji Ga-sier, Tanguy in Prigent, sedaj člani moje vlade, ob našem obisku v Jugoslaviji.« Francoski predsednik je nato v dalo šem razgovoru z jugoslovanskimi novinarji obujal spomine s svojega bivanja v Jugoslaviji in dejal, da je že tedaj dognal, da se Francija in Jugoslavija v velikih mednarodnih vprašanjih strinjata. Razmerje med Francijo in Jugoslavijo, je nadaljeval Guy Mollet, Sukamo obišče ZDA Džakarta, 6. apr.la (AP) V indonezijskih vladnih krogih se je zvedelo, -da bo indonezijski predsednik Sukamo odpotoval na tritedenski uradni obisk v ZDA 14. maja letos. Povabilo je izročil in-do-nez viškemu predsedniku ameriški minister za zunanje zadeve Dulles, ko ie bil pred kratkim v Džakarti. je bilo vedno dobro, lahko pa se še popravi in zboljša in jaz sem prepričan, da se bo to v prihodnosti tudi zgodilo. Naprej se veselim, da bom s predsednikom Titom lahko ugotovil, koliko je napredovala identičnost pogledov naših držav glede pomembnih svetovnih vprašanj in kolikšne so možnosti za skupno aastopanje. Naša režima seveda nista enaka, je nadaljeval predsednik francoske vlade. Hodimo po različnih poteh, toda jaz sem prepričan, da se bodo naši narodi lahko srečali, in dejal bi, da se že srečujejo. Francoski predsednik je nato navedel nekaj osebnih spominov in vtisov s svojega bivanja v Jugoslaviji, ki er se je mudil pred nekaj leti, poudarjajoč tradicionalno prijateljstvo, ki Nova islandska stranka Kopenhagen, 6. aprila. ((AFP). Kakor poroča radijska postaja Ko-penhagen, so na Islandiji u-stanovili novo politično stranko — stranko narodne zveze, v kateri s.o komunisti in socialni demokrati. Predsednik nove stranke je Hanibal Valdimars-son, predsednik islandske generalne konfederacije dela ln bivši vodja socialno demokratske stranke. .Podpredsednik je Einar Olgeirsson, generalni sekretar komunistične partije Islandiji. Zahteva Zahodne Nemčije Bonn, 6. aprila (AFP). Iz;poučen ih virov se je zvedelo, da bo zahodnonemška vlada zahtevala, da bi njen zastopnik leta 1957 dobil mesto v stalni skupini atlantskega pakta. sebno pa sta napravila name vtis pot in vloga Jugoslavije v povojni dobi. Jugoslavija je v tem času odigrala veliko, toda tudi težavno 'vlogo, za kar pa je bila visoko nagrajena s tem, da je poznejši razvoj dogodkov pokazal, da je imela vedno prav, in celo, da je njena zasluga, če so se dogodki tako razvijali spričo junaštva in odločnosti Jugoslavije, ki je ostala nekaj časa celo sama, da bi obvarovala svojo neodvisnost. Vsekakor je bil to čudovit zgled neodvisnosti neke države, V nadaljnjem razgovoru je predsednik francoske vlade Guy Mollet v kratkih obrisih nazna-čil probleme, ki se pojavljajo pred njeno vlado. Nato pa je prosil jugoslovanske novinarje, naj bi Po vrnitvi sporočili jugoslovanskim narodom izraze prijateljstva, ki ga goji franco- bisku pri- predsedniku republike . na Brloniii prispela danes v Ljubljano. Pred tem si je delegacija ogledala Postojnsko jamo. Takoj po prihodu v- Ljubljano je delegacija obiskala .porodnišnico, kjer je iprof. dr. Franc Novak, ,predstojnik klinike za ginekologijo in porodništvo, razkazal porodnišnico. Postregel jim je tudi s podatki o številu rojstev, umrl j-vosni in zaščiti žena pri nas. • Zveza žonskih druStev je nocoj priredila delegaciji kitajskih žena slavnostno večerjo v hotelu »Sion«, nato pa družabni večer v prostorih Kluba ljudskih poslan-cev. Jpcni si bo delegacija ogledala Ljubljana, 6. aprila. Predsed-to varno »Saturnus« in otroški di- nik Ljudske skupščine LRS Mi-s pan z er. V palači izvršnega sveta ha Marinko je sprejel dopoldn« LRS bo delegacijo sprejel dr. Ma- v prostorih republiške skupščine rijan Brecelj ter članica izvršnega 14-člansko zastopstvo Ljudske sveta Ada Krivic. Slavnostno ko- mladine Slovenije. Delegacija, palači izvršne- ki jo je vodilpredsednik L j ud- Miha Marinko z zastopniki Ljudske mladine Slovenile je seznanila z aktualnimi problemi Ljudske mladine ter s potekom »Mladinskega tedna« in delovnih akcij v okviru tega tedna, kakor tudi z drugimi zadevami mladine. Predsednik republiške skup- mo za gospodarski napredek, čeprav je tudi to pomembno, važnejše je, da se jugoslovanska mladina na delovnih akcijah spozna med seboj. V tem pogledu se mladina v zadnjem času medsebojno odtujuje, kar ima za posledico določene negaltivne prijateljstva, ki ga goji franc o- silo bo prarejcnov palact tzvrtne- “ ^V^Ts&veuij e, Franček ščine Miha Marinko je ob tej _-------------------------------------------------- -- - ski narod do Jugoslavije. Izrazil g? sveta. Popoldne si bo delega kateri s0 ’biU poleg priložnosti poudaril v razgovo- pojave, predvsem lokalizem. Po je upanje, da se mu bo ponudila oglodala v Grobljah gospo- nekdanjih ru pomen dosedanjih mladin- besedah predsednika Marinka priložnost in b0 ponovno lahko dmjsko solo, zvečer pa bo z Via- delovnih brigad, ga skih delovnih akcij. Ne gre sa- bi se mladini ne bili obiskal Jugoslavijo. kom odpotovala v Beograd. P. **«*•* i--'v;u "rt1,1r,K ‘,T> ZASEDANJE DfTERPABLAMENTARNE UNUE AJImEm/XU1 J m in IUU w- Plodno delo v Dobrovnika OD NA8EGA POSEBNEGA DOPISNIKA Dubrovnik, 6. aprila. Sinoči se Je sestal v Dobrovnika pod pombe, da bi morala biti Jugo-predsedstvom italijanskega delegata Codacci-Pisanellia, ki na- slavij a z ozirom na speci nos domešča obolelega predsednika Angleža lorda Stensgatea, i*vr- svojega parlamentarnega s - . . .. . . »______.___________ rw~______ie Kal* raketira kor zastopana. JU- silni komite interparlamentarne unije. Za zaprtimi vrati je baje reševal vrsto tehničnih in upravnih zadev zasedanja v Dubrovniku. Čeprav se je sestanek zavlekel pozno v noč, baje niso niti omenili vprašanja sprejema LR Kitajske v unijo. Kot je znano, je o tem že lani novembra isti komite z odločil-Stalna skupina je vojaški or- nim glasom predsednika Stans-gan, v katerem so sedaj za- gatea ob razmerju glasov 3:3 stopniki ZDA, Velike Britani- sprejel priporočilo, »da se unije in Francije. Zahodnonem- ja — zvesta svojemu načelu uni-ška vlada bi za to mesto pred- verzainost — potrudi, da vklju-lagala generala Hansa Speidla, či v svojo organizacijo parla- ma svojega zastopnika, tokrat šel preko kitajskega vprašanja povsem molče, je tembolj čudno, ker je včeraj politična komisija znova potrdila načelo univerzalnosti unije. V kolikor torej izvršilni komite ne bo tega poročal na jutrišnjem zase- ma tu vsekakor zastopana. Jugoslaviji je bilo izrečeno priznanje tudi sicer v politični komisiji:, kjer so pri volitvah za naslednje enoletno obdobje hkrati s predsednikom Turkom Babanom izvolili še dva podpredsednika — jugoslovanskega delegata Simiča in Indijca Kumra. — Komisija ta gospodarska vprašanja 3* sprejela pakistansko resolucijo, v kateri se daje ' svojo organizacijo p ari a— ga poročal na jutrisnj«n sko resolucijo, v Karen se uaje m emo r and um ki ie bil šef štaba generala mente LR Kitajske, Kambodže, danju celotnega sveta, bo ver- parlamentom pobudo, da žago- Memorandum - - ' Etiopijo, Libije in drugih azij- jetno diskusija načeta vsaj v tovijo boljši tehnični m znan- lia da naj bo Romela in sedaj v ministrstvu obrambe vodi oddelek kopenskih čet. sko—afriških dežel«. Da je komite, v katerem Jugoslavija ni- POSEBNA IZJAVA SOVJETSKEGA MINISTRA ZA KULTURO MIHAJLOVA Razlike niso ovira Minister Mikajlov meni, da bo odprava kulta osebnosti blagodejno vplivala na razvoj sovjetske kulture tem širšem krogu. Politično - pravna komsija je sinoči končala razpravo o predlogih za nekatere manjše spremembe statuta unije. Političnega pomena je v bistvu samo to, da se v bodoče dajejo večja po- tovijo boljši tehnični in znanstveni mehanizem za izkoriščanje domačih prirodnih zakladov, kar bi dvignilo življenjsko raven prebivalstva. Hkrati se priporoča dolgoročno finansir anj e, prihranki zaradi zmanjšanega oboroževanja pa naj bi se usme- DUBROVNIK, 6. aprila. Minister za kulturo Sovjetske zveze in član izvršilnega komiteja interparlamentarne unije Nikolaj A. Miha jlov je v od m oru na zasedanju komisij uni- je v Dubrovniku v razgovoru odgovoril na nekaj vprašanj. Na vprašanje, kaj sodi o koeksistenci med parlamentarci, je minister Mihajlov v začetku ugotovil, da je Vrhovni sovjet ZSSR že pred nekaj časa pozval parlamente raznih držav k sodelovanju. Sovjetsko zvezo je obiskalo več parlamentarnih delegacij iz tujine. po drugi strani pa so tudi sovjetske delegacije obiskale drage države. »Pristop Sovjetske zveze k interparlamentar-ni uniji j'e motivirala prav želja, da bi prispevali k sodelovanju med narodi. Sovjetska parlamentarna grupa je mnenja, da vzajemni stiki med parlamenti in osebni stiki med parlamentarci lahko igrajo pomembno vlogo in koristijo skupni splošni borbi za mir. Sovjetska parlamentarna unija izhaja v svojem delu v intepparlamentarni uniji prav iz dejstva, da politične razlike niso zapreka za to, da se s skupnimi prizadevanji vodi plemenita borba Za mir in prijateljstvo med narodi, kar si človeštvo želi.« z našim posebnim dopisnikom Na vprašanje o podpisu kulturne konvencije med obema državama in izgledih za kulturno sodelovanje, je minister Mihajlov izjavil, da so se v zadnjem času ti stiki močno povečali. Ugotovil je, da je bila nedavno v Beogradu parafirana konvencija in da bo v kratkem podpisana v Moskvi. Na posebno vprašanje, če gre tu za obnovitve stare konvencije ali za novo. je potrdil, da gre tu za novo konvencijo. »Pripravljanje te konvencije je potekalo v ozračju prijateljstva in popolnega vzajemnega razumevanja« — je dejal. »Podpis konvencije bo služil kot temelj za nadaljnje kulturne zveze na vseh področjih. Vem, da vlada v Jugoslaviji zanimanje za sovjetsko kulturo, znanost in umetnost. Na drugi strani pa se tudi sovjetsko ljudstvo zelo zanima za kulturo bratskih jugoslovanskih narodov«. Omenil je, da bo v kratkem prispelo v Jugoslavijo moskovsko gledališče, medtem ko bodo v Moskvi predvajali Hrističevo odvrnil: »CK KP Sovjet, zveze je pokazal, da je kult osebnosti tuj duhu marksizma-le-ninizma. KP Sovjetske zveze je že začela delovati v tej smeri. Leninski stil in leninske norme bodo odslej dominirale v družbenem in partijskem življenju. Nedvomno, da bo ta linija igrala pozitivno vlogo in zelo blagodejno vplivala tudi na področju kulturnega življenja« — je zaključil razgovor minister Mihajlov. B. Pogačnik aa se v tujut-M-e ot><>r o zevanja pa naj ui uauic- oblastila predsedniku konferen- r;jj v finansiranje gospodarstva ce in da v primeru nesporazu- raz,n:b dežel. V zvezi z vprašalna glede postopka, velja parla- njem ekonomske pomoči, so se mentami postopek tiste dežele, g^cer pozitivno ocenjevale vse kjer konferenca zaseda. Člana obpke finansiranja, vendar se teh dveh komisij so se danes je večina izrekla za finansiranje dopoldne sestali ha dveh loče- p^ko mednarodnih fondov, kaj-nih sejah. V prvi so dokončali y s tem niso vezani politični razpravo o zaščiti človečanskih pogoji. r _ 1 _ *q1a rvfVTT+iiTnrt Ai • Člani komisije za neavtonom-na ozemlja, ki so danes zasedli sedeže ekonomske komisje, so začeli svojo prvo sejo s poročili zastopnikov upravljajočih držav. Le-ti so se pohvalili zlasti z napredkom zaupanih jim ozemelj. V komisij) za intelektualne odnose so se že sinoči v zvezi z vprašanjem azijsko - afriških dežel na tem področju zedinili, da naj se v bodoče razvijajo predvsem močni nacionalni cen- —,--------^— L tri za širjenje vzgoje, pri čemer «r__j---;!, čel svoje delo na področju var- naj mednarodna organizacija »Novoje Vremiact o odnosih stva flpv*5ansfcih pravie. nateJr deia ln unesco pomagata *a- so sovjetski delegati zahtevali, mo dopolnilno. Danes dopoldne da se priključi tudi cela vrsta pravic in sprejeli zelo pozitivno resolucijo, v fcaterj unija daje pobudo za to, da se pri OZN čimpreje podpiše mednarodna konvencija o varstvu človečanskih. političnih, ekonomskih, socialnih in kulturnih pravic. — Hkratj se resolucija obrača na vlade in parlamente, da tudi sami čimpreje kodifioirarjo človekove pravice. Manjši spor je nastal samo zaradi tega. ker sta norveškj in angleški delegat predlagala, da se v uvodu omeni tudi Evropski svet. ki je ie za- z Veliko Britanijo RSoskva, č. aprila. Časopis »No-voje Vremja« se v zadnji številka zavzema za zboljšanje zvezo med Sovjetsko zvezo in Veliko Britanijo, češ da sta imieli obe državi koristi od dosedanjega medsebojnega sodelovanja. V članku, ki ga je objavila agencija TASS, je rečeno, da je dana podlaga, na kateri bi obe državi lahko našli sporazumno rešitev za varnostna vprašanja in izdelali skupno stališče glede razorožitve. Tako Sovjetska zveza kot Velika Britanija imata enak interes, da se ne bi nemško vprašanje, glavno evropsko žarišče vojne, spet imen raznih organizacij kot je Svetovna sindikalna federacija in druge nekdaj komiinformi-stične organizacije, kar pa so pozneje morali umakniti ln Je ostalo samo pri preorosti formulaciji, da razen ekonomskega sveta omenijo tud,i nekatere druse ustanove brez imen. Na drugi seji politično-pravne komisije pa so z veliko večino glasov ob vzdriamju sovjetskih delegatov sprejeli osnutek resolucije. da naj se izvede v prihodnje široka anketa o raznih parlamentih sveta z ozirom na njihov sestav, izvolitev in način so to potrdili Se z resolucijo, ki poziva parlamente, da povečajo svoje prispevke za razvoj prosvete v nerazvitih deželah, da povečajo s štipendijami in drugimi sredstvi možnost ca študij Azijcev in Afričanov v njihovih deželah ter da se sploh vsestransko podpre razvoj domačih nacionalnih kadrov. Naprednejšo veljavo resoluciji sta dala predvsem dva amandmaja, ki sta bila sprejeta. Prvotna formulacija, češ da Je sedanji tehnični razvoj ogrozil svetovno stabilnost, so spremenili v tem smislu, da je tehnični razvoj povsem pozitiven, da pa je ne- VREME Vremenska napoved za sredo: Precej oblačno vreme z močne J-' Srni razjasnitvami in zlasti v popoldanskem času nagnjenje h Jcrajevn:m ploham, deloma kot sneg. Temperatura ponoči med 0 in 5, čez dan do S, na Primorskem 18 stopinj C, Moskvi predvajali Hrističevo no evropsko žarišče vojne, spet njmov sestav, izvolitev m na cm »Ohridsko legendo«. Omenil je razplamtenelo. Gospodarske ko- dela. Kljub pomislekom nekate- gativna samo uporaba teh sred. rvr0,r=i=nie lite- rlsti Velike Britanije in Sov- rih članov, da bi se iz tega lah- stev v razdiralne namene. Dru. tudi vzajemno prevajanje literature. Na zaključno vprašanja, če sodi, da bo nedavna ukinitev kulta osebnosti v Sovjetski zvezi dobila svoj odraz tudi v splošnem družbenem in zlasti kulturnem življenju, je rlsti Velike Britanije in Sov- rih članov, da bi se iz tega lah- stev v razdiralne namene. Dru- iietske zveze na svetovnem tr- ko razvilo samo neko gradivo gi poudarek pa Je bil na ugo- žišču niso v nasprotju, zaklju- brez politiCneea Temena, bo tovitvl, da bre* nacionalne ne- čuje »-Novoja Vremja« in dodaja. o*b dosledni izvedbi gotovo d ra- odvisnosti ni mogoče doseči tu- da narekujejo koristi obeh dr- gocena osnova za boljše vzajem- dj celotnih ciljev splošne v*go-žav rizši.ritev ekonomskega so- no razumevanje. Vprašalne pole je. Za predsednika komisije so delovanja zlesti pa razvoj tr- bo sestavila posebna podkomisd- izvolili sovjetsko predstavnico govine, _ j* in v kuloarjih so se čule pr*- Labodovo. V današnjem popoldanskem, oziroma večernem zasedanju bo vsekakor najzanimivej še delo komisije za zmanjšanje razorožitve in kolektivno varnost. Gre za razpravo o realizaciji resolucije, ki so jo v tem smislu sprejeli že na lanski plenarni konferenci v Helsinkih. Izvedelo se je. da bosta predloženi dve resoluciji o razorožitvi in sicer britanska in sovjetska. Rusi so delno pripravili teren že sinoči, ko je neuradno zakrožilo nekaj kopij daljšega memoranduma v treh poglavjih. v uvodu ugotavlja, da naj bodo pogajanja edini način za poravnavanje sporov ter .sipioh precej ponavlja ban- dunške teze. Pri tem pa se omenja tudi normalizacija odnosov med Sovjetsko zvezo in Jugoslavijo in ugotavlja, da se bodo tudi bodoči odnosi razvijali na temelju popolnega nevmešava-nja in koeksistence. V zvezi z nemškim vprašanjem, kjer opozarja na oživljanje militarizma stare teze Molotova, izraža pripravljenost za razpravljanje na osnovi Edenovega načrta, ob koncu pa navaja nekaj predlogov, med drugim zlasti prepoved poizkusov atomskih bomb. V današnjem, mnogo krajšem osnutku resolucije je kljub manjši poplavi besed in brez omenj anj a nemškega vprašanj a, nasprotno več konkretnih predlogov, delno podobnih nekdanjemu francoskemu vzorcu v tem smislu. Unija naj bi pozvala parlamente, da čimpreje zmanjšajo konvencionalno oborožitev. Parlamenti naj vplivajo na to, da bi se letni državni vojaški proračuni zmanjšali za 15 % napram lanskim in doseže naj se, da bo vprašanje razorožitve postavljeno na dnevni red konference v Bangkoku. Britanski osnutek resolucije je morda še realnejši, čeprav se med obema čuti že precejšnje zbližanje. Britanski predlog prav tako poziva parlamente k razorožitvi ter eventualni prepovedi orožja za množično uničevanje, vendar pa za razliko od Rusov poudarja pomen učinkovite kontrole nad ukrepi za to, da bi države res izvedle, za kar se obvezuje- • jo. Posebno se obrača britanska resolucija tudj na delo podkomisije petih velesil za razorožitev, pri čemer omenja tudi ukrepe vzajemnega zaupanja in predloge Eisenhowerja in Bul-ganina. V zvezi s poisfcusi nuklearnih eksplozij, pa se zavzema samo za reguliranje in ne za popolno ukinitev. Danes zvečer je priredila poseben sprejem v hotelu Excelsior sudanska parlamentarna delegacija na dubrovniškem zasedanju. B. Pogačnik . bi se mladini ne bilo treh* lotiti kakih velikih in težkih delovnih nalog, ki bi zahtevale velike fizične napore, kakor so na primer gradnja avtomobilske ceste in mladinske proge Brčko —Banoviči, temveč bi bilo umestno, da se lotijo manjših in primernejših akcij na določenih krajih. Predvsem bi bilo potrebno dokončati s pomočjo mladinskih delovnih akcij manjše objekte krajevnega pomena, kakor so stadioni in igrišča v posameznih središčih, ki bi neposredno koristila in služila mladini. Spričo naše gospodarske politike zoževanja investicij bi pri tem ne smeli iti v širino. Razen tega bi se morda lotili gradnje objekta, pri kalteri bi delali tudi mladinci iz drugih republik, da bi 'se mladina med. seboj sezna/jala in zbliževala. Taka dela bi mnogo pripomogla k izoblikovanju mlade generacije. Kakor je poudaril predsednik Marinko, je treba ustvariti lik jugoslovanksega mladinca in mladinke in odstraniti osamljenost in lokalnost, ki še p oneko d prevladuj eta. Predsednik Marinko je nadalje govoril z delegacijo mladina Slovenije o raznih drugih zadevah, S kaiterimi ima opraviti mlada generacija, med drugim o šolstvu in njegovi reformi, o nekaterih kulturnih in prosvetnih vprašanjih, o mladini v proizvodnji, pri čemer je poudaril, da je treba stalno skrbeti, da bi se mladi intelektualci ne ločili od delovne mladine. Dopoldne je sprejel predsednik Miha Marinko tudi zastopnike Ljudske tehnike Slovenija in Avto-moto zveze. Ratifikacija sporazuma med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo Moskva, 6. aprila. (TASS). Prezidaj vrhovnega sovjeta ZiSSR je ratificiral sporazum med dvema vladama Sovjetske zveze in Jugoslavijo o blagovnem knedifiu in sporazum o sovjetskem posojilu, ki sta bila podpisana v Moskvi 2. febr. t. I. Sporazuma je prej odobrila že sovjetska vlada. Skladno s tema sporazumoma bo Sovetska zveza dala Jugoslaviji 30 milijonov dolarjev posojila v svobodni konvertibilni valuti ali v zlatu proti 2%j obitestim, ki bo plačljivo v desetih letih. Blagovni krediti bodo znašali 54 milijonov dolarjev, in sicer za plačilo dobav blaga iiz Sovjetske zveze od • leta 1956 do 1958. Kredit mora biti amoifdKM v 4c*«etih lletih. Novo konferenca o Indokini? London, 6. apriila (Tanjug) Uradno je bilo sporočeno, da še niso dočene podrobnost, o brrtan-sko-sovjetski5h razgovorih o Vietnamu. Včeraj je bilo sporočeno, da je sovjetska vlada privolila na britanski predlog, naj b. zastopnik;. obeh držav pregledali položaj v Indokimi. V britanskem ministrstvu za zunanje zadeve so zanikali resničnost vesti', da bo hrita-nsk o-sovjetsko posvetovati-e uvod v sklicanja npve konferenc« o IndakimL .. - - - f 3 itr. 7 SLOtEMSE POROČEVALEC 7 st. m - r Apniti mm Svet za prosveto in kultnro o enotnem sistemu vzgoje učnega kadra za osemletno šolo — Sprejet učni načrt ta predmetnik za ekonomske srednje šole — Pereča problematika Internatov strokovnih sol Ljubljana, 6. aprila. Na današnji ieji Sveta *a pro- eveto in kulturo LES, ki ji Je predsedoval dr. D o 1 f e Vogelnik, ao najprej nadaljevali razpravo z zadnje aeje o ra* formi šolstva v zvezi > osnovnimi vprašanji in načeli o šolanju učnega kadra za obvezno šolanje, nato pa so sprejeli učni in predmetni načrt ekonomskih srednjih šol ter obravnavali problematiko dijaških domov in internatov prt strokovnih šolah. Vil® učiteljskega kadi«. Višja tizacijaki sklad). V zvezi s temj stopnja šolanja učiteljev pa bi problemi bd bilo treba rešiti tu- prispevala tudi to zboljšanju dl štipendiranje dijakov, šoia- Proslovs sčltbdcs osvoboditve Somjevs Sarajevo, 6, akrila. Ob obletnici osvoboditve Sarajeva je bila slavnostna seja mestnega cveta. Popoldne je bil improviziran napad na Sarajevo, v katerem soso-delovaili člani Zveze borcev, pripadniki oredvojaške vzgoje, re- OB MEDBBBOPNEM DNEVU ZDRAVSTVA SOKRIVCI BOLEZNI Za letošnji mednarodni dan zdravja je bilo izbrano geslo: »Mrčes, sokrivec bolezni«. S tem geslom Svetovna zdrav- storiti proti tej nevcrrni, povsod razširjeni mrčesni nadlogi? Vedeti moramo, da se mrčes razplojuje in množi po- zervni oficirji, planinci in člani st vena organizacija po pravi- vsod tam, kjer žive ljudje v nje vzgojnega osebja in vzgojno delo v internatih. Smernice, ki so jih nakazali člani »veta v razpravi, bo upošteval sekretariat SPK LRS pri reševanju te problematike in bo o rezultatih Predsednik odbora za šolstvo Miro Ravbar je uvodoma govoril o načelih pri proučevanju šolanja učnega kadra za obvezno osemletno šolo. Po njegovi obrazložitvi so se člani sveta v daljši razpravi soglašali s star-liščem, da zahteva enotma osemletna šola enoten sistem vzgoje učnega kadra. Ta zahteva izhaja iz enotnih vzgojrvo-izabraže-valnih nalog obvezne osemletne šole. V njej ne moreta biti razredni in predmetni sistem pouka toliko oddvojena, da bi zahtevala dva različna kvalifikacijska sa-ebema učnega kadra za osemletno šolo. Učitelj, ki bi diplomiral na pedagoški akademiji, naj bi bil kvalificiran za pouk od prvega do osmega razreda, praksa pa bi pokazala, ali bo imel večje nagnjenje in uspeh pri vzgojno-izobnaževalnem de- njihovega družbenega položaja. V nadaljevanju seje je svet sprejel predmetnik, in učni načrt u ekonomske, srednje Me, ki mu ga je predložil odbor za strokovno izobraževanje. Le-ta . Razpravljali so tudi o tem, je izdelal predmetnik Za posa- poročati na eni od prihodnjih sej kakšna naj bi bila bodoča peda- meZne razrede tako, da skupno sveta. goška akademija, na kateri naj število ni preseglo 34 ur na te- Na koncu 6vet sprejel še bi zaenkrat trajal pedagoški (jen. Uftnj načrt ekonomskih prlporotiio 0 psihotehničnih študij dve leti. Strinjali so. se srednjih šol so sestavili pred- preizkusih kandidatov pred vpd- z mnenjem, naj bi se glede na metni aktivi po predlogih go- som v srednje strokovne šole, pomen osnovnega osemletnega spodanskih organizacij in zdru- šolanja in čedalje pomembnejšo' ženo, ki so sodelovala v pripra- družbemo vlogo obvezne šole ter vah. učitelj a kasneije podaljšal štu- Sledila Je - pomembna razpra-dij na 3 ali 4 leta v skladu S Va 0 problematiki dijaških de- pogoj-i v našem družbenem raz- mov in internatov pri »trokov- voju. Dveletna akademija hi bi- aih šolah, .ki je z vseh strani la začasna rešitev. Nanjo bi se osvetlila pereča vprašanja teh vpisali absolventi učiteljske ustanov. Internati omogočajo šo- giimnazije ter bi si pridobili po- tanje mladini, Id živi daleč od leg izobrazbe lz pedagoške stou- šolskih centrov. Po osvoboditvi Pine predmetov tudi znanje iz ^ J* široko omrep družbenih ved. Učiteljska gim- *»j »mam v Sloveniji še 118 z 11.000 gojenci. Zaradi težkega materialnega in finančnega stanja domov in neustreznega sestava vzgojnega osebja se je pojavila vrsta problemov, Rdečega križa. Popoldne je bil tu- ci opozarja vse narode na dl pohod udeležencev v prejšnjih mi j no st zatiranja mnogih, hu- mladinskih -delovnih brigadah, "tSJTVSZ 'v - » -j *-• i •- j td/tc&s, UaLec tlclzclj nam pa ,c bio veliko mladinsko lahkQ 2asiedujemo zborovamje. divjanja smrtonosnih nalez- zdravstveni, higienski zaostalosti in neznanju, v neurejenem, nečistem, zanemarjenem, okolju. V odpadkih, v ostankih jedil, v raztresenem, prosto ležečem gnoju jn v sme- Zborovanfe jugoslovanskih psihologov Ijivih bolezni, ki so skozi ti- teh najde hrano in ježe jaj-sočletja desetkale številna čeca. Hrani se z živoL člove- ki naj Jih le-te uvedejo v okviru možnosti poleg predpisanih sprejemnih izpitov, služijo pa naj kot poklicni nasvet mladini in staršem. natrija bi dajala splošno izobrazbo z določenim usmerjanjem v učiteljski poklic ter bi bila primerna oblika za cLotok dijakov lu v višjih ali v nižjih razre- na pedagoško akademijo, kar bi ^ ^ j^jti. vplivalo tudi m povečanje Ste- t^____________^ _ g dih. 0KRRJNA KONFERENCA ZVEZE BORCEV V KOČEVJU Internati so nameščeni večidel v starih, neprimernih stavbah, ki' zahtevajo mnogo sred- ljudstva širokih kontinentov, kovo krvjo ter tako neposred- uničevale dragocene pridobit- no ali pa posredno raznaša- ni bfa^etoa “ateSščtea ve Slovaškega rodu ter mu po- seje kužne klice. Tam, kjer'ja psihologov Jugoslavije, po kateri nekod ogrožale obstanek — in doma nehigienske razmere m se je začelo tridnevno posveto- vendar niti ie ni dolgo od te- navade je tudi več nalezljivim vanje. Na tem posvetovanju bo ga> odkar so ljudje spoznali, bolezni, več žrtev, še posebej »dJ£!h fsihofo^fje prt so tisti skrivnostni poste- med otroci in dojenčki. Boj svetu. Med drugim bodo raz- dovalci, ki prenašajo bolezni proti boleznim pomeni tudi* pravljaH o metodah ocenjevanja oziroma bolezenske klice vse- boj proti mrčesu. Treba je to- v šolah, o estetskem razvoju nnvsnd rei zdravo živeti v zdravem, otrok in sodelovanju psihologov Povsod. rej zaravo j u u z drugimi strokovnjaki. In kaj je zdaj svet dolžan snažnem, urejenem okolju, v katerem mrčes ne bo našel sv-ojega življenjskega prosto- ra! Danes poznamd tudi že več dobrih kemičnih sredstev, s katerimi se da mrčesho zalego bolj ali manj uspešno uničevati. To pa lahko dosežemo predvsem s smotrnO, zdravo ureditvijo življenja pri sebi in okolici, s praktičnim, uveljavljanjem načel splošne, komunalne, stanovanjske» osebne higiene! Pri nas so se odprle široke možnosti za postopni napredek tudi na zdravstvenem, področju v okviru splošnega. Dokumentacija napredka FLRJ Casopisno-založ rrško pod j e?- gočib virih. 2e imena piscev je »Zadruga« v Beogradu je iz- 110 člankov in razprav, nam godalo kDjiBo »Dere* grama nove varijo o visoki vrednosti te Jugoslavije«. Kot piše uredni- knjige. Uvodni članek »Sodob-štvo že v uvodu, je to delo na- na Jugoslavija« je napisa: vdahnila želja da desetletnico Edvard Kardelj, za njim. pa Ste- napisal Mamo Markovič. Tudi vse panoge prosvete, znanosti in kulture so obdelane v tem almanahu. Mled terni objavlja svojo razpravo Prosvetna in kulturna politika, Rodoljub Co- osvoboditve zaznamuje s pre- vilni avtorji; naši znani javni lakovič. Dedo vseh naših znan- stvenih ustanov, pregled sodobne književnosti iz vseh republik, pregledi dejavnosti posameznih vej našega kulturne- Te dni je bila v Kočevju redna letna konferenca Zveze bor- vs-6 pogoje za članstvo. Tudj komisije, ki delujejo pri okrafl-ne-m kočevs&i okraj. Iz poro- odboru Zveze borcev, so delav- čiia in razprave je bilo razvidno, da je v okraju 43 osnovnih organina-ci-j in 7 občinskih odborov, lci so dosegli lani pomembne uspehe. Čeprav štejejo vse organizacije okrog 4000 članov, j-e še vedno izven vrst Zveze borcev precej ljudi, ki imajo Razstava v Jakopičevem paviljonu Ljubljana, ti. aprila Danes ob 18. uri je bila odprta umetnostna razstava v Jakopičevem paviljonu, na kateri razstavljajo svoja dela Vekoslav Bombač, Jo-že Ciuha, Alenka Gerlovič, Marija Koren, Dušan Petrič, Milan Rijavec, Ive Suhic, Janez Vidic in Marija Vogelnik. ne. Lani so dobili otroci padlih borcev in žrtev fašističnega na- sli j a za nad 8.8 milaj-onov din podpor, za nad 100.000 din raznega blaga, za razne Izlete in taborjenje teh otrok pa so izdali nad 600 tisoč dinarjev. Posebna komisija, ki je skrbela zanje, je ugotovila, da so učni uspehi d-omala vseh zadovoljivi. Tudi delo ostalih komisij je bilo plodno, vendar pa ga bodo morali v bodoče še povečati. Tako je zgodovinska komisija poskrbela, da se ohranijo razni dokumenti, ki nas spominjaj o na slavne dni NOB. Kar nad 60 ljudi piše te spomine. Hvalevredno je zlasti delo dijakov višje gimnazije v Kočevju, ki so zbrali dokumentarno gradivo. .gledam družbeno-političnega, politični delavci v mnogih član- gospodarskega, pravnega, kul- kih razčlenjujejo in pojasnjuje-tumega m znanstvenega razvo- jo našo družbeno in javno ure- _ _ ja naše države v prvem deset- ditev. Tu najdemo zanimive štev za popravila in vzdržna- letju Dov-ojn« izgradnje in s tem razprave podkrepljene z nazor- ga življenja, vse od glasbe, kulturnega in gospodarskega. nje ter ne ustrezajo higienskim izpolni vrzel v naši publicisti- nimd grafikoni in tahiela-mi in gledališča, do muzejev in naših razvoja. Načelo, da ima vsak- in zdravstvenim zahtevam. V Id, ki je'bila vedno bolj ob čut- številkami o delu naše oblasti, kulturno prosveln h društev, p. do ne samo pravico do zdrav- na. S tem delom smo dobili Naj jih navedemo le nekaj: tudi dejavnost vseh naših ja> ampak tudi dolžnost svo- nadvse zanimiv in koristen al- Državljanstvo, Položaj tujcev v ’ " ” ’ " manah’. Na 640 straneh najdemo Jugoslaviji, Odnos cerkve do zbrano gradivo, ki smo ga mo- države, Sodni sistem. Izvršit sv rali doslej iskati po vseh mo- kazni itd. tudi dejavnost vseh družbenih organizacij m dru- je‘ zdravje varovati — je poštev, o vsem ttem najdemo raz- stalo pri nas splošno družbe- Poseb no poglavje s številni- Ljubljan; so 4 internati, ki ni— majd najosnovnejših pogojev, zato bi jih morali po predlogu komisije za domove pri OLO »a- preti. Ker so domovi finančno samostojni zavodi, veljajo zanje predpisi, ki ne ustrezajo njihovemu namenu. Zaradi takega položaja imajo sorazmerno viso- ko oskrbnino, nižjo kalorično vrednost hrane itd. Po predlo- _ _ _ _ gifa naj hi razpoložljiva sredstva iavce v industriji cementa, pri- §e o naglem vzponu - industrij e. je napisala Marija Vilfan. Na muh, saj so muhe zloglasni «4/-*wi.r€Mi in cSi&nes Slavje mladinskih delovnih brigad v Celju Celje, 6. aprila. V počastitev 10. obletnice mladinskih delovnih brigad je občinski komite Ljudske mladine v Celju priredil sinoči v veliki dvorani -Na Ljubljana, 6. popoldne ob 16. uri je bila v Mali galeriji odprita slikarska in kiparska razstava, ki je posvečena 10. obletnici ustanovitve mladinskih delovnih brigad. Ob otvoritvi j« navzoče najprej pozdravil v imenu društva likovnih umetnikov Stojan Batič, nato pa je spregovoril tov. Trček v imenu Centralnega koki >o iizvaiajo od decembra lan- miiteja Ljudske mladine Slove-skega leta. Meseca februarja so nije. Med drugim je poudaril, kontrolni organi zbornice pregle- < problem prosvetnih delavcev, ki PIONIRSKA ORGANIZACIJA NAJ P0S1ANE jim Je 1. aprila prenehal delov- CHMnCTOTMH ni odnos, ker niso v določenem aamupiujnn roku pridobili potrebne kvalifi- Beograd, 6. apr. Svet društev šnje inkušnje v dej« te^v’te ^oH^0P00?Skaetml?b odtod za skrbstvo otrok m mladine zgcije m J *_ prilagoditi d^uš pred koncem šolskega leta bi po-Jugoslavije je sklical za danes njun okoliščinam in potrebam mnoge t€Žave. Zato so širše posvetovanje o prosdem Program dela Zveze p.onirje J;h nekatere repubuke zaeasno času otrok. Posvetovanju so pri- in sole naj bi bil tek. da Di se pridrfale odbor je sorejel sostvovali zastopnik, republiških medsebojno izpopolnjevali. Tako pred,og 0 gpremembi uredbe o (rirrhctvn otrok in Dionirsko organizacijo naj m .. - —. ZAVAROVANJE INDUSTRIJE Zastopniki industrije zahtevajo zavarovanje •svojih naprav po dejanski vrednosti ^eograd, 6. apr. Zastopniki Zvezne industrijske zbornice izjavljajo, da bi bilo potrebno v kratkem revidirati uradne predpise o razmerju Državnega zavarovalnega zavoda do industrijskih podjetij. Predpisi za zavarovanje industrijskih objektov pred elementarnimi nezgodami, so zastareli in he ustrezajo več potrebam. Zastopniki industrije so mne- njenih združenj ter industrijske nja, da bi bilo potrebno osnov- zbornice same. Poudarjajo, da na sredstva gospodarskih orga- tako sodelovanje v dosedanji nizacij zavarovati po tržni vred- pl,afcsi ni bilo zadostno. Posebno ta, vse možnosti, da higienska nastii. go mnenja, da bi moral DOZ za- Kar se tiče tveganja Držav- varovati tudi podzemeljska o-nega zavarovalnega zavoda, so g^o^a sredstva, kar je poseb-zastopniki industrije mnenja, da nega Pomena za‘naše rudarstvo, bi bilo koristno razširiti števi- . , . ., To To so zastopniki rudnikov pou- lo mzikov na zavarovanje, ro _ ... . razširjenje kakor Uidi ureditev darili ze na posvetovanjih leta vseh drugih zadev s področja 1954. Zaradi pomanjkanja tega prosvetni delavci, delovni lco-zavarovanja industrij^ bi se zavarovanja so bili rudniki pri- lektivi in da ne nai.,tevamo moralo izvesta v sodelovanju siljeni ustanoviti lastne sklade podrobno prav vsi clraau-DOZ in zastopnikov industrija, za rudarski riziko. Ijani! -USTOM OKRAJNEGA ODBORA SZDL V KRANJU Gospodarski problemi v luči okrajnega družbenega plana zavest prodre do vsakogar in da besede preidejo v dejanja. K delu za higienski napredek naših mest in vasi so poklicane, poleg oblastidn zdravstvene službe same, prav vse družbene organizacije, šole. svetov za skrbstvo otrok in pionirsko mladine, Ljudske mladine. Partizana ter drugih družbenih in množičnih organizacij. Poudarili so, da je treba pro- tiromesečiu za 5 milijard dinarjev s temu času otrok posvetiti vec organizacijo naj vodil Svet društev za skrbstvo otrok in mladine, vse druge organizacije pa naj bi ga S*> svojih možnostih podpirale. V razpravi, ki so se je ude- poklicih in plačah v prosvetni KRANJ, 6. aprila. — Gospodarski problemi v luči okrajnega družbenega plana so bili glavna točka dnevnega reda današnjega plenuma okrajnega o dbora Socialisti rne zveze. Iz poročila in razprave posnemamo nekaj najznačilnejših ugotovitev. Gospodarski strokovnjaki poodar-kovinski industriji, jajo, da je v podjetjih na Gorenj-skem povprečno preveč 3 do 5 odst. Povečanje proizvodnje *e bo najbolj pokazalo v kovinski industriji, v elektroindustriji, v gumarski indu- I— ------ ... ....----- - r------------ atriji in v nekaterih drngih pano- in celo več delovne sile glede na , - „ . . Stroki na te način, da bi neka- «ah V črni metalurgiji, lesni in obseg proizvodnje. O železarn, na sredstev v zdravstvu. V ambulanti tere izmed teh prosvetnih de- več^M J-e^ah„se sl^.z F^eU^same- «„t«v,h. da so ne- lavcev mogli po potrebi obdrža- “1^ "J fetos predvidevajo v okra- lovni sili, in sicer 300. 400 ali celo J " in nižji bruto dohodek, kakor so ga 700 preveč zaposlenih. V strukturi »a« 11.1___l-4n T la mr nalntnoda zl rsll iul If ft niš TA IH V SOClUll' pravijo, da bodo delovno storilnost povečali, če bodo dobili nove stroje, surovine, pogonska sredstva itd. To sicer drži. vendar draga strojim oprema ponekod ni polno izkoriščena in so stroji nepravilno razmeščeni« Nekatera podjetja na Gorenjskem izkazujejo povečanje storilnosti brel primerjave z vloženimi sredstvi. Na plenuma so razpravljali o neopravičenem trošenju družbenih ti na honorarnem delu. , ... m « .. a ustvarili V preteklem leta. To je v celotnega dohodka okraja v sociali- “'fl' r— — "- zastopniki skoro vseh re- Odbor Je nadalje odobril lz- javnenl posledico zmanjšanja grad- stičnem sektorju so matenalmjtro- veoji kakor v istem času lani. Po pozornosti kakor doslej. Na PP- ^Tskrbstro ‘ o- me"lavo prosvetnih__ delavcev benih sloI.itev. V socialističnem sek- ški po predvidenem družbenem piano teh vije 5eT°“ ^ ^ n4k*Centraine^^omi'teja Ljud- za pvontijev uamostojua urgap- Jugoslovanski izvoz v marcu »e ske mladin« Jugoslavije Mili jan zacija. dosegel vrednost 8 mi'li}a:rd dinar- Neoričič je poudaril, da bi bi-;jev, za milijardo več, kakor so L0 potrebno obnoviti Zvezo pio-plaožraili. . nirjtev kot samostojno otroško Na današnji tiskovni' konferenci organizacijo. Poudaril je poro rib'a vili rudi podatke komoro- treibo razvijanja otroške samote nad kakovostjo blaga za izvoz, iniciative, kakor tudii, da hi —•■ . . . _ mogla pionirska organizacija k Zanimivosti Z vsega sveta temu največ prispevati s pri-prinasa mernimi delovnimi oblikami. »TEDENSKA TRIBUNA« Treba bi bilo izkoristiti prej- JngoslovonsM letalski mazef mačenju določb splošnega zako-' pokazala iznajdljivost pri povečanja neupravičenost tako visokih materialna o univerzah ki se tičejo SO- delovne storilnosti z boljšo organi- nih stroškov, ker podjetja večinoma »a i <». # iz-, ul* j rt rit r> ih lacijo delu in * podrobno preštndirn- §e nimajo- izdelanih normativov za delavcev fakultet, univerzitetnih vodnim procesom. V »Tskrh porabo materiala. Amortizacija Se ne in fakultetnih ustanov. Ostalo bi nm primer študirajo vsako delovno delaje povsod kot ekonomska kateso-namreč Še nadalje V veljavi do* mesto nosebej in vsa zadnja leta po- ?ija. Železarna na Jesenicah In * s-ipjiKz, uredbe n noklicih in ola- večujefo delovno storilnost. Tndi v kra« v Kranjo imata vsa osnovn i m ru. l * - l ? i »Planiki« v Kranja posvečajo tema sredsKa svojih indnstruskih 5ol Beograd, 6u atprna. Ob letosnJJ Cah uslužbencev V prosvertno- proi,iemn potrebno pozornost. Pod- vkalknjirana v svojo lastno ceno. v emilavi DnCVt JLA bQ ju^pslo* znanstveni Stroki, po katerih ni ietja na Gorenjskem faien »Iikre« v podjetja »Veriga« na Lescah so- itir- vanskovopio leralHvo oAprlo pr- trete da bi segno TO -1 "o\"aM ^.V„7i ^Tov-ri^Prnb^ vj lera-lskv muzej, k1* nai bi po- fakultetah razvrščalo V poklice ne*|*te možnoefi V tekstilni indn- ekonomske amortizacije se zaostrnje lraral razvoi iu^OSilovanskesa vop strokovnih in znanstvenih so- strifi. kovinski industriji In v inda- posebno pri podjetjih, ki delajo v nega letalstva od leta 1912 daije, delavcev. striji usnja in obutve. ireh izmenah. V nekaterih podjetjih na Jesenicah so ugotovili,^ da so nekateri bolniki v zadnjih šestih letih do 800 krat prišli v ambulanto. M. !£• ftopoče*ki£e& DllJVJtJOi SKRGBJ VOSNJAK ' (glavni te odgovem uiatiuiag fRANČEK OBENOVEO (notranja oolltiha) tfZKSAVPT.B JAVORinl (gospoda izt vet ’ r»tfSA1* iTiiuatiJa potltlhai tšTLAl* (fcntturrt arairv ntoorti Sa #*vl*«» -dKovarta IftRll komisiji OZN za premirje. parlamentarne delegacije v Sofijo, Je dal predsednik m— ta Tf^t UJ»vo noTlnacjen ;aj v Alžiru. Kakor sporočilo je iraški prosil diplomate, naj re vlade posredovale, nehale sedanje raz-Užiru in bi se začela ugajanja, katerih te-moraia biti pravica Pst predlogsv Razprava v Pododboru za razorožitev traja sedaj že tri tedne. V tem času je bilo na zeleno mizo- v Lancaster-housu položenih pet predlogov za re- š lev tega vprašanja: britan-sko-francoski in po dva sovjetska in ameriška predloga. Na kratko povedano, stališča ZSSR, ZDA, Velike Britanije, Francije in Kanade o razorožitvi še nikoli niso bila tako blizu, kot sedaj, kar pa seveda ne pomeni, da je rešitev problema. ■ razorožitve pred pragom ... Hkrati pa smo vedno znova pne s čudnim dogodkom, namreč, da se Usti, ki so prvotno dajali razne predloge za razorožitev, počutijo neugodno, ko te iste predloge slišijo iz ust dragih, ki s svoje strani svoje čas no niso bili prav nič navdušeni zanje. Tako so se, kaže, neugodno počutili Britanci in Francozi, lir.orna pa tudi Američani, ko ■je Gr omiko predložil svoje-časni zahodni načrt o največji dovoljeni višini oboroženih ;.,* zJDA., Z&SR in Kitajska 1.5 milijona vojakov, Velika Britanija in Francija 650 ti-. j, ostale države pa od 150 do 250 tisoč. Američani s svoje strani trčijo, da jim je za zadostitev njihovih obvez v svetu potrebno 2.5 milijona vojakov in so jih zato toliko določili zase, za Sovjetsko zvezo in Ki-ko. S svoji m drugim predlogom so v tem pogledu prišli ■ pomoč tudi Britancem in Francozom, saj so jim njiho-■1 c armade povečali na 750.000 vijakov. Za ostale države pa C issen predlaga kot skrajno •. jj0 — pol milijona vojakov, dvoma, da je pri tem mi- 1 . v prvi vrsti na Zahodno 5. _ ničijo, ki bi se po starih iz tako priljubljenih načrtih t-r hodnih strategov morala \ zljubiti Atlantskemu paktu s polmilijonsko armado. Knj mislijo Francozi o tem? Trzko bi bilo verjeti, da se veselijo takšne zahodnonem- 2 .c armade, še posebno sedaj, ko zaradi svojih težav v Afriki sami v vojnem pogledu tako skoro nič ne morejo prispevati k Atlantskemu paretu ■v Evropi. Polmilijonska nemška armada pa v Atlantskem paktu ne bi igrala samo prve violine, temveč verjetno tudi eri,to, ki bi jo bilo kaj prida si: ati ... , G; omiko je ponovil tud: nekdanji Edenov predlog, da bi v Evropi ustanovili »cono omejitve in inšpekcije oboroži la-; istočasno pa je sovjetski predstavil’ k v pododboru zo cono pon embrio povečal, ■ .o cia obsega ne samo dve Nemčiji, temveč tudi njihove sosede Ni \ie jasno zakaj — r e pa kaže, da Britancev predlog ni navdušil. Francoski in britanski delegat v pododboru zamerita. Grorniku, ker ni nič povedal glede atomskega orožja. Grozdno pa trdi, da tega ni storil rcCLTiierno, ampalc zclio, k,er so zahodne države. stalno odklanjale dosedanje sovjetske uredloge za razorožitev, ki %so določali hkratno omejitev oborožitve in popolno prepoved nuklearnega orožja. Naj mimogrede omenimo, da tudi sedaj niti britansko-francoski, niti ameriški predlog ne določata popolne prepovedi atomskega orožja. Ni nobena skrivnost, da Francija in Britanija močno zaostajata za ZDA in Sovjetsko zvezo glede atomske oborožitve. Ce bi hoteli biti zlobni. potem bi lahko rekli, da se Siassenu in Grorniku ne bi bilo težko sporazumeti o prepovedi nadaljnje proizvod,-nje atomskega orožja, ki jo predlagajo ZDA, ker so pač že sedanje n j 'hov e zaloge tega orožja tako velike, da bi lahko ne samo enkrat, temveč verjetno večkrat »atomizirale« celo zemljino kroglo... Priznati pa moramo, da je vse to. kar smo dosedaj rekli, bolj ugibanje, kot pa neko dokončno zavzemanje stališča do razgovorov v Londonu. Ce staro pravilo diplomatske igre še kaj velja — in kaze, da ja še vedno veljavno — potem partnerji za zeleno mizo !še niso pokazati vseh svojih kart. In če smo že pisali o raznih■. vprašanjih s teh razgovorov, ki kažejo razlike v stališčih, moramo napisati tudi to, da. so se v dosedanji razpravi pododbora pokazale nekatere svetle perspektive. Razlike glede velikosti armad so še precejšnje, vendar pa ne tolikšne, da se jih ne bi dalo premostiti. Vprašanje nadzorstva nad razorožitvijo, ki je toliko časa bilo ključno vprašanje, se je prav tako pokazalo kot rešljivo. In končno, vsekakor je potrebno poudariti, da potekajo razprave v pododboru na način in v tonu, ki je primeren za konference, na katerih bi udeleženci zares radi uspeli. M. Pogačnik BEDNI TISKOVNI K0NFEBEKC1 V SEKRETARIATU Zft ZUN1MJE Z1DEVE Realne ocene Molleta Predstavnik sekretariata za zunanje zadeve je odgovarjal na vprašanja o obisku Spaaka, o izjavi Guya Molleta, o poslanstvu Daga Hammarskjdlda, o Balkanski zvezi ter o drugih problemih BEOGRAD, 6. aprila. (Po telef.) *Od obiska K* Spaaka pričakujemo izmenjavo mnenj o aktualnih problemih mednarodne politike in o jugoslovansko-belgijskih odnosih, ter o korakih, ki bi mogli prispevati k poglobitvi že tako prijateljskih odnosov« -je izjavil danes predstavnik državnega tajništva za zunanje zadeve. Na redni tiskovni konferenci za domače in tuje novinarje je predstavnik odgovoril tudj na vprašanje, kako ocenjuje tisti del govora kralja Pavla v grškem parlamentu, ki se nanaša na Jugoslavijo. »Besede kralja Pavia v grškem parlamentu o iskrenih jugoslovansko - grških prijateljskih odnosih«.— je odgovoril, »odražajo razpoloženje in naravni razvoj prijateljskih odnosov z obeh strani«. Predstavnik je pozdravil iz- javo predsednika ZDA Eisen- howerja na 12. konferenci ameriškega sveta za oglaševanje o prednosti gospodarske pomoči pred vojno pomočjo. »Dejstvo«, je dejal, »da je v Eisenhower-jevi izjavi težišče na gospodarskem in tehničnem sodelovanju med državami in da se to sodelovanje predpostavlja vojnemu sodelovanju, lahko samo pozdravimo«. Predstavnik državnega tajništva za zunanje zadeve je odgovoril tudi na vprašanje, kako ocenjuje izjavo, ki jo je o politiki zahoda dal francoski predsednik vlade g. Guy Mollet dopisniku ameriškega lista »U. S. News and World Repo rt«. »Zdi se mi, da ugotovitve g. Guy Molleta«, je dejal »o medsebojnih odnosih, temeljijo na realnih ocenah sedanjega razvoja in zaito zaslužijo ustrezno pozornost«. Predstavnik sekretariata je v zvezj s sprejemom ameriške resolucije v Varnostnem svetu o poslanstvu generalnega sekretarja OZN g. Daaga Hammar-skjoelda, ki naj bi na licu mesta proučil situacijo ,na izrael- sko-arabski meji, naglasil, da je Jugoslavija glasovala za to resolucijo. Dodal je, da je upati, da bo poslanstvo g. Hamimer-skjoelda koristno. V zvezi z naj-novejšimi sovjetskimi in ameriškimi predlogi za razorožitev je izjavil sledeče: »Menim, da .osnovne črte teh predlogov in ozračje, v katerem o njih razpravljajo, dajejo upati, da bi ZSSEDflNJE EVROPSKE EKONOMSKE KOMISIJE Ženeva, 6. aprila (AFP). V Ženevi se je davi nadaljevalo 10. zasedanje evropske ekonomske komisije. Na davišnji plenarni seji so izvolili predsedstvo tega zasedanja. Za predsednika je bil soglasno izvoljen belgijski delegat Pierre Forihomme. za podpredsednika pa tudi soglasno • poljski delegat Julius Kae-Suhy. Kakor poroča vzhodnonemška agnecija ADN, je minister za zunanje zadeve LR Nemčije Loihar Bolz poslal podpredsedniku evropske ekonomske komisije Kavcu-Suhyju pismo, v katerem se čudi. da je ekonomsko socialni svet ZN odklonil sprejem Vzhodne Nemčijie za polnopravnega člana evropske komisije. Ta sklep »razveljavlja položaj enakega obravnavanja dveh nemških držav v tej komisiji in je v nasprotju z načeli Ustanovne listine OZN«, je rečeno v pismu. Vzhodna Nemčija, ki je od leita 1953 do danes sodelovala- na približno 150 sestankih vseh pododborov komisije, bo navzlic temu sklepu nadaljevala sodelovanje z ekonomsko komisijo, kar bo v korist utrjevanju ekonomskega sodelovanja. lahko prišlo do napredka pri reševanju vprašanj a razorožitve.« Na vprašanj e, kaj po njegovem mnenju lahko pričakujemo od ženevskega zasedanja evropska ekonomske komisije, ki ge je začela včeraj, je odgovoril sledeče: »Smatram, da bj najpomembnejši in najbolj zaželen rezultat tega zasedanja bila odklonitev zaprek s poti gospodarskega sodelovanja v evropskih okvirih, za katero sedaj obstoja mnogo ugodnih pogo-jev.« V zvezi z zasedanjem evropske gospodarske komisije je bilo postavljeno tudi vprašanje, Ce se bosita Bolgarija in Albanija pridružili delu nijene gru-pe za južno Evropo, katero se— daj sestavljajo Jugoslavija, Grčija, Turčija in Italija. Predstavnik je odgovoril, da je to v prvi vrsti odvisno od stališč bolgarske in allbanske vlade. Predstavnik državnega tajništva za zunanje zadeve je dalje izjavil, da kolikor mu je znano, naša vlada sedaj ne proučuje nikakršnih konkretnih pobud za sestanek sveta ministrov Balkanske zveze. O glasovih o rehabilitaciji Trajčo Kostova v Bolgariji in o rehabilitaciji drugih ljudi v vzhodno e vr op sikh državah pa je izjavil, da mu ni nič znanega, razen tistega, kar je pisalo v našem časopisju. Predstavnik sekretariata je na koncu današnje tiskovne konference demantiral vest, ki jo je priobčil italijanski list »Gior-nale d’Ltalia«, češ da se. v Beogradu govori o formiranju balkanske federacije, katero bi sestavljale Jugoslavija, Rbrhunija, Bolgarija in Albanija. M. P. ENFANT TERRIBLE Striček, ti dve teti mi gresta že malo na živce! POSEBNI IZJAVA DR. SCHMIDA, PODPREDSEDNIKA BUNDESTAGA Blokovska politika ne bo nikdar omogočila združitve Nemčije, je izjavil dr. Schmid — 0 odnftšajih z Jugoslavijo je izrazil prepričanje, da bodo postali tesnejSi Dubrovnik, 6. aprila. V Dubrovniku sem imel že nekaj intervjujev. Noben med njimi ni bil menda tako natančno premerjen in hitro opravljen kot razgovor z dr. Karlom Schmidom, podpredsednikom Bundestaga Zahodne Nemčije. »Prosim, izvolite!« in nato takoj vprašanje. Najprej kratek razgovor o parlamentarni em značaju nemSke social-de-mokratske stranke, a o tem morda drugič. Za sedaj: »Kaj sodite o mož- ne bo. nikoli prišlo do združit- nosti družitve Nemčije?« »Združene Nemčije ni mogoče uresničiti na temelju dosedanje blokovske politike,« je izjavil prof. dr. Karl Schmid. »Dokler bo svet razdeljen na dva bloka, združitev Nemčije Pa odvisna od pristanka enega in drugega. GENERALNI SEKRETAR OZN SE POSVETUJE Hammarsk foeld v Londonu V britanskih krogih prevladuje pesimizem — Pri Gazi se nadaljuje topniško obstreljevanje — Egiptovski listi pozdravljajo prihod Ham- marskjolda London, 6. aprila. (Tanjug.) V britanskemd ministrstvu za zunanje zadeve so danes sporočili, da se bo Selwin Lloyd, britanski minister za zunanje zadeve, jutri zjutraj sestal z generalnim sekretarjem OZN -Hammardkjoldom, ko se bo . le-ta - na poti na Srednji vzhod za kratek čas ustavil na londonskem letališču. Pri tem se bosta pogovorila o položaju na Srednjem vzhodu in zadnjih dogodkih na izraelsfc^-egiptovski mejj. _ , ' -'"-Vri /' . ^ /- <• w » u 1 —: L. — _ X „ TTrrirvonni d/vtr/irili? flfl Iz dobro poučenih krogov se je zvedelo, da namerava izraelski minister za zunanje zadeve Moše Šaret danes sestati se z,-veleposlaniki ZDA, Velike Britanije in Francije. Egiptovski časopisi pa po- ve, kajti na kar bo pristal eden, ne bo po godu drugemu. Kot Američani ne bi mogli pristati ' na to, da bi se Nemčija vključila v sovjetsko področje, tako tudi Rusi ne bi pristali na to, da bi vsa Nemčija postala del atlantskega bloka. Zato- bo treba namesto blokovske politike ustvariti^ nekaj drugega, skupnega. Tudi pariško pogodbo bi bilo. bolje zamenjati z nekim kolektivnim sporazumom. Rusi ne bodo nikoli odšli iz Nemčije, če ne bodo vedeli, kam bo šla nova združena Nemčija, in obratno tudi Američani. Zato Nemčija ne more ostati kar naprej neka hipoteka, ampak morajo države skleniti kolektivno pogodbo, v smislu katere bi bili vsi dolžni prihiteti na pomoč žrtvi v slučaju napada, hkrati pa začeti z razorožitvijo.« Za konec: »Odnosi med Jugoslavijo in Zahodno Nemčijo?« »Prepričan sem, da bodo sti- ga, nikakor ne morem ponašati* V zvezi z zadnjimi pogajanji med obema deželama glede jugoslovanskih terjatev, sem se močno zavzemal za rešitev tega vprašanja, podobno kot moj prijatelj in študijski kolega veleposlanik Pfleiderer. Ponovno želim izraziti željo, da bi sa odnosi med Jugoslavijo in Nemčijo zbližali. Seveda še bližji bi si bili, če bi bile tudi cesta boljše. A preprčan sem, da b5še sedanjega ministra brez listnice Pierra Mendesa-Francea, piše danes, da bo moral predsednik Mollet ali začeti razgovore o sklenitvi miru v Alžiru, a.li pa odstopiti. V članku pravi, da je Mollet postal predsednik vlade zaradi »določenega sporazuma med njim in volivci* da bo s pogaianji skušal doseči mir v Alžiiru*, Ce Mollet meni, da ne more voditi politike. k! jo ie bil obljubil, zaradi ovir, na katere je nalet*!, ali mu to zaradi novih olvdiščiri pl motreče, je vsekakor njegova dolžnost, da to nahvrej pove narodu nato pa odide, za«, kljufiaJ« »Expreas«. v 4 sir. J SLOVENSKI POROČEVALEC ] ST 82 — 7- aprila mo Pred volitvami v organe upravljanja v železniškem transportnem podjetju Nova Številka »Naših razgledov« AkM Ata; Delavski svet Železniškega transportnega podjetja Ljubljana je pred nedavnim razpravljal o gospodarskih, kadrovskih In organizacijskih vprašanjih podjetja. Med dragim sio razpravljali tudi o vo-litvah v organe upravljanja v podjetju. Pri tem Jj analiza dela prvega 196-članskega delavskega sveta ZTP pokazala, da je le-ta odigral pomembno vlogo, boreč •e z težavami samoupravljanja na železnici. Kljub zamotanosti poslovanja, razsežnosti podjetja In brez pravnih ekonomskih ele- mentov upravljanja zaradi spe- cifienosti železnice in njene organizacije, pomeni dveletno de-lo delavskega sveta velik korak naprej v demokraiizadji gospo-darjenja, utrjevanju samoupravljanja in uveljavljanja neposrednih Izvajalcev železniškega prometa. Razen delavskega sveta podjetja, so v vseh enotah t. j. postajah, kurilnicah in sekcijah za zvene In varnostne naprave, kjer je nad 100, osipom* v sekcijah nad 30 zaposlenih — tudi delavski sveti. Sedaj je rasen ostalih med najbolj pereči- VEČ SKRBI TEHNIČNI IN HIGIENSKI ZAŠČITI DELA " V ipodjer/ih zasavskega okraja je Mo lan: 4.102 nezgod pri delu. Na ICO zaposlenih se jih ponesreči 30. Lani je balo samo na področju bivšega trboveljskega o-kraja 13 odstotkov več nesreč pri dolu kot leta 1954. Zaradi nezgod je bilo izgubljeno 59.S77 dolovn!]h dni ali več kot 148 milijonov dinarjev narodnega dohodka. Število bolnikov v odnosu na število zaposlenih je znašalo 5,6 odstotkov. Zaradi bolezni je bilo izgubljeno 229.924 delovnuh dni ali več kot 539 milijonov ckmairjev narodnega dohodka. Inšpekcija dciia, ki je lani opravila 231 redn.h, 1 nočni, 210 kontrolnim in 157 pregledov v zvez! i novogradnjami in preureditvami, je stalno opozarjala podjetja, da morajo posvetit! več pozornosti tehnroni in higienski zaiscir. dela. Medtem ko znaša izguba na narodnem dohodku nekaj man.) kor 700 miilvjon ov dinarjev, so podjetja uporabila za tehnično in higiensko zaščito dela lani 68 milijonov dinarjev. Zato ni čudno, da je inšpekcija dala lani ugotovila, da 20 delovnih prostorov v gradbenem pogledu sploh n* u-81 rezalo predpisom. Več sto delovnih mear ni ustrezalo zahtevami površini, presto-msn:, ved .Število nezavarovanih strojev in naprav je znašalo okrog 500. Veliko število strojev, naprav ,n prostorov ni bilo dovolj zaščitenih pred požari, eksplozijami, električnim tokom itd. V 106 primerih v podjetjih ni blo navodili, opozorilnim druge propagande glede zaščste dela. Nekatera podjetja morajo prav zaradi! velikega števila nesreč pri delu plačevati depoindn-i pmsipe-vok za socialno zavarovanje. Če bi izboljšal!a tehnično cm higiensko zaščito delna, bi se prav gotovo znižalo tudi število nezgod pri delu. Podjetjem bi se zmanjšal ali morda celo ukini! dopolm.lnu prispevek. O tem morajo delavski sveči več razmišljati. Me drugim so tudli to notranje rezerve^ o katerih se toliko govori in piše. -ne mi kadrovsko vprašanje v izvršilni službi, tako glede pomanjkanja tega v prometni in strojni stroki, kot glede strokovne In splošne Izobrazbe sedanjih kadrov . Po sklepu delavskega sveta bo voljenih sedaj namesto 106 članov samo 47 v delavski svet podjetja, v upravni odbor pa 9, ker so dosedanje izkušnje pokazale, da Je takio številen fiie-lavski svet preokoren v poslovanju. V interesu ekspeditlv-nejšega dela je, da se število Elanov delavskega sveta zmanjša. O tem ali naj se v enotah podjetja ustavijo obratni delavski sveti pa sedaj že razpravljajo ta še ni dokončne odločitve. Prvo obdobje samoupravljanja v Žel. transportnem podjetju se s tem zaključuje. Rodilo je dobre sadove — in Izkušnje, ki so jih dobili železničarji v teni času, so kljub pomanjkljivostim in težavam velike in koristne za nadalnje utrjevanje sistema upravljanja železnic po delovnih kolektivih. Zun»ijE|H>litihii prtgled: začetek; Pismo is Troje volitev; Stane Kavčič: slovenska tpnea včeraj im danes; Fran Zwi«ter: K šolski reformi; Martin Prem: In dl jeki socialisti na razpotju; Ing. Jože Levstik: Novosti v agrarni politiki ZDA; M. O.: Cezarja ni veB. kje pa Je iirut? st. K.: Etika v podjetniški družbi; Marcel Ar lajni: S čtm gradimo svet? (lefrcelovhi podlistek); Giovaimi Ruggeri: Premeno v italijanski literaturi; Branko Rudolf: Pesem čarovnic«; Dušan Ludvik: Post feetum (Heineje ve proslave v Nemčiji in po svetu); Zlata Pirnatova: Irena Joliot Curie je umrla; Valen® Vodušek: Glose h koncertom; Marija Vogelnikov*: Komorni plesni večer Mete Vidmarjev«; Ernest Adamič: Filmska publika v krivem ogledalu; Luc Menaše: Resnica, laž ln »*■ sporazumi o sodobni umetnosti (polemika); KI.: Kova obzorja 1956; Cvetko A. Kristan: Zanimivosti o ameriških časnikih; Jahko vrabec: Olimje (Pripombe k Minarikovi knjižici); M. Rupel: »Kondor* — nova knjižna zbirka za šolo in dom; Bruno Hartmanu: Po iprvi polovici sezone v staljekem gledališču; tor: Farsa ob farsi; Kulturne vesti. Nove knjige v tujini, Knjižne novosti. K CLTOBN1 BAZCLB DI J DVE OrEENI KOMEDIJI; ,ŽENITEV« in „GIAWI SCHICCIII« Infra rdeči žarki v gospodarstvu Dosedanji rezultati — Priprave za proizvodnjo kuhalnikov V tradicijo zadnjih opernih sezon je bilo spet sprejeto načelo, nad bo eno novejše, modernejše operno delo obvezna sestavina vsakoletnega repertoarja. Vloga takega dela je bila letos prisojena Martinuj evi »2e- ndtvii«, ki smo jo te dni zagle- dali na ljubljanskem opernem odru. Tistim, ki se navdušujejo za zadnjo modernistično modo, bo delo najbrž premalo »sodobno«. Toda skladatelj Bohu-slav Martinu je bil in je kot samosvoja osebnost daleč od peha-! nja za zadnjimi modnimi vzorci. To Je razvidno mimogrede že iz njegovih besed, ki jih beremo V Gledališkem listu: »Novi glasbeni izraz naj se roda iz bitja samega, naj bo odraz Skladateljeve osebnosti in njegovih izkušenj in naj ne izhaja iz neobičajnih tehničnih sredstev. — Tehnika nastaja zaradi dela in ne delo zaradi tehnike.« V teti besedah je globoka resnica, ki je tako jasna, da je na videz sploh ne bi bilo treba posebej poudarjati, če no bi dandanes podobno kot v prvi svetovni vojni Umetnost prepravljalo marsikje po svetu nesmiselno modno hlastanje'Za novostjo. In Infra rdeče žarke vedno bolj uporabljamo v fotografiji!, industriji, za gretje odprtih prostorov in stanovanj, za kuhanje in sušenje. To je samo glavna uporaba, saj se infra rdeči žariti uporabljajo še za vrsito drugih načinov v obrtništvu, kemiji, medicini in farmaciji. Zdaj jih uvajajo tudi v našem gospodarstvu ter so v ta namen opravili že vrsto poskusov in priprav. Infra rdeči žarki imajo svoje vire v spektru sonca, električnih žarnic in raznih drugih plamenov od plinskega do navadnega ognja. Sama proizvodnja žarnic za infra rdeče žarke ne predstavlja nikakršnih težav. O tem nam je povedal inž. Jemrič, znani strokovnjak in konstruktor v tovarni »TEZ« v Zagrebu naslednje: »Mi smo že izdelali kot poskus žarnice za infra rdeče žarke. Bilo je vse dobro in s poskusi smo bili zadovoljni, saj je proizvodnja podobna proizvodnji navadnih žarnic 'z volframovimi nitmi. Razlika je samo v tem, da mora vsaka taka žarnica imefci notranji posrebreni del, ki služi za reflekitiranje žarka v določeni smeri, Ce bomo dobili posebni stroj za posrebrevan j e, bomo lahko serijsko izdelovali infra rdeče žarnice za vse naše pogrebe«. Na kmetijsiko-gozdarski fakulteti v Zagrebu so že skonstruirali prve naše sušilnice z infra rdečimi žarki. Konstruktor dr. inž. Fischer je s poskusom zadovoljen in se po njegovem načrtu že lahko začne z industrijsko proizvodnjo. Te sušilnice bo mogoče uporabljati za sušenje .sadja in zelenjave, živil- skih izdelkov, za sušenje barv ter v keramični industrija. V tovarni »Elektron« v Samo-boru raziskujejo sedaj možnosti za proizvodnjo kuhalnikov in pečic z infra rdečemi žarki. Ker je mogoče s pomočjo infra rdečih žarkov pripraviti kosilo v nekaj minutah, bodo imeli taki kuhalniki za naše delovne ljudi zelo velik pomen. Gretje stanovanj in pripravljanje jedil bo na ta način zelo poceni. To so sicer šele prvi poskusi, ki pa bodo nedvomno pripeljali do večje uporabe infra rdečih Sarkov pri nas. 8 • • ve’ plati, rajši izmotali e preskokom v lažjo in pri delu publike učinkovitejšo burko. Da ne bo nesporazum: v »Ženitvi« drži režiser Debevec ostro začrtan okvir komedije, preko katerega gre le maska Lupše. Toda prav zaradi tega in prej omenjenega se zdi, da se znajdejo ceio pevci s priznanim igralskim talentom naenkrat v zadregi, če so v karakterni komediji prepuščeni preveč samim sebi. Skoraj bi rekel, da so nekatere manjše vloge v tem pogledu dosledneje in skrbneje izpeljane. Oba nakazana problema težita našo uprizoritev, ki je sicer sikrbno pripravljena (dirigent Simoniti) in ustvarjata v njej mnogo dolžin, to je v teatrskem smislu praznih, neučinkovitih mestnih, ki jih pri taki komedij ni in jih ne bi bilo treba. Velika utež za lahkokrilo mu-zo ih muziko Je operna poza, v katero skočijo ob vsaki daljši frazi nekateri pevci, kar učinkuje približno tako, kot hi iz vloge skočili v civilno, vsakdanjo obleko. Delo, ki je tako daleč od operne šablone, tega absolutno no prenese, ampak bi Prvomajska loterija Za Praznile dela J« Jugoslovanska loterija pripravila posebno igro — prvomajsko loterijo. Prvcenajska loterija je enkratna igra z razmeroma nizko emisijo 400.000 srečk po 400 din (polovične srečke po 200 din). Za dobitke Je določenih 70 •/• vrednoti srečk. t. j. 112 milijonov din, kar je 3% več kot pri rednih kolih Jugoslov. loterije. Zaradi NAŠE LOVCE Novi izdelki puškame v Kranju Puškama v Kranju se je iz obrtnega podjetja razvila v industrijsko podjelje, ki izdeluje lovske puške in lovske patrone. Zaradi tradicije in kakovosti so izdelki podjetja zelo privlačni za lovce in lovske zadruge v naši državi. Zaradi preusmeritve z obrtne na industrijsko proizvodnjo so lani povečali število delavcev od 58 na 120 ljudi. Med novimi delavci je okrog 90 odstotkov kvalificiranih. Zaradi tega v podjetju lahko izdelujejo pripomočke za serijsko proizvodnjo. strojne, merilne in vpe-njalne naprave. Prav tako so v podjetju iz komercialnih P O- Izšla je važna publikacija Kot 15. zvezek Politične knjižnice je ivsšla te dni brošura: Stane Kavčič: O SOCIALISTIČNI VZGOJI MLADINE 'Doslej so izšli v Politični knjižnici naslednji zvezki: 1. Edvard Kardelj: Socialistična -demokracija v jugoslovanski praksi. 2. Svetozar Vukmanovic: Ekonomski problemi Jugoslavije. ... 3. Jožo Smole: Tito ,v Aziji. 4. Edvard Kardelj: O nefca-katerih idejno političnih vprašanjih, . 5. 2. Jevtič in E. Štajner: Vzhodnoevropske dežele. 6. Anton Vratuša: Perspektive ekonomskega in družbenega razvoja v Jugoslaviji. 7. Edvard Kardelj: Ob novi •ureditvi okrajev in občin. Stane Kavčič In Vlado Krivic: Ob formiranju komam V Sloveni ji. 8. Milun Ivanovič: Pospeševanje kmetijstva. 9. Dobrivoj Radosavljevič: Pregled gospodarskega razvoja januar—maj 1955. 10. Vojan Rus: Pot sodobne Indije. 11. O sklepih posvetovanja o gospodarskih vprašanjih. 12. Republikanski Egipt. 13. Edvard Kardelj: O vlogi komunistov pri graditvi našega družbenega in državnega sistema. 14. Edvard Kardelj: Desetletnica organizacije združenih narodov. Posamezne številke Politične knjižnice stanejo 40 dinarjev. Prodajajo jih vse knjigarne. Naročite pa jih lahko tudi pri Cankarjevi založbi v Ljubljani. treb in zaradi vedno večjega po-vpraševanja osvojili zračno pu-ško. V kraiikem času so izdelali ves tehnični elaborat in potrebna orodja za serijsko izdelavo, ki so jih prilagodili razpoložlji- mmi vim strojem. Doslej so izdelali okrog 500 zračnih pušk in jih takoj prodali. Proizvodni plan za leito 1956 predvideva, da bodo izdelali 1500 zračnih pušk. Razen tega bodo izdelovali štiri vrste lovskih pušk z različnimi kalibri, vrstami izdelave in sistemi mehanizma. Podjetje se je prav tako poslužilo določb celovškega sej inskega sporazu- Devizni tečaji Na rednem sestanku so bili dne 6. apnila 1955 zaključki po naslednjih tečajih: US dolar 3.060. 2.878.50. 2.980.60, 883.53; Lstg —. —. 9.170.67, 991.74; DM — 173.888.89. 171.550. 2.301.70: Bfrs —. 5.239.04. —. —; Ffrs —. 471.30 428.40, 399.80; S fr3 20.000, 38.887!3fl. 29.911.47. 33S.99; Lit —, 608.94 660 1.275: Lit STT —. 409.02 367.5o! 657.29; 'Liit Gor. —. 320, —, —; Hfl — 48.946.37. 60.001. 660.01; Sv kr 80.000. —. 69.526.94 1009.98; Eg‘ Lstg — 2.760 1.940.96, 123.33; obr. dol. Avstr. —. 2.307.14. 3.001.06. 930.35; obr. doli. Danska —. 950. — —; obr. dol. FSn. 537. —. 670.4». 123.49; obr. dol. Grč. —, 1.010. 1.006 23«; obr. dol. Tu-rč. —. 408.88. — —; obr. dol, Izr. 970. —. 949.3«, 216.46: obr. dol. Arg. —. —. #37, 79; obr. dol. Braz. - 980. 906.38, 906.87. 208.22: obr. dol. Paragv. —. —. 575.22. »1.79; obr. dol. uiaon, — — 001.74 100.88; obr. dol. Urugvaj '690. 720. 88». 130; Obr. dol. ZSSR — 713.78 770. 156.86! obr. dol. Mad*. —. «98.92, 7*1 140.33; obr. dol. Pr**. 700. 800.* 8*64, 167.51: obr. dni. CSR 816 770 »54, 184.06: obr. dol. Bolg. 588 . 590.40, 368. 96; obr. dol. Kohl —# 700.73, ma med Jugoslavijo in Avstrijo ter izvozilo v Avstrijo orehova kopilta za lovske puške. V zamenjavo pa je podjetje uvozilo iz Avstrije sestavne dele lovskih pušk sistema Bo-ck. Strokovnjaki podjetja se letos seznanjajo z novim sistemom lovskih pušk in proučujejo njegove značilnosti. Letos bod,o pripravili orodja za lastno izdelavo teh pušk, ki j-ih bodo leta 1957 že • sami izdelovali. V preteklem letu se je podjetje povečalo za 100 odstotkov. Z nabavo novih strojev, z ureditvijo prostorov itn z zaposlitvijo * nove delovne sile. Za razvoj podjetja je značilen njegov hiter razvoj v preteklem letu. Za razširitev pod-. jeiHja so do danes vložili nad 70 milijonov dinarjev. Z dograditvijo podjetja bo delovni kolektiv zadostiti jugoslovanskim potrebam po lovskem orožju ter izdelal letno 2500 lovskih pušk. Letos bo podjetje povečalo vrednost bruttoprodukta po lanskoletnih prodajnih cenah za 39 odstotkov. Podjetje je lani pokazalo precejšnjo iznajdljivost pri nabavi strojev, ker_ zaradi pomanjkanja finančnih sredstev niso mogli nabaviti zadostnega števila novih strojev. Tako so na primer kupili star rezkalni stroj, ga predelali, izboljšali in ga vključili v proizvodnjo. Razumjivo je, da se preciznost in zmogljivost takega stroja ne moreta meriti z novimi stroji. Izdelke podjetja prodajajo v Ljubljani. Zagrebu, Beogradu. Novem Sadu, Sarajevu, Skoplju, Titogradu in Prištini grosistična trgovska pod- jetja. M. K. Nova tovarna ribjih konzerv Dubrovnik, 6. aprila. Danes je začela v Slanoma pri Dubrovniku obratovati nova tovarna ribjih koncerv, Zgradili so jo v manj kakor 18 mesecih, investicije pa so znašale okoli 45 milijonov dinarjev. Hladilni! ca tovarne more sprejeti 80 stotov knsetirane ribe, naprave za iz-sredstev tripartirtne pomoči. Tovarna more *a sedaj predelati 30 stotov rib v 8 urah. Letos* bo izdelovala razne ribje konzerve pozneje pa tudi ribjo moko l* ribjih odpadkov. Oglašujte v »Slovenskem poročevalcu« ker Ima največjo naklado v Sloveniji p-ovečatiega odstotka fondi dobitkov im pa zaradi cene Je In;,to ,mogoč e napraviti dober načrt dobitkov. ____ Načrt dobitkov obsega 1* premij, od kat e rib je glavna, prfemlja 2 milijona d±n in 133.332 ddbitkov od 430 do 90.000 din. Nekaj novega je na«® treBlBnJs, odn. čLoicčanja dobitkov. Samo šestkrat bodo *a vrteli v|»h Sest bobnov in izžrebane bodo vse premije in vsi dobktiki. premije 2,000.000, i,5oo.o ln *** mi Mj cm dinarjev bodo izžrebali vsako posebej, kot žrebajo premije pri rednih kolih. Vse ostale /pit.enije in dobitke pa bodo izžrebali tako, da bodo trikrat zavrteli vseh šest loterijskih bobnov. S tem, da bodo t&avrteli trikrat vseh šest bobnov, ne bodo izžrebali samo tri dobitke, ampak 18 vrst dobitkov, vsakokrat po šest vrst dobitkov. Kako se bo to zgod id o, Vam najlaže pokažetno s primerom: Ko bodo prvikrat navrteli bobne, bo s teon žrebanjem določena premija 400.0OD din in dobitki po 100.000. 60.000, lo.ooo, 1200 isi po 4go din. Samo enkrat bodo zavrteli bobne in izžrebanih bo 44.445 dobitkov v vrednosti 28 milijonov d!5»n. Kako bo to mogofcet Vzemimo .pHsner: Bobni pokažejo n. pr. fctevilke: 287653. Prečni JO 400.000 (fin dobi srečka, ki ima istih šest številk, torej srečka štev. 287653. Po 100.009 tfen dobijo »rečkr. prt katerih se ujema zadnjih pet številk, torej srečke s končnicami 87653. Po 60.000 din dobijo srečke, ki imajo zadnje 4 številke 7653. P-krat spustijo v miniaturen ario-so, drugače imajo ves ča« reoi-tativni značaj; kjer bi bilo po mnenju skladatelja celo to pre-dolgovezno, preide petje v govor (na naSem odru prerado v pojočo deklamacijo) ali pantomimo. Vse to spremlja orkester v prozorni inst rumen ta ciji s prelivanjem kratkih motiv brez izrazite melodične substance. V takem lahkotnem, duhovitem komentarju,, ki ošvigne dejanje za trenutek e odlomkom poročne koračnice Mendelssohna, z motivom »Ej uhnem«, z baročno koloraturo, je videti nazor, k! je na las podoben francoskemu okusu. S tem samim pa je zadan že hud problem za našo gosto slovansko kri. Drugi, enako hud problem je Igralski: ali je res prezahtevno prisojati karakterno komiko opernim pevcem? Priznajmo, da imamo v naši operi premalo potrpljenja za vzgojo v taki smeri, ln da smo se ob marsikateri priliki, bodisi od režijske plati, bodisi od individualne ignko- zahtevalo mnoga tanjše sito pri izdelavi deklamacije. Scenski okvir V. Rijavca se mi ne zdi do-bro uglašen na Martinujev temeljni prijem. Starinske tapete na okviru osrednjih dveh slik učinkujejo zaprašeno, in vendar niso zaprašeni niti ljudje, niti Gogolj, niti Martinujeva muzika. Strelice scenskega humorj.a bi bilo bolje izprožiti iz kakega drugega kota. Za hude realistične disonance v stiliziranem interieru (razgled skoz: okno, kletka z živim kanarčkom) pa domnevam, da so nastale zaradi konsonance z režiserjem. V vlogah nastopajo: Podko— ljosin — Korošec, Agafja — Mlejnikova, oziroma Polajnarjeva, teta — Karlovčeva, Koč-karjov — Čuden, snubci, Ivan, Anučkin, Zevakin — Lupša, Dermota, Štrukelj, ženitna posredovalka — Stritarjeva, sluga — Anžlovar, hišna — Barbičev«. Kostumi: A. Bartl-Seršova. Bo zasedenosti gledališča ot> prvih dveh reprizah bi sodil, da ima enako kot izvajalci tudi publika v sebi gosto slovansko kri. Morda bi res kazalo — da izpeljem neizpeljano misel Cirila Debevca do kraja — prenesti tako komorno delo v lutkovno gledališče s pravimi lutkami za prave otroke. e Drugo uro tega. opernega večera izpolnjuje Puccinijeva enodejanka »Giaani SciLcchi«. kije zopet priromala na naš oder po dolgih, dolgih letih za Jankov 35-letni umetniški jubilej. Uprizoritev je v .istih umetniških rokah, tudi velik del pevcev je isti kot pri »Ženitvi«. A glej čudež! Iz mrzle komorne burja smo prišli za teplo domačo operno peč. Tu se nenadoma ota ja inspiracija, fantazija požene povsod brez izjeme popoln, slikovit in skladen umetniški cvet: v izvrstni prostorni in barvni razčlenitvi inscenacije, v kostumih s pravo teatrsko fantazijo, v orkestru, ki poje Simonitiju kot malokdaj, v slikoviti in ostro, a vendar s pravo mero okusa začinjeni režiji (le zakaj je prizanesla z maskami ženskim vlogam?), in končno pr.i umetnikih izvajalcih, kd dajo od sebe vse najboljše za skupno ansamblsko igro. Če med temi poslednjimi posebej omenim dva, ni s tem niti najmanj rečeno, da bi hotel kakorkoli zapostaviti vse druge. Gašper-šičeva pobere po spevu Lauret-te vsakokrat posebno priznanje občinstva. In to po pravici: njeni prvi nastopi v letošnji »Figa-rovi svatbi«, »Prodani nevesti« in sedaj v »Schicchiju« upravičujejo upanje, da nam v mladi pevki, obdarjeni z veliko muzi-balnostjo in vse sočnejšim ter voluminozne j šim glasom raste in zor: bodoča operna umetnica prvega reda. In če omenjam še Dolničarja v mali vlogi, je to zato, ker se oko nehote ustavlja ob njem, ki z izvrstno masko združuje skoraj do zadnjega detajla izdelane kretnje resnično popolne karakterne vloge. Poleg omenjenih nastopajo še: Sehicchi — Janko — oziroma Smerkolj, Žita — Karlovčeva, Rtnuccio — Lipušček, Gherardo — Štrukelj, Nella — Mlejnikova, Gherardino — Barbiče va, Simone — Lupša, Me.rco — Kovač, Ciosca — Polajnarjeva, zdravnik — Anžlovar, notar ■ • Andrejev, priči — Prua in Oblak. Po zaslugi vseh torej brez izjeme bi postavil uprizoritev »Schicchijia« v prvi rang na.ššh opernih uprizoritev po vojni in mislim, da jo vsakomur iz občinstva lahko žal. če dela ne bi videl. Valens Vodušek Sličice iz zgodovine Te dni Je v samozaložbi pisca dr. P. iviitroviča izšla knjižica: »Slike iz" kulturne istorije prvog radnic-kog pokreta Bosne i Hercegovine«. Opis se nanaša na dobo od leta 1900 do 1914. Delo bo nudilo bodočim piiscem celotne zgodovine jugoslovanskega delavskega gibanja važen prispevek iz pokrajine, ki Je bila za tiste dobe najbolj odmaknjena takratni™ središčem delavskega gibanja. Odmaknjena ze po svoji geografski legi. še bolj pa po prizadevanjih avstrijske okupacijske oblasti, ko je to pokrajino »kot prvi korak na Balkan« leta 1878 okupirala. Ves interes in prizadevanje nove oblasti je strmel za tem, da izolira novo »pridobljeno« pokrajino od političnih tokov, ki so struj tli na starem teritoriju drža,-ve. Zlasti nevarni so ji bili tokovi iz slovanskih pokrajin, kjer se je po nastopu »pomladi narodov leta 1848« porajalo močno narodnoosvobodilno gibanje. Drugo, po možnosti še večjo nevarnost so predstavljale prererojene sile socialističnega gibanja, ki je po kongresu v Heinfeldu premagalo notran.1 razcep ln s močjo hudournika združevalo napredne silo vse države v mogočen veletok. — Tretjo — in ne najmanjšo — nevarnost pohujšanja je predstavljal že sam obstoj sosedne samostojne države Srbije, ki Je vpliva« zlasti na mlado inteligenco okupirane pokrajine. Težnja, ki se Je mogla roditi le v puhlih glavah avstrijskih birokratov, da bi postala okupirana pokrajina najlepši biser v avstrijski kroni. Je dobila prav v prizadevanjih teh istih birokratov, da Izvlečejo iz nove pokrajine čtm več gospodarskih dobrin, silnico, ki je vlekla prav v nasprotno smer. Masovno so pošiljali cele trume profesionalnih delavcev i* vseh mogočih pokrajin stare države, da bi kraje čimprej usposobili za gospodarsko pridobivanje. Tako Je pričela skrita, zato pa tem srditejša tekma med okupacijsko upravo, da toi ostalo prebivalstvo nove pokrajine še napTeJ v tlačanski miselnosti ln pokorščini, ln med doseljenci, ki so morali v lastnem Interesu pretou- padu zmagati ona stran, ki je imela več elementarnih pogojev na svoji strani. Ti so bili na strani delavstva, kot nosilcem teženj po višjih vrednotah življenja. Za tisto pot v spremembi mišljenja, za katero so potrebovali delavci stare monarhije po nekaj desetletij, je potreboval bosanski delavec eno desetletj.e Pisatelj knjižice je ocenil dobo predvsem s kulturnega vidika- Kadar in ko bomo dobili tak opis še iz zghdovine snovanja strokovnih in političnih organizacij BiH, bo dobilo to delo svoj celoten pomen. Pisci te boite posegli precej pred leto 1300, ker je jasno, da so se te težnjo manifestiralo že mnogo prej, kot so se mogla manifestirati kulturne težnje, za katere Je treba že precejšnje stopnje organiziranosti. Kakor omenja pisatelj sam, bodo morale njegovo kulturne slike biti izpopolnjene ša z opisom dogajanj po drugih krajih Bosne in Hercegovine, saj ta opis obravnava dogodke predvsem v samem Sarajevu kot centru te pokrajine. Opis okolja in vzdušja dobe je podan inteligentno. Višek dosega vsekakor okoli dogodkov za časa generalne stavke, ki je bila izvedena leta 1966 po vsej Bosni ia Hercegovini in je Imela ogromne psihološke posledice ne samo na delavstvo, temveč na vse sloj« tamkajšnjega prebivalstva. Knjižico je dobiti v Ljubljani prt Državni založbi Slovenije za ceno Din ion — ali pr! Samozaložniku v Sarajevu, Nemanjan« žtev. 13. F- s- MORSKE SOBOTE Delo mladinskega kulturnega društva »Dane Sumenjak« na ekonomski srednji šoli v Murski Soboti Je dokaj pestro. Med najboljšimi je vsekakor dramska skupina. ki je letos naštudirala Petrovičevo vaško šalo v treh dejanjih »Vozel«. Z njo so nastopili v Murski Soboti in okoliških va~ ■eh. Pred kratkim je pripravilo društvo tudi samostojno akademijo. na kateri je pokazalo svoje delo v letošnjem šolskem letu. Pevski zbor Je zapel nekaj pesmi« Aiti zavest Uosanškega tovajiSa. d* neUgJ pa nh~ 1e zaigral tamMira-Jim bo konfturentz nižjimi §ki Th<>rm Mladi literati i® stalni zahtevki ln slabšimi pogoji za svoje delo. Jasno je, da je morala v «po- Za bistre glave »KAJ VES — KAJ ZN AS« sodelavci »Utrinkov« na so prebrali nekaj svojih del. Dramska skupina je nastopila * dvema enodejankama. Akademija je V celoti uspela, obisk pa bš lahko bil boliš! Precptenje zasluge Im* prt tem delu dijakov tudi profesorski zbor. — at. l ST. 82 — 7. APRILA 195« ~ f SLOVENSKI P0B06EVKLEC / sit. S \ Za napredek smo doslej prei ovčereje lilo storili POMOČ DRŽAVE SVILOGOJSTVA ZA NAPREDEK NA GORIŠKEM Ovčereja je pomembna veja Pale živinoreje samo v nekate-tifa alpskih in krašk‘h podroc-jih Slovenije. Področja Savinj-akih planin, Karavank in Julij-skAh Alp imajo visdko ih strmo ležeče pašnike, ki za govedo niso primerni, ovce pa jih dobro Izkoriščajo, prav tako pa nekatere kraske in belokranjske pašne P• - >■- ' 1 ‘ ■*-—; površinah. Obnova sad jarstva na Gorenjskem Gobar ni neznanec v naših krajih. Zasledili smo ga v Lendavi, Turnišču, Bogo;mn, Ivancih, Do— b ravniku in Kobilju in se v marsikateremu gozdu in sadovnjaku na področju Bogojina-Lendava, strnjeno m raztreseno. Celo v Murski Soboti- ga najdemo na sadnem drevju. Obstaja nevarnost, da se bo letos prekomerno razmno- lirttm in dr.) ali pa j ih - mažemo z zmesjo katrana iin petroleja (4:1). Poleti škropimo sadno drevje z DDT-ipKp-ravi« (Pepcin, Famakan), HCH-pripravkii (Bon-tox, Limaane) ali pa s sredstvom Fosfemo 20. Načelno se borimo proti gobarju na ta način, da uničujemo metulje, jajčeca, gosenice In bube z zbiranjem in uničevanjem škodljivca. Najlažji, način borbe je žiil in povzročil škod-o, ki je zdaj zbiranje, sežiganje ah globoko za Odbor za sadjarstvo pri Okr. zadružni zvezi Kranj posveča vso pozornost obnovi sadjarstva na svojem podr-o-čju. Na kmetijskem posestvu Preddvor so obnovili 8.5 ha sadovnjakov. Letos spomladi nameravajo obnoviti še 2.5 ha. Kmetijsko posestvo Preddvor j-e edino večje posestvo na Gorenjskem, kje-r se Ukvarjaj-o z intenzivnim sadjarstvom. Sadovnjaki tega posestva se razprostirajo pod vznožjem Storžiča, kjer so dobri pogoji z® razvoj srd: arstva. Posebno pozornost po-sve-čaj-o na Gorenjskem ure-. ditvi strnjenih nasadov, kjer se je več zadružnikov združilo in skupno obnovilo sadovnjake. Doslej so strnjene n?.sade uredili v Selcah, Bmkih in v Šenčurju. Med kmetijskimi zadrugami je dosegla najbolj-še rezultate kmetijska zadruga Žiri v Poljanski dolini, ki je obnovila lani 5 ha sadovnjakov. Letos bodo po programu obnovili 10 ha sadovnjakov. Doslej so posvečali malo pozornost; gojitvi jagodičevja. Zato s-o sklenili, da bodo letos v eadoarskem Okolišu Od Cerkelj do Tržiča zasadili 10 ha. Prav teko bodo leto« zasadili 100 ha površin z jablanam; ;n hruškami. medtem ko so lani zasadili tamo 50 ha. Ta obnova sadovnjakov na Gorenjskem je večjega značaja in je prva pome-b-mel.ša obnova sadjars+Vg na Gorenjskem po osvoboditvi. Več kot polovica nasadov je izčrpanih. i-zročenih 1-n zastarelih, sa.1 to 1’h nenačrtno 0-bnsv’jali le pred prvo svetovno voino. Stari nasad; so orepogosti. tako dia Stri 1 ir, v zrak samo vten-ka debla, kar otežkoča sk-opi-jenje in a. drevja. V r» * krsj-ifc oTcroC K ra uta. Škofje Loke in Žirovnice Je o-enej T®*s8»ri«n ameriški ka-jva v- v« j** p.?.d j^tstvu lia tem tx>— d-očiu povzroči precejšnjo škodo. Zg obnovo sedlarstva je na tveliko zanimanje. drevei?— jlf^a tie morejo za do ■po-treb-am v^-eh «-?-d iar.j-ev, tl bi želeli obnoviti tvoje sa- dovnjake. V Po db rez j ah bodo povečali drevesnico, ki bo dajala okrog 10.000 sadik na leto. Po mnenju sadjarskih strokovnjakov bo treba več manjših zasebnih drevesnic na Gorenjskem, ki so slabo oskrbovane in okužene od k&parj.a, prepovedati, ker bo obnova s takšnim materialom le škodljiva. Lani so na Gorenjskem poškropili 35 odstotkov sadnih dreves. Pravočasno škropljenje je oviralo pomanjkanje motornih škropilnic. Prav tako bodo letos na Gorenjskem izdelali na. črte za tipizirana skladišča za sadje in krompir v Naklem, Kranju in Podnartu. Razpravljali bodo o gradnji sušilnic in drugih načinih predelave sadja ter izdelali elaborate in načrte. Letos ne bodo priredili okrajne sadjarske razstave, temveč tri krajevne razstave po sadnih okoliših. Za pospeševanje plodnosti zemlje bodo analizirali 150 vzorcev zemlje. Po kmetijskih •zadrugah bodo organizirali predavanja in tečaje o zimskem škropljenju, boleznih in škodljivcih, o sajenju ter obrezovanju sadnega drevja. Nadaljevali bodo s poskusi gnojenja na stalno rodovitnost. Ti poskusj bodo združeni z vs-em; ukrep; za pra„ se ne moremo ocenitta. Znano je, da lahiko_ ostanejo gozdovi in sadno drevje v letih množičnega pojava brez listja že konec meseca maja. Zaradi izgube listja sadno drevje ne more dobiti cvetnih popkov, naslednje leto pa ostane brez plodov, posebno .pa še takrat, če je poletje suho. Sadno drevje se ne more zadostno pripraviti za kci>avamje gobarjevih jajčec. Ta način ne zahteva nobenih mate-o riailnlh sredstev, a za izvajanje tega posla Imamo dovolj časa od septembra do apr/la. Za zbiranje jajčec tki potrebno nobenega strokovnega znanja. Dovolj" je, da jajčeca pazljivo strgamo S skorje v posodo in vržemo v Ogenj ali baz, tedaj mnoSščno tuučojajo jajčeca, gosea.ve, bube alt metulje Žoharja. Ker v zadnjem časa pripisujejo veliko vlogo gobarjevim aov- riižnikocn, moramo podčrtati, da se ne smemo zanašati samo nan je. Cim se gobar širi, povzroča veliko škodo. AJto b’ samo čakali "fla njegove naravne sovražmfee, tedaj bi gobar nemoteno več tlet zaporedoma uničeval sadno drevje in gozdove. Borbo proti gobarju moramo Izvajat; stalno un sistematsko, tudi v letih, ko še ne predstavlja nobene nevarnosti. Ko se prekomerno razvije In razmnoži, tedaj labko branimo sadno m gozdno drevje samo s kemičnimi sredstvv. Ing. LaJd J er se . KZ Dragntui. Zadruga k s sv&jlmi ochriki izredno razgibana gospodarska organizacija. Od članov in drugih kmetov odkupuje tržne presežke, oskrbuje pa jih a vsem, kat potrebujejo. Pomaga jim pri dvigu oadjar-stva, živinoreje, poljedelstva, pri izobraževanju itd. Lansko jesen je dobno organizirala odkup klavne živine, telet in pitanih prašičev, za pospeševanje živinoreje pa je nabavila plemenskega bika in merjasca, obe- vdlno oskrbo in zaščito sadnega tuc(i Ustje jabolk, sliv in vrb. drevja. Pri teh bodo uporabljali Uničujejo pa mdi Ustje orehov. bhrmAnskn SlcrODdVO. Or23*TLLZi— XTz* rvrv-icdajo mlado brstje iti liste. Spoznamo jih po modrih in rdečih njegovi naravni- so-vračiiL,i -—ra— vino. Tudi «adjarSžvo 5e njena velika skrb; zlasti Čiščenje In škropljenje sadnega drevja. Naročila pa je tudi sadike, ki Jih jie po sklepd upravnega odbora prodajala z 20% - regresom za nasade do 30 dreves ter s 40% škodijivea-gobarja. Naravni sov- regresom za nasade Čez 30 dre-ražniki se hitro množijo šele ra- ves. Lani je zadruga prodala krat, ko se tudi gobar razmnoži čez 150 ton umetnih gnojil, kar v večjem številu. Ko sovražniki Je nedvomno uspešno vplivalo dosežejo večji razmah kakor go- na pridelke. Se bodo zadruga . no Goriškem pripravile no odkup? Na Goriškem češnje še -ne cvetiš kljub temu pa predstavljajo prvi in najvažnejši odkup sadja, na katerfega ie je treba že zdaj dobro pripraviti. Le tako nc bo prišlo -do acrednosti in pomanjkljivosti, kot *e ,e to dogajalo lani in vSa prejšnja leta, ko kmetije niso mogli prodati vsega svojega blaga. Vsako leto ostane na Goriškem mnogd neobranih češenj, kar jo Za te kraje vsekakor velika gospodarska škoda. Prve češnje dozorevajo v nor-majhih toplih pomladih že v začetku maja, včasih še konec aprila. Mnozrčnl odkup' češenj pa sč prične konec maja in traja do konca junaja. V povprečni letin,; pridela goriški okraj okrog 3.500 rOn češenj. Fred Odkupno službo kmetijskih zadrug je postavlienk važni in odgovorna naloga. Le s hi-trtarj ukrapi bo ta siužba Sposobna zajeti ves odkup in najti u-sti-eznb tržišče oziroma odjemalce na dctaačih in tujih trgih. Že zdaj ■naj bi zadruge sklepale pogodbe lt * Sbliiditiima odkupnimi podjetji ki jim bodo češnje gotovo odkupovali vso sezono. Dogajalo se je namreč, da so vsako leto prihajali na Goriško nakupovalci raznih podjetij, celo iz Mrvatske. Le-ci s6 dvignili cene In napravili zmešnjavo na trgu. Ko pa so češnje dozorele V večjih količinah, so pustili zadruge na cedilu in pred težkim vprašanjem, kako vnoivčie. blago. Tudi pzrevzeman.je ki sortiranje češeft-j ho rreba bolje urediti. Krivda, da so nekateri odjemalci zapustili Zadruge, sloni tudii na samih zadrugah, ker niso nadzorovale kmetov, kakšno bi a ero so pr.— našaili. Mnoga odkupna podjetja namreč Od odkupi jenih kobčin češenj prvovrstne kakovosn. pri ponovnem prebiranju in sort ra-nju, niso mogla dobita polovica dob rega blaga za tuji trg. Skupno je bilo lan- odkul jenih okoli 2.500 ton češenj, od tega je bila izvoženih 1.130 -on, okrog 900 ton j« Uo za domačo potrošnjo in 480 ton za predelavo v sadne »okov« in džeme. NOVOSTI O ZAVAROVANIU VINOGRADOV PROTI TOČI Pravilnik o zavarovanju proti toči v letu 195«, ki ga je izdal DOZ, prinaša novosti, ki so velikega pomena za vinogradnike pa tudj sadjarje. Določeno je, da se zavaruje proti toči pridelek vinogradov po vrednosti grozdja ali mošii. Doslej se je zavarovala vrednost pridelka vina In je bila v zavarovalni ceni upoštevana tu— d; trošarina ter vs; strošk« kletarjenja. Ker pa toča pridelka od trgatve dalje ne ogroža in ker se za vrednost pridelka, ki ga je uničila toča pri nakazilu odškodnine ne odtegne trošarina, bodo z nbvo določbo dOOO-danje nepravilnosti odpadle. Na novo še uvaja zavarovanje miadih. še nerodovitnih vinogradov in. sadovnjakov. Doslej je ‘bilo mogoče zavarovati matičnjake zg pridelek ključev, tnsnice za trsni material, ko pa Je bila sadika vinske trte presajena na stalno mesto v vino«n«_ du, se ni več zar/aroval trs (kakor v t ranici), ampak aanvo nje- gov plod t. J. grozdje, oziroma vino. Ker pa prične trta redno roditi šele tretje leto po presaditvi, vinograd prvi dve leti bi bilo mogoče zavarovati ne proti škod; na trsu, ne proti škodi Oa pridelku. Narodna banka pa je pri podelitvi investicijskih kreditov z« napravo novih vinogradov (in sadovnjakov) zahtevala, da se zagotovi varnost njenega kredite z vinkulirano zavarovalno pogodbo. Tej zahtevi bo možno ustreči šele sedaj, ko je mogoče zavarovati tudi trsni in sadni material po pre-•aditvi na stalno mesto v vino_ grad ali sadovnjak. Ko pa prič- zala morda šele prihodnje leto. nja vinograda nazaj na začetek grozdov, kakor pozneje, ko m j. pred mesecem Junijem. Za- brstenjn. listje pomnoži. stopbik DOZ pa m mogel po Dosedanja določba, da se Klasičen primer, kakšno Sko- pričetku cvetenja v ra em prične obveznost DOZ za povr- utegne povzročiti toča pred su obiskati vse vinog . . nitev škode šele po pričetku pričetkom cvetenje, je lanska svojem področju žara ; cvetenja vinograda, je bila pre- katastrota v Goriških Brdih (19. v* *ayarova ne pogo . ne®en,a ia tuje prakse. Tuje *a- maja). Skoda j« bila ocenjena P* j«»4a *e varovalnice jamčijo Sele po samo na vinskem pridelku na J* marsikomu po- ________ končanem cvetenju grozdnih ioo milijonov dinarjev. Vi- P^j 1101 1* 6k,eT1 z Prav tako se na novo uvaja nastavkov in opravičujejo svo- n ©gradniki so tise popolnoma pogodbo. Že Pri*“ 1 ® " zavarovanje vinogradov za. ško- Je stališče s tem, da prej «d obrezali, medtem ko bi hekaj ^J* Jf - »sta« do ki jo povzroči spiomladanska mogoče ugotoviti količine priča- me?ecev pozneje enaka toča nfe »oral vii“°«- * mraz ali slana, v času d 1. apri- kovanega pridelka, ker utegne uničil« vsega pridelka grozdja, nezavarovan la do konca junija. To zavaro- neugodno vreme med cvetenjem Brici niso prejeli ž hašlova »6- n®3W toiocoo do ra i~- vanje je fakultativno t. j. dano še močno zmanjšata nastanek varovanja noben« odškodnine. m«njkijtvo«t oupa vinogradniku na prosto, da P o- Dokler pa ni znana količina ker še ni bila sklenjena nobena tn kot zadnjo ugodnost mora- le« zavarovanja proti toči za- pričakovanega pridelka, tildi ni zavarovalna pogodba, pa tudi Če mo omeniti Se možnost, da "Kie- - 'e ugotoviti zavarovalne b; bil« S« sklenjen«, b| zaradi ne večina vinog rednikov (51 /o) 5 % vsote, brez katere pa ni zave- zgoraj navedene določbe ne bilo posamezne vasi ali občine ali rovalne pogodbe. mogoče izplačali odškodnin, ker KZ kolektivno zavarovanje pro* trta Se niso pričele cveteti. ti toči ih »1 s tem pridobi pra- Navedena razširitev zavaro- *> cenejšega zavarovanja. uvaja C« p« Zavarujejo vinograde tu- varuje vinograd še proti slani mogoče s tem, da plača dodatno premijo. Pozeba J« leta 1953 povzročil« To stališče je bilo pri nes na vinogradih v vsej Sloveniji omiljeno in je teklo doslej jam- ©gromno škodo In tudi druga stvo DOZ za povrnitev odškod- valneg« jamstva Pa — ---^ .. _Ar_ nrifitooltl leta rada prizadene nekatere vd- mne Se od pričetka cvetenja vl- bre* doplačila. Odslej 4 di M t/ vinoerailo največ tatvin izvršenih v nočnem času. Ns<š'y' so tudi nekaj sledov, ki Jih je tat puščal za seboj, ko se je p^zil čez vrtove h:£ do perila. Vat je kradel vse, kar mu je pri-£lo pod prste, od ženskih in otroških oblek do rjuh in mo- škega perila. Nekega cine so na. šli tudi vrečo, v kateri je bilo nekaj ukradenega perila in ki jo je izgubil ali pa odvrgel na begu tat. Miličniikii niso imeli Ih tike naloge ugotoviti, kdo odnaša perilo. Pred nekaj dnevi pa jim je uspelo prijeti drznega tatu. Bila je mlajša zaradi tatvtin že kaznovana ženska, ki je že dalj časa brez bivališča in zaposlitve. IN. U. se ni hotela stalno zaposliti. raje se je družila z moškima ter se preživljala s priložnostnim dolom in s tatvinami. Perilo, ki ga je na škodo več oškodovancev pokradla, je prodala neki O. iz Ljubljane, kjer je tudi sušila mck.ro ukradeno perilo, in nekim neznanim ljudem iz drugih krajev. Z ukradenim blagom N. TJ. ni skoparila. Predajala ga je prav poceni, svojim ljubljencem pa je marsikaj tudi ppdairčla. N. TJ. bo v kratkem morata sesti na zatožno klop, kjar bo prejela zai siu žen o kazen. zv VINJEN VOZAČ PODRL DVE OSEBI Fečarski mojster Franc K. se je lani 24. oktobra c-b 18. uri pe- ijal po Celovški cesti v Ljubija-220 s svojim osebnim avtomobil lom in je s prednjim delom avtomobila zadel v zadnji levi del ročnega vozička, ki sta ga pred njim vodila Anton K. in Anica K. pravilno po desni strani ceste. Zaradi sunka sta oba padla na tla in debila hude poškodbe. Franc K. je po trčenju ustavil za 5o m od mesta dogodka. Ko mu je nekdo dejal, naj poškodovanca odpelje v bolnišnico, je Odgovoril, nai prideta k njemu Brezobzirnost Franca K ss je pokazala tudi v tem, da n> poškodovancema nudil pomoči in je vožnjo nadaljevan. Sele kasneje so ga ustavili organi Ljud ske malice. Na glavni obravnavi pred okrožnim sodiščem v L j ubijam 5 aprila so ugotovili, da je bii K. F. ob času prometne nezgode vinjen, da ni bil sposoben za upravljanje motornega vozila. Razen tega 1e vozil s preveliko hitrostjo. Obsojen je bil na 6 mesecev zapora. KOLEDAR booota. 7. aprila; Radavoj * Na današnji dan leta 134S je bdla ustanovljena praška univerza, naj starejša univerza v Srečnih Evropi. * Danes poteka pe-t let. kar je ucrorl zasiuzn, sLovenskii glasbenik France juarolt. Njegova naijvečja zasluga je v tecn. da je po pivi svetovni vojni, ko so zače.i v naše glasbeno usitv-r-anje predirati tuji vplivi, postavil slovensko ljudsko pesem in folkloro na pravo cn-esto. Napisal je tohtne študije o koroški In belokranjski folklori, vrsto esejev in razprav ter zbral na tisoče narodnih pesmi. Ustanovil in vodil je Aka-demaki pevski zbor. s katerim je dosegel zavidanja vredno umetni-$ko višino. Zdravniška dežurna služba Poliklinike v Ljubljani (za nujne primere) Miklošičeva cesta 20. soba štev. 7. telefon 23-081. Dnevna dežurna služba samo z*a nujne obiske na docnu vsak dan od 8. do 13. in od 17. do 19. Vsakodnevna nočna dežurna služba od 20. do 6. za nujno pomoč v ordinaedi in za nujne obiske na docnu. ob nedeljah in praznikih pa tudi od 7. do 20. Pediatrična dežurna služba za obiske na domu: a) dnevna pediatrična dežurna služba od 7. do 20. b) nočna pediatrična dežurna službe od 20. do 24. V nenujnih primerih naj se bolniki obračajo na pristojne ambulante Z d ra vsitve n. b domov. Na univerzi so bili diplomirani iz matematike Ranzinger Pavla, Rupnik Viljem. Garbajs Janez in Andrejčič Radovan. Kolegi čestitamo. ZAHTEVAJTE PRIZNANI , »rožni ta Uprava za ce^« LRS spMoia, č. Zreče in Tria Vera Tanšeik, učiteljica iz fcnartna v Rož. dolini; Boris Breskvar, orodni kljucavmcar iz Ljubljane in Marija Pumlk. de-lavka iz Celja; Alojz Camem.k. steklar in Majda-. Magdalena Pll- mer v opekarni Zalog pri No- vem mestu. To je največja opekarna v novomeškem okraju, ni pa do-sediaj dajala družbi tistega, kar bi lahko dajala spričo pogojev, ki jih ima. Po vdjni je prešla iz privatne v družbeno lastnino. 2e privatnik jo je razširjal brez pravega načrta, pa tudi ko je pred nekaj leti pogorela, je bila obnovljena po starih načrtih. Spričo velikanskih zalog kvalitetne gline in velike potrebe po vseh vrstah opeke v okraju, je okrajni ljudski odbor sklenil opekarno modernizirati in omogočiti zvi.išanje proizvodnje, proizvajali naj bi tudi votlake lin strešnike. Rekonstrukcija opekarne se je pričela leta 1954 po načrtih ing. Ogorelca. Zgrajene so bile nove sušilne lope, strojnica in nekateri drugi objekti. Čeprav načrt ni še v celoti izveden, bi že dosedanje investicije morale vplivati na večanje prozvodnje. Toda dosedaj ni- bilo tako. Okoli 50 milijonov dih vloženih investicij doslej še ni dajalo koristi. Ni bilo drugače, potrebno je bilo izmenjati vodstvo podjetja in poiskati vzroke za tako majhno prozvodnjo. Pri taki proizvodnji bi se resno- postavilo vprašanje obstoja Podjetja, kajtd pri brutto pffometu okoli 14 milijonov, prav gotovo ne bi bilo zmožno odplačevati investicijskih obrokov, tudi če bi bilo podjetje oproščeno družbenih dajatev. Da bi preizkusili delovno storilnost pri žganju opeke v krožni peči, so poklicali skupino treh izkušenih kurjačev in enega vlagalca iz Gamelj pri Ljubljani. Ta skupina izkušenih delavcev je v kratkem času pokazala neverjetne' rezultate. Medtem ko so lansko leto dali iz peči povprečno 5000 kosov opeke dnevno, so v dasu, ko so delala ti štirje delavci, dali po- Taka izmenjava delovnih izkušenj bi bila potrebna tudd v drugih proizvodnih podjetjih. Zlasti je potrebno s takima sposobnimi ekipami preizkusiti delovno storilnost in način dela v mladih podjetjih in tam, kjer v kolektivu prevladuje na pol kmečka delovna sila, ki ni v celoti odvisna samo od zaslužka v podjetju. Takih podjetij pa- je na Dolenjskem več. Okrajni ljudski odbor, kot glavni usmerjevalec in pobudnik večje družbene proizvo-dnje v okraju, bo moral včasih seči po ukrepih tudi tam, kjer delovni kolektiv smatra, da je storil dovolj, če je sebi ustvaril plače. (r) MARIBOR Sobota, 7. aprila. . Dežurna lekarna: »Planinka« — Glaivni trg 20. NARODNO GLEDALIŠČE Ob 19.39: Auber »Era Diavolo«. -Red B. RADIO „ 5. s. Prenos spored« Radia Ljubljana. 8—8.20 Slovenske na-rodne v pniiredibi Janka Žirovnika poje Mariborski vokalni kvintet. 8 20—8.30 Zabavna glasba, vmes objaive. 8.30—8.40 Mariborska feljton. 8.40—9. Plesno glasbo igra kvartet Vitek. 11.-17. Prenos sporeda Radia Ljubljana. 17.—17.10 Domača poročila in objave. 17.10— 17 15 Zabatvna glasba, vmes objave. 17.15—17.40 Želeli ste —• poslušajte ! 17.40—13. PohOirs3ci l&ntrje pojo in llgirajo. 16.—23. Prenos sporeda Radia Ljubljana. KINO Murska Sobota: franc. b«airv. tlim »Imel sem sedecn hčera« Ptuj; francoski film ” resnice«. ZBORI VOLIVCEV V OBČINI CENTER. Po sklepu občinskega ljudskega odbora bodo v času o« 1 do 20. aprila zbori volivcev za vse velilne enote v občini. Občinski ljudski odborniki morajo »Trenutki Med kolesarji Branika Kot drnca mesta v Sloveniji, Je tudi Maribor posebno v opoldanskem času naravnost preplavljen s kolesarji. Kadar pa so v , mestu kolesarske dirke, vidimo bodisi na cesti bodis: na ^*ta- Se”lrSHVud, vP^rvr5LSTaflkaaj Mm «ed7tev“?n£kup dirkalnih koles. Toda tudi za tako ftanje je IdravUo, ki.“e ga bodo poslužili v Mariboru že v bližnjih dneh. kolesarskega kluba s t-aikimi. ne pa tudi preprostoj- lo Šimi- prireditve. 2e od prejšnje Jeseni so se začeli ukvarjati z mislijo, da bi obnovili pred leti že zelo popularno dirko »Po Slovenija«, kar pa seveda iz mnogih razlogov ni ravno majhna stvar. Ce bi se lotili te naloge kar narav-verjetno doživeli ne- jn tema primeren «pettt- Razočaranje v pretekli sezoni zaradi ne-lzpolnjen!h upov Jih j« dodobra streznilo isa posledica tega je bila vestnejša priprava za sezono kot kdaj koli poprej. Za težka tekmovanja. kj se bodo pričela zanje 22. aprila na dirki »Memorial Vi. da Kočiča«, in končala tam nekje Oktobra, se -fle pripravljalo sedem vozačev. Od starejših so to že znana imena Curk, 2ižek in Berlič, med novinci pa Liipovnik, Jan. Lešnik In Kukovec. Vprašanje je še. če bo nastopal tudi sam trener Rozman, medtem ko je nost, bi verjetno doziveu n=- po^hjščak dokončno prenehal’s uspeh. Zato so se odločili, da bo-. do pričeli z malim in pot etn P°- Funkoionarji Branilk, ki so znani kot *e‘° aktivni v vsakem pogledu (brez pretiravanja!), so sklenila, da por do poživili delo v, turističnem kolesarskem tekmovanju. Druge rešitve res nj mogoče najti. Dobro in domiselno organizirana _ tekmo, vanja mladine s turističnimi kolesi Pa bi lahko rodila sadove, kakršne si trenutno težko natančneje zamislimo. Ce bo Mariborčanom uspelo zaigrati na pravo struno in vzbuditi zanr.manje mla-'dine za taka tekmovanja, potem so napravili veliko za razvoj te športne panoge Kolesarstvo je pri nas vsekakor ljudski šport in je res čudno, da nismo znali tega dejstva doslej bolj izkoristiti. Napaka je bila predvsem v tem. da smo vse preveč tarnali o pomanjkanju dirkalnih koles, kot da se zna naša mladina voziti le Otvoritev te vrste dirk bo dne 22. t. m., ko bo Branik priredil prve izključeno turistične kolesarske dirke Mladinci bodo tekmovali na progi Maribor-Fraim-Mari-bor (30 km), starejši tekmovalci pa od Maribora do Polskave m nazaj (40 km). Te krajše razdalje tekmovalnih prog so 'vsekakor na mestu, ker hi bilo napačno v začetku preobremenjevati tekmovalce ki se bodo morda prvič »zares« vsedil na svoj a kolesa. Od organizacije In drugih domislekov, ki se jih bodo poslužili organizatorji, pa bo predvsem odvisno. če bodo že s tem tekmovanjem prebiti led In lahko računali s čedalje večjo udeležbo na naslednjih dirkah turifstov. Po drugi strani pa pri Braniku tudi niso pozabili na kvalitetne KLADIV AR DRUGI V SVOJI LIGI Preteklo nedeljo se je tudi v varaždinsko-tnariborski ali v tako imenovani hrvatsko-slovenski ligi v drugi izdaji začela borba m točke. Lestvica po 12. kolu je spodaj; tu so že všteti rezultati minule nedelje; kaže. da je sicer vara-ždin. Tekstilec v veliki prednosti. vendar m ti vztrajno slednjo kar štiri moštva, med katerimi zatvzo*na trenutno celjski Kladi— var II. mesto. Na začetku spodnjega doma je Maribor. Ro re- oultatu zadnji? nedelje kaže, da •ne kam e ostati na tem mestu, temveč da se hoče preriti v ospredje. Nafta in Bratstvo lz Hrastnika zaključujeta lestvico. -Ce bo Nafti uspelo zboljšati'po-ložaj, p« bodo ■ morali Hrastničani Sten-iui JU a '-- *»■ ------_» — nat, gospodinjska ^ VPrečno PO 15.10« kosov opeke iz Celja, j®rn]^r\llena, Golob, iro- na dan, in to z istimi sredstvi Špenka: oba .z Celja; Marijan Golob, zlatarski pomočnik in Marija Stefančič, pomO.Z. delavka, oba iz Celja; Ludvik Pi-l; :i, telefonist in Silvija_ Lenko, knjigovodja, oba iz Celja; Ivan Voh. poljedelec lZ GO Tiče in Danijela Fazannc. gospodinja iz Ostrožnega; Jo zet Romih, šofer in Elizabeta Resnik, učiteljica, oba iz Dremskega rebra- Borislav, Stiepan Jaku-Me, jarec, tekstilni tehnik in Majda, Magdalena Kirbiš, tekstilu, tehnik. oba iz Celja; Filip Artnak, miz. pomočnik in Marija Agrez, delavka, oba iz Celja; Bizjak, kletar iz Idrije in Ana Valencah, kuharica iz Celja, Rihard Kiučar, ključ, pomočnik in Romana Gross, zlatarska pomoe, nica, oba iz Celja; Florijan Jo-žef MIrjnar, pom. delavec, in He. lena Rančan. tkalka, oba iz Sp. Tmoveljj in Terezija Novak, ro-bUka posode iz Celja; Henrlc 2;ibr~t, logar iz Dobropolja in Alojzija Abtik, kub. pomocmca. Iz Sp~ Trnovelj, obč. Celje. in v istih pogojih! Tovarniška skupina, ki je delala v peči prej, je pač delala. po starem načinu, kot se ga je v glavnem priučila še pri privatniku. In kar je še posebno važno, kvali- teta opeke, ki jo je vlagala in žgala navedena skupina iiz Gamelj, je veliko boljša. Prej so opeko vlagali v peč pretesno, zato toplota ni bila enakomerno izkoriščena. Ker bodo poslej delali po novi metodi ih deloma preuredili grelne kanale v peči, računajo, da bodo letos dosegli dnevno 16.000 kosov opeke ali več kot trikrat toliko kot prej. Ce bodo pričeli letos tudi s proizvodnjo votlakov, na kar se pripravljajo, potem bo rentabi— litetnd. račun opekarne povsem drugačen kot je bil.. Doslej so obvezno prisostvovati zborom vo- ^ nekaj časa počivati na dnu, livcev svojega volilnega, področja, jim dajati vsa zaželena pojasnila. Na teh zborih volivcev bodo izvolili tudi stalna predsedstva gborov volivcev, lei bodo vidrze- vala Stike z občinskim 'judsk m odborom in nadzirala izvajanj« na zborih volivcev sprejeuh sklepov. Terenske organizacije SZDL pa naj poskrbe, da se bo- do volivci njihovega področja polnoštevilno udeležili zborov, saj so prav zbori volivcev eden izmed • osnovnih instrumentov naše ljudske demokracije In Sjro- kega sodelovanja najširših ljudskih množic v nagem družbenem samoupravljanju. BO OTROŠKIH VRTCEV JE V MARIBORU PREMALO. Stanovanjska stiska v Mariboru se odra- ža tudi v pomanjkanju prostorov za nujno potrebne ustanove, kot kot so med drugimi otroški vrt-ci. Teh je v Mariboru odločno Lestvica: Tekstilec (V) 12 12 0 0 Kladiv ar 12 7 Rudar (T> 12 Sloboda (V) 12 sobota 12 Zagorac (Kr.) 12 .Maribor 12 .jedimstvo (C) 12 Dekstilec (O) 12 Mladost (Zab.) 12 Nafta 12 Bratstvo (Hr.) 12 3 2 2 3 2 3 4 3 1 5 1 S 1 7 2 S • 9 0 9 83:12 2* 28:24 17 26:18 16 31:19 16 38:29 13 27:31 13 31:24 11 17:25 11 22:23 10 19:40 6 14:31 « O 11 15:57 Prekmurski sezone! odhajajo Te dni že odhajajo prekmurski sezonski delavci na razna sezonska dela. Odhajajo prav tako, kakor so odhajali njihovi očetje, toda ne več v tujino in v vedno manjšem številu. Lani je odšlo iz Prekmurja na sezonsko delo okrog 6800 delavcev, izmed katerih je okrog 2500 mladih deklet In žena. Te so se zaposlile na posestvih v Bački, Banatu, Vojvodini in drugod. Letos je povpraševanje po sezonskih delavcih precej veliko. Ro-sredovalnica za delo v Murski Soboti je že sklenila s kakimi 22 kmetijskimi posestvi skupinske pogodbe. Pred kratkim pa so prišli iskat delavce tudi iz Novt; Kule in Savinog sela. Ker posredovalnica za delo v te kraje doslej še ni pošiljala delovne sile, si je njen predstavnik najprej ogledal pogoje, v katerih naj bi živeli sezonski delavci. Ugotovil je, da so dokaj dobri. Drugačna pa je ugotovitev glede stanovanja in prehrane prekmurskih sezonskih delavcev na kmetijskem posestvu Karašiča v Kneževem in pri kmetijsko-go-spodarskem industrijskem kombinatu na Belju. Ze desetletja imajo na’ Belju delovno silo iz Prekmurja, toda za higieno In drugo niso storili skoro še ničesar. Da bi taka velika in moderna posestva ne mogla zgraditi primernih barak za stanovanja in kakšne majhne menze, . je res skoraj neverjetno. Res je, da mehanizacija v kmetijstvu zmanjšuje potrebo po delovni sili, toda kljub temu bo posestvu še dolgo potrebna tudi številna delovna sila. Tega bi se vsekakor uprava morala zavedati. Danes je na tem posestvu kuhinja za delavce med barakami, predstavlja pa jo nekaj kosov zbitih desk, pokritih s konopljo. V tako pokritem prostoru imajo kotel kar na opekah. Nekam čudno Je, da tega n.e vidi sanitarna inšpekcija. Predsednik po. sredovalnice za delo v Murski Soboti je zahteval, da morajo še pred prihodom delavcev zgraditi primerno kuhinjo in jedilnico, vendar je direktor Karašite odgovoril, da Je bilo že dolgo tako in da zahteva ni . umestna, niti potrebna. Mnenja smo, da takega odgovora ne bi smeli upoštevati, zato upamo, da bodo merodajni činitelji uslišali zahtevo prekmurskih sezonskih delavcev in podprli njeno uresničitev. premalo. Obstoječi vrtci so tako prenapolnjeni, da morajo vsako leto odkloniti več kot polovico prosilcev. V otroški vrtec v Razlagovi ulici so letošnje leto sprejeli 290 otrok, 237 prosilcev pa so morali odkloniti, ker nimajo prostora. Na področju občine Center Je nad 2.700 predšolskih otrok v starosti 4 in 5 let, ki bi jim bila potrebna predšolska vzgoja v otroških vrtcih, a so malone prepuščeni ulici, ker se zaradi stanovanjske stiske tudi doma ne morejo razživeti. O tem je razpravljal tudi občinski ljudski odbor Center ter imenoval posebno komisijo, ki naj prouči možnost ureditve otroškega vrtca v Trubarjevi ulici, kjer bi bul primerni, a sedaj premalo izkoriščeni prostori. Vsekakor pa bo treba v bodoče posvečati takim vprašanjem več pozornosti kot doslej. Pri gradnji novih stanovanjskih blokov bi , bilo treba misliti tudi na prostore za otroške vrtce in otroška igrišča. To bi se dalo vsaj delno napraviti pri stolpnih zgradbah na Gosposvetski cesti, kjer je dovolj prostora za otroško igrišče. Umrla je naša draga mama. stara mama tašča, sestra in teta FRANJA KUS AR r. FLORJANČIČ posestnica in bivša trgovka Pogreb pokojnice bo v nedeljo. 8 aprila 1956 ob 15. uri izpred hiše žalosti na pokopališče v Dravlje. Žalujoči: sinova Toni In Jože, hčeri Stana por Pokovec in Francka por. Kržišnik, zeta Franci lo Marko snahi Majda in Iva, vnukinji Slavenka in Danila, sestri Milka in Rezka ter ostalo sorodstvo. Dravlje Mariih« ta) Beograd. 5- aprila 1956. Prihodnjo nedeljo se v tej -ligi obetajo zanimive borbe. Prav go- tovo tx> v ospredju zanimanja sre- čanje Kladivar : Rudar v Celju, prvo teksno v Trbovljah so dobili domačimi s 3:1. Od izida ipovratne tekme Je odvisno tudi sedanje hruigo mestni:*Prednost -imajo domačini. toda.;.? Sobot« ima v go- steh Zagorca (3:3), medtem ko ibo Nafta na svojem igrišču sprejela varaždinsko S lobodo (0:2). Bratstvo pa potuje na -doslej nepremagljiva tl« va raždinskega Tekstilca. Ostala para jutrišnje ne-delje sta: J edi-nstvo — Maribor (0:3) ter T-ekstilac (O) — Mladost (1:0).__________________________M. B. KRATKE IZ CELJA Na prvem letošnjem atletskem tekmo-vanj oz v Celju, to je na kros-u. je nastopilo nad 100 članov AD* Kladivarja. kar kaže. da se je tudi letošnja sezona začela z množičnostjo im dobro kvaliteto. Razveseljivo je. da so bili na startu tudi nekateri atleti, ki so že lani napovedovali konec tekmovalne kariere. Med te spada tudi Igor Z-upančič. — Padrobmi rezultati: Pionirji: Lakner, Ster-niša, Skrt; mlajši mladinci: Na- raks. Ridl, Zupanc; starejši mladinci: Ban, Hedžet, Verk; mla- dinke: Cvikl. Lelban, Rečnik; članice: Bel-aj, Kač, Skomik; metalci. skakalci, sprinte rji: Zupančič. M. Kopitar, Cajhen; člani: Vazič, Male. Vipotnik. Gajšek. * Te -dni Je -ekipo AD Kladi-varja ojačil znani metalec kladiva in bivši -član zagrebškega Dinama Kostrič. * Pred odhodom na Švedsko je šaibovsld velemojster Ivkov od- igral v Celju simultanko na 30 deskah. Velemojster je doibil 20. remiziral 8 in izgubil drve partiji. V tem dvoboju sta bila sried Celjani zmagovalca Pajman in Ratajc. M. B. stopoma nadaljevali do velikega. Za začetek bodo priredili v proslavo praznika 1. maja mednarodno kolesarsko dirko v dveh etapah in sicer: Maribor—Ljubljana (1. maja) in Ljubljana-Nova Gorica (2 maja). Start te dirke ,bo torej v Mairdiboru. cilj Pa v Novi Gorici. Priprave 2a to veliko Prireditev so trenutno poleg tehničnih. skrbi glede tekmovalcev glavna skrb pri kolesarskem klubu. Na J večji problem so seveda finančna sredstva, ki so si jih do neke’ mere že zagotovili, za ostale potrebe pa je ravno sedaj v teku akcija. Stroške -prireditve, ki so jih predvideli okrog milijon dve sto tisoč d-inarjev, nameravajo kriti prevsem z izdajo posebne brošure pred dirko, poleg tega* pa z raznimi podporami oblastnih organov. Na letošnjo dirko »1. maj« bo povabil prireditelj razen vstrh najboljš-ilh jugoslovanskih -dirkačev tudi tekmovalce iz Italije in Avstrije Kolikor se mu bo zamisel uresničila, bo ta sčasoma res lahko postala ena naj večjih dirk ne samo v Sloveniji, ampak -tudi v Jugoslaviji- Ce damo ob stran razmeroma velike stroške za dirko ki pa so neizogibni pri vsaki večji prireditvi, moramo ugotoviti. da bo dirka vel-ikega propagandnega pomena za kolesarski šport od Štajerske do Primorske, to je od severne do zahodne meje Slovenije. Zanimivo je, da bosta start in cilj dejansko res prav na mejah Začetek bo namreč v St. Iilju, konec pa v Šempetru. Kako obsežno delo zahteva taka prireditev, si bomo lahko bolj na jasnem, če samo povemo, da so oziroma bodo v teh dneh poslali organizatorji v razne kraje nad 800 dopisov. Torej tudi za tajnika bo dela dovolj i VESTNE PRIPRAVE PRED NOVO SEZONO Doslej smo se dotaknili v glavnem -le organizacijskih problemov mariborskih kolesarjev, za zaključek pa poglejmo Se. kako stoji s tekmovalci. Kakor po eni strani moledujejo funkcionarji, da v kolesarskem športu ni množičnosti, tako so ri Po drugi strani edini v ugotovitvi, da imajo kar dovolj dirkačev za prvo ekliipo. ker lih kaj dosti več ne bi niti mogli vzdrževati Nekaj besed s trenerjem ekipe, znanim dirkačem Rozmanom, je zadostovalo, da smo si lahko ustvarili precej točno predstavo o možnostih Branik ove ekipe v tekoči sezoni. Predvsem izjave so precej previdnejše kot pred letom dni. ko so imeli v žepu naslov ekipnega državnega prvaka tekmovanj i. Cez zimo so se pripravlja® ti kolesarji v telovadnici, kjer • so se zlasti posvetili osnovnim vajam telesne vzgoje, od srede mar-Ca dalje pa ?o že na kolesih. Trenirajo vsak dan. počivajo pa vsak peti dan. Trening je planiran tako ,da se posvetijo menjaje enkrat hitrosti, drugič pa vztrajnosti. Uspehov pričakujejo letos predvsem od novincev, med katerimi je najbolj nadarjen Jan. Tov. Rozman je še dodal, da imajo zdaj zadosti dirkalnih koles. Poslužujejo se še onih Girar-dengovih. čakajo pa na novo pošiljko petih koles znamke »Iride« iz Italije. Pri kolesarjih Branika Je torej vse pripravljeno z3 borbo. Kako bo ta potekala v vedno ostrejši konkurenci, pa nočejo dajati izjav. -sid ZADNJE PRIPRAVE MORIBOR-SKI1I TEKAČEV Za letošnje prvenstvo Sloveni-Je, kt bo v nedeljo v. Ljubljani, so se mariborski atleti vestno pripravljali in ni izključeno, da bodo v* tej ali oni kategoriji pripravili tildi kakšno presenečenje. Kaj natančnejšega bi bilo za zdaj sicer prezgodaj trditi, toda forma nekaif-erth posameznikov in ekip je vrerirna vse pozornosti. Zadnja pripraba pred odhodom v Ljubljano je tMlo medklubsko tekmovanje v Strtuiunskem gozdu pretekli ponedeljek, ki ga je priredil Medklubski odbor Maribora. Blizu 40 atletov Ih atletinj je vzelo nastop nenavadno resno, kar lahko sklepamo iž: ostrih borb. ki so jih vodili tekači vse do zadnjih metrov. Rezultati _ v posameznih kategorij-a.h so boli: mladinke (650 m): l. Skof (Branik) 2:03, 2. Hercog (Br) 2:05, 3. Ostrovska (Br) 3:08; članice: 1. Cvetka Knez (Br) 2:02. mlajši mladinci (2300 m); 1. Juteršnuk (Br) 6:01. 2. Polmer Jože (Br) 6:02; starejši mladinci (2600 m) l. Fak (Maribor) 7:44, 2, Lončarič (M) 7:47 3. Cerkovnik (M); člani (2600 m):' 1. Kravarič (Br) 8:19, 2. Vo- bič (Br) 8:59,0, 3. Koštomaj (Br) 'Mariborska atletska kluba sta prioavila za prvenstvo pet ekip, in sicer »Maribor« mlajše ln star rej-še mladince. Branik pa člane, mlajše mladince in mladinke. • Za evropsko žensko košarkar-karslko prvenstvo v Pragi so se prijavile naslednje države: SZ, Madžarska, Potisk«. Romunija, Bolgariria. CSR. Francija, Belgija. Švica. Itaillja, TTolaTidsOca, Danska, Skotsica, Zahodna Nemčija, Egipt, Avstrija ln Jugoslavija. Živahni namiznoteniški igralci v Kranju. Pretekli ponedeljek je bil v ICranj u trobotf cnladLnsJcih na-imiranoteniških ekiip Svobod iz Kranja in Ljubljene t-er Kemikalije z Zagreba. Zmagala d1« kranjska Svoboda. Iki je pre«nagala 1 -iubij amčane 5 : 0 in Zagrebčane 5 : 4. cnedtecn iko so ljubljanski Svobo-daši dobili dvoboj s Kemikalijo 5 : 3. (P. P.) Svetovni prvak v velikem rokometu Nemčija bo septembra gostovala na Japonskem, kjer bo .igrala * tekem. Akademija Partizana — Bežigrad oo drevi ob 20. uri dn jutri ob 16. uri v telovadnici osnovne šole na Vodovodni cesti. Nastopili bodo vsi oddelki; posamezne točke =o izpolnjene z baletom. Vabljeni. Mladi ameriški študent George Breen je podrl še drug svetovni rekord, in sicer topot v plavanju na 1 miljo prosto s časom 19:40.4. Prejšnji retkord (star več ko pet ie-t) je branil Avstralec Marshall (19:49.4). Kalifornijski senat je dodelil 4 milijone dolarjev organizatorjem zimskih olimpijskih iger leta 1960. ki bodo zdaj dokončno v Squaw Kalleyu v Kaliforniji. Kolesarska federacija Egipta Je sklenila poslati svojo ekipo na dirko Berlin -Praga-V aršava, ka. da se ne bo več boksal. Menažer svetovnega šampionaita Welly Je izjavil, da o tej njegovi odločitvi ne ve ničesar. smučarsko prvenstvo LRS v štafetah za člane ter meddruštveno tekmovanje za članice, iki bi moralo biti v nedeljo. 8. 4. m.. Je odpovedano. Koliko fih bo v Melbournu? : 22 evropskih držav je objavilo, da bo poslalo na XVI. olimpijske igre vsega 16&0 športnikov. Najmočnejšo ekipo bo imela Sovjetska zveza (okrog 400). za njo pa Francija (140), Anglija (120), Italija (100). obe Nemčiji (100), Madžarska, Bolgarija in Poljska« po okrog 70 do 80. Belgija in Holandska okrog 60 itd. Organizacijski odbor računa, da bo na avstralski olimpiadi aktivno nastopilo nekaj več kakor 3000 tekmovalcev. Na zadnji olim, 5800 predLožencev. kar je bilo 58000 predložencev, kar je bilo izvedljivo predvsem zaradi tega, ker so bili stroški za prevoz in bivanie na finskem mnogo manjši kakor- to pot. METALNA - tovarna konstrukcij in strojnih naprav, Maribor sprejme v službo:. SEFA IZVOZA z večletno prakso, za Izvoz metalnih konstrukcij In strojnih naprav; Izpolnjevati mora pogoje, določene z uredbo o zunanjetrgovinskem poslovanju; KOMERCIALISTA z večletno prakso, za prodajo metalnih konstrukcij in strojnih naprav na področju FLRJ s poznavanjem komercialnega poslovanja r kovinski stroki; KOMERCIALISTA z večletno prakso, za prodajo vijačnega blaga, odvisnega In nekurant-nega materiala; INŽENIRJA, gradbenega ali strojnega, s smislom za komercialno službo, za delo v ofertnem biroju, po možnosti s prakso v kovinski stroki. Pismene ponudbe sprejema sekretariat podjetja. TURNIR kandidatov Amsterdam. 6. aprila. V VI. kolu turnirja kandidatov za svetovnega —.— ---------T - šahovskega prvaka je Filip (CSR) kor tudi na dirko po Jugoslaviji- premagal Argentinca Parna v 37 ~ ---“M —- - — ||i|tsuagai - - Egiptovski kolesarji Pa ne bn-do atezah< Madžar szabo pa Spaske-sodelovali na svetovnem prven potezah. Partiji med *tRockyMM?irdano.asvetovn^prvak :Brinom Pe- težke kategorije v boksu je po trosjanom in Pllmlkem sta bili vesteh amerišlcili listov eteleniil, prekinjeni. Ročno vrtalko za sveder — 10—15 mm kupimo ZVEZDA, MARIBOR, TržaSka cesta 6, telefon 37-97 t ♦ l i Na košček papirja je načečkal vsoto in moz pri točilni mizi je stehtal v tehtnici za zlato za petdeset dolarjev prahu in ga usipal v Daylightovo mošnjo. Medtem je postalo v zadnji sobi tiho, a trije pari, ki so v spremstvu violinista in igralca klavirja krenili proti točilni mizi, so prišli Daylightu v oči. »Sem'z vami!« je zaklical. »Sem z vami in povejte, kaj bi radi! To je moja noč, a take noči ne bo spet kmalu. Semkaj, vi požeruhi lososov! Danes sem jaz na vrsti, vam pravim; to je moja noč —c »Prekleto garjava noč,« ga je prekinil Charley Bates. »Prav imaš, sinko,« je Burning Daylight veselo nadaljeval. »Garjava noč. toda moja noč, vidiš. Garjav star volk sem. Lahko me slišiš tudi tuliti!« In začel je tuliti kot samoten siv volk v gozdu in je tulil vse dotlej, dokler si ni Devica, ki se je od groze tresla, zamašila ušes s svojimi, lepimi prsti. Minuto pozneje se je že vrtela v njegovih rokah po plesišču, kjer sta zaplesala razposajeni" virginski reel. Možje in žene so plesali v mokasinih in kmalu so bili vsi razposajeni, kakor tudi Daylight, ki je bil v središču. Njegove surove šale so ljudi iztrgale iz otopelosti in dolgočasja, v katerem jih je bil našel. Z njegovim prihodom se je ozračje v prostoru spremenilo. Zdelo se je, da ga je popolnoma izpolnil s svojim veseljem do življenja. Vsak, kdor je vstopil z ulice, je to takoj občutil in, namesto odgovora na njihova vprašanja, so točaji kazali nanj in pojasnjevali: »Burning Daylight« je razposajen«. In ljudje, ki so prihajali, so ostali in posel je cvetel. Kvartopirci so začeli igrati in kmalu, šo bile vse mize zasedene. Žvenket kovinskih igralnih ploščic in monotono poskakovanje krogle v ruleti je zapovedovalno preglasilo hripavi hrup moških glasov, njihove kletvice in njihov okorni »meh. Elama Haroiaha je le malo ljudi poznalo pod drugim V vseh deželah, kjer je življenje igra na srečo in kjer se življenje lahko izgublja, zapadejo ljudje, če se žele razvedriti in zabavati, avtomatični igri. Na Yukonu so možje aijuc air lu,uc ov, zaigrali življenje za zlato in kdor je priigral zlato iz zemlje, i št e'v alT k * n a j s tTre i ši m~J Mo ža kot Al" ga je spet zaigral za kaj drugega. In tudi Elam Harnish ni imenom kakor Burning Daylight. To ime so mu bili vzdeli v prvih dneh dežele zaradi njegove navade, ker je zgodaj zjutraj dvigal svoje tovariše iz postelje s klicem: »Dani se!«* Izmed pionirjev te daljne arktične dežele, kjer sp bili ,,c' • • * * *_________i,r, 11 L nn Tein naičitn Al DTO irFVT pionirji, so njeea priMc»on ii«j»i«'*».|j,n»». ...v..— - . - - - _T . . - -m Mayo in Jack McQuestion sta bila tukaj sicer pred njim, bil izjema. Predvsem je bil moz. Nagon, ki ga je silil, da toda ta dva sta prišla z vzhoda od Hudsonovega zaliva preko igra z življenjem, je bil močan. Okolje je bilo določilo c« i • rv • • • • i a. obliko njegove igre. Rodil se je na neki farmi v Jowi, a ne- Skalnega gorovja. On pa si je prvi izbral pot preko prelazov J . „ ,-i l j • o Chilkoot in Chilkat. Spomladi 1883, pred dvanajstimi leti, kaj let po rojstvu se je z očetom preselil v vzhodni Oregon, je bil prišel kot osemnajstletni mladenič s petimi tovariši V tem rudarskem področju je Elam preživel svoja otroška preko Chilkoota. Jeseni se je vrnil le še z enim. Štirje so leta. Trdi sunki, ki jih je prejemal, in tveganje visokih stav podlegli pomanjkanju v tej surovi, negostoljubni divjini. In je bilo edino, česar se je tedaj naučil. Pogum in vzdržljivost polnih dvanajst let je Elam Harnish iskal zlato v mraku sta odločala v tej igri, vendar je delila karte boginja Sreča, polarnega kroga. In nihče ni tako trdovratno in vztrajno kopal. Malone zrasel je s to deželo. Nobene druge dežele ni poznal. Civil:-zacija mu je bila le sen nekega prejšnjega življenja. Taborišča kot Forty Mile in Čircle City so bila zanj metropole. In ne samo, da je bil zrasel z deželo, pomagal je tudi — pa najsi je bila še tako surova — to deželo ustvarjati. On je ustvaril njeno geografijo in ,zgodovino in tisti, ki so prihajali za njim, so pisali o njegovih potovanjih ih zaznamovali pota, kamor je stopila njegova noga. Junaki redko kdaj časte junaka, vendar je med prebivalci te mlade dežele veljal kljub svoji mladosti za enega najstarejših junakov. V času jih je prehitel. V dejanjih jih je prekosil. In vedeli so, da ima vztrajnost, ki bi lahko celo najodpornejšega ugonobila. Razen tega so ga imeli za hrabrega, poštenega moža, odločnega moža brez strahu in napake. s Bumlng dayl4gUt pomeni mted drugim tudi »dani se«, — op. prev. Pošteno delati za zagotovljen a skop zaslužek ni bilo vredno. Igrali so visoko. Tvegali so vse za vse in nekaj manj kot vse je pomenilo izgubo. Tako je pomenilo za Elama dvanajst let, ki jih je preživel na Tukonu, izgubo. Res je, da je našel na Moosehide Creeku v minulem letu za dvajset tisoč dolarjev zlata in da je tičalo v zemlji še nadaljnjih dvajset tisoč, toda to je bilo, kakor je sam pravil, le majhen delež tistega, kar je vložil. Vložil je dvanajst let svojega življenja, a štirideset tisoč je bilo za tak delež malo — porabil si jih za pijačo in ples v Tivoliju, za Circle City in za živila za prihodnje leto. Med ljudmi na Tukonu je še vedno veljal rek: »Težko pridobljeno — lahko izgubljeno.« Ko je hil reel končan, je Elam Harnish ponovno vabil vse prisotne, naj pijejo. Pijače so bile po dolar kozarec, medtem ko si dobil za unčo zlata šestnajst dolarjev. Trideset mož je sprejelo njegovo povabilo in po vsakem plesu so bili Elamovi gostje. Bila je njegova noč, nihče drug ni smel plačali niti centa. Vendar pa Elam Harnish ni bil pijane«,