BURLESON PRODAJA BOM-BAS, PRIDELAN OD KAX-BBNCKV, V BERLINU. POLJSKI IMIGRANTJE STAV KOK AZIJO NA POTU V AMERIKO. izjavljajo ▼ mnojih ''Ntnrnon. A* «nravi ii vaak lakaja U doJj daily Iwucd glasilo SLOVENSKE JEDNOTE PODPORNI ou NE NAR leto— j« $5.00. UÜ JÉftl KM* U Um* ». 1111. p.r..H» (No 140) tbm PmI OHU« Hr of of NkWrli« tSIT, mm Ma •i la uprav nUki pro || > .r.iuiikitaapmvalàkJ ■torit USAT 8. LawndaU sv. omaaof MIT So. Lawatala »»». Tol«|ikoa«: Lawaiak MM. ————i^^ - «.u L -*-*mimKmmmmmammmmm Chicago, III., torek, 24. maj« (May 24) 1921. STEV.—NUMBER 119. s. ! 8VOJO ZAHTBVO JE KGOVO ML NA JAVNEM 8H0DU. London, 23. maja. — I* Berlina javljajo, da se tam nahaja blv ži poštni ravnatelj Burleaon. in eden najhujših protineAcev, ki prodaja bombaž, pridelan vcčjidel od kazneneev. Burleaon zastopa plantalnike v centralnem Texasu in Ameriško narodno banko Auatinu. Ako ne naredi ; dobre kupčije v Berlinu, pojde na Dunaj. I poeluš&lci so mu burno pritr jeva-' ^ |e burnejše so pa posdravilj K ' ime B. Debea. Kew York, B. Y. — Samuel flompers, predsednik Ameriške ? delavske federacije, jo govoril na 7 D||niRC|fC [BAUTE reUkem javnem delav«kem ehodu|t VUJUJUldAL 111(1111C t Cooperjevi dvorani. Na tem j ¿odu je zsfcteval. da pride naj-tfcji državni sodnik te države na »tuŽno klop, ker je izjavil, da "morajo biti sodišča vedno za-gtopuiki kapitala." Gompcrs je M to izzval sodnika, da naj ga pozove pred sodiSče zaradi žalje- 1 ^"Ta^fiovek, sodnik James C, Vau Sielen," jc povdarjal Oom- v zapadni virginui. Governor je raiglasU preki sod v okolišu Uprtih premogarjev. STRELJANJE NA tKNE IN OTROKE DELAVCEV. «BW lavcev Amalgamated Clothing Državni konšthablerji, ki Iteje-Workers, ker so krojaški delavci jejo okrog gto mož, se že nahajajo rarepostavili stavkovno straže o-koli tovarne, v kateri jc bila stavka. Sodnljska prepoved je prepovedovala raepoetavljenjo stav- kovuih Htraž. Sodnik Vi daj Oompera' reke "Gompers ve, takoj po- v Williamaonu in okoliel. Is go-vernorjeve proklamacije je razvidno, da bodo iskali prostovoljcev za konŠtablerako službo. Do zdaj so se prostovoljci slabo pri-glašali, medtem ko zdgj * ' y»rv»č uupgkJt^njfapi.. . Proklamacija se glaai, de v o-l<*imnIzacije. i NAVELIČALI BO BE BOJA Z DELAVCI Organizacija delavcev je tako trdna, kot je bila prvi dan ispora. New York, N. Y. — Organizacija krojaških podjetnikov Cloth-iag Manufacturers' Association of New Yorit je pričela pokati v boju proti organiziranim krojaškim delavcem v organizaciji A-malgamated Clothing Workers, ko ae boj nahaja v pet in dvajsetem tednu. Zadnjo dni je nekaj največjih tvrdk naznanilo izstop iz podjetniške drganisaeije. Med temi tvrdkami je snana firma Samuel Rosenthal; ki »pada med lest največjih »kompanij v krojaški industriji. Za to kompaniji» dela pet tiaoč delavcev. Neka ruga velika tvrdka, ki je pustila podjetniško orgsziizacijo, je Mua priznIla sovjetsko rusuo. 'Sovjetska vlada je edina pred-stavnica ruskega ljudstva," m glasi podpisan odgovor. BBDNA BRZOJAVNA ZVEZA 6B USTANOVI KMALU. feerlin, 23. nieja. — Nemška vlade je naznanila, da se kmalu vpoitevi redna telegrafska svezs med Nemčijo in sovjetsko Rusijo. ............... | ■■irifpJMife, W. |s. r* (Helen pere, ko mu je donel od vseh stra- Augur, Federated Press.) -Pro- d ni aplavz, "ni vreden, da šedi na klamacija izjemnega stsnja dne k p0ajeTuis*o orgamzscyo, fiodnijskem stolu, in kod držav- 20. maja v okraju M&ngo po go-Phillip' Walcoff & Co., Inc. Ijan in legalen prebivalec New vernorju E. P. Morganu je po- Več kot tucat drugih kompanij Torka, ga-poeivl jem, da me po- slabšalo tukajšnji položaj, ki je je prj volji »daj ae pogajati s za-,-— v.v."*" - r —.. vabi pred svoje sodišče zaradi itak že dovolj napet^osebnih »topnlkl mvantz»edje - krojadkili Ta korak je v akladu z odločnost liljenja njegovih izjav." dogodkov v tem kipu ni, izvzemši Sodnik Van Siclen je izrekel be- da je organizacija United Mine iad», da'morajo biti sodišča za- Workers of perica izdala drugi «topniki kapitala, pred tedni, I IK)ziv M „tavko, ampak za kuli-ko je dovolil sodnijsko rpopoved L^ ge tlho obirajo velike sile sa proti organizaciji krojaških de Itrenotno ponovitev konflikta. HO delavcev, nekatere kompanije se Mit pričele pogajati. ■Da so bili podjetniki temeljito poraženi, gre po izjavi odbornikov delavske 'organizacije ««i advokatu podjetnikov, in Willi am Jjandlerjgfc predsedniku podjetniške organizacije. Ta dva sts vodila taktiko, e katero sta mislila, da prav sanesljivo rarfrije-ta delavsko organizacijo. Razume ae. da ao tudi podjetniki sami krivi ki so se strinjali z nju "Gompere v* da ga ne ma-1^^^^u ^u Voinc I hm,° ranimi kot ao bi- ram povabiti zaradi Irarfaljen ja «f U krojaški podjetniki, menda še lodišča predse, k*kor me ne ' TT^^1'',,*>ili PrfMrfW ie dalj êaaa re spraviti on na zatožno , klop,^ il^ÄÖ * propričanju. da ■mon na zaiozno kivp, * »y* _ % ^ ker sem spisal omenjeno izjavo.Ne » diUv"» lvoje nikov in tonrn*SM| tlaka Najprvo so zaprli tovarne, da so izjave. Ali če prelomi mojo 80d- orožja. Prepovedano J^^i ^ uko padali delavee. Na to s» HO *er sem spisat umcujcuv »j»'«- r, r x . 0,i ve, da je varen j zaradi svoje^ «r izjave. Ali če prelomi mojo Hod- °rozja. rrtpovBu. |Uko tzatraaau ueiavee. «a w nijsko prepoved, tedaj ga bom Jnje časop^ov in okrožme n^er- nawianUi wllJtanje mezde. Ker veseljem kaznoval." ?rotl ^ ^'^ pa delavce znlianje meadé odklo "Z (Jompersom je ta sitnost," Virgimje. Thomas B. Davis, I ^ ^ jlh |eprli qj,^ wmw je nadaljeval sodnik, "da se boji. državni adjutant-general je ime-1 mo6 M aoàm ^ da da izjrubi svojo delo. Mogoče novan vrhovnim poveljnikom ml-organizacijo krojaških Gompersa nekega dne zopet na- lice. delavcev razpusti. 8 to zahtevo ao feftka Kovcrnor Allen iz Kansa- Imenovanje Davisa je značilno. Wfore,l Delavci so kmalu na Doslej je poveljeval polkovnik J. bpaU w miljon dolarjev v štraj Gompem jo v svojem govom A. Arnold, šef držsvne policije, ki kovni gklâd in w naliirati opozarjal občinstvo na izjavo je bil precej nepristranski na- drUKi raHjon< Na Vaako podjetni-prcdsiMlnikov meei»i, kajti in ki svetuje delavstvu, naj ««1921-13, ko je vodil napad na tleU pest podjetnikov, ki ss «e nikar ne odra na sodnijske pre-LtftVksrje pri Paint Craeku. Upira in v svoji trni«ulavosti ne TH.v«li, ki so izdane, da prepreči- Dnižine rudarjev ki so bile zad- vidi, da so podjeU,iki že porode-jo ljudem delati, do česar imajo nii éetrtck pregnane s Strojnicami ni temeljito, ne šteje skoraj nii lewlno pravico,'da izvrše, in sili- if Blackerry Cityja, se mčejo ns- v krojaški industrij. Tudi t* •i., nekaj izvršiti, do česar imajoQ cnem tednu veliksgs trpi js- podjetniki hodo morali preja I-legalno pravico, da opuste. Ljl Streljali » nanje z druge slej napraviti pot v Kanoso in ■ Shod, na katerem jc Gompete rcke ^ torej Is države prositi, da ae delavci z ujimi po-* " 1 ftotori in male lesene gajejo. _ Amsterdam, 28, maja. — St avtu; belgijskih mornarjev v werpu In drugih pristaniških je v polnem teku. Parobrodne družbe si bi rade pomagale s imigrsnti, ki čakajo na parnike v belgijskih lukab. Na parniku "Uplan", ki odplujo v četrtek iz Antwerpa, so -vpoalili veliko število poljgkih izaelji nocv, ki potujejo v Ameri ko. Nadzorovali jih bodo angleški staVkokazi. ruskih trgov. Istočasno so so v je t-ski «kstopniki v Berlinu sklenili konirakte za dobavo 1600 šeles- ___ ___^ _ niških vagonov, več sto lokomotiv večjs zaaiuga HmSI^E Cfoedonu.lin velike kvantiicte čovljov, zdra- vil ter jeklarskih in železarskih izdelkov. Vpostavljenje brzojavne zvezo je prvi rezultat trgovinske pogodbe, ki je bila pred kratkem podpisana med obema republikama. . . Buako-nemško pogodba je velijo d so se strinjali s nju- ru je svaril velike industrijske W^K^f/gtIH^VV k oniuMUt — Imate, ki SS «dej .. okolka: V •'•do jaa Horton sta pod« doM z |etsl«m». ■■ dešelah z| «eefj»«J—^ M ^^^ ^Wjev N. Y. — Ne progi new yorške centralne lelsenšes, ki vo di is Gornimra na premogovo po Ijc v IVnnsvlvstiijl. ovirajo pro-met klop,povedsl senator. "tako je stvar," je zaključil iigget, "senstni odsek torej vidi, da prihsjs Hrnootova brzojavka od druga orgsnisaclje, Iz drug« ira mesta In ae tiči' popolnoma dru gega človeka." Henator Penrose je posegel v stvsr. t . "Ker vidim, ds j« prlčs doks zali. da Ima polno praviso govo riti za organizacijo, o kateri prs vi, ds Jo zsstops, prsdlagsm. ds v«e črta U zapisniks. kar ss je zgodilo mwl njo in senatorJ< «. Hmootom." In tako je bilo skle PrsMft je seostor dokončal svoje, js senator Himmon« Iz Severne Karoline dvekrat protesU-ral proti norčujoči taktiki par se-nstorjev. Pripomnil jot "Ne wem. zakaj ee naj vsaka priče, k prehaja, ds hastopl proti Uj pred logi, Ispostsvl Inzultom *lsnov." Ligicet je os to pričd čileti kritiko trgoveev in tovurnsrjsv pro ti Slavku os konzum, ki je foveds prišls v sspiseik. Hmoot mu je enkrst a#gel v besedo in mu re* žeče rekel: "Oe bi Mem (Jeinper« prišel ns dsn v zagovor davka us kimzum, tedaj bi Um*'" oilb,r •UiH išto." Pe tej opazki je veliki učenec Is države Tlak odšla »obe. da najbrž najde potrvb nnsvete v knjigi mormonrev ^ pršiva Illinois Ime , . javnih Ijudških fcd. kalen ,*hs- Mf > *M»eU js uéencov. v dribvi je ' šolskih okrolij. .. .... . . iiitak .i t.» . t if. . fcUi«& Emv' značaja proti Nemaem, prehaja počasi v aooialnl kaoa. Voditelji ss dobro zavedajo tega dejstvi in poskušejo spraviti vstijo v »'nor- j mmlntl milaUf t jfiUilaill te. aamasn. uost Gornje ftloalje. Daljs nI do aosadks ns gane, de bi branila mesto. Vraneozi ls mirno gladijo, kako se delajo v okolici priprava ae Aupocijo mesu, ki najbrž >ade vlek trenutek, g London, 33. mejs. — Prvo prave vojne operacije v Gornji Alezi jI, odkar je izbruhnila vstaja, so pričele v soboto zvsčer, ko so nemški prosto vol jsl naskočili vstsšks pozlcijs v gosdu Oros-atclner, «e glaai brzojavki iz Ra-tibors londonskim "Times". Poročevalec je sledil Nemcem In pravi, de ee napadli v treh kolonah od I^wt«t4*% lo Gogo lina so Nemel vseli vstelem Miri topove, osem > strojnic In per sto m*- Druge brzojsvks Is Oppslna sporoča, de so Nemci vrgli Poljake pet milj nssaj v okoliših Ro-a, da m «amr začasno kontrolo nad tovarnami, in kmotje, ki ao videli, kako ae najlažje pTafuje najemnina od B da ae nejenoatavnejše vza-rme, bodo prokleto malo zadovoljni g fašist ovaklm praznim progra- Delov /anje fasistor v Italiji. Konec. Nato eo zaaegli neko tobačno prodajalnieo in neko kooperativno prodajalno z obleko, razdelili vso zalogo obcb proda jaln množici, ki ae je zbrala na eeati. Na to eo pričeU zopet kora kati v četah po ulicah in prepevati, dokler niao dospele nove dete fašistov iz Florencc. Te nove čete so privedle s seboj več ujetnikov, med katerimi se je nahajal tudi Bernardini, predsednik okrajne zbornice poslancev, in neki «lan komunistične stranke. Fašisti so pripovedovali, da je ta kotel ubežati, radičesar je pričelo kakih 40 g fašistov streljati za njim, ki je nato opozoril na Ber nardina. Nek fafletoveki Met piše slede-U 0 slučaju Bernardino: "Za Bernardinija eo fašisti v porabili poplnoma druga sredstva. Pri «fe pa kontrolira organizacija nioriia t jev. pUmio Benetke zalaga z živili dve uri oddaljene mesto Chioggia. Živila prevažajo v čolnih. V tem mestu so bili komunisti v mestnem občinskem odboru. Ustanovila ae je pa podružnica fašistov, ki so zahtevali, da komuniati i zatopijo iz občinakega odbora. Od tega Čeha naprej ae ae pa vedno vršili boji med fašisti in delavci, Tretji dan ao pa dobili fašisti pomoč od kraljeve straže, ki so bili oboroženi do zob in postavili straže po vseh glavnih ulicah. Fašisti so na to pozvali vse trgovce in obrtni* ke, da morajo razobesiti italijansko državno zastavo. Jaz sem dospel v mesto okrog poldne. Takoj sem opazil vae polno, zastav viseti raz oken in streh. F6 ulicah so ae sprehajali fašisti oboroženi s poli-eijskimi kotel in le maloksterege sem opasti, da ki noaii težko okovane palico. V postranskih ulicah oem ps o- vse, kar dela v njegovem podjetja Tako stališče vsema! sužnjedriae, teko Je sodil srednjeveški fevdni baron. Suženj je M! brezpraven. Ce se je pritožil, ga je lahko dal gospodar bičati do smrtL Tlakar tudi ni imel najmanjših pravic. Ako se Ja pritožil pri fevdnem dtt, ga je dal lahko pretepsti in pa vreči Ječo, kjer * razmišljal, da ni pametno, če se tlakar pritoži pri svo( gospodu. Danes nimamo telesne sužnosti in tudi tlaka je od pravljena. Imamo pa industrijske podjetnike in delavce, ali modeme mezdne sužnje, ki prejema jo za svoje mukotrpno delo pičlo mezdo, dostikrat nezadostno za kritje najpotrebnejši življenskih potrebščin. Med industrijske podjetnike spada Gary. Tudi on pravi, da nimajo delavci pAvice kaj reči v podjetju. Ko so zastopniki jeklarskih delavcev pred zadnjo stavko apelirali nanj, da se pogaja z njimi o delavskih zahtevah, Je Gary prav po diktatorsko odgovoril, da ee nima z delavci o čem pogajati. Gary smatra sebe torej za absolutnega gospodarja. In od tukaj prihaja npvi izraz "garijizem" za suhost in tlačanstvo. Podjetnik seveda ne more dati delavca bičati do smrti. Tudi v ječo ga ne more poslati, če se je pritožil, da ni zadovoljen s razmerami v tovarni. Ampak podjetnik lahko stori nekaj drugega, če delavci niso zadovoljni s položajem v podjetju in bo neorganizirani. On zapre tovarno ali podjetje. Vse delavce spodi na cesto in najame druge delavce, ki so pri volji se ravnati po Ukazih podjetnika. Tako so delavci obsojeni z njihovimi družinami na počasno umiranje od lakote. Združeni in organizirani podjetniki lahko store še več. Delavce, ki se se največ trudili, da vzdramijo svoje tovariše, bojkotirajo v reeh podjetjih, ki so pod kontrolo organiziranih podjetnikov. Njih imena pridejo na črno listo. Delavec, katerega ime je zapisano na črni lidti, zastonj išče delo po podjetjih, ako ni tako pameten, da spremeni svoje ime. Jeklarski avtokrat se prav dobro zaveda, 40 delavci takrat postanejo nevarni njegovim interesom, kadar se združijo. V tem oziru Je jeklarski avtokrat zopet popolnoma podoben nekdanjemu sužnjedržcu in fevdnemu baronu. Tndi onadva nista trpela, da se sužnji ali tlačani združijo in z «družitvijo povečajo svojo moč. Smešno je torej, če taki industrijski avtokratje pravijo in izjavljajo, da so pri volji popustiti od svojega pro-fita, ie sa spravijo delavske organizacije pod kontrolo, da ne bodo mogle več škodovati njegovim interesom. Zgodovina ne govori nikjer, da so sužnjedržci in fevdni gospodje znižali svoje dohodke v prid sužnjem in tlačanom In ravno tako «e mislijo re** moderni industrijski avtokratje na znižanje svojih dohodkov, če kriče: "Pripravljeni smo popustiti od svojih dohodkov, če le delavske organizacije postavite pod kontrolo." Ta krik, prihajajoč iz ust modernih industrijskih avtokratov, pomeni nekaj drugega. Pred vsem Je njih pobožna želja* da ae delavske organizacije uničijo, da bodo lahko toliko bolj pomnožili svoje profite. Industrijaln! avtokrat ae prav dobro zaveda, če se bodo delavske organizacije razvijale naprej in če ae ne .uničijo z železno pestjo, da pride dan, ko jih bo moral priznati proti svoji volji. Njemu je znano, da je Usti dan tudi uničena njegova avtokratična moč v podjetju. Zgodovina to pripoveduje s neštevilniml dokazi. Avtokracija v vsaki formi Je bila končno poražena. Industrijski avtokrat pa želi dan poraza avtokradlje v industriji odmakniti daleč v bodočnost Njegova vroča ž<> ti jo, dg je Imel «*vor nO glavnem trgu. Ker pa ni pokazal prav nobenega razpoloženj* SO govor, katerega so mu diktirali vsled česar so ga hoteli nekateri fašisti vreči iz govorniškega odra Bernardini je aa{e prišel govo- zahvalo, da mu je dana prilika javiti, da je bilo delo zelo pretirane. Nato je pa pričel s svojim lastnim govorom in jfo-voril je zelo pogumno, Is sicer x* Hji ' MstOi do*™0 S» w*ll i* govorniškega odra, vrgli no nek avtomobil, vzeli a seboj ia na poti ao ga ves čaa pretepali. Ponoči «o vdrli v hiše tiMr cev, katere so popolnoma ižropoii socialistične Iflobove prostore so zašgoii in eoeUaliote ter kom ste so aretirali in odpeljal! na licijako postajo, kjer so po odlošo*, odklenili kal Izpovedati, ▼eled neOHatev Metov jo umi* že 15 kmetov, samih starcev, 10 veliko število kmetov Je bilo pe težko ranjenih v boju z fašisti, od katerih bo le malo oetalo pri Šft-1 jen ju. i ' ! Italijanski delavec, ki mora doma lega rtm* df ifrakOmU trg sv. Marka, na katerem so največje kavarne, precej dobro ve, za koga ae mora potiti vsak dan . , Spozna va, da ima vse drugo življenje kot pa oni, za katere mora delat! In garati, ta ka* Ima mizerno steno vanje, alabo hrano, in da ni nič boljši kot ao pa bili stari egiptovski sužnji. v Toda italijanski delavci so pse pričani, da ni več daleč čas, ko bo do tudi delavci priŠfi do svoje pra vice, da bodo Živeli življenje člo- solucija dalje protestira proti po-izkusom za znižanje delavake mezde in za odpravo aaammpega d< avnika. , • Druga rezolucija potrjuje, da proletarljat po vsem svetu zašle-ujc rusko revolueijo z največjim navdušenjem in je pripravljen po mkgati ruskemu proietarijatu, p0 sebno pa delavakira ofganizaei jam. Bezolueija izreka občakrva nje, da nimajo voditelji ruske komunistične stranke, ker ne pozna ekonomskih in političnih razmer delavstva iu srednjega sloja, drugega za delavske orgahizarije kot nezaupanje in insulte in da so njih očitki povzročili nesoglasje n razdor v delavskih strokovnih organizacijah. Resolucija aaklju čuje, da strokovne organizacije, pripadajoče k me|ijdb|& interna- Tako izja jtazil gruče delavcev, ki so se pogovarjali bolj tiho, kaj sc bo izci-mito iz vsegft tega. Nekateri eo se deli }n kadi» iz svojih krotkih pipe, drugI so se' pa naslanjali na hiše. Ostali so vsi doma in nihče ni iel na delo, do zo vedno pripravljeni za vsak slučaj. Fašisti so v zadnjem tednu izropali in požgali precejšnje število delavskih V Benetkah so se takoj pojavili lepaki na aten na stenah, a katerimi so bi Bjpzvani delavci na stavko in \ istem trenutku se jc ogiaaila parna piščal na delaveki zbornici, ki je klicala delavoe, da naj saatra-žloj delavski dom. Policija je ze-htevala, do se morajo ti lepaki od-«traniti in aretirala jc precejšnje noči no pa socialisti mirnim potom zasedli vse ceste v Benetkah in prepevali komunistično pesem lavci sami. Po poročilih lista fašisti' požgali mnogo hiš, uničili in razdrli so brez števila zadružnihjprodajaln. "kajti tukaj ni nobenega kam^?^ 1>0ina}"lene v tak o v ranemu srednjemu staítUy njo, kfttcrotfa ^>1 drugega. Brez kamenja ln brgk parad pa v Italiji nc more biti tepeža. In Saj ni mogoče pa radi-rati v Benetkah, ker ao aaml kanali. Poleg tega pe Benetke niso prav nič socialistične.*' Obiskal sem delavski okraj in si Oglodal njih stanovanja. Ob solnČ-nih dneh aedijp žene delaveev v gručah pred hišami in nit modre, rumene, škrlataste jagode, ki so tako dro ffiraK"®¡¡¡*j kiteri7i - I_ J_-ljJavce, da morajo zapuatiti "stranko rdečega terorja, komunietično stranko, in da naj se pridružijo fašistom", ki ljubijo delavce rav ne tako, komičiii odsek pridne kmalu na zahtevo kongresnikn Roygl Johnaona iz Južne Dakote. kate liemn je Ameriška legija priraat-la k srcu, f preiskavo o financah in članatvu Štirih organbsacij do-služenih vojako«v, ki delajo.konkurenco Ameriški legiji. Odsek je glasova!, da noče preiskavati ampak želi samo zaelišati, kar bo Imelo enak učinek. Kongresnik~ 1 sednik odseka, je skušal neko« si pridobiti naklonjenost legije, ko eo bitt govorniki Nestrankarske lige napadeni po Člabfh legije Kkmsaau, rekoč: "Kafrkoli store fantje od legije, je prav za me ne." Ravno takrat jc Calbraith rodni zopovednlk legije, o^tc narodni tiste, ki ao napadli govornike število delavskih voditeljev. Po- «eš, da eo toka de jonja proti prnÉipom legije I Nasprotne organizarije doski lenih vojakov izjavljajo, da bode "Rdeča zastava" kolikor ao jim lejzahtcvale ravno tako preiskavo prepuščala frljuča, dočlm so na za legije o članstvu, plačah, poli* bližnjih holmcih bili zbrani faši- tiki. skrivnosti ia podpori, ki jo *ti iu prepevali d'Anminzyevo prejema ^d aunaj. Ti, doslužeai himno. ^ ' ? " vojaki pratijOi kar je sanje do«- Kakor so napadali fašisti delav- bro, nas veljn še sa legijonarje. ce v Tuskaniji In Chioggijtf tako ao nopadall delavce po vsej Italiji. V boju so se posluževali puške, bodala, bomb in ognja ln delali, kakor sc Jim je poljubilo, nihče sprotujejo, da U is pologoma uve dio demokracija v poljedelstvu, nasprotni so os programu glede. mß mtfitXTl VI BILO VI* Zk *0KOP. us- prav grotna. nivrailasO, Ititr-Jtohn Dletz, ' 'bronitel j Čemeren črve ga jeza, jc namignil na svojem domu, da toži državo in Chiprepad med po-esnlmi strankami, kar ao pri H priznsvsti tndi kapitalist i^ni listi. -Hek selo konservativen politični voditelj v Rimu jo aom pri znal. do )e bM popolnoma prepri zbrala velika gruča otrok hi vsak je imel v reki rdečo sestavo. No stenah, na eerkrmih vratih, povsod asm opaši! e kredo nspias- no '«Viva Lenine", "Viva rcvolu- tione", "Vira comunisto". Odre- čan, da bodo konethodjonalel pe--tli molje in otroci ponavljajo te polnoms porsnli pariamentamo beae tujezemcih, ki so bfli prijeti skoraj pred dve teti in k! so še sda.i v zaporu, nc da bi se proti njim že vršila sodnijeka obravnave. 8TARA STOKRAT KOPI POOUBTA. panijc za ualugo. katero ji je sto ril. Pomileščeai Dieta naznanja da prične iskati bivšega šerifake ga depntija. Dietz izjavlja, da ni bil Harp al} sploh kateri drugi človek Ktreljcn pri obrafObi Cameronove-ga jeza. On pravi, da je bil llarp golo orodje leane kompanije, kateremu je komponija izplačala večjo vsoto danarja. da iagine, da ae lahko proglaai mrtvim Djet* gradi svoja domnevanja na dejstvu, da za Hsrpov pokop nI bilo izdano dovoljenje. -a-' • KOVINARSKI DS LAVCI XV OaiVORHI DXLAWIK. fviek. Konferenco centralnega odbora Mednarodne federacije kovinskih delaveev so poaetill delegatje U Nemčije, An ulije, Avstralije. Belgiji Francije, fiolsndskjL CVhoalovskije. Lu-ksenburga, Švedske. Ogrske In ftvlce, ki eo zastopali tri mil ione »rganlziranfli kovinskih delavcev. Na dnevnem redu ao Mle točke mezda, skrsjšani delavnik in revi sijg pravil. Sprejete so bde tri re (■■L v . fc.' - '' ■ Prvo rcaošndja si nanaša na go iko krim, M jc zadela v* neredi " \> Jersey OHy, ». i. —ikoroj pe- rijodično vsaki mesec ae ponovi vest, da so prijeli zločinca, ki je povzročil rsfstrelbo v Wall Street«. Zdaj ee go seveda sopet pri jell. Neki Giuseppe de PHippo je obtožen, da je pripeljal voz z raz strelivom v Wall Street. PridrŽs-11 eo ga v zaporu od 26. maja, da bo zaslišan pred zveznim komisarjem. Ka ga je komisar Hen drio.kson vprašal, če želi podati kakšno izjavo, je De FeHppe izjavil : 4 4 Nič mi ni znanega o stva ri/še slišal nisem o eksploziji. Jsk Se ne vem, kje je Wall Street." " Asocirani ti*H. k! je že parkrat poročaal v svet, do se prav zanesljivo prijeli zločinca, ki j< povzročil tragedijo v Wsll Streetu, dostavlja, da je De Fi llpps spoznalo, kaj- je oseb kož voznika, ki je pripeljal voz s razstrelivom v Wal! Street. Kdf sc, ds gospodje pri tem tisku kaj hitro pozabijo, kaj poročajo v svet pred enim tednom, prav zanesljivo pa pozabijo, kaj so poročali prod e-nim mesecem ali letom. In zate-gadelj bi bilo fes dobro, da primejo pravega krivca, da M ljudstvu ne bilo treba čitati takih ča-sniksrsklh rac. kot jMi pofflja v ovet omenjeni tfck. UttOOki Delavci, ki eo imeU vsaj odpmvo da se1 looat lahko odpravi le t Tiskarski drlovd v du, Cal., ae izvejrvoli 44 ur deis v tedna hm zniftanja atore amato. — Mornarski strojniki so ss-vrgH kompromis m petnajstad-stolno snišanje meade In tmdaljn faio Äwp« iCdmyoimin ^pPí^Ntl^^ »I vladni tajnik za delo Davis. Inozemstvo. jntrodevanzka monarhija n« Balkanu. Seu ton C. Parke, korespondmt 11(aIh,ove časnikarske agcnture, „,, iz Pariza, da je izvedel na Jodlagi informacij iz ondotnih di-Luu^nih krogov, da se je prijelo med Belgraoo» in Sofijo raz govarjanjc za ustanovitev "Zdru Ljh drŽav na Balkanu". S tem Kihanjem je pričela Bolgarija in v L času ima že precej podporni-Z v Jugoslaviji. Načrt jc, da ae družijo Bolgari, Srbi, Hrvatje in Slovenci v novo jugoslovansko monarhijo v obliki federacije, ki bi ge poznajo eventualno raztegnili tudi na Rumunijo. Bolgarska podpira načrt iz razloga, d* se izogne bodočim voj-jun/g Srbijo in da se zavaruje J pred Grško ih Rumunijo. V Bel-gradu niso hoteli sprva nič slišati I o tem, ali zadnje čase so se spremenile razmere. Belgradska vlada ima velike sitnosti posebno s Hr-[ «ti, in srlpki pristaši balkanske konfederacije so mnenja, da bi se Jugoslavija izognila mnogim ne-prilikam, ako sprejme bolgarski zločinci, ki so vlomili v pisarno nekega vojaškega majorja v Dariustadtu in odneali vs« važae listine, prejeli od francoskega poročnika Lafonda 20.000 mark. Neki drugi nemški pomoiščak je pri znal, da jc bil najet, da preakrbi Francozom ključ za tajne komunikacije v nemški mornarici. Volilni rezultat v Italiji Rim, 21. maja. — Končna poročila o izdu volitev za parlament v Italiji, ki so se vršile 15. maja, kažejo aledeči rezultat : Vladna koalicija ima 221 poslancev, socialisti in komunisti 140, katoličani 106, fašisti 28. agrarci 22, republikanci 0, Jugo alovani 5 in Nemci 4. ____ načrt. Poljski vitaši oblegajo nemška • v&h; Kzttowitz, Gornja ftlezija, 21. ,naja — Poljske vstaške čete so izpraznile Ratibor v nadi, da mesto zasedaj zavezniki in preprečijo napade nemških civilistov. Poljaki so brez malega prenehali I guerilskim bojevanjem in pravijo, da so zadovoljni o tem, kar drže. Na njihovem teritoriju je p« ie dosti nemških "otokov", to je mest, v katerih prebivajo večinoma Nemci. Vstašl se ne upajo napasti mest, ker tam so francoske posadke, ki so naklonjene vsta-iem in eelo salutirajo poljskim ■voditeljem. Poljaki nameravajo f oblegati mesta in jih izstradati v svrho, da se sama podajo. ■ ■ -;_ Francoski špijoni v Nemčiji. Papež sa irski mir Dundalk, Iraka, 22. maja. ~ Papež Benedikt je piaal kardinalu Logucju, irskemu primaau, a-pelirajoč na Angleže in Irce, da prenehajo s krvolitjem in rešijo irsko vprašanje mirnim potom. Papež je tudi poslal irskemu Belemu križu dva miljona lir. (Irski sinfajnovci imajo namesto Rdečega Beli križ.) Kri teče v Egiptu. Kairo, Egipt, 22. maja. Brit-ske čete so pojačile vojaško posadko v Kairu, kjer ao ponavljajo krvavi izgredi med nacionalisti in Angleži že od četrtka. Mnogo oseb je bilo ubitih in veliko število ranjenih. po končanem dehi V SVrho. da m česar ne odnese is tovarne. Druge točke zahtevajo, da morajo d^lav-«d prenehati z vsakim političnim gibanjem, ne ssaejo deliti letakov in drugih tiakovin, vsi delavski sestanki v tovarni so prepovedani in delavski sveti, ki so priznani po zakonu, ne smejo več zborovati med delovnim čaaom. Delodajalci ne vzamejo delavoi, ki je mlajši ko 25 let (zadnjo komuni-tično revolto ae vodili akoro sami mladi fantje.) Kemal paša podpisal politično, gospodarsko ln vojaško po-godbo g Rasijo. 1 Pariz, 23. maja. — Uradno ac javlja, da je Mustafa Kemal paAa 5 sklenil v imenu vlade nacional!- «t „V V ÁTlAtjl 1Í* atov r >natoliji politično, trgov-ako iu vojaška alijanoo a sovjetsko Rusijo. latešaano so Kei^alo-ve čete pričele ofenzivo proti Francoaom v Sibiriji. Prancoaka posadka v Allepi je oblegana ln v ih varnosti aajetja. ■Taroki nacionalisti zahtevajo od Frandje pristanišče Aleksan dreto, laaaknitev kolonijalaik čet iz Cilicije in odstop ekonomske cone v MalijAziji Turkom. Kcma-love čete ao po najnovejšem poro čilu dobro opremljene z orožjem in streljivom, ki ga je Keaul dobil iz Rusije. - Drobiž ed bllao to daleft. atavkarja sta bila obsojena na deset dni zapora vsak, ker sta Uia na stavkovni Mrai». — Kuez Sapieha ,paljaki mini ster aa vnanje stvari Je roeignaral. Varšavski listi pišejo, da ae je Skpieka umaknil pod priatiskom liojrda Uoorgst V Orangevillu, Idako, aa je utrgal ohiak v soboto in vae uHae ■ globoko pod vodo. Ena oseba je utonila. Bankir J. R. Collins v Mor risu. IU., ki je pred kratkem umrl, jO zapustil svoji stenografki miss Dells M. Carpenter 4300,000, medtem ko je avoji Ženi aapustil «le" |2fi00 na leto, dokler bo žl- m» '„"...'V - 'i/^Lv. Zadnji teden sta bila ustreljena dva jetnika takozvane "vole skupine" (obala gang) v loradu, Ark., ka sta hotela p» bšgniti. — Turški nacionaliatlčni kabinet v Angori je podal qstavko, ko jš zbornica zavrgla vojni proračun. Mustafa Kemal paša, pred-ašdnik Anatolije, je dejal, da Turki niso Evropejci in lahko vodijo vojno bres denarja. — V Now Yorku ao aranžirane za 4. julija velike demonstracije proti prohibieljL Voditelji pra vljo, da so poavall 100,000 oseb k demonstracijam ln bliso 50,000 ae j^ še priglaailp. 1S07 glavwi «mil MA LAWNDAL» AVI« CMICAGO, ILLINOIS, ■ -___l^^f irvraaraim ociDori Pruska državna vla-na nemško zvezno protestira j>ri fran-" v Berlinu proti v Nemčiji. Ne-!ga notranjega je dejal, da imajo Francozi blizu Darmatadta celo taborifiČe nemških propalic, ki jih šolajo za špijonsko službo v Nemčiji. Najeti ao nemški kriminalci, ki imajo nalogo krasti uradne listine, V nekem slučaju so nemški Berlin, í da je api vlado, da ' coski k [ francoski ; ki uradnik ministrstva Parnik a ruskimi izseljenci ia Revalanaaaj v New York, N. Y. — (Federated em.. \ TP-. liUir! ' Cl---i iTcss. 7 m Kajenja oovtet je prejela od Maksima Litvinova, zastopnika sovjetske vlade v Re-valu, kablogram sledeče vsebine: "Parnik Baltinger", na katerem je bilo večje število Rasov iz Kanade, je dospel v Rcval, ker pa vsled naše nove naredbe ne moremo sprejeti potnikov brez vidi ranih potnih listov, so bili potniki, namenjeni v Rusijo, prisiljeni vrniti se nazaj. Opozorite Ruse, nsj ne gerdo na pot v Rusijo brez potnih listov, katere mora vjdirati sovjetski zastopnik." v Uttlâ VSTAJA PRIHAJA V SOCIALNI KA08. Bruael in Antwerp v Belgiji bosta kmalu avesana s električno železnico, ki bo prevozila razdaljo (Nadaljevanje > I, etra*.) vlade, da bo razorožila in odstre «is /atadno oaaolJBi uS kimTh MmmmmL pméftmlk, sur A l«Mk Si, ÇwSlMPMd. Wsk A SU. ZvUtk. MU... r.Ur a«irmlk. IIU 8. Av.. C*ttM* IA Tiskovni adbart mf --is- — --- ¿drugitveni oaDort a n. m arvaai, ai m «un» «t r-# aa to-aii cm«* m. mima» o * fcwlxatana mm as m \ «atas»«*» » sasaai. , • |-*z Tokija javljajo, da je ja ponska vjada saključila, izprazniti dantnhg in sibirsko Prlmorje pokrnjftgm Amur in otoka Sahall-na. Vlada Vzhodnoalbirske republike mora jamčiti, da odpa*e Sibirijo trgovini na podlagi enakih priložnosti za vae. - V WyomingU je stopil v veljavo nov zakon, ki določa, da mora vsak ženin predložiti idrov-ni*ko «pričevalo od poetavnepa zdravnika, ki pokazuje, da ni nila ljudsko gardo i šlezko mejeflj ako zavezniki narede red in mir v|, ^i,» deioll Ncmlid prostovoljci so bilí t***,* zadnje dni aelo pojačani; imajo topove, veliko količino revolverjev in po eno poško na dva moša. Berlin, 23. maja. -r- Nemška vlada bombardira London, Pariz in Rim z notami protesta in apela, naj entonta hitro naredi konec vata ji v Gornji dlcziji. VUdgJŠ pritožuje, da jo poplavljena prošnjami za pomoč ln varstvo —I--spolno bolan, preden dobi devoljc- Persekutiranje komunističnih ' üfV tu «enfteV. r ...... delavcev v Nemčiji. Ilalle, Nemčija, 23. maja. —' Velika reakcija je sledila veliko- Leuna. Kapitalisti so izprli delavce in zdaj jemljejo nazaj le tiste, ki podpišejo štirinajst točk. Eno teh točk se glasi, da se mora veak delavec podreči osebni preiskavi — Mornarska stavka je zahtevala prvo žrtev v New Yorku. Pred nekaj dnevi je bfl pri izgre nočni vstaji delavcev v tovarnah dih a Btavkokaal ubit Joaef Rlgo, " kurjač na ladji. Ubil ga je neki okazj Vsi stavkatji so se u 11 pogreba ubitega brata, ki je udeležili pogreba ubitega brata, ki je bfl zadnjo nedeljo. — Dva kuhanje piva m ljudi, ki so priaadeti valed poljake vstaje. V Berlinu krolž veat, da bo vlada demisijouirait M kuMI,u nc reši šlezko vprašanje. Namoč nemško vlade j$ naredila vtis na Šleake Nemce, da jih je Nemčija zapustila. Meata, kot Kattowitz, kjer ja plekiacit pokazal veliko večino Nsmoev, ao v veliki otiaki. ■ • • «J f: ■ t : 5 : najti. Dobiti Je steklenic in rasnih Ml vam dostavimo naročilo pošti, točno V «se kntfi, J * Oroeeriism. slaščičarnam In v pra» dsjalns šaiaanine damo »rinusren po-pait pri večjih aarošUik. Pilite po Taformadje Hat FRANK OOLAJL Batte i: • V i HAZNAKUO Na seji ravnateljakoga odbora družin; Butte-Elk Park Extension Mining Co., ki sc je vršila v Pitts-1'urtfhn, Pa., dne 16. maia, 1921, j'- bilo Družblnemu predsedniku i" tajniku poverjeno in naročeno i^lati delničarjem in puoh na I D BUTTE 8I0N ^ _ n dovrši in dOkaača vodstvo vaš« Družbe financiranje vašega podjetja v kar najkrajšem času, ,|;> raztegne \n razširi razvojno •'•■I" po rudnikih to poletje ter po K,avi takšne dodatne stroje in Poskrbi takšno opremo, ki je po ♦ robna sa uspešno napredovanje ' 'a in za postavitev tega podjetja "a trdne lastne noge in podls (i", ki »o izplačuje, in ker bi Druž ba m„gia vsled napetih finančnih razmer, ki vladajo po deželi se-■>j. ko so delniee najmočnejših '"dustrijskih dražb v mnogih slu-'•"jib padle v ceni daleč pod par-vrednost, in ko so cene delu. ms-njalu in Opremi ugoilne, izvr-1 drlo po rudnikih z jako '■•nanjssniiai stroški, Ja prišlo po ■krbnem preudarku do sklopa za čaaao pnuditi naprodaj «ro. mce po znižani oaaL in sioer po $1.50 DSUTO0A P" 1 naslednjimi pogoji: ^Ta ponndek je odaMl Druibinim delničarjem, ki so vpi ' Dnižbinih knjigah na ali Pr*d 20. majea», leU lffU. i'ici-fiie_ ^ 'la ponudek Je odprt tudi ti "n. ki ao Di uškiui dahries vzeli «-r jih plačali šele delno, še aa la ■torili prod 30. aijr MU. ia to »,n t** potem, še plačajo presets UUaro denarja, ki ga «lolau J«-jo Družbi. TRETJE Družba bo prodajala BIS Ferguson Bullldlng, Plttoburotie Pa ! I..1___ «-.I__i^JL* - 4il.1wlAlr«Al{ulr(ni o«r. . «Ml ne manj kakor polvctnost z "identifikacijskim cer-J. tifikatom", izdanim po Dražbi in mmtjtt/- datiranim z dnem 70. maja, 1921. ™ kfnUo delničarji te D^ Tak eeHifikat biti pravilno be do 20. maja, 1921, se ne more- ^»p^ po ^^ jo. poslužiti tega a £ ¡ SSSLXSX^ Íb ^_____■fSTlMHH dokler ne postanejopora biti tudi pri- tianen na takšen «ertifikat.jgp|| I Val certifikati, izdani aaatopni t ša vel ne kupijo najmanj 33 delnic po $8.00. a* vnanje delnice « "jj^j pravice do ^Ka privUi*i>a A >> rti KI KUPIJO BI^GAJNlHK» nvi \K K TE DRUŽBE, PHO ____ DAME PO URADU /ALi PA PO Z gornjim ponudkom vam daje PRAVILNO lUB&VIJRNIH Družbino vodatvo lepo priUko, da ZASTOPNIKIH,__?1-^-it^tVO^A kJ^JajV ničarj nieiie vnanje delnice od h j|.m ki snaneem, naj poata*»jo toT? ' ■r-^r" ' tudi le tlnažideteiš^ji «pekniaiuov. ^ prijetje ie dealej asuoova ftit>JlSe! podpisane po tem n»- m*Uh vlagateljev, ia želeti >e, da čr^fpi^T polne» ^-He*aae še nadal^taka. «.oda ki ali pa ,btto, še bi po tolikšaUi naporih in 'zneska Ukoj ob nakupu. p«* P^ večjim % zneaks tekom 30 dni to ko jc delnici KEDMgrr Dražba ai V poslednji - ojs, W up ¡¡tór^^1 prav ia potrenno kapitalistom v roka, iiedaj, ko je stopnji svo riva sprejel s noč od njinove strani le PPMB « ae morala ob svajem ES sfcw^rt^ ■BBfa Zato je le na ■H delalsjo fftliA BO UK1NIÍ.A mmÊÊPhSfB SQ GLAV-VOJNO LlX>riT OJE 1 A M. aT &0ÉM» -f"i mJ '' %<» t RAD » 11 «UHAiriL a slovenskim dekletom v aUrosti od 25 do 30 lati sprejme aa tudi vdova brea otrok ia sieer v svrho šea^tre. Jaa seta atar 82 let. Mora biti poštenega aaačaja, v piarno je priložiti sliko, kalan aa vrne na zahtevo. Tajnom jamšaaa. Naalov i "Blovr.mUi šealn", Mft7 «o. ^wnd|0e ave., Ohioa«e, IU, (Adv, Mar 44—26) hiimučkova Mleka od sv, Tomaža nad dkofjo Loko. Pred nekaj je bivala v West Mineral« Kana. Hvoj naalov naj sporoči na: Peter Bernik, 3153 S. llarding AvcH Chlcago, 111. Nekaj vateota la starega liraja. »tam Lika. Menda blvaU r Cle-velandu, O. Nekaj aalo v kovine. Svoj t na i Pater Be So. llarding Ara,, Chlcago, tli. utíP i 4 aa ji a« vae deli cvanjtL dov podjetja, u - _____JS^irSeée; da obdržite ^ ^Üííí^-* pXîtïsSÎ^ - ^ w IN<¿ CO:\ ki nikol nsj i■ .jateljs« ki ana^em, aaj t mM ie +k »dLJ^^ES^ aaa| denar v ta pad- ki ne morijo oks.,st Jjg^ vil,U, nastsvljeni Ta, da sa ^a •dmra družic. . * l ' navedenih «a dkvbtk- dana prilika, da si preskrbe D " * nI ceni. PRODAJANJE KO DOBI U ^ NICO ZA SVOJŽ RAZVOJ DELO, Ko bodo izvršena in dokončana nadaljna izboljšanja, i» ko )*> podjetje postavljeno na Ua-ao, ki se izplačuje, bo z ozirom na nizko kapitalizaeijo -vaša Družbe cena delnicam silno poskočita. Vaša Dražba ima velikansko - . lsstnlno sa rudarsko podjetje fn *** sil».- možnosti ss ta, dasJEsstaaa ena največjih v deželi. Podjetje bi moralo biti V 8VOJEM HlCDA-NJEM 8TANJ1T kapitallzovano najmanj a 5 failjoni dolarjev, in njegove delnice W smele biti n niže po $6.06 nsprodaj. fleve če ■f to doseči sedaj, M na» bilo treba padjatje preosnovati ter ad preti pot v to podjetje kspitalu. ■Naše dolaiee koda #» «eni le jako malo ¿asa Iza jftmntega nikar ae a prilike. Poslužite as teg nemudoma. Izkoristite ložnost f Po natačnejša in podrobne pojasnila blago«**» fbrntl aa sarno aaše Fiskalne K. nruaoii 'MM Pa. TTprava Družbe Batte lik Parit Bztenaion Mining Co. D. y. ViMtfHah, tajal k. naznanilo 1 Martin atangelj domshnrad Konec .NI 4n« 11. isaaaris sspuaša o<>«ta nekje Colorad! in sorotfnl- Ako k«to ^ti a^a mi to naanastr v^rSjSr1' «á javUe aa naslov f. o. Bo* tU, Ii JU roeót *bJAxt m Brotherly BuUdlng k Loan Aas. potrebuje aanasljivs aastopuike za Peimaylvaidjoj aaaluž^k ja pre. cej velik, toraj ako služIte sedaj tnsnj kakor $150.00 na moaec, ml Vam hočemo rasjaanitl kako mo-rete svoj dohpdek povadlgnitl, ako pišeta na: Brotherljr Bldg. á Loan Aas., 848 Lawn PitUburgh, Pa. rTUdv.) STENI mrčes in vssns vsako aadaljne si- "rtm!«»«». "in í***«"' 'i. m tSKir^ jjH Is sgotaj DEVBTKr ^ Llločilo znižati dalnieaia .^r^i-v^Uorw,». - 7UEZ l >, k«r Jim Í 7Jl LETO liil» L. P. tedü, predsednik to gl upravtfc t. »odaljlmiiok, Frana ri»iifir 0. Jlmmle^glns. flu nuimfm**-* mm uolmk .(Nadsljevsnjo.) Se — je dejs! MmMer fai krepko zaklel -on ee nI premaknil niti a palec od svojegs prej-šnjegs stališča; lahko «a aspro kader hočejo, postavijo naj ga bo zid pred četo strelcev, toda militarizma ne «pravijo vanj. Jimmie ca je poredne vprašal. *e se je registrirni Schneider se je zvijal nekaj «asa in potem je priznal, da se je registriral — ampak v vojake n» pojde. ne pa ne! Jimmie j« omenil, da ae mo ni treba bati. ker iam temo ki Muro ptrok, ampak SeJineider je bil tako zatopljen v svojo tirsdo, da ni opazU Higginsove hudomušnosti Vpil je na va* glas. tako da ao ao mkiioMrii ozirali nazaj in ga grdo gledali Jimmia ja pa ni vaš veselilo mnčenlštvo. Hitro oa ja poslovil od nemškega prijatelja in odhitel k IfdMHi'JiL Hali delovodja V steklarni je stanoval v svoji atarl hJAi zgornjo aobe je oddal v najem poljski družini ki an ja pomagala pokrivsti vedno naraščajoče izdatke. Sprejel je Jimmieja z odprtimi rokami potapljal ga po hrbtu in odpri steklenico piva. Izprašava! ga je o njegovih doživljajih in «fcrataa ja pripovedoval o dogod-fcfit v LeosvilkL Socialisttčns organizacija atoji čvrsto proti vojni ki nadaljnje ataro propagando kljUb strahoviti opoatottf. Boj je težak. Delavce zo uapanill a "patrijotičnim mamilom", tako da nočejo poslušati socialistov; radikale! ao p aza/namovsttf lajni cenzorji ,^|«Ugledujejo njihova pisma na polti In na njihovih shodih je toliko dstektivov koliko ja poalušaleev. Mnogo jo bilo potrjenih v vojake — nalašč, aamo zato, ker ao radikslsi r. "Kdo ja bil potrjen tM je vprašal Jimmie. "Sodrug Claudei clatanrid delavec. Seveda, on ja rad šel. Koelna.\| ja delal v steklarni, so tudi v«aa Koein jo Namae, Poprav naturaliziran državljan; otepal se je, ali niš mu ni pomagalo. Potem sodrug fltankewfc» —" o .Hi-: "Ali ja šclrad!" "Niso gS vprašali. Pre, je poziv, da mora Jimmie je imel temperament sanjača, ide-jalista, kateremu je bilo dovolj, da ai je zamislil stvsr. pa je že verjel, da jo ima. Njegova domišljije, podkurrna s podobo očarujoie steraograf-ke. je divjala brea mej, Zdaj se je prvič domislil, ds je svoboden, sam ns svetu; Evelina .sicer ni svobodna — ali kaj potem, «e ae agodi najhujše! Gerrity lahko izdaline vsled slsbe hrsne in mučenje v ječi ali gs morda odvls&jo na fronto, kjer gs zadene in prevrta sovrafcia krogla. Vse to je mogoče — in tsdsj bo žalujoč vdovs poU-ebova-Is d<*rega prijatelja, ki jo naj tolaži ščiti in položi bratsko roko okrog nje-- "Kje js ona!" je ponovno vprsšal Jimmie. Meiesner je razpršil njegove lepe sanje v nič. ko mu je razodei da je odpotovala v New York, kjer se je posvetile organizaciji, katera ee je zavzela za človeško ravnanje z zaprtimi uporniki, ki noéajo služiti pri vojakih. Keissner je poiskal brošuro, ki jo je izdala ta orgauizaeija, ali» kajočo strašne rszmere vojaškii upornikov; tr-, priučijo jih • pretepanjem, izstradan jem in sa-smehovanjem v zaporih in v mnogih elučajih Jih vlačijo pred vojnO sodišče, ki jih obsodi na dvajset aH trideset let ječe. Jimmie je prtbdel dober del tiste noči, člta-joč grozno brošuro — in zopet je bila zadušena majhna iskra patrljotizma, ki je pred kratkem vztlela v njegovi duši s s 's Jimmia aa jo fld*j bolj zavedal vojno kako* še nobsnkrat prej. 9tankawite. mali rumunoki žld, mu Ja dal največ informacij z ozirom na ave-tovni konflikt. V njegovi trafiki je Jimmie prejel naok o seiiUjeptsju prvflf v svojem življenju; tam ae Ja naučil, da je Rusija rumena dr-žava. Nemšija zelena, Belgija bledovišnjeva, Fraaoija pa riačkastat videl je, kako feleznk» is selena dfisve drže «aa blodovišn jevo v rdečk* V Sto in M» eo tflalt» trdnjavlcdoviAnjovi obrnjeno proti selani — kar ata Heisaner in Sohnelder sanirala sa smrtno rasžoljenje in iz-poved krivda na strani bledovišnjevega ljudstva. Sodrug Stankovim se je pojsvil prod njim 1 i svojimi drobnimi odfci; «vo mu jo Ml V opomina njegov piakajoč gla% s katerim Je |o|kokrat miril rssburjsne duhove na aejsh socialistično organizacija: "Sodrugi, to nsm nič na pomaga. Jftno samo iiraŠM^e Skaa katero si moramo odgovoriti: ali «mo mednarodni aociallstl ali nI-■mo!"< "Skoda, škoda", Ja mrmral Jimmie. Prišel je v raapološenje, da bi bil priznal« da je navsezadnje res trriba kajzerja natopiti ki niš zato, če 2 se opravijo nad njega fantje kakor je Emil For-•ter. Toda poloftti roko na človeka, ki je la vsega sroa In dole sovražil vojno, In ga odtrgati od 4 njegove borna trtovine, katero il Je bil z veliko težavo pridobil, potisniti ga v uniformo in posneti v klavnico — to je pa fmai Krutosti vojne ao adaj na dlani! 4 J e e e AU to ši al bilo vse. Meissner je rssodel lligglnsu, da so violi tudi aodruga Gerrityja. Jlmmle ji "Toda aa Jo ošsajcnl" "Vem, all to no pomaga. Njegova lena Evelina ja delala kot etinografka In valed tega nI odvisna od njegovega ssshiška. Oerrity Je sicer ulošil prošnjo sa oprošftsnje, ker jo ošenjon, pa nI nIČ dosegel. Seveda so gs^iotegnltl v armado zato, kjer ja socialistični organizator; «olčiti nao hočejo na vsak nattn." "Kaj ja pa storil Gerrityt»| "Odrekel ss je vojaški alušbl, toda odvlekli ao ga a alio. VsoH so ga v vešbsllšče Sheridan in v uniformo, a on ao Ji r ni hotel atoriU in ia- mu ukazali, da ia uprl. Ni hotel dela javil je, da noši imeti nobenega opravka a voj-nu/Nofto so taobaodM na pet ln dvajset let joče. Higgins se je udeležil prve seje leesvillske socialisti&ii organizacije. Navzočih je bilo pičlo številce sodrngov. Mnogo Članov je bilo v Ječi. nekaj v vojaških vežbalištih in nekateri se niso Upali na dan, ker so ae bali za ovoje službe vsled neprestanih «poganjanj. Toda stari, zagrizeni nasprotniki vojne niso bili plašljivci. Schneider, stari Hermann Förster, Mabel Smithova, katere brat ji bU zaprt, in Mary Allenova se niso bali ničemr. Allenova ae je še vedno čutila silno razžaljeno» ker je Amerika ggpfitia v krvavi mošnik kljub vsem njenim protestom in obsodbam. Bila je bledejša i» bolj suha odkar jo je Jimmie videl zadnjič; njena roke eo se tresle in tenki uot-nlee so drgetale, ko je govorila. Sušila se je in izgorevala od same jeoe nad goroetaanimi zločini svetovnega kapitalizma. V roki je tiščala časopisni izrezek in prečitala sodrugom naježeno vest o nekim fantu iz New Yorka, Id se je uprl vojaški* službi, pa ao ga šiloma odvlekli v vezba-liščo in ga mučili toliko časa, da se je ustrelil. Mary Allenova ni imela evojih otrok, zato pa je poiinovila vse vojafke upornike, in ko je Čitala o njihovem trpljenju, je njen obraz gorel srda in njena duša oš je zvijala, kakor da tudi ona trji z »jimi / m mf h - Jimmie je posetil tovarno Empire in vprašal oa delo. "Herald'.' je oglašal, da potrebujejo tisoče delavcev — ali takih, kot je bil Jimmie, niso potrebovali 1 Mož, pri katerem se je zglasil, ga je takoj poznal in odgovoril mrzlo; "No bo nW". Toda Jimmie ni hotel odnehati - ne zdaj/ ko Ji imel tako bogfcte Izkušnje. Obiskal Je tajništvo nove unije ln zahtivsl, da prisilijo otaregu Abela Granitom, da mu 4* delo na temelju pogodbi 1 vlado. Xajnik unije je nekaj čaoa ~?edal Higginsa in potem ga je poduŠil, da pogodba velja le za tiste delavce, ki so zadnjič zastavka-11, ne pa za one, ki zo bili v stavki prod par loti ftkoda sitnariti, ker niš na zaleže. Jimmie i« zapustil tajnika • slabo sodbo o uniji in preklinjal Je vojno kakor šc nikoli 4 i ; Sicor se mu ni mudilo na delo. Nekaj denarja Ji ii bilo v žepu in pri Mjeissncrju je živel po ceni Klatil se jo po mestai in opazoval vojaške vajo na trau pred meztno hišo. Po končanih vajah nekega dne so je (pridružil Emilu in ga spremil domov. Spustil se je v razgovor s starim Foratorjem in kmulu Ja spozaal, kako je bila nekod zadovoljna družina raadeljena v dva taborišča. Oče ni mogel videti izdajalskega aina in parkraf mu je žo pokazal Vtata, toda mati se jo vselej potegnila za Emila in tolažila starega, da sin itak kmalu odide in morda se nikdar ne povrne. Emil je vpričo Jimmieja preičtal najnovejši govor predsednika Združenih držav, ki je bil tisti dan objavljen v časopisu. Predsednik ja razložil oiljo vojne, pravične mirovne pogoje zs vsa ljudstva, ligo narodov in obče razoroženje. 1 Emil je čital ponosno, kajti v predsednikovem govoru je nsšel opravičenje sa ovoje novo otali- šče. Mar ne zofctcvajo socialisti velik del tega! * _ • OČo Hermann je odgovoril godrnjajo, da be-aeda 00 all right, all kje ao dejanja! In kaj pravijo drugI zavezniki — ali more predsednik rail. da jih lahko prisili za svoj program! Ne, Im-porlaliotom Aglije, Francije in Italije ao tiate llepifcitadc lo vada aa bedake; kimali bodo Ame-■dbkler nc zmagajo, potem pa bo. Zaprt Je v temni eolid, dobi aamo malo kruha ln do dali broo ameriškemu predsedniku in pobrali vode ln po vo« ur dnevno ga imajo priklenjenega na vwial— —M "Oh, Ott" ja aatfakal JimnUo. ^ "Eveöaa ja malone Alazncla. Na aeji orga-niaaclje je krševtto Jokala, adaj pa vodi aabota-io proti vojni 6 oodruOeo Mary Al len ovo hodite od hišo dohÜe, kjer ao Airsjo razna ženske organizacija, Irf šivajo ia Bdeči križ, govorita Proti vojni la delata kravale med šeaekami Enkrat sta bili aretirani pa ao Ju kmalu Izpustili" Meissner al dutii kako Je u novica učinkovala na llunrima Niso mu bile snans srčne rane. ki so n*ol mašile njegovega idjaliji Jimmie jo v duhu Mftodsl ljubesnjiv obras o zapeljivimi Jamiesmi v licih in v obaevu lepih rumenih kodrov. Bvslins Bsakervillova vsekako ae sms biU poxabljsaa v ari njene nesrošs. "Kje jit" js vpvaflal Jbn^is. ▼ mislih so ji «s videl, kako «^rsadja ljdbko ftsao ns potih njsas sgiu-eijs kamor js trska, magert v sleherno h.šo ošabnih pašHjstk, Id Mvajo aa RdeŠt kril - vo-M j« ped pasdnko in talaftoš jo - In mords — kdo vet — driod ja v objemu svojih brstsklh rok» kosti is trupla Nemčije. Ako se res strinjsjo s predsednikovimi pogoji, sakaj ne 1 povedo tega odprto! Sakaj na prekinejo prekletih tajnih po-godb! Zakaj ni Anglija osvobodila Ircev in In» dijcev, ko je pričela o avojo karijero demokracije! , ln tako dalje; Jimmie je poalyšal očeU in si-ua in pritnlll - «bosa, »skušajoč bolj in bolj obupno stanje duševnega kaosa, ki js preressl njegovo mišljenje v dva sbsolutno nssprmiujoša si dsla: ena polovice je bila sa vojno, drugs pa proti t • • Vso simo so časopisi pisali o mogočni nem-škl ofenzivi, ki Ima priti na pomlad. Nemško ljudstvo je bilo zagotovljeno, da topot se bliU velika zmaga. V Ameriki nI nihče dosti verjel tauiiksrsklm poročevalcem; nemški naval mo^ da |*ride, toda ae tam, kjer oo toliko napovedu-Je. Hovrslnik mogoče popis vi Italija, kriči ps o ofensivi v Praneiji o namenom, da odvrne sn-gleške h) francoske čete od oslabljene Italijanske f nuHo Zgodba "vojaškega uakoka." Paul Baaaa» Fad. Prosa. HI' ■v tu ' V < (Dalj. prihodnji«.) ■|b Pennaylvanii->ki ulici v Waahingtonu, D. C. j«- počsši korakal nek dobro poznani vojsškl uskok (Slacker) mimo poslopja vojnegs depsrttnenta ln ropotal bergljami kot nalašč pod okni tega urada. Ko je o zil na steni velik lepak v rdeči beli in modri barvi na [sterem je bilo napisano, da dobi dotični, ki prime njega Eve ali mrtvega d<«*i ti* . atelji, katero kna sam ss se, toda 1Z W ona n«. more ndeti laži, ki bi od- aevala iz njih, ako bi jih imel." _ Poročilo iz Riga]* «Uai, da Zelo ogorčen vsled pripovedo- ^ danes v Moskvi 3924 ljudski h I vsnja sc je poročevalec cfernil in hotel poklicati policijo, da bi odvedla tega " nskoka". Toda po-habijenec sc Je obrnil in rekel: HMNi potreba, saj me ne bodete dobili. Velifko preje, kot boš ti nazaj a policajem bom jaz že Ha varnem v družbi mojih tovarišev obzidjem državne norišnice In to mi imenujemo zateči se v za vetišče v normalnih časih. — šol, katero pohaja 360,000 učencev. Vrhutega,je 273 otroških do ■ Norice iz Jugoslavije. n inozea. infor. urada; slov. oddelek.) Vili bogastva v Jugoslaviji^- Ameriški konzul v Bclgrodu po-roča .da 00 v arvT vrat nojvcSjl viri bogastva v Jugoslaviji rame surovine, na katerih jo Jugoslavija zelo bogata. Vse te surovine ae pa morajo izvažati; največji 17 ^rn»1^ mest. Nov kra, aluminijeve mac, nože pose ima 73 odstotkov komunil bne vrste evet, iz katerega izde- ^ lujejo mršesni prašek, Mplje, cement, les in živina. (Hode trgovine z Zdr. državami pride v prvi vrsti j poltov baker, otamini java ruda, in cvet rastlini, iz ka-isdclujejo mrčesnl prašek, lje ao menda predrobne, da odgovarjale potrebam americ trga, in tabak je pa prelo- batk, da bi prt|aivote»u ameriških - - , ^ ih. sredstev je produkcija bakra padla na tako nfeko stopinjo ni mogoče misliti na kak «voz. Dš se trgovina mod Zdr. državami in Jugoslavijo nc more razviti jc vzrok ta, ker Jugoslavija sedaj nc more posta viti dosti svojih iadolkov na trg ki bi našli odjemalec, in poleg pa sovralnimi pomanjkanje primernih transportnih sredstev, bodisi vprek-morokem prometu ali pa na šele snicah in vsled neurejene carine Pristanišče ki bi prišla v poštoV v trgovini .a Zdr, dišavami in Ju goslavijo ao Trot, Solun, Dobrov nSw in Split. Toda v sedanjih ne-urejenft ^ razmerah jutranjega prometa na Balkanu so samude pri pošiljatvl na dnevnem redu. Teškoče 00 pa Še povečane vsled dejotvs, da ota Trat in Solun (zadnja luka je znatno preoble-žena) pod ouvorenlteto drugih držav in da Split in Dubrovnik nimata rednih parobrodnlh zvez dočim sta zvezani s zaledjem le z ozkotirna železnico Izvozna* carina. — Ameriški konzigl v Bclgradu poroča i Glavna ovira pri vsemu prometu s inozemstvom jc pa viaoka izvozna ca rina, kakor tudi davek na koliftino upčije izvoznika, ki je enaka polovici izvozne carine. Blago ae sine izvažati b Jugoalavje le proti izvonlc, ki jo Jc treba izprositi od finančnega ministrstva ln po plačilu ia vozne carine ter davka na kolišno kupčije. Razun tega moro izvoznik položiti jam Mtvo, da prinese v deželo enakopravno količino v tuji valuti, kot i skupilo aa Izvoženo blago. To jamstvo je trebs položiti pri Ns rodni banki ali pa pri drugih u-pravlčenih bankah. — Jfolje ao lavasMJa v Jdfosla-viji — Ameriški konzul v Bel gradu poroda: Jugoslavija nudi široko polje za investicijo ino-zmeskegs kapitala, kajti tu je mnogo krajev polnih vsskovrst ne rude. katera je treba le razviti Baje bo vlada zgradila šele-HHmsd BeUtradom ln K<>t4,-rom. Sklepa ss aedaj o državni ustavi in pričakuje ee, ds iaU nc i»« delala nikaklk ovir proti n-vesticljam ineacmakoga kspitaU. ^ gret ljudskih komisarjev je 'm^ijlffc t>t>irki>ki pogodbo^ z Norvpko in Blni&p».. katero je| predložil komisar za vnanje stva-ri ČWerin. — V Moskvi se delajo te dni velike priprave sa mnoge kongrese in zborovanja, ki se vršo to po letje. Prve dni junija se otvori tretji kongres tretje internaciona-le; v začetku julija bo otvorjen prvi kongres komunistične strokovne internacionale in potem H^HIB^^PHHMP^' mladinski organizaftlje, Ženske orga I ttMljf itd.1pWp Število del c ga-J ^mm^mKIm^i Moskvi. Iz Južne Afrike sta prišla dva delegata. — Vsa Skoda, ki so jo naredi*^ Poljaki v Kijevu, glavnem mest^ ukrajinoke sovjetske republike, je^ že popravljana. 1 ■ ^^ nadstrankarskih delegatov v moskovskem oovjetu ji atov. — Nov davek, ki nadomesti re-kviriranje kmetskih pridelkov, se bo pobiral tudi v obliki lana in konopdj. Vlada dobi na ta način okrog milijon pudov tega pridel ka. . ~ — Poljedelski komisar Ooinskij je nadzoroval kampanjo zs setev v provincah Tula, Orel, Kurok in Yoronež. ysaka vas je izvolila odbor, tako da jfe bil na vsakih deset kmetij en zastopnik. Odbor je potem vodil vse delo v vasi a» obse Janje polja. Mužiki 00 odo zadovoljni s tem sistemom. Ooinskij poroča, da se je dobro obneda tu- ljcdelokega orodja in otrojev; tri krat več orodja je bilo popravljenega kot v prejšnjem letu. Ozi-mina zelo dobro kaže. Suše letos Še ni bilo. — TranskavkoŠke sovjetske re publike 00 oklenile skupno pogod bo za združenje železniških sistemov v Azejbzjdžanu, Armeniji in Goorgiji. Z gospodarskega stališča Je to velik napredek. Izvaža nje petroleja iz Batuma je adaj v* teku. Prvi oljni parnik je odplul v Carigrad z 12,000 pudi olja. f — Dne 5. junija oe otvori v Mo skvi tretja konferenca voeruoke živežne administracije. Na dnevnem redu bo organiziranje obte-m« za državno nakupovanje in distribucijo kmetakih pridelkov ns temelju novih agrarnih reform. PotK; . v'1 1 ' It > — Svet dela in obrambe jc poslal komisijo v Sibirijo v ovrho, da pregleda površino sa kopanje prekopa čez Samojedaki polotok. Kanal bo odpravil plovbo po nevarnem Karskem morju in zelo o-lajšal plovbo v severnem vodovju. m v Jagaslaviji ~ Zresni žsvai trgovski depart me nt ji lili ds JO AU Vmt DA JI VSAK ÖL0- m m mm mw. mma 4 saOMOOlMHiA "éÉÉl VEK IIB A. FBKDVO JI . , ' ÖLO VEKf Natančna pojasnila o tej resnici dobite v knjigi "Stkan bioge nulJs,^ kstero Je iadak Književne matica 8. N. P. J. Knjiga je titio vezana, ima 12 olik ia ota-neti*). Ako hočeta spoznati tešks posledice. ki jih ima v mnogih slu «ajih samsko šhrljenje ga moža, ki pusti ženo v kraju, čHajte knjigo katero je isdala Književna matica S. N. p. J. Knjiga Je trdo vesaas ima 804 strani ia stana $1.75. Kdor naroši obenem obe knjigi. ■ | dogenoaijo In Zsjsdatea, ju doM sa trt dolarja poštnine Naročila prejema tajnik Knjišsvoe matice: Fraak AMu