Štev.175.
POLITIČEN
Leto XXXII.
r
Staodniitvo ju v Kopitarjevih ulicah štev. 2.
(vhod tez dvorišče nad tiskarno). £ urednikom je mogoče govoriti le od
lu—12. ure dopoldne. Kskepial «e ne vračajo; nefrankirana pisma ce ne sprejemajo. VredniSkega telefona itev. 74.
V Ljubljani, v sredo, 3. avgusta 1904.
Izhaja vsak dan, iivzemši nedelje in praznike, ob polu 6. uri popoldn,:. — Velja po pošti prejemaa: sa celo leto 26 K, zn polovico leta 13 K, za četrt teta 6-50 K, za 1 mesec 2K 20 h. Vupravništv* prejeman: za celo leto 20 K, za pol leta 1C K, za četrt leta 5 K, za 1 mesec 1 K 70 h. Za pošiljanje v Ljubljani na dom je dostavnine 20 h. — Plačuje se vnaprej.
V
Upravništvo je v Kopitarjevih ulicah Štev. 1.
Vtpre|ema naročnino, Inserate in reklamacij«. — I n • e r a 11 ae računajo enostopna petitvrsta (dolžina TJ milimetrov) za enkrat 13 b, za dvakrat 11 b, >• trikrat
</ h, za več kot trikrat 8 b. V reklamnih noticah »tane enostopna garmondvrsl« it b. — Pri večkratnem objavljenju primeren populi.
UpravniSkega telefona	188.
J
Učiteljske plače na Kranjskem in deželne finance.
IV.
Zakaj se pa s toliko unemo zoperstav-ljam pokritju zvišanja učiteljskih plač po državi, zakaj ugovarjam občni želji, izraženi od tolikih strani, podpirani od četovodij stranke »Slov. Naroda", od dr. Tavčarja in ljubljanskega župana ter odobravam cel6 po dr. Š u s t e r š i č u ? ! Zakaj vztrajam pri svojem prepričanju, da taka zahteva le radi tega nikakor ni nevarna, ker je v sedanjih razmerah hvala Bogu docela neizvršna?!
Po mojem subjektivnem mnenju namreč tiči jeden poglavitih vzrokov nedostatnosti avstrijskega ljudskega šolstva v nerazmerno prevelikem vplivu, kojega si je prilastila v tem oziru država sama. V jasnem nasprotstvu s temeljnim zakonom naše ustave, kateri državnemu zakonodavstvu prisvaja zgolj določitev načel ljudskošolske uredbe, vse drugo pa prepušča deželnim zastopom, ureja državni šolski zakon z dne 14. maja 1869 najsubtilnejše malenkosti, izroča ves ustroj ljudskega šolstva državni upravi, t. j. preširnemu našemu birokratizmu ter avtonomnim korporacijam prepušča le prijetno nalogo, iz deželnih in občinskih blagajnic pokriti troške elementarnega pouka!
Dejanski ta položaj, vsled katerega je pravi gospodar v ljudski šoli g. okrajni glavar, ne ustreza niti istinitim potrebam ljudskega šolstva niti bistvu njegovemu. Krilata beseda cesarice Marije Terezije: „Die Schule ist ein Politicum" izraža v svoji jednostra-nosti vendar le načelno zmoto. Ni res, da je j e d i n i poklic ljudske šole, vzgajati državi sposobne državljane, ni res, da ima izključni ali vsaj pretežni interes na dobri ljudski šoli le država. Take neosnovane trditve izvirajo največ iz onih krivih naukov o državni vsemogočnosti, povsem označevalnih za liberalno
svetovno naziranje ter za socialistične nauke, kateri so navzlic svojemu navideznemu nasprotstvu napram liberalnim doktrinam „in nuce" vendar le njih izrastek in izrodek. Kdor z višjega stališča opazuje in razmotriva razvoj človeških dogodeb, mora se uprav na glas smejati čudni prikazni, da državno omnipotenco dandanes baš tako hrupno na-glaša suhoparni birokrat, najpokornejši njeni sluga, kakor najljutejši njegov nasprotnik, prepričani socialni demokrat. In vendar je človeštvo prebogat organizem, da bi ga mogel i z p o 1n i t i in ne-omejeno nadvladati samo en pojem, bodisi tudi državna ideja!
Država je tedaj le eden izmed onih faktorjev, kateri imajo pravico do ljudskega šolstva. Ista, če ne večja pravica, gre rodbini, deželi, narodu in cerkvi — in vsakemu izmed teh faktorjev varovati bi bil njegov primerni vpliv glede uravnave ljudskih šol, dočim po sedanjih razmerah dejansko gospoduje v kranjskem šolstvu z neomejeno oblastvijo uradnik innad njim oni visoki državni oblastvenik, kateri žalibog o šolstvu in učiteljstvu, o njihovih potrebah in nadlogah toliko razumekakor o železniški politiki ali o belokranjski železnici!
In pretirani državni vpliv na ljudsko šolstvo, mari se ne bi moral celo ojačiti in globokeje ukoreniniti, ako bi država v obilni meri prispevala k troškom ljudske šole ?
Ker bi se pa baš s strani „narodno-naprednih" glasih utegnilo odklanjati moje mnenje kot pristransko in omejeno, dovoljujem si v podporo svoje trditve navajati avtoriteto, kateri se bode brez dvoma ponižno klanjal cel6 g. dr. Ivan Tavčar. Bilo je v deželnozborski seji dne 12. januarja 1894, ko je povodom proračunske debate normalno-šolskega zaklada slavljeni ta govornik izustil pomenljive besede: „Zares, vže sedaj dežela kranjska preliva svojo srčno kri za ljudsko šolo, in le bati se je, da jej ta
kri prej odteče, nego bode ljudsko šolstvo naše prispelo do svojega vrhunca." Mimogrede bodi povedano, tri dni poprej se je bil jednoglasno in brez ugovora ali razprave potrdil računski sklep istega zaklada s potrebščino okroglih 636.000 K. Odslej, po preteku 10 let, se je dejanska potrebščina istega zaklada zvišala za celih 400.000 K, siromaštvo v deželi se sigurno ni zmanjšalo tekom tega desetletja in navzlic tem je „in bianco-politikar" dr. Tavčar drage volje pripravljen, vsaj soditi po njegovem sporočilu na lanski učiteljski zbor, in in-finitum pomnožiti deželne šolske naklade ubogim davkoplačevavcem!
A tudi pri tej debati se je merodajni voditelj slovenskega posvetnega »razumni-štva" na Kranjskem zaganjal v državo, „tisto državo, ki na leto tisoče in tisoče trosi za kanone in drugo smrtonosno orožje." Očitaje državi, da „daje za naše ljudsko šolstvo komaj toliko, kolikor stane vsako leto po-končavanje hroščev v tej kronovini", nami-gaval je ob jednem, naj i ona primerno prispeva v pokritje šolskih troškov. Toda proti njemu dvignil se je v isti seji njegov sedanji politiški informator, eksc. baron Schwegel ter po vsej pravici ga je zavrnil, rekši glasom stenografičnega poročila: „Država se v nas z ljudskimi šolami glede njihove gmotne podpore nima brigati in, da bi obveljali nazori g. predgovornika (dr. Tavčarja), izvirala bi iz njih posledica, da bi se državi, ako bi večje gmotne žrtve morala prevzeti za ljudsko šolstvo, moralo priznati še večjo ingerenco na to šolstvo. Č i m večji državni donesek, tem večji tudi in neomejenejši je njen vplivna ljudsko šolo." In celo značilen je stavek, s kojim je voditelj kranjskega nemštva zaključil ta oddelek svojega govora: „Jaz s svojega stališča bi tako državno šolo, ako bi državi sredstva dopuščala, dajo prevzame, gotovo le pozdravljal z veselim srcem"!
In temu umovanju nevarnega našega protivnika ne pridete do živega z ugovorom:
Saj ima država itak v tem oziru vso oblast naj tedaj vsaj plača od nje in za njo! Ne tako, naše ljudsko šolstvo, kar zeva po pre-ustroju, tak preustroj, taka reforma mora pred vsem tudi meriti na to, da se znamenitemu temu delu narodne izomike osigura prostost od birokratskih spon, sveži zrak avtonomnega razvoja — ta zvišeni cilj pa se nikakor ne dd doseči, ako se ob jednem potom gmotne udeležbe opravičuje in vtrjuje državni vpliv.
Sicer pa kaže uže površna ocena državnega proračuna za 1. 1904 da, bi kranjski učitelji morali čakati še mnogo mnogo let na zboljšanje svoje materijelne eksistence, ako bi isto zavisno bilo od državnih doplačil. V tekočem letu je proračunjena državna potrebščina na ogromno svoto okroglih 1.735 milijonov kron. In za ljudsko šolstvo odpade od teh skoraj neštevilnih milijonov za vsa kraljestva in dežele avstrijske niti 400.000 K ne ! Osobito Kranjski namenjen je prispevek 2.588 K! Navzlic vsej tej nečuveni skoposti napram podstavi narodne prosvete, napram ljudski šoli pa so državna finance dandanes, štirinajst let po odstopu velikega finančnega ministra D u naje w skega, v tako neugodnem položaju, da uže prosti ozir na budgetno ravnotežje absolutno one-mogočuje, z velikimi bremeni za ljudsko šolstvo obtežiti državni zaklad.
Resna razprava o perečem vprašanju zboljšanja učiteljskih plač tedaj z eventualno-stjo državnega pokritja d o t i finih troškov niti računati ne more.
Morda se mi je posrečilo, v dosedanjih člankih dokazati, da nas niti jeden izmed nasvetovanih potov ne dovede do zaželje-nega cilja. Ali potreba, nemudoma in brez odlašanja na pomoč priskočiti učiteljski bedi na Kranjskem, postala je firez vse nujna. Učiteljski naraščaj pri nas g i n e v a, — to je žalostna istina, — in natečaji za učiteljske službe zlasti na Do-
LISTEK.
Begun.
Črtica. Napisal V. S.
(Konec.)
Ej, kako zapeljivo Sumijo valovi in vabijo, vabijo v tihi, hladni smrtni sen. . . Razprostrl bi roki in vrgel bi se ti kalni, mogočni matuški v naročje, da v njenem objemu ugasne žgoči, divji srd, da ona omije tisti gnus, ki mu je napolnil dušo, tisti brezmejni stud prod samim seboj. Zdaj ga je obšla zaveet, kako podlo je ravnal, ko je ukradel svojo kri in moč domovini, da si reši to blatno, ničvredno življenje. . .
In vendar on ljubi to življenje. Vsa njegova duSa se strese ob misli, da bi ga bilo koneo, ko bi razprostrl roke in se vrgel ma-tuški v naročje. — Ljubi ga, čeravno je gnusno.
A Časa ni, da bi čakal in premišljeval. Skoro se začne daniti in tedaj mora biti že daleč proč in sled no sme ostati za njim.
Par korakov od njega sa ziblje čoln njenega očeta. Oprezno se plazi Kostja k
njemu; morda je kdo blizo in bi ga zalotil. Vse tiho; toda priklenjen je z verigo. Rahlo, da pač ne bi zarožljala, tipajo njegove tre soče roke ob njej do kola, odklenil bi jo, spustil se z njo počasi v vodo in potem bi splezal na krov, ravno ko bi odplaval od breg«. Bil bi rešen. Toda kakor bi se dvignil iz črne globine črt in mu šepnil nekaj v uho, mu prešine dušo v tem hipu peklenska misel z zlobnim, nepremagljivim veseljem.
Da, tako stori, maščevati se hoče poprej. . .
Potuhnil se je, plazil s tihimi, mačjimi stopinjami in v trenotku je bil zopet pri hiši. Zašumelo je, ko je segel k strehi po prgišče slame, zasvetilo se je v njegovi roki, in ko je vtaknil goreči šop za tram, se je obliznil plamen in lizal vedno več in svetlejo naokrog. . .
Kostja je tekel k čolnu. Toda v tem trenotku je skočila izpod okna, kjer je stal prej sam, moška postava, krepke roke so ga z železnosurovo silo zgrabile za vrat in se ga oklenilo za hip, potem ga je vrglo ob steno, da je odletel nezavesten z
razpostrtinoi rokami nazaj in padel z obrazom na blatna tla.
Tisti znani, mehki glas pa je zakričal: »Batjuška, Vasja! Vstanita! Nekdo je zažgal, vstanita, gori-i i! Gori-i i I«
Kmalu je bila noč polna svetlobe, samotna cesta polna tekajočih, splašenih ljudi in zrak poln krika, hrupa in prasketanja gorečega lesa.
Z glasnim pokom so odletavale iskre in deloma ugaSale v blatu, deloma padale v monotonošumeče valove, ki so se oblivali s krvavim žarom.
Klet»e, jok, prepir krik .... vse se je mešalo v nerazločen hrup.
Dva moška pa sta klečala Kostji na hrbtu, vezala mu roki ter ga nato budila, bijoč ga z nogami in rokami v prsi in v
obraz — --
Vas je pogorela in od razletavajočih se isker se jo vnelo tudi mnogo čolnov, ki so vzplamteli na vodi ter sikaje ugašali, ko je zasmoljeni les prigorel do hladnih valov. Niti polovica jih ni ostala.
Čez tri dni so pripeljali Kostjo vsega blatnega, krvavega in razbitega na vozu v
spremstvu orožnikov nazaj v mesto, kjer je bil ves polk že pripravljen za odhod ...
Kostja je bil ves otopel, dasiravno ni mogel več dvomiti o svoji usodi. Neizprosna sodba, ki jo izreka vojaško pravo nad tistimi, ki izdajajo svoj prapor, kedar kliče oar svoje sinove v boj, je v vseh časih enaka.
iSele ko so ga popeljali ven iz mesta, tja, kjer se širi pusta, tuintam prekopana plan, ki služi polku v veibališče, mu je začel pretresati ude smrten, silen strah, stu-dena groza ga je mrazila, da so se mu tresle noge in da so šklepetale njegove čeljusti. Ker so so mu upogibala kolena, sta ga držala dva tovariša pod pazduho ter ga vlekla naprej. Toda nista imela sočutja ž njim, in zdelo bo jima je, da skrunita svoje roke, kakor bi se dotikala nečiste živali . . . Zakaj tisti Čas je bila obšla ves narod, vso krepko, silno, oboroženo mladino ena sama sveta in ponosna misel, ki je razplamenila njihove dušo, kot solnčni žar; »V boj in smrt za oarja in domovino!«
Dospeli so. V vlažni zemlji jo bila izkopana tesna, globoka jama in sveža, mastna
enjskem kažejo jasno, da bodo lepa nova šolska poslopja, z neznanskimi žrtvami sezidana od strani v to primoranih siromašnih šolskih občin, kmalu stala prazna in zapuščena, ker — učiteljev ne bode več dobiti! Slabo bi sedaj vršil svojo nalogo, ako bi, omejivši se na zgolj negativno oceno uže storjenih nasvetov, opustil svoje lastne koncizne predloge glede tega prezna-menitega predmeta. Namen prihodnjim člankom, koje objavim pod specijelnimi naslovi, bodi tedaj, razkazati one vire, po katerih bi vojvodina Kranjska zadobila zmožnost, učiteljske plače primerno zvišati in to brez občutne po-množitve deželnih naklad.
Na Kamnu, julija 1904.
Fran s u k 1 j e.
Umor ministra plehveja.
Kakor poročajo iz Peterburga, bo vsi dosedanji poizkusi, da bi zaslišali Plehveje-vega morilca, ostali brezuspešni. Bali so se, da morilec vsled ran umrje, ker je imel zelo možno mrzlico. Prva operacija ni bila prav dobro izvršena in zato so poklicali k njemu Se znanega kirurga Bablova. Zločinec je sedaj izven nevarne sti. Bablovu je mori lec izpovedal, da je Rus, ljudskošolski učitelj ia deželni statistik, star 26 let. Hudodelstvo kot tako obžaluje, a ravnati ni mogel drugače. Na Bablova je naredil utis, da ni preveč inteligenten. Upajo, da bode nao goče morilca prenesti v Petro-Pavlovo trdnjavo. Mož, ki je bil aretiran v čolnu na Novi, kjer je vrgel v reko bombo, je pri prvem zaslišanju izpovedal nekaj. Upajo, da v kratkem izvedo tudi ime napadalčevo. Ko likor je dosedaj znano, je napad povzročila prekucijska strtnka. Napad je bil nad vse dcbro pripravljen. Prijeli so veliko število sumljivih oseb. Mož, ki bo ga prijeli na Nevi v čolnu, je Žid, dokaz, da so z napadom židja v najožji zvezi.
Napad na Plehveia prevladuje še vedno vso mednarodno politiko. Vse sluti, da to ni zadnji napad. Brezdvoibeno bodo poskušali z vso silo zatreti na Ruskeoo orekucuhe. A take, kakor doslej, tudi na Ruskem ne more ostati. Absolutna država je le mogoč«, ako je mogočna tako, da povzroča bojazen. Ruska avtokracija se je pa izkazala zadnji čas slabo v diplomatiškem, kakor tudi v vojaškem oziru. Rusija še najbrže ni zrela za ustavno drž3vo po vzorcu zahodno in sred-nje'evropejskih držav, a potrebne bodo ruskim razmeram prikladne premembe.
Listi trde, da bode najbrže icnenovan Plehvejevim naslednikom grtf Aleksij Pav-lovič Ignati)ev. Rojen je bil leta 1842. in je sluiil začetkom pri ruski gardi, polkotnik je pestal leta 1873. Lata 1883 je zapustil vojno službo in bil imenovan generalnim guvernerjem v Irkutsku. Pomočnikom ministra za notranje zadeve je bil imenovan leta 1889., a med potom v Peterburg so mu vročili odlok, po katerem je bil imenovan generalnim guvernerjem v Kijevu. Na tem svojem mestu si je pridobil kijevsko prebivalstvo s svojo dobrotljivcstjo. Imenovanje Ignatijevo bi pomenilo premembo notranje politike na Ruskem.
Po poročilih iz Peterburga Plehvejeva smrt ne bode povzročila preaaembe sistema v ruski notranji politiki. Merodajni kregi ne bodo prekucuhom ničesar popustili. L naj večjo previdaostjo bodo zasledovali zarotniško
zveze. Merodajni krogi so mnenja, da je zveza med zadnjimi umori.
Bomba, s katero je bilPlehve umorjen, je bila napolnjena z najmočnejšim razstrelivom in s podkovskimi žeblji, katere so na-šli po napada. Učinek je bil strašen. Deli Plebvejeve kočije so zleteli celo v drugo nadstropje varšavske gustilnice. O nameravanem napadu je bil Plehve brezdvojbeno poučen. Zadnje dni je bil, kakor pripovedujejo njegovi znanci, umorjeni minister zelo pobit. Naznanilo, da pride v Rusijo več anarhistov, je vzbudilo v ministru slutnjo, da hočejo izvršiti sedaj na njega napad, ka terega jim je preprečil pomladi slučaj.
Na carja je poročilo o Plehvejevi smrti naredilo velik utis. Car je pričakoval ministra in je slugi naročil, da naj takoj sporoči, ko pride Plehve. Ko je čez nekaj časa k carju prišel general Heaae, je car vprašal: »Je-li že Plehve došel?*, nakar je general odgovoril: »Ne, veličanstvo, Plehve je mrtev.« Car ni cel dan potem z nikomur go voril.
Sa predno je došla Plehvejeva družina, so morali krsto, v kateri je umorjennc ležal, zatvoriti na carjevo povelje.
V Genevi so policisti opazili skrivnostnega tujca. Izkazal Be je, da je ruski tajni policist, ki je nadzoroval kongres ruskih ni hilistov v Genevi. Kongresa se je udeležilo 50 do 60 nihilistov in je trajal pet dni in pet noči. Kongres so zaključili, ko je doSlo poročilo o Plehvejevem umoru. Kolikor je javnosti znano, so nihiliBti sklenili, v Rusiji razširiti prekucijski oklic.
Rusko-japonska vojska.
Rusi sa dosledno umikajo. Iz stavka v Kuropatkinovem poročilu, du ne ve, kaj sa je zgodilo z najskrajnejšim njegovim demim krilom, so pričeli židovski listi silen vrišč, da je Stackelbergov oddelek od Japoncev obkoljen in da se ne bo mogel rešiti. Te želje se pa menda ne bodo uresničile.
Dobili smo še naslednje brzoiavke:
Pariz, 2. avgusta. »Teraps« poroča iz Hsjčene: Tri dni že Japonci neprestano napadajo Ruse južno in južno-vzhodno od Hajčena. Dne 3 1. julija sta napadli dve diviziji s 60 top o vi Simučen ter se ga naslednjega dne zvečer polastili. Rusi so se umikali počasi in streljajo. Japonci imajo baje sedem divizij, ve činoma same krepke nove čete in močno topništvo. Vreme je lepo.
Berolin, 2 avgusta. »Bari. Tgblt * poroča iz Ljaojana: Glavne čete ruskega desnega krila se zbirajo pri Kajčenu. Radi tega je tain vsak dan več prask. Dne 31. julija se je vršila ljuta bitka na levem krilu tega kora, katerega hočejo Japonci očitno ločiti od ostale armade.
N j u č t a n , 2. avgusta. Včeraj zjutraj so slišali od Kavkina močno streljanje, ki se je popoldne vedno bolj približevalo. Iz tega sklepajo tukaj, da so se morali ruski oddelki umakniti pred drugo japonsko armado proti DašiSsvu.
London, 2. avgusta. Kakor poročajo z bojišča, je Kuropatkinov položaj zelo kritičen. Po zadnjih Kurokijevih zmagah stoji Kuroki le pol dneva oddaljen od Ljaojana.
Port Artur.
Vesti, da so Japonci opustili naskoke na Port Artur in da ga bodo skušali vzeti z dolgotrajnim obleganjem in izstradanjero, pač
ne bodo resnične. Rusi v Port Arturju imajo Se vedno zveze s Kitajsko, dokler pa imajo zveze z morjem, toliko časa jim posebno ne bi škodilo mirno japonsko obleganje.
Iz Daljnega poročajo, da so Japonci postavili težke topove na višine za hrbtom Port Arturja, odkoder obvladujejo mesto. V Tokiu so prepričani, da bodo Japonei trd njavo dobili vsaj tekom enega tedna in pol.
Iz Tjencina pa poročajo: Novi prišleci iz Port Arturja pripovedujejo, da sd Japonci še pet milj oddaljeni od mesta in da je ves prostor pred mestom podminiran. Druge vesti pravijo, da je japonski naskok preteklega tedna bil brezuspešen in da hočejo Japonci vzeti trdnjavo sedaj le z artilerijskim ognjem.
Rimski listi poročajo, da so mnanje utrdbe Japonci že vse razdrli in da od sobote dalje bombardirajo notranje utrdbe, mesto, luko in ruske bojne ladje. Rusko brodovje baje niti ne odgovarja.
General Keller mrtev.
Rus
f K e 11 e r.
Berolin, 1. avgusta. »Beri. Tage-blatu poroča iz Peterburga : Na vzhodnem krilu je napadel Kuroki kor grofa Kelerja 31. julija pri Čavuanu ter skušal obiti Ruse. V boju se je Keller preveč nribližal sovraž nim baterijam ter bil ubit. Boj se nadaljuje.
General Dragomirov o položaju.
Peterburg, 1. avgusta. General Dragomirov pišo v vojaškem listu »Rasvje-čik« : Japonci bržkone nimajo drugega namena, kskor polastiti se Ljaojana in Port Arturja. Za to vojsko jim to popolnoma za došča. La ako se popolnoma polaste Ljao-tuna in sklenej > s Kitajci zvezo, bodo lahko nadaljevali vo)skc, kajti le Kitajska more Japonca zalagati a konji in drugimi potrebščinami.
Izjava ruske vlade.
Peterburg, 2. avgusta. Vladni razglas pojasnuje zadevo »Malacce« ter dostavlja, da se oprostitev parnika na pojasnilo angleške vlada na sme razlagati, da ruska vlada ne bo več pošiljala svojih križaric, da ovirajo dovažanje vojnih potrebščin na Japonsko.
Inkav.
Tokio', 1. avgusta. Japonska vlada je sklenila, Inkav odpreti trgovini.
Francoska nevtralna.
London, 2. avgusta. »Standard" poroča iz Kijeva: Neki pred kratkim vpoko jeni član ruska diplomacije trdi, da je dobil gret Lumbsdorf ored dvema mesecama naznanilo, da se Francija ne bo niti direktno niti indirektno vmešavala v kak boj za Mandžurijo. Drugače bi bilo, ako bi prišle v nevarnost meje ruskega carstva. Obe stranki se sedaj borita na tujem ozemlju, toda Francija bo nevtralna tudi, ako se to razmerje kaj izpremeni. O tem sta dogovor jeni Francija in Anglija.
ilovnata prst je ležala v grudah in gručah okreg nje. O 3 jami je bil zabit kol in tja bo ga postavili.
Solnce je prodiralo jutranjo meglo in vedno modrejši je postajal v njegou luči vseširo>.i razpeti, čisti azur. Žarki as padali Kostji v oči in mežikal je, ker se mu je bleščalo. Kakor mrzlica ga je pretresal bla zen strah. Par hipov ša in vse se bode končale, kroglje mu bodo prodrle srce in umrl bo, umrl, ah, umrl! . . .
Tulil bi, tako divje bi zakričal, gori do nebes, do solnca, proklel bi njegovo zlato luč, ki mu danes ugasne za vedno ! Toda nobeden glas ni prišel iz njegovih prsi; hro-pel« so in Be vzdigalo in pokale od napora, toda greza mu je tiščala grlo in jezik mu je bil kakor otrpel.
A zdaj je pristopil mlad vojak; bil mu je podoben, kakor slika v zrcalu; njegovo telo je bilo nagubano in njegovo Blisnjene ustnice so podrhtevale, toda mirno in trdno so zrle njegove oči .in roka se mu ni tresla, ko je zavezal Kostji oči z belo ruto.
V tem hipu pa je obsojence z naporom vseh sil premagal tisto smrtno grozo, ki mu je davila vrat in pretresljivo nečloveški, ka-
kor ranjeni živali, se je iz dna njegovih prH iztrgal krik :
»Farna, brat moj . . . Fomu . . . tudi ti me hoCeš moriti!«
Kakor blisek je šinila Bkozi vse glave in vse duše ena in ista strašna, neverjetna misel . . .
Stotnik je obrnil konja k vojaku in mu dejal z glasom, hripavim od tiste misli in sočutja :
»OJstopi, tudi devet jih zadostuje!«
Toda s hladnim ponosom se je vzravnal prostak, dvignil desnico k senčniku svoje čepice in dejal mirno:
»Prosim, vaše preblagorodje, da smem ostati !«
Nato je stopil trdnega koraka v vrsto nazaj. Deaetorica, ki je stala pred obsojencem, je bila zopet popolna.
Z rezkim glasom in golo sabljo v roki je dajal poročnik zaporedoma povelja . . . .
Desetero tistih groznih, neizprosnih cevi se je dvignilo kviško in nedolžni solnčni žar se je veselo cdbijal ob njihovi gladki siv-kastosvetli površini . . .
Za hip smitna tišina . . .
/•Pali!« je zadonel poročnikov glas.
Kakor en sam strel se je raztegnila salva v čisti jutranji zrak, in desetero bliskov se je zasvetilo skozi redki dim. V tem trenotku je skočil begun kvišku, krčevito raskrilil roke in padel vznak na nasuto ilovico.
L"3 malo se je še zganil in potem nič več.
btotnik se je sklonil nad njim in pogledal. Slabo so sa bili pokazali strelci. Prsi mrliča ao biia vsa razbita od krogolj, ki so zadele ena tukaj, druga tam ; le ena sama jo šla ravno skozi srce ... in stotnik ni dvomil, katera da je bila . . .
Foma je stal mirno, nepremično na svojem mestu. Niti ena mišica na njegovem obrazu ni trepetala.
Z lopatami so porinili truplo v jamo ; pljuskom je brizgnila kviiku voda, ki sa je bila nabrala na dnu, in kmalu se je kopičila tista sveža, mastna p"t nad gomilo, kateri ni bilo prostora na sveti njivi.
Veselo je sijalo solnce in med ropo-tanjem bobna jo odkorakala stotnija na kolodvor, kjer se je nebrojna množica poslavljala od odhajajočega vojaštva . . .
Nemška prlnoa na bojiiSn Potsdam.
Princ Friderik praski ie odposlan v rusko glavno taborišče in princ Karol Anton Hohen-zollernski v japonsko glavno taborišče.
Ruska vojaka v Mandžuriji.
Ruska vojska v Mandžuriji se mnoii od dne do dne. Dne 12. julija so uvagonirali 5 sibirski kor v Evropi; temu je sledil 6 kor. Te dni smo čitali, da so uvagonirali dne 22. m. m. en polk prvega kora, dne 24. pa drugi polk istega kora. Torej v desetih dneh d vb kora. A poročevalec »Beri. Tageblatta«, Galke, je trdil, da so poprej če živahneje prevažali. Računajmo nizko in denimo, da so teh net mesecev prevažali povprečno le po 1500 ljudij na dan 150x1500 bi znašalo 225000 mož. Japonci pa se ne bodo več množili! Nasprotno: ker so že dosegli kul-minaeijo, Be mora njihovo število po naravi le manjšati.
'Japonska kultura.
Znani vojni dopisnik Nemirovič Dan-čenko pripoveduje o nastopnem groznem prizoru: Opozorili so me na neki mali prostor. Solnce je igalo silno, da sem Bi opekel roko, ko sem prijel za bajonet, ki je stal v piramidi. V bližini sem zapazil veliko plahto, ki je pa imela grbo. Izpod plahte so segali štirje pari nog, dva para Bta bila v čevljih, dva bos«. Te poslednja noge so bile trde, otekle. Plahta je pokrivala nekaj groznega. To sam vedel, a vendar me je gnalo, da bi videl. O kolo so stali vojaki razkavih zaprašenih obrazov. Elen kozakov me je povabil, naj pogledam in solze so mu zalile oči. Grozen ja bil prizor, ko smo vzdignili plahto. Tri mrtva trupla s 3 imela še obveze, kakor so jih nadeli zdravniki in po katerih je bilo zpoznat), da so bile rane le lahke, da so bili vcaki le lahko ranjeni da bi bili kmalu ozdraveli. Ali imeli so še druge rane. Obrazi, ustnica pokrite s strjeno krvjo, na enem brada presabljana, na vseh kolena razbita; na prsih karakteristične rane, verna slika japonskih bajonetov v prečni prerezi. Nekatere rane, ki so bile še čista, so pričale, da so bila prizadeta že mrtvim vojakom. In kakov je bil izraz obrazov mrtvecev 1 Kako plašen, mučen!
Navadno ae ne veruje takim vestem. Pripisuje se jih pretiravanju korespondentov. No, v tem slučaju ni možno tajiti. Muče-nike ao f itograf rali. Pozvani so bili zdravniki in tuji vojaški poob'a$fiencfi. — Po natančnem ogledu je bil sestavljen zapisnik. Na ogledovanju so na enem truplu kon-Btatirali 28 ran, razbita kolena, razsekana prša. Na drugem truplu so konstatirali 16 ran. z^pisr^k so podoisuli don J. de Bourbon, polkovnik Šamiho, francoski, amerikanaki in menda tudi švicarski vojaški agent.
Na morju.
Berolin, 2 avgusta. Iz Tokia poročajo : Kakcr poroča admiral Togo, sta Be v boju 24, julija potopili d<?e ruski torpe lovki.
Pri zadnjem napadu je bila poškodovana neka japonska torpedovka in štirinajst mož ubitih.
N j u č v a n , 2. avgusta. Japonci so pripeljali sem dve torpedovki. Bojne ladje so odplule proti Port Arturju.
Berolin. 2 avgusta. »Lokal Anzei-poreča iz Tokia: Podadmiral H rose poroča, da je bilo 10 japonskih častnikov, ki so polagali pred portarturskim pristaniščem mina, ranjenih od strelov iz neke ruske torpedovke.
Berolin, 2. avgusta. Nekaj nemških tvrdk je sprejelo od Rusije naročilo za oddajo ladijskih potrebščin.
Peterburg, 2. avgusta. Elen Tolstojevih sinov odide na bojišče kot prosto-voljeo.
Berolin, 1. avgusta. »Lokal Anzei-ger« poroča iz Tokia: Tu so zelo v skrbeh
ger"
za parnik »Thea", katerega ie pogrešajo en teden. Boje se, da so je potopil.
Ali ae nima RuBija dovolj vojakov v Mandžuriji ?
Iz Mandžurije priobčuje »Neue Freie Pressa« zanimiv dopis. Nekdo ji poroča iz Harbina, da tja od meseca februarja vsak dan pride 5 vojaških vlakov. V vsakem vlaku je 700 mož, izvzemši seve vlake, v katerih sa vozi arti-lerija. Na dan torej pride tja povprečno 3500 ali 105.000 mož na mesec. Japonci s svojim prodiranjem vedno bolj olajšujejo Rusom koncentracijo. Rusi hočejo do skrajnega tre-notka varovati moči svoje glavne vojne sile.
London, 1 avgusta. Neki tuji trgovec, ki je došel iz Harbina v Čifu, poroča, da je v zadnjih petih tednih došlo tja 110.000 ruskih vojakov. Vsi so bili dobro preskrbljeni in dohajanjo nadaljnih Čet se je izvršilo redno. Seat mlinov melje neprestano in žita jo v izobilju, ker ga Kitajci radi prodajajo in ga Rusi dobro plačujejo. Tudi za ranjence je v Harbinu dobro preskrbljeno. Japonsko vjetnike so odposlal v Tomsk, kjer ravnajo ž njimi zelo dobro Z lleznica deluje počasi, toda izvrstno. Vsakih 10 vrst je napravljena stranska proga, di olajšuje promet.
Priloga 175. štev. „SlovemoaM dn6 3. avgusta 1H04.
Ogrski državni zlbor
je včeraj končal razpravo o proračunu na učnega ministrstva. Poslanec M e l z e r je zagovarjal nemška učiteljišča na Sedmo graškem, katera je napadel poslanec G o 11 Vse knitge, katere rabijo na učteljiščih, so potrjene po ogrskem naučnecn ministrstvu. Zigovarja tudi delovanje Gustav Adoilovega društva
Poslanec T r u b i n y i poziva ministra, da naj nastopi proti razširjenju socialistiških načel med visokošolci.
Po govoru posl. RakovBzkega je govoril naučni minister Berzeviczy, ki pravi, da se nove državne ljudske šole, katerih se vsako leto ustanovi kakih 200, večinoma ustanove v krajih, ker je mažarstvo v nevarnosti. S preosnovo meščanskih šol hoče minister zmanjšati Število inteligentnega proletariata. Velika napaka je, da pade 90% visokošolcev, kateri študirajo pravoslovje. A temu niso vzrok profesorji, marveč to, da je preveč skušenj in pa di)akivse premalo uče in to slasti v Budimpešti. Z-leti je, da bi se dijaki sploh ne pečali s politiko.
Po ministrovem govoru je bil proračun naučnega ministrstva odobren. Zbornica je pričela podrobno razpravo o proračunu pravo sodnega ministra, o katerem je poročal R o • h o n y i. KoSutovec B i z o n y kritikuje po litiko pravosodnega ministra.
Trgovska pogajanja z Italijo.
Avstrijsko poslaništvo * Rimu je dobilo nova navodila iz Budimpešte sa ogrske po verjenike, kako stališče naj zavzamejo glede carine od vina. Iz Vallombrose poročajo, da sta se avstrijska in ogrska vlada sporazumeli v tem vprašanju. O predlogih se je včeraj zaupno razpravljalo z italijanskim ministrom Luzzatijem. Ako je minister s pred logi zadovoljen, bedo predloženi poverjenikom v Vallombrosi. Vsebina predlogov ustreza deloma stališču Italije in zadoščajo za enoletni provizorij.
Hrvaška zastava na Reki.
Iz Za gre ba , 31. julija.
Od leta 1860. pa do dandanes je bilo radi hrvaške zastave na Reki že mnogo pre pirov, dasi ima po vseh zakonih ravno hrvaška zastava pred VBemi drugimi prednost v tem mestu. Toda poitalijančeni R.čani so se razobešanju hrvaške zastave odločno upi rali, in ko so jo večkrat tudi raztrgali in pogazili, ni dotična politična oblast krivcev nikdar kaznovala. Take krivoe je branila predvsem ogrska oblast, kateri je bilo seveda po volji, da se reško prebivalstvo od-tujuje svoji pravi domovini hrvaški. Mažari so zares prišli do gospodstva na Reki po popravljenem besedilu hrvaško - cgrske na godbe iz leta 1868. ter se od tega časa hrvaška zastava ni nii več vila z javnih in dr žavnih poslopij na Reki. Pozabilo se je pri rasnih svečanostih že popolnoma na hrvaško zastavo.
ProSli teden pa se je vnovič pojavila hrvaška zastava na Reki. Povodom obiska amerikanskega vojaškega brodovja v reški luki je razobesil redki guverner baron Ervin Rosner v čast gostom poleg cesarske, ogr ske in mestne tudi hmšio lastavo. To je pa italijanaše tako strašno razsrdilo, da so odklonili guvernerju porabilo k slovesni po jed ni, a njihovo časopis]e je udarilo po Hrvatih in po guvernerju, češ, da je popustil Hrvatom ter priznal, da imajo tudi Hrvati pravico do Reke. Za reškimi italijanaši »o se vzdignili pa tudi Mažari ter najostreje obsojajo ta korak guvernerja in ministra Tisze.
Kdor bere te izbruhe mažarskega napuha proti Hrvatcm ta se mora le čuditi, da je sploh Se mogoče, da med obema narodoma obstoji kakšna pogodba. Mažari ne priznajo nič več Hrvatom obstanka, če se nočejo popolnoma potopiti v mažarskem morju. A tako ne pišejo samo opozicijonalni časopisi, nego tudi vladni, kajti vsi Mažari brez razlike strank so v enem taboru, ka dar je tieba napasti Hrvaško,
Zakaj je dovolil minister Tisza, da sa je razobesila na Reki hrvaška zastava, nam ni znano; guverner Rosner je rekel, da je to storil v čast hrvaškim gostom; po tej izjavi ta zastava na Reki ne bi bila zakonita, a vendar jo je razobesil, seveda po nalogu iz Budimpešte.
Prav radovedni smo, kako se bode opravičeval Tisza, in pa če se bode javil kateri hrvaški poslanec, da brani hrvaško zastavo na hrvaškem teritoriju Če nobeden drugi, bi se mtral iz,aviti pri tej priložnosti dr Pli verid, ki je še pred nedavnim zagovarjal v hrvtišktm saboru Reko ki t »o< nd( mmium« obeh ziruiemh narodov. Pravijo, da bo6e Tisza s Hrvati pravičneje ravnati, nego ie to bilo dosedaj, ker on Hrvate potrebuje. Hrvaško časopisje razpravlja o tem dogodku čisto mirno. Vsi opozicionaini časopisi so prinesli članke, v katerih jasno dokazujejo da je hrvaška zastava na Reki čisto postavna, ker je do zdaj po vseh postavah Reka hrvaška. — Kar je Btoril zdaj Tisza glede hrvaške zastave, bi bil prvi korak k sboljšanju neznos-
nih odnošajev na Reki. Velika večina pre-rivalstva reškega je hrvaška, in vendar v celem mestu ni niti ene hrvaike Sole. Hrvati so jo zahtevali že večkret, toda vse'r| so )tli odbiti. — Zlai je č»s, da pokaže Tis<a svojo pravičnost naproti Hr*at >m.
Drugo pereče vpri šanje je volitev dv< h poslancev za hrvaški deželni zbor, Hrvaška vlada razpisuje prigodnm vsakih volitev isto tudi za Reko. Toda Reka zavrže vselej ta poziv hrvaške vlade ter ne voli svojih po slancev, kar nasprotuje zakonu. Ogrska vlada je to ravnanje reške oblasti vedno odobra vala. Radovedni smo, če se bode tako ravnalo tudi pri prihodnjih volitvah.
Z Balkana.
»Information« poroča iz Belgrada, da gospodarijo v Srbiji še vedno vlad izvoljenei, kar povzroča vladi veliko izdatkov in je odločno v nesoglasju z napovedano varčnostjo. Z«d nji čas je bilo zopet več uradnikov, ne da bi bili na vrsti, povišanih v službi, ker so imeli protekcijo raznih mogotcev. Zlasti slabo je vplivalo imenovanje nekega Ljotiča generalnim konzulom v Solunu. Pravijo, da so zarotniki prisilili kralja in Pašiča, da sta proti svojemu boljšemu prepričanju izbrala Liot d*. Vsled tega pa tudi znatno trpi ugled Srbije
»Bsogradake Novine« poročajo, da so pri Greznidi, ob meji turški, obmejni stražniki streljali na srbske. Turki so na mestu pustili bolgarske patrone, ker so tako hoteli obuditi sum, da so izvrSili napad Bolgari.
Dae 1. t. m. je neki neznan mladenič podpredsednika sobranja v Sofiji, Petkova, udaril s palico po glavi. Petkov je lahko ranjen. Zločinca so prijeli.
Francoska ln Vatikan.
Razpor med Francijo in Vatikauom je gotova stvar, diplcmatiška zveza je pretr gana. Kaj se bode še zgodilo, ni znano. Na obeh straneh bodo počakali, kaj prinese bližnja bodočnost. Nezasedene škofije na Francoskem bodo ostale še prazne. Konkor dati apostolski stolici Francija ne bode preje odpovedala, dokler ne bode zborovala zbornica. O posledicah razpora so sledeča poročila: Papež Pij se je včeraj dlje časa posvetoval z nuncijem Lorenzellijem. Pri francoskem poslaništvu v Rimu so odstranili francoski grb. Kakor poroča neki rimski list, bode Gombes izobčen. »Avanti« poroča, da je avstrijski cesar poslal papežu brzojavko, v kateri ga tolaži in mu zagotavlja svoje sočutatvo. Papež je avstrijskemu cesarju lastnuročno odpisal. Vatikan bode misijonom v orijentu naročil, da naj v prihodnje zahtevajo varstvo od svojih vlad, kar je zna menje, da jo konec konkordata s Francosko. Vatikan je imenoval sedem kanonikov za izpraznjena mesta francoskih škofij.
Ijudovlada Haiti proti tujcem.
Po poročili iz Port au Prince Je pri javnem vsprejemu predsednik ljudovlade Haiti obdolžil tujce, da so zato zvišali kurz menjie in ceno raznih stvarij. ker hočejo strmoglaviti njegovo vlado. Predsednik je naznanil, da bode odredil stroge odredbe za svojo obrambo in namignil na dogodke iz 1. 1804. Naselbina tujcev je zaradi te izjave zelo vznemirjena.
Volitve v generalne svete na Francoskem.
Vladna stranka je pridobila 83 mandatov, vsled česar je veliko veselje v vladnih listih. Naglašajo, da je s tem odobren Combov nastop proti Vatikanu.
Na Srbskem zopet vre?
B e 1 g r a d. Tu se razširja vest, da bo skupščina sklicana, da revidira ustavo. Poostriti hočejo namreč društveno in shodno pravo, da omeje vladi nevarno agrarno in socialno gibanje. Na deželi je bilo aretiranih več sooialist ških voditeljev. Po vsej deželi prirejajo Bocialisti shode.
Razmerje med Italijo in Avstrijo.
»Corriere della Sera" prinaša obširen članek nekega visokega italijanskega gene rala. Značilna za »prijateljske" odnošaje med zveznima državama je vsobina tega članka. Pred vsem se peča s svoječasnim nespora-zumljenjem med Italijo in Francosko, ko je zadnja država zasedla Tunis in so bile vsi« d tega zolo napete strune med Parizom in Ri inom. Italijanska vlada je obračala vso pozornost na to, da je utrdila italijanske pokrajine, ki leže ob franooski meji. A politiški položaj se je preme iil in dane« st« Fran coska in Lalija v prijateljskih odi< ša h, t 'ko da )» i-ki,učeno vsako nasprotje.
Med Italiio in Avstrijo sta pa dve operni točki: balkansko in iredentistiško vprašanje. Prvo vprašanje je bolj važne, nego je drugo. Ako Avstrija danes ali jutri naredi že davno zaželjeni izprehed v Solun in zasede Alba mjo, postane vladarioa Jadranskega morja. Izgubili bodo Italijani svojo dosedanjo trgo vino v teh pokrajinah, katero bode prsvzela Avstrija. ReSitev tržaškega in tridentinskega
vprašanja se lahko preloži na poznejše boljše čase. Zaradi nevarnostij, ki Italiji prete na Balkanu, mora visoko dvigniti svoj kliol Tr pela bode itali anska trgovina in politiški ugled 1'alije, ako zased* Avstrija Atbani|0. Vprašanj o vojski ali o miru ne bode rešeno v Italiji.
Italijani so jeli misliti na nevarnosti, ko je bila skoraj soglasno dovoljena druga že lezniška zveza s Trstom v avstrijski zbornici.
Pri tej železnici niso merodajni politiški krogi v Avstriji upoštevali toliko trgovske politiške potrebe te želesnioe, marveč pred vsem strategiško njeno važnost. Letos sta pa zopet delegaciji za oboroževanje armade in mornarice dovolili 400 milijonov kron. — Znano je dobro, koliko bodo od te svote po rabili za armado in koliko za mornarico. Avstrija nima kolonij in v Jadranskem morju drugega tekmeca, kakor Italijo. Novi izdatki za mornarioo so bili naperjeni proti Italiji.
Avstrijska armada je večja, kakor italijanska; flteje 15 armadnih korov, a italijan ska le 12. In Avstrija je mogočno utrdila mejo proti Italiji za slučaj obrambe, a tudi za slučaj napada je tako pripravljena, da se je moramo bati. Potrebno je, da je pripravljena tudi Italija Naša mornarica nima v Jadranskem morju pripravnih pristanišč. Ta rent ne zadostuje in je tudi predaleč. Benetke potrebujejo prenovljene utrdbe in mnogo min, če hočemo, da bodo izvršile svojo nalogo. Ankona bi zadostovala za po stajo torpedovk s sedanjimi utrdbami. Italijanska vojna mornarica potrebuje novih ladij z večjo hitrostjo in nove torpedovke. Tudi podmorskih čolnov nimamo, ki so ogromne vežnoBti zlasti pri dalmatinskih otokih.
Končno pozivlje general Italijane, da naj pravočasno skrbe za oboroževanje italijanske armade in mornarice.
Angleške namere v Perziji.
»T.fUki Listok" piše, da so Angleži prve dni minolega meseca razobesili angleško zastavo na perzijskih otokih Abumuza in Taub, ležečih v perzijskem zalivu. Na teh otokih je znamenito ribarstvo biserov, od ka terih je dobivala Perzija na leto več milijo nov. Ko je perzijski ministrski predsednik prejel vest o tem angleškem činu, je takoj brzojavnim potom ukazal odstraniti angleško zastavo. Sah je tudi zaukaial, naj se mu poroča o številu čet, nahajajočih se v provin-ciji Korazan. Najbrž se perzijska vlada boji, da Angleži zasedejo Seistan.
Štajerske novice.
š Shod v Dobo vi. PoroSajo nam: Minulo nedeljo je družtvo „Sava« prvokrat zborovalo ob Satli v Dobovi. Na te kraje že desetletja slabo vpliva brežiška nemškutarija, v zadnjem času pa še posebno umazani »Štajerc". Nekatere občine so celo prosile že za nemške ljudske šole. Pri dež. in državnozborskih volitvah so bili Sotelčani pogosto pravi posebneži, ki so vedno volili po receptu brežiških nemškutarjev. Menil bi človek, da so obsotelske pokraiine za nas izgubljene, a shod v Doba»i n»s je prepričal, da bo tud tu v kratkem odklenkalo brežiškemu in „Ši«riarčevemu" gosp darstvu. Velika množ cj kmetov se je zbrala na shodu, ne da bi razgrajali, kakor se je strašilo po Brežicah, ampak da so mirno po slušali govornike in se povsem navduševali za narodno stvar. Bil je res sijajen shod, kakor malo kje. Tudi Hrvatje so se ga udeležili v obilnem številu. Potovalni učitelj g Bele je poroial pred otvoritvijo shoda prav strokovno o vino in sadjereji. G. društveni predsednik, poslanec Ž čkar, je pozdravil zborovalce in nato temeljito poroSal o delovanju dež. in drž. zbornice. Zanimali so zborovalce zlasti podatki o carini na laška vina, o kmečkih stanovskih zadrugah, o novem volilnem zakonu itd, Poročilo o uravnavi Sotle in aave v dobovskem okraju, katero namerava država v kratkem začeti, je zborovalce prav obveselilo. Z ogorčenostjo pa bo zavračali nečuveno početje dež. zbor niče, katera tudi s slovenskimi groši pod pira ponemčevalna društva, kakor »šulverein«, „8udmarko", in zida nepotrebne šole, kakor n. pr. nemško žensko učiteljišče v Mariboru. Društveni tajnik, g. I. Carjak, poroča o namenu društva »Save", ki vabi Slovence brežiškega in sevniškega okraja, da se pod zastavo »vse za vero, dom, cesarja", borč za svetinje naših pradedov. Aijrež iz Brežic je prav pošteno obdeloval umazanega »Štajerca«, katerega n*ki brežiški trgovec v ti sočih iitisih trosi med Ob*otelčane. Marši kateri je pač sklenil, da več ns pogleda tega ptujskega umazane«. Slednjič je z < gnjevitimi besedami potdravil zborovalce hrvaški kmet Nik Kumar iz Vukovega sela ter jih navduševal za narodno delovan|e tu in onstran Sotle. S trikratnim »živio« kli Cdm na sv. očeta in cesarja se je razšla množica vsa navdušena za narodno stvar. Dol Bog, da Be ta navdušenost ne poleže večl
š Ia ioštanjskega okraja nam piše naročnik: Slovenoi v boštanju bijejo težek
boj Imajo simpatije vseh dobromislečih. Ali v tem boju se nekateri poslužujejo sredstev, ki jih moramo povsem obžalovati in ki ne delajo časti povzročiteljem. Dobili so v roke umazano pismo, ki more biti izrodek ne le propalega, ampak očito nen rmalmga člo • eka. Ia to umazanost javno razširjajo po "kra>u s pomn žen mi prepisi tistega pisma. Mi le vprašamo: Komu bo to v k r st? Al: bod. tekraj ratkužili, če kug) raišir|ate? Recimo, da bi ktdo pobral najucna-canejše in najbolj smrdljive cunje, potem pa bi jih na plotu razobešal vsem mimoidočim v ogled, kaj bi vi rekli k temu? Ali se na sosedne tovariše, katerim je ona stvar itak bridka dovolj, ni treba nič ozirati? Ali je to prijateljsko, če se ves stan s tako gnojnico javno obliva? Videli smo omenjeni prepis v rokah oseb, ki bi najbolje storili, ko bi molčali. Ali bi bilo komu ljubo, ako bi kdo vzel v roke gnojne vile? Najmanj pa to početje pristoja „Narodovim« naročnikom in somišljenikom. Kaj imate v onem slučaju pooseb ljeno to, kar „Narod« odobrava? Komur je »Narod« vsakdanja duševna hrana, ta se ne more zgražati nad tem. Globoko obžalujemo dejstvo, a ravno tako tudi sredstvo tega letaka.
š Slovenski shodi na Štajerskem.
V	nedeljo, dne 14. avgusta dopoldne v Šoštanju za vse kraje Šoštanj akega okraja in tudi bližnje kraje drugih soselnih okrajev. Isti dan dopoldne volilni shod v Slovenjem gradcu za ves slovenjegraški sodni okraj.
V	nedeljo, dne 21. avgusta ob uri, ki se še pravočasno naznani, volilni shod pri Sv. Frančišku Ksaveriju za vso-^zgornjo Savinjsko dolino od Mozirja do Gornjega grada io Solčave. V nedeljo, dne 28. avgusta, bode zborovanje na Vranskem za ves vranski okraj, ura se še določi. Prvo nedeljo v septembru in sicer dne 4. septembra bode g. Ferdo Roš z drugimi govorniki vred zboroval v Konjicah in je pričakovati ta dan udeležbe vseh zavednih volilcev tega okraja. Na praznik, dne 8. septembra, je volilni ihod v Žilcu. Dne 11. septembra pride na vrsto Laški trg. Slednjič se priredi še za Celju in okolico velik ljudski shod tik pred volitvami, namreč dne 18. Beptembra.
š Volitve v Teharjih. Prihodnje občinske volitve se bodo vršile v Teharjih za četkom meseca septembra. Teharje so sedaj v nemčurskih rokah in boj za gospodstvo v občinski upravi bode hud, kajti nemčurji delajo na vse kriplje, da si to edino kmečko občino celjskega okraja ob drže. V bojnih sredstvih niBO izbirčni, najljubše sa jim volilne zvijače, sila in pa podkupovanje. Za boj so se jako dobro pripravili po vojniškem volilnem goljufivem uzorcu. (V Vojniku so namreč nemčurji razdelili eno parcelo na kakih 30 kosov med same svoje somišljenike, da jim je bil vsled tega predpisan davek po 2—3 v. Tako so ti posestniki (?!) pridobili občinsko volilno pravico. Opomba ured.) Kljub vsem mahinacijam pa bodo najbrže Nemci v drugem in tretjem razredu propadli.
š Laiki trg. V nedeljo, 31. julija 1.1. popoldne ju oi s« tesno otvorien novi, krasni vrt delniške pivnice. Otvoritve bo se udeležili narodnjaki z Laškega, Hrastnika, Tr bovelj, jako mnogoštevilno iz Celja in od drugod. Vrt je bil tako natlačen, da ni bilo poznim gostom mogoče dobiti prostora. 'Za zabavo so izborno skrbeli: celjska narodna godba, dalje domače pevsko društvo in pevski zbor celjskega delavskega podpornega društva. Govorili so razni govorniki, med drugimi tudi kandidat za prihodnje deželno-zborske volitve iz splošne kurije g. Ferdo Roš, ki je navzoče povabil, da pridejo mnogoštevilno na njegov volilni shod Navdušenje je bilo po vsakem govoru velikansko, zlasti po pozdravnem govoru domačega g. kaplana B o z i n a. Zabave ni motilo kaj druzrga, kakor neki od laških nem-čurjev najeti škripači, ki so s svojo godbo (?) ravno med igranjem narodne godba mimo prikorakali in neusmiljeno škripali. Zanimivo je. da ista zastava, ki je povodom birme laške nemčurje tako bodla v oči in jih razburjala, pri vrtni slavnosti ni imela na živ čevje nemčurjev več istega učinka, nego je čisto mirno plapolala z visokega poslopja. Vzrok temu miru je bilo najbrže veliko število slovenskih korenjakov, ki so bili pripravljeni vsako žaljenje naše trobojnice pre prečiti.
š Cadramlje Tu so minolo nedeljo Blavili peto obletnioo posvečevanja veličastne nove cerkve. Ob tej priložnosti je p. n. g. župn'ka in konzistorijalnega sveto valca Jurija B-<zenšeka obiskal bivši tovariš knezi ŠKcfi ski svetovalec p. n. p. E m e r a n b 1 a n d e r, admontsk' benediklmt c od Sv. Prtra pri Radgoni. Pridigal je gosp. B e 7. e n š e k , p-tem pa sv. nnašo popeval p. E m e r a n. Tako se je k ja»m slavnosti cerkveni pridružila ši osebna in zssebna gospoda, ki sta obenem slavila 4 0 l e t n i c o duh o v n i š t v ».
š fclatomainlkov ima škcfija mariborska sedaj šestnaiBt, med njimi dva letošnja, namreč gg.: Petan F r a n o, žup
nik dosluienec pri sv. Venceslavu in Gradišnik B e n k o, frančiškan v Brežicah. Za sledeče leto 1905 pridejo v tem oziru na vrsto gg.: Horvat Josip, Korošec Mihovil, W u r z e r Matija. Kandi data za bisernomašnika pa sta gg.: L o • r e n č i č Franc, Stranjšak Mar t i n. Dal Bngl
š Na Skomre pri Konjleah so dobili poštni nabiralnik, po trikrat na teden, oskrbljuje ga g. učitelj.
š Umrla je v bt. Juriju ob južni žel. gospa Karolina I p a v i c , soproga občespoštovanega g. dr. Gustava I p a v i c a, znanega s'ovp"skega skladatelja.
š Nemški sodnik xa slovenski okraj. Za sodnika v Gorenji Radgoni je imenovan sodni adjunkt Viljem Kron-a a s e r v Slov. Bistrici.
š Imenovan je za adjunkta sod. av skultant dr. J. P r e m S a k za Laški trg.
š V kopalni banji utonila. Iz Ptuja poročajo: Gostilničarjeva hči Marija V račk o je imela epileptičen napad. Nezavestno so jo položili na posteljo in pustili samo. Dakle je padlo s postelje v poleg s vodo napolnjeno kopalno banjo in utonilo.
š Pred očmi svojih sester utonila je v Sjtli 15letna Marija D r e n e k is Stare vasi.
š Ogenj je posestniku Janezu Košarju v Terbtgo\ch napravil 6920 kron škode. Ogenj so povzročile nezadostne priprave parnega mlatilnega stroja. Mašinist Mihael Kočar j« radi tega pobegnil na Odrsko.
š V Mariboru je umrl veleindustrijec Ludovik Franz v 60 letu svoje dobe. — V Mariboru je umrl 87letni umirovljeni postni raznašalec denarja in hišni posestnik Martin R a k o n i g
s K protestantizmu je v Mariboru tekom mes ca julija prestopilo 17 oseb.
Koroške novice.
k Slovanske vzporednice v Sleziji in koroški Nemci. NLmšao iiudsao diu štvo za K rodno je v svoji seji dne 1. t m. pod predsedstvom poslanca Djberniga sprejelo sledečo resolucijo: Društveno načelništvo •se pridružuje izjavam drugih korporacij proti nezaslišanemu izzivanju Nemcev v blezji z ustanoutvijo slovanskih vzporednic na nem ških učiteljiščih. Nemci v Sleziji naj bodo prepričani, da bodo svobodomiselni koroški Nemci najstrožje nastopili proti vladnim na redbam v korist Slovanom. Društfo pričakuje, da bode parlamentarna zveza nemške ljudske stranke nastopila brezobzirno proti vladi. Društvo ugovarja da bi se poslovanje razširilo na pouk na Koroškem in bi se utrakviziral pouk na učiteljišču v Celovcu. Kakor vidimo, slikajo koroški Nemci na steno vraga, katerega ni. Pač imajo koroški Slovenci popolno pravico zahtevati za svojo deco popolne slovenske ljudske šole in tudi slovenski pouk na učiteljišču v Celovcu. Ntmci se bodo morali tudi na Koroškem s časoma privaditi, da imajo njihovi slo venski rojaki pravico do slovenskih šol. Dovolj so že ponemčili staroslavni slovenski Gorotan, in čas je že, da dobi S ovan, kar mu gre po pravici! — Tudi drugod Nenrc sklepajo „osoljene izjave" proti slovanskim vzporednicam v bleziji. Tako je čutil potrebo izdati tako izjavo odbor nemškeg* ljudskega društva za traunsko okrožje na Gor. Avetnj skem in v Svitavi na Moravskem je napo vedovai pnsUnec Albruht vladi hud boj.
k Podjunsko narečje, ki je jako zanimivo, a <iu tnalu pretkano, preiskujejo nekateri gospodje. Radovedni smo na uspehe; do zdaj je samo rajni dr. V. Oblak pisal nekaj o tem narečju, a poznal ga je bolj poviftni.
k Na pliberškem kolodvoru še vedno ni uradnua ki bi bil zmožen »loven skega jtzika. Ravno te dni je moral neki gospod plačati ka en, ker ni dobil ca slovensko zahtevo voznega listka. In ta gospod uradnik je toliko v sok, da niti pritožne knjige ne da, če jo kdi zahteva. Naiboljše bi bilo, če bi slov. občine pliberškega okraja uradno se pritožile na ravnateljstvo juine železnice. Slovenski župani, (glasite sel
k Zakaj ne govorijo slovenski? Večkrat se ouiejo pritožbe, da v gost lnsh v Celovcu in drugod na Koroškem nečejo govoriti slovenski z bolj omikanimi gosti. Krivi pa smo večkrat sami, ker se jim po smehujemo, ako govore v svojem narečju Nedavno sem vprašal neko natakarico, zakaj se sramuje govoriti slovenski. Odgovori mi: »Če sem govorila slovenski, pa so se mi gospodje posmehovali, ker ne govorim po pisavi. Kaj morem jaz za to, ker se v šoli nisem boljše naučila«. Tudi to dejstvo osvet Ijuje korrške šolp.
k Ob Klopimkem jezeru je letos nad 300 tujcev. Veliko je med njimi Dunajčanov. Želeti bi bilo da bi se pota v okolici bolje zaznamovala in napravili dvojezični kažipoti, sicer se lahko človeku pripeti, da gre okrog in okrog jetera, predno ga najde. Kaj pa če bi se planinsko društvo poprijelo te misli?
k Mestno župnijsko oerkev v Ca lovcu ravnokar popravl|«]o. Osnažili jo bodo od snotraj popolnoma. Slike iz leta 1761 se
bodo omile in izpopolnilo. Zadnjikrat je bila cerkev prenovliena pred 40. leti.
k Katehetom na meščanski šoli v Ve-likovou je imenovan č. g. France Las ser, kapelan v Tinjah
k Ia St. Jakoba v Rožu Dne 28. ju lija smo spremili ob lepi udeležbi ljudstva k zadnjemu počitku posestnika Ivana Sarajnika, iskrenega rodoljuba, umnega gospodarja in skrbnega očeta. Mnogo let je bil občinski odbornik. Ker je užival pri ljudeh vsestransko zaupanje in spoštovanje, je slovenski stranki mnogo koristil Sprevod je vodil tukajšnji rojak, fi. g. Zeichen, provizor v Čr nečah. Poleg domačih dveh gospodov je stopal pred krsto tudi sin rajnega, Ivan Seraj-nik, kaplan v Prevaljih. Slovenska požarna bramba, kateri je bil rsjni podporni ud, Be je udeležila pogreba korporativno z godbo, obč. odbor pa po zastopnikih z županom. — N. v m. p.l
k Toča je dne 28. julija pobila v pli-berški okolici. V vaseh Blato, Setina, Replje in Rinkele je ajda popolnoma UDičena.
k V Pliberku je bil 29. julija veli-čaaten pogreb. Pokopali bo starega grofa Ja neza Douglasa Tburn - Vallesassinna. Umrl je na svojem posestvu v Guštajnu.
k Zagrebški nadikof dr. Jurij P o • s i 1 o v i č je dospel v beljaske toplice, kjer se zdravi. Tja je prišel tudi želez, minister dr. W i 11 e k s sestro
k Tržaški škof msgr. dr. Fr. Nagel se mudi s celovškim škofom na gorskem letovišču »Blatnica« nad Motnico.
Prošnja.
Grozni požar v Podpeči je dne 24. ju-lija napravil veliko škodo. Vačina hiš b cerkvijo in zvonikom leži v razvalinah. Beda je velika. Sliši se jok in stok ter britki vzdihljeji. Trije zvonovi leže molčeč pod staro košato lipo. To povečuje žalost.
Čuje se govoiios, da bi pogorelci vse laglje prenašali hudo nesrečo, da le ni po gorela cerkev. Kedo jo popravi ? Kaj bo ? Od kod pomoč ? Mi, pravijo ponesrečenci, je sami le b pomočjo zavarovalnine ne moremo staviti, ker itak s težavo stavimo svoja stanovanja in poslopja.
Zato zaupno trkam na dobra, usmiljena srca vsegdar darežljivih Slovencev, proseč milih darov za uboge pogoreloe in še po-sebe za pogorelo cerkev sv. Martina v Podpefii.
Dobrohotne darove hvaležno sprejema Zupni urad Dobr£polje.
Andrej Ramoveš
Dnevne novice.
V Ljubljani, 3. avgusta.
Na Velehrad je odpotovala včeraj de putacija slov. kat. akad. društva „Danice« in slovenskih bogoslovoev.
Vojaške vaje ln vročina. Pred več tedni smo grajali, da poveljniki raznih vo jaških oddelkov prav nič ne upoštevajo strahovite vročine in podč moštvo pri vajah čez drn in strn do pozne ure, dostikrat uprav celo dopoludne. Gg. častnikom, ki brez prt ljage poveljujejo svojim oddelkom, seveda to ni posebno težavno, pač pa moštvu, opr tanemu s telečnjaki in puškami, potem pa celo v še vedno moderni opravi — zapeti do brade! — Sedaj je končno cel6 poveljstvo 3. voja z naredbo čt.5791 z dne 28. julija t. 1. ukazalo, naj se z ozirom na neznosno vročino odhod na vaje, oziroma povratek primerno uredi. Menda bo to pomagalo. Pri tej priliki opozarjamo, da bi niti vojni upravi, najmanje pa vojakom, ki so naposled tudi ljudje, ne škodovalo, ako bi se vojaške vaje ob tej vročini — če že ne popolnoma odpovedale, pa vsaj izdatno omejile.
—	Jugoslovanskim umetnikom.
Izložbeni odDor v Boigradu razpisuje na tečaj zn izdelek spomenice, ki se bode raz delila udeležnikom na 1. jugoslovanski umet mški razstavi v Belgradu Ta spomenica bode kovana v obliki novca in velika 60 mm. v prečniku. Na licu (aversi mora biti upodob ljena ideja z ližanja Jugoslovanov pod egido umetnosti s (rimskim napisom »1. jugoslo-venska umetmčka izložba u Beogradu 1904«. Na naličju (revers) mora biti izražena ideja srbskega uatanka z napisom v oiriliai: »U spomen stogodiJnjice srbskog ustanka«. Čr teži morajo biti plastični. Ocena bode po verjena razsodišču za nagrade izloženih del. Nagrade za skice so tri: Prva znaša tisoč dinarov, druga 300, tretja 200. Saioe se mo rajo doposlati do 14. septembra izložbenemu odboru v Belgradu s posebnim znakom, po sebe pa ime.
—	Postojnsko petrazrednioo je v minolem šoiskem letu obiska vato 431 učen oev, in sicer 217 deško v in 214 deklic. Za višji razred je sposobnih 338, nesposobnih 85. Na šoli je poučevalo 9 učnih močij. Tiskano poročilo objavlja običajni letopis.
—	Volitev župana ▼ Clrčlčah.
Dne 1. avgusta je bila v Kranju volitev občinskega predstojništva za županstvo Hraste (Cirčiče). Za župana je bil izvoljen Janez B r o d a r iz Hrastja, za svetovalca pa J a nez Mrak is Cirčič in FrancRoz m a n s Prebačevega. Slava vrlim katoliško-narodnim možem! V edinosti je moč!
—	Sadna razstava bode v Rado v ljici od 17. septembra do 16. oktobra V ta namen grad6 v bližini Radovljice posebno leseno poslopje v paviljonskem slogu, kjer bode prostora do 400 štirjaških metrov. Na-prošeni strokovnjaki bodo na razstavi tudi predavali o sadjarstvu. Obširnejši program objavimo v kratkem.
—	Nov hrvaikl list. V Zagrebu je pričel ishajati dvakrat na »Zagrebački list«.
—	HrvaŠka kadetnaiola. Zagrebški občinski svet je soglasno na predlog občinskega svetnika Timeta zahteval, naj se v Zagreba ustanovi kadetna šola za hrvaško domobranstvo.
—	btrela v okolici. Včeraj popoludne ob 5. uri treščilo je v kozole Franc Kalana vulgo Reboljev iz Guncelj. Gunceljski gasilni oddelek je bil takoj na mestu, prese kal kozolec in gorečih 8 okenj pogasil. Tudi Sentvidski gasilni oddelek je bil takoj na mestu pogorišča. Posestnik je bil zavarovan za 400 K.
—	Za potovanje kranjskih kmeto-valoev v SviOO je doslej naznanjenim 26 oseb. V Ljubljani se zbero udeieženci dne 15. avgusta. Cena železniške vožnje v Av* atriji in v Svioi je za ttetji razred 66 kron, za drugi razred 115 kron, torej skoro polovica navadne cene.
—	Konj ubil kovača. V Zagorju je konj ubu kuvača Jožefa Juvana, ko ga je kovač podkoval. Juvan zapušča vdovo in štiri nepreskrbljene otroke.
—	Mrlič v ognju. Dne 1. avgusta v jutro ob 1. uri je umri v Trstu nagle amrti 39ictni kavarnar Anton Hortis. Mrtvaški oder mu je priredilo po naročilu njegovih sorod niHov pogrebno podjetje A. Zimolo, m to v stanovanju samem. Dne 2. avgusta se je imel vršiti pogreb. Istega dne dupoldne pa, ko sta »varovali« mrliia pokojnikova vdova E »genija in njena teta Karolina Najden, se je vnel »tul«, ki je pokrival mrliča. VeB mrtvaiki oder bil je bkratu v ognju. Ženski sta, to videči, preplašeni pobegnili, klicaje na pomoč. Prihiteli so sosedje in stražniki in kmalu za tem tudi mestni gasilci, ki eo takoj začeli gasiti. Ko so po precejšnjem na poru vendar ukrotili cgenj, je bilo truplo pokojnega Antona Hortisa že popolnoma se žgano.
—	Tatvina za tatvino. Po Gorenjskem se že dalje časa klati yelika tolpa ciganov, katera je v strah in trepet Gorenj cem in pred katero morajo še pri belem dnevu zaklepati vrata. Pretečeni teden so prišli orožniki na Hrušioi na sled tej cigan skl tolpi ter nekatere izmed njih aretirali, in sicer: Martina Coger iz Beljaka na Koroškem, Katarino Hulorovič iz Bovca in pa Miho Huduronča iz Smartna pri Ljubljani. Imenovani so kradn m imeli celo Gorenj sfco v »štantu«. Posradli so vse, kar jim je prišlo pod r ko: perutnino, konje, prašiče, denar itd. Ako io bili Kje prep^deni, pretili so potem ljudem, da jim bodo vse požgali. Dobro bi bilo, take ljudi vtakniti v prisilno delavnico.
—	Avtomobili in slični vozovi postajajo vedno večja nadloga za občinstvo. Peici m vozniki so v nevarnosti, da jih povozi tak nebodigatreba, ki le za zabavo kot besen divja po cestah, koder je vedno mnogo pro meta. Posebno vozniki se opravičeno prito žujejo, ker se jim plaši živina. Zato je pač nujno potrebno, da javna oblast kaj primernega ukrene proti tej vedno raBtoči nadlogi.
—	Logaško tamburaško druitvo „Sloga" priredi v nedeljo, 7 avgusta, na na vrtu g. Lenassija v Gor. Logatcu veselico, katere dohodek js namenjen v prid pogoielcem v Smihelu na Notranjskem. Začetek ob 4. uri popoludne, vstopnina za osebo 40 vin. Na spe redu ve selice je 10 točk, skladbe priznanih glasbe nikov V. Parme, pl. Farkaša, Broža, Sme tane, Vognča, Ipavca in Zajca. Po končane n sporedu prosta zabava. Z ozirom na dobri namen bo preplašila hvaležno sprejemajo. V slučaju slabega vremena se veselica z istim sporedom vrši teden pozneje.
—	Na Ježloi bode dne 14. t. m. slovesno blagosiovljenje zastave tamošnjoga veteranskega društva.
—	Morski volk. Otroci, kopajoči se ob morstiem obrežju blizo Cavcata v Dal maciji, so zapaiili morskega volka. D »a ribica sta ga pobila in vjela. Meril je 2 20 m in tehtal |e nad 100 klg.
—	Poročil se je pri sv. Ivanu v Trstu gosp. Angelj Martelano, c. kr. kun eelist v Podgradu, z gospico Dorko Tro b e c , hčerjo g. Antena Trobca.
—	Demonstraoije v Splitu. Predsednik ruskega dobiodelnega društva, pol kovnik Spiridonovič, se je ustavil za en dan v Splitu. Pri prihodu ga je pozdravil župan in nekaj sto demonstrantov, ki so izpregli
voz ter ga peljali do hotela. Polkovnika Spi-ridonoviča so nosili na rokah med glaBnimi klici na Rusijo, rusko armado in slovansko solidarnost. Na čast gestuje priredila občina koncert na prostem. Polkovnik je nato odpotoval v Dubrovnik.
—	V Črnomlju bo sestanek»so d a 1 i t a t i s s s. Cordis J e s u « za s e m i š k o dekanijo dne 10. t. m. Začetek t^čno ob pol 11 uri dopoldne.
—	Kitje v Jadranskem morju? Pred tekoliko dnevi ao ribiči ii Zdrelca iz Dalmacije, ki so se vozili na ladji proti Kru-narskim otokom, na svoje veliko čudo zapazili na obzorju dva nova otoka. Ko so se jima približali, so videli, da ta dva otoka plavata. Preplašeni so počeli veslati nazaj ter so sa zatekli v bližnjo luko. Drugega dne ni bilo več čudovitih otokov. Ako se ne gre tukaj za kako optično prevaro, bi zamogla biti to kita. In to ne bi bil prvi slučaj v Dalmaciji. Pred nekoliko leti se je en kit približal otoku Pagu.
—	Seno. Iz Gorice pišejo : Seno se prodaja že po 5 kron. Celo starina gre že po 420 krcn.
—	Kres je hotelo zažgati. V Valah pri Vojšfiici je 4.etno otroče užgalo žitno anopje na hodniku, pod streho hiše, tik vrat hleva, polne sene. Da niso bili hitro snopje razmetali in ogenj zadušili, bi pogorelo vse poslopje in morda več hiš. Sreča, da je bila nedelja. Vprašano otroče, zakaj je uigalo, je reklo : »Saj ste tudi vi netli kres na sveti Ivana dan 1«
—	Drevje golo. Po spodnjem Krasu je taka suša, da je tuintam drevje popol noma golo ali rjavo, in po senožetih opaziš hraste z rjavim liBtjem, kakor o Božiču. Ena žveplenka, in v hipu je paša ali travnik v plamenu. — Po več občinah na Krasu so ljudje odlašali z žetjo sena, češ, morda trava kaj porase, ali pa želi so žito, in zdaj nimajo več kaj žeti. Več hlevov je čisto praz nih. Paš : ubogi ljudje in uboga živina! — Upanje je, da bo c. kr. vlada pač v ozir jemala grozovito nezgodo, in datke odbila.
—	V tržaškem »Narodnem domu" je prevzsl g. Fran Doiuičar, gostiluiOar iz Trbovelj, restavrtcijo, kavarno in hotel.
—	Umrla je 27. ju), gospa udova Jo-sipina K r a n j c iz znane Kosovelove hiše v Crničah. — Umrla je v Kranju gospa vdova Amalija Globočnikova, rojena Zemme, v visoki starosti 92 let. Pokojnica je bila mati umrlega notarja in deželnega poslanca Viktorja Giobočnika.
—	Iz Olševka se nam poroča, da ta mošnje kat. siov. izobraževalno društvo pri redi dne 7. in 14. avgusta predstavi, in sicer ob 3 uri popoludne v Mubejevih prostorih : Vspored : 1. „UrbanSmukova ž e n i t e v", burka v treh dejanjih. 2. „S v. Doroteja", igra v treh dejanjih. 3. Salo igra »Č a š i o a kave«. Vstopnina 70, 50 in 30 vinarjev.
—	Izseljevale. Brzoparnik »Kaiser Wilhelm II.« je včeraj, dne 2 t. mes., priplul iz Bremena v New York. Zastopnik te družbe je Edvard Tavčar, Kolodvorske ulice št. 35 — Brzoparnik »La B r e • tagne« francoske p r e k m o r -me družbe (zastop potovalna pisarna Ed. S m a r d a vLiubljani) je od P ui il H*vra dne 16. milja iu srečno do «pd v N w Yjrk dne 23. julija. Vozil je 7 dni in 10 ur.
—	Dezerterjl ameriške eskadre. Z Reke poročajo, da je minolo s boto pred odhodom ameriške eskadre z Reke pri apelu manjkalo 23 mož. Reška policija jih je našla 12 v raznih gostilnah in kavarnah in le po dolgem in mučnem nagovarjanju se jej je posrečilo spraviti jih nazaj na ladje; 11 oseb je pa zginilo.
—	Iz Tržiča. Društvo sv. Jožefa na pravi v nedeljo, 7. avgusta božjo pot k Ma riji Pomagaj na Brezje. Oihod ob 6 uri zjutraj od društvenih prostorov. Sv. mašo bode daroval društveni predsednik. Vsi prijatelji društva dobro došli.
Ljubljanske novice.
Izlet na Bled. Zabavni vlak, katerega priredi železniško uradniško društvo dne 7. avgusta t. I. na Bled, ne bo odhajal, kakor je ponatisnjeno na lepakih, ob 12 uri 25 m. popoldne, temveč istega dne ob 1. uri 19 m. popoldne, pri čemur zlasti opozarjamo na ugodno zvezo s poštnim vlakom, (prihod v Ljubljano ob 12. uri 35 min. popoldne). Z Bleda pride zabavni vlak v Ljubljano ob 2. uri 29 min. zjutraj. Zvečer pri koncertu poje celoku en Žirovnikov mešani zbor iz Sant Vida. Da bode pa tudi »kaj ameba, brez jeze in greha«, vršila Be bode do cela nova, jako zabavna igra, katera se še do zdaj v naših krajih ni proizvajala. Igra se zove: »Tek pomorščakov«. O origineinoati te igre prepričali se bjdo cenjeni obiskovalci naše slavnosti sami. Razvidno je torej, da bode m šel VBakdo, bodisi častilec najlepšega kraja naše mile domovine, bodisi prijatelj ubrane godbe, bodisi ljubimec lepega petja svojo zabavo, in to oni, ki se vozi v tretjem raz redu za K 2 20 v , kakor oni v drugem sa K 3 50 v. Za železničarje in njih rodbine so
že posebno znižane cene. Slavno občinstvo se fie enkrat opozarja, da se pravočasno preskrbi z voznimi listki, ker je Število udeležencev omejeno, ter a* v nedeljo listki sploh več ne prodajajo. Čisti dobiček je na« menjen zdravišču onemoglih želesniških uradnikov.
Poveljnik 3. voja, vitez Sueoovaty plem. Vezza, pride 6 t. m. v Ljubljano, odkoder se odpelje v nedeljo, dne 7. t. m. v Trbiž. Od tam gre mdzcrovat vojaštvo na Koroškem, in najbrže v prvi vrsti posadke v trdnjavicah ob koroško italijanski meji.
Umetniško društvo »Vesna" vabi na do govor vse slovenske umetnine radi belgrad ske razstave v nedeljo, dne 7. avgUBta t. m. S jstBnek ob 6. uri zvečer v Ljubljani, restavracija »Vospernik«, Turjaški trg.
Ljubljanska društvena godba priredi jutri v četrtek na vrtu restavr*cije g. P a n • t i n i j a , GradišSe, društveni koncert. Začetek cb 8 uri zvečer. Vstopnina za člane prosta, nečlani plačajo 40 vin. — V s o b o t o , dne 6 t. m , se vrši velik koncert društvene godbe v hotelu goip. L o r b e r j a pri južnem kolodvoru. Začetek ob 8 uri zvečer. Vstopnina 60 v. za osebo, otroci prosti. Ker je čisti dobitek namenjen za pogorelce v Dobre p o 1 j u, se preplačila hvaležno sprejemal.
Tujci v Ljubljani. Meseca julija t. 1. je došlo v Ljubljano 3581 tujcev; za 926 več kot v prejšnjem mesecu in 1256 več kot meseca julija lanskega leta. 01 teh jih pripada: na hotel »pri S onu« . 875, »pri M»-liču" 667, pri »Lloydu« 452, pri »Južnem kolodvotu" 256, pri »Bavarskem dvoru" 72, pri »Grajzerju« 130, pri »Štruklju« 175, pri „Avstr. c(s«nuB 199, v ostalih gostilnah in prenočiščih 755.
Prepovedana Ijubeznjivost. Kurjač P. L. je v Trnovskem predmestju svojo ženo pre-tepaval in jo udaril z nogo mize po glavi. Pozneje ji je grozil, vsled česar je bil are tiran.
Tatvina. Trgovcu z lesom A. D. je bilo ukradenega lesa v vrednosti 100 kron.
27 oseb v Ameriko je šlo včeraj z ljub Ijanskega južnega kolodvora, med izseljenci so bili štiri oseba iz Beograda.
Umrla je v bolnici Marija Cerar.
Odhodnico so priredili včeraj uslužbenci električne cestne železnice v Ljubljani na čast svojemu vrlemu prijatelju, revizorju g. Janko P e t r i č u. Ob tej priliki se je tudi razgovarjalo o velikih krivic&h, ki se gode v tem podjetju in se tudi sklenilo, skupno postopati za skrajšanje delavnega časa, ki sedaj presega postavne meje in od gtranitev neke nepriljubljene osebe. O tem skoro nekoliko več.
\% brzojavk.
Washington. Zastopnik Panamske ljudovlade je pri Zedinjenih državah protestiral proti načrtu komisije za panamski pre kop. S prekopom bi bila trgovina Paname oškodovana.
Carigrad. Turški minister za unanje zadeve je svojega glavnega tajnika poslal k avstrijskemu in ruskemu poslaniku s prošnjo, da naj odnehata s svojimi zahtevami za zvišanje tujih orožmškib častnikov.
London. »Daily Express« porotfa, da angleški mornariški krogi ne zaupajo Nemčiji. Angleška admiraliteta je nesaupljivo opazovala obisk nemške mornarice v Lervicku. Baje je imelo nemško odposlaništvo le namen ogleduštva.
Razne stvari.
Majnovejše od rasnih strani.
Pleša za reklame. V Parizu so pričele razne tv.rdke uporabljati pleše neka terih mol za reklamna oznanila. — P o 1 k kot tožitelj I« Draždanov poročajo: Sodno razpravo častnikov 1. gardnega polka proti pl. Schlichtu radi njegovega romana »Eratklassige Menschen« sj prestavili na je_ sen, ker je moral pisatelj vsled bolehnosti odpotovati v Karlove vare. — Veliko c e aarke vojaške vaje na Češkem bodo odpovedane, ako suša tekom štirih tednov ne preneha. — Stavka dunaj a k i h voznikov. Radi stavke voznikov je stalo 2. t. m. na dunajskem južnem kolodvoru 80 vagonov s svežim sadjem, vrednega 16 000 kron. Pri stavbah primanjkuje opeke in peska. Tudi tlaka ne morejo delati. Vozniki so popoldne nehali stavkati. Dobili so minimalno plačo 25 K. Danes, 3 t. m. bodo zopet pričeli z delom-Mesarska stavka včikagi. Dne 1. t. m. popoldne so sa spopadli stavkujoči mesarji s policijo; 3000 stavkujočih je šlo skozi mesto ter napadalo nestavkujoče. Ti ao se rešili v neko veliko hišo ter klicali policijo na pomoč. Stavkujoči so napadli hišo z vso silo. Ko je došla policija, poteg nila je samokrese ter pričela streljati. Mnogo oseb je bilo ranjenih. Boj je trajal tri ure. Poslopje je bilo popolnoma porušeno. Končno je zmagala policija ter aretirala mnogo OBeb. Tisoč mož je pričelo
T«l«fon5ka In brzojavu poročili.
Japonsko-ruska vojska.
Tokio, 3 avgusta. (Uradno.) General Kuroki poroča : Naša armada je pr.čela s Bvetlikanjem dneva 30. julija boj proti so vražniku, ki je imel zaseden KuSuliucu in Jankulin, šest milj zahodno od Motienskega prelaza. Oba kraja ležita 25 milj oddaljena od Ljaojana. Pri Jankulinu sta bili dve diviziji s primerno artilerijo. Operac j*5 so se izvršile po prej izgotovljenem načrtu. Pri zahodu Bolnca sta bila oba krila sovražnikova poražena. Ker pa je bil sovrainik jako močan, nam ni bilo mogoče vzeti njegoiih pozicij. Drugi dan na vse zgodaj smo na pad ponovili in posrečilo se nam je sovražnika okolu poludneva prepoditi iz njegovih pozicij. Sovražnika smo zasledovali štiri milje proti zahodu. Pri Yjnkulinu so imeli Rusi 2V« divizije s štirimi baterijami. Napad je bil tudi ondi vspešno Izvršen. Ob solnčnem zahodu smo vzeli glavno sovražnikovo stališče. Oddelek sovražnikov se je tako trdovratno ubiral, da smo morali oatati preko noči v bojnem položaju Dne 1. t. m. Bmo na vse zgodaj pričeli nov napad in ob 7s8 uri zjutraj smo imeli vse višine v oblaBti. O naših izgubah se vrše poizvedbe. Dobili smo veliko število ruskih topov. V teb bojih smo imeli veike težave, ker smo morali iti proti ostrim Bku-laro, ne da bi imeli pripravnega prostora «a artilerijo, poleg tega pa ja bilo vročine 40 stopinj C.
Peterburg, 3. avgusta, (Kar. urad.) Uradno se poroča, da so se ruske čete umaknile iz soteske Jančin, tudi v smeri Saimaci Ljaojan so se Ruai po krvavih bojih umaknili na Bvoje glavne pozicije Ruske izgube so velike. Sovražnik je pričel z najmanj tremi divizijami poiskus obiti levo krilo ruskih čet, katere stoje pri Hajčen u.
Peterburg, 3 avgusta. Poveljnik vzhodnih oddelkov poroča, da so se umak nili proti Lindiance. Včeraj je bil hud boj pri Ljaojanu. Rusi so se vzdržali v glavnih pozicijah ter se nadajajo, ds se jim bode v glavnih pozicijah proti mnogoštevilnejšemu sovražniku mogoče vzdržati.
Tokio, 3, avg. Čuje se, da so Japonci po tridnevnem obupnem boju vzeli Santa-ikav, ki je za brambno pozicijo Port Arturja velike važnosti.
Pariš, 3. avgusta. (Kor. urad.) „Echo de Pariš" poroča iz Peterburga, da Kuropatkin že osem dni pripravlja umikanje ru ■ ske armade v Mukden, katerega je Alekse-jev s štabom že tapustil.
Peterburg, 3. avgusta. Skrydlov poroča, da je kontreadmiral Jessen 20. julija cugarski morski ožini potopil japonsko ladjo »Okašimsmaru«, ki je vozila vojne potrebščine.
Peterburg, 3. avgusta. Admiral Skryd-lov javlja, da je bil parnik »Knight« radi-tega potopljen, ker je vozil vojne potrebščine.
Pariz, 3, avg. Princ Bourbounski ceni izgube Rusov na 4500 do 5500 mrtvih. Na svojemu umikanju so Rusi vzeli ssboj okolu 1000 ranjencev. Kruha jako nedostaja, ker so sklad šia v Vafenkovu bila požgana in ker Rusi niso računali na tako hitri raivoj stvari
Berolin 3 avgusta. Mnogo nemških tvrdk je od Rusije dobilo nova naročila za ladijski materija). V Hamburgu nakiadajo veliki parniki zi 30 milijonov mark v Nemčiji nakupljenth vojnih potrebščin za Rusijo. V Bremnu nakupuje Rusija nove križ&riee.
Pleskarska in v to stroko vštevajoča se stavbena in pohištvena dela ^"ffi
iz mesta in z dežele BRATA EBERL V Ljubljani, Frančiškanske ulice. — Najnižje cene. — Vzorci so vselej na razpolago. — Izvrševanje strokovno zanesljivo in brez konkurence.	13 11-8
.........................................................................................
I i
II i i
II
Mlad mož,
oženjen, 25 let star, zmožen slovenskega, nemškega in hrvaškega jezika, želi sprejeti kako boljšo službo takoj. — Ponudbe pod šifro F. K., poste restante, glavna pošta, Ljubljana.	1291 3-2
Službo gospodinje
pri kakem gospodu duhovniku v mestu ali v kakem župnišču na deželi, kjer ni večjega gospodarstva, želi nastopiti gospodična srednje starosti, izobražena ter vešča v vseh strokah gospodinjstva. — Naslov pove upravništvo „Slovenca". 1290 6—3
Franc Stupica,
Ljubljana, Marije Terezije cesta 1, v Ančnikoi hiši poleg Figovca.
Priporoča slamoreznlce, mlatilnloe, čistilnice, gepeljne, preže za grozdje in sadje, pluge in brane najboljšega izdelka ter samokol-nlco Dalje: Sesalke za vodo jn gnojnico, pocinkane, asfaltirane in svinčeue cevi za napeljavo vode, razne tehtnice z uteži, šiedllnlke vseh vrst, kuhinjsko opravo, nagrobne križe, nakovala, prlvljake, žage, kotle za klajo in žganje.
Portland in Roman-cement, železniške šine in traverze, poljski maveo.
Mizarsko, tesarsko in ključavničarsko orodje ter vse druge v železno stroko spadajoče predmete.
Velika zaloga vedno svežega špe-676 52-15 cerijskega blaga.
II J?
Grenčica
Florian"
in liker
Florian"
II
|| najboljša kapljica 11 za želodec. 1238
........................................um......um..................................
= =
n II
Štiri ali pet boljših
kamnoseških «« pomočnikov

v trajno cerkveno delo, ter enega teri ume dobro resati napise, 1298
ka-
3—L
sprejme takoj
llv-> 1uu -lu
-m
I
Zahtevajte
brezplačno in franko
moj ilustrovani cenik z več ko 600 podobami
ur, zlatega in srebrnega blaga in godbenih reči
Hanns Konrad
tovarna ta ore lil Izvozna trgovina Most it. 955, Češko.
Prava amer. nlk. remontolr-ura s lilclro, « j	.
sluteni ltoskopf patent t trpežnem rutralu mil	O CO.
U Jelenovega usnja z eleg. tcrlžlco I/, nlk- olul	J
lja ln priveskom, komad --—.

v
Uiocenc Čamcmil^
kamnoseški mojster v Celju.
^ Dva pomočnika
zmožna slov. in nemškega jezika v govoru in pisavi, dobra prodijslca za trgovino mešanega blega, sprejmem takoj ali do 15. t. m. J. Kraiovic, trgovina, Jesenice, Gor.
1H02 3-1
~	479 104 40
Anton Presker
krojač v Ljubljani, Sv. Petra cesta
št. IS
se priporoča preč. duhovščini v izdelovanja vsakovrstna
duhovniške obleke
Iz trpežnega In solidnega blaga po nizkih cenah.
Opozarja na veliko svojo zalogo
= Izgotovljene obleke
posebno na haveloke v največji izberi po najnižjih cenah
Dobavitelj aiilform avstrijskega društva ielernlšklb uradnike®
Št. 9640.
Razpis.
1303 2—1
Na kranjski kmetijski
venBktm pcuaom je oddati
šoli na Grmu pri Novem mestu z dveletnim slo-
„Lokal
Aniselger«
Berolin, 3. avgusta, poroča iz Peterburga, da bo vsak čas imenovan za Pldhvejevega naslednika M u r a v j e v.
Meteorologidn®
JPUttna sad k. rjem 306-2 u, arednji sračni tlak 736 0 aia
Caa opa-»vaija
fltamj« biro-»tr». v a«.
Ta«p«» ratufs
oXjm
Vetr.ri.
*
Neb«
•l
a
v
«S
■as
B,
1. t. m. z delom.
— 2 j 9. zveč. | 739 1 | 17 7 | si. sever, j
obl.
I 7, zjutr. | 2. popol J
7402 739 9
17 8 i 27-1
brezvetr. sr. svzh.
111
Srednja včerajšnja temperatura 21-5',
[del. jasno.| norm. 19'7*
vsaj gra se
pet deželnih ustanov
za prihodnje šolsko leto 1904/1905 (ozir. tudi za 1. 1905/1906), ki sa začne die 3. no-
vembra^_^ ^ ^ ustanov imajo sinovi kranjskih kmetovalcev in vinogradnikov, ki so 16 let stari. čvrstegi idravja ter so z dobrim uspehom dovršili ljudsko šolo. Prednost istim mladeničem, ki ostaneio. dovršivši šolo na Grmu, gotovo na svojem dsmu in b d p čali s kmetijstvom, vinarstvom in sadjarstvom.
Učenci z ustanovami imajo hrano, stanovanje in pouk v šolskem zavodu brezplačno, za obleko, životno perilo, obuvalo in za folske potrebščine pa si morajo sami
skrbet^.	. • .
V šolo ee sprejemajo tudi plačujoči in aunanji učenci. P 1 a č u j o č i učenci plačajejo za hrano po 60 h na dan in po 40 K šolnine nš leto ter stanuielo brezpUčn^ v atavodu. Zi vse druge potrebščine si morajo sami skrbeti. Zunanji u5enci (eketarni)tO stanujejo auna] lavoda in plačujejo po 40 K šolnine
na leto.	_	. , . .
Vsi učenci imajo unilormo, ki si jo morajo sami plačati.
H ano je plačevati naprej v mes jčnih obrokih, šolnino pa v dveh letnih obrokih tudi naprej.
Prošnje, avojeročno pisane in kolkovane s kolekom Ka l K., je
kolekom Ka 1 K, je poslati
do 10. septembra t. 1.
vodstvu kranjske kmetijske šole na Grmu pri Novem mestu.
Vsaki prošnji je priložiti rojstni list, izpričevalo o dovršeni ljudski ali kaki višji šoli, zdravniško potrdilo o trdnem zdravju in izpričevalo županstva in župnega urada o lepem
v e d p n j u prosilca.
Prošnji za sprejem proti plačilu jo pridejati obvezno p ismo (reverz) staršev, OEiroma varuha laradi vzdrževanja učenca.
Vs)k preske mora deli ti sprejemno izkušnjo iz slovenskega jezika in iz preprostega računstva. Od uspeha te izkušme je odvisen sprejem v šolo.
Kdaj bo delati upre e od no izkušnjo, naznani vodstvo vsakemu prosilcu posebej.
IMenci ki dovrše šolo z dobrim uspehom, imajo pri vojaščini pigojno pravico le do dveletne' prezentne a'užbe. Ako namreč zadoste svopm vojaškim dolžnostim prvi dve leti brez graje ter dokažejo, da bodo po iistopu iz prezentne službo kmetovali ni svojem »'i svojih »tir&ev domu, smejo na podstavi odredbe vis. c. kr. vojnega miniatr^va z dne 22. julija 1895, štev. 4643, prositi proti koncu drugega vojaškega leta, da so jim odpusti tretje službeno leto.
Od deželnega edbera Kremj^cga
v Ljubljani, dne 27. julija 1904.
o
Ne prezreti!
Kdor želi biti postrežen z dobrim, pristnim blagom pod solidnimi cenami, obrne naj se na že dolgo obstoječo, slehernemu znano tvrdko
Franc Čuden,
urar in trgovec z zlatnino in srebrnino, delničar družbe prvih tovarn „Union"-ur v Ženevi in Bielu v Švici, zalagatelj c. kr. dolenjske železnice, trgovina s kolesi in
šivalnimi stroji
LJubljana, Prešernove ulice, nasproti frančiškanskega samostana. Filijalka: Glavni trg nasproti rotovža.
Posebno priporoča pristne prave, osebno v Švici uakupljene žepne ure, dali« vsakovrstne stenske (pendel) ure z donečim bitjem v krasao izrezanih omaricah
Največja zaloga briljantov, na katere slavno občinstvo posebno opozarja gledš izbere, ker so v zalogi od 25 gld. do čez tisoč goldinarjev, vdelani v različnih oblikah (fazonahj, torej lahko izvolite kaj ugodnega.
Ne pretirane cene!
Dalje priporoča bogato sortirano zalogo v pravem ali china srobru namizno opravo (Besteck), garniture v krasnih skrinjicah, kakor tudi druge iz china srebra izdelane vsakovrstne stvari v najmodernejših oblikah Jako primerna in porabljiva splošna darila.
Ceniki zastonj in poštnine prosti. 265 21
Novomesto!
Novomesto!
itl^INl^J^a ir Pijte -mm I
Klauerjev i
Jriglav"!
najzdravejši vseh likerjev, i
544 150—65 ^
»I^^VI^VlCl
Lepo stanovanje
v pritličju, obstoječe iz treh sob in pritli-kiinami se odda v hiši št 36, Miklošičeva cesta, z uporabo vrta.
Pripravno je tudi za pisarno.
Pojasnilo da AVGUST JENKO, pek; Marija Terezije cesta št. 7. 1296 3-2
0<llil»:ovfiii
z zlato medaljo
na raistavi v Parizu i 1904.
wr n~o vi
hotel m kavarna „MC?lZ".
Slavnemu občinstvu uljudno naznanjam, da sem otvorit svoj novo in moderno sezidani hotel, v katerem so potnikom na razpolago prav lepe, popolno z novo opravo urejene sobe v prenočišče. — Točil bodem fino Puatigamsko pivo, pristna dolenjska ln druge vrste vina. Izvrstna kubinja postregla bodo vedno z gorulmi Jn mrzlimi ukusnlml Jedili. Obenem priporočujem svojo veliko zalogo Puntigamskega piva v sodčkih in steklenicah. — Prodajam na debelo in drobno iz svoje velike zaloge jako fina ln zajamčeno naturna vina od 28 vin. liter naprej. Toči se tudi vsakovrstno žganje na debelo in drobno.
Potnike na kolodvoru sprejemal bode pri vsakem vlaku za moj hotel omnibus „Medved".
Za prav obilni obisk in velecenjena naročila se najprisrčnejše priporočuje
ftoter) Jacoz (3aKae).
Dragotinpuc
tapefnik in preprogar Dunajska cesta št. 18,
izvršuje vsa tapetniška ln dekoracijska dela ter ima v zalogi vse v to stroko spadajoče predmete lastnega Izdelka, 884 12
kakor tudi pohištva prve kranjske mizarske zadruge v Št. Vidu nad Ljubljano.
■
registrovana zadruga z neomejonim poroštvom
•A«\A/VN/V/N«	.	»/NAAAAAA«
lastni hiti l v ujubijani $ v lastni hiši $
švwvwvv«	evvvvvvv«
na Dunajski cesti št. 18, na vogalu Dalmatinovih ulic
obrestuje hranilne vloge po
23 104—61
4
11 0| 2 0
brez odbitka rentnega davka, katerega posojilnica sama za vložnike
plačuje.
Uradne ure od 8.—12. in od 3.-4. ure popoldne.
Hranilne vloge sprejemajo se tudi po pošti in potom hranilničnega urada.
Upravno premoženje kmetsks V r* n ir fiififi posojilnice znaša	^ V4>°4b 4U«
{
stašhran- K 5,089.883-14. "romei K 23,8o6'3o6*40. ssr K 98.238-41.
Varnost hranilnih vlog je tudi zajamčena po zadružnikih. Poštno-hranilničnega urada št. 828.406. — Telefon št. 185
IS
lOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO lOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO
0000000000000000000000000000 G&GGGG&COOOOOOOOOOOOOOOOOOOO
0000001--————————
oooooo ©ooooo
Zahvala in priporočilo.
ooooooooooooooooooooooooooooi
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOi lOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO lOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO:
"~"™B00©0©0:
\oooooo oooooo oooooo
oooooo
oooooo oooooo
000000 ■ooooo ■ooooo ioooooo
000001 pooooi oooooo
Zahvaljevaje se najtopleje za v tako veliki meri tekom polnih petih let mi izkazano zaupanje v kavarni in restavraciji Švlcarija" si usojam p. n. občinstvo vljudno opozoriti na svoje novo podjetje
hotel ILIRIJA
v Ljubljani, Kolodvorske ulice šf. 22
ki ga otvorim v nekaterih dneh popolnoma nanovo urejenega in prosim, da me v takisto obilni meri počastite s svojim cenjenim obiskomjudida sta v kavarni č5. gostom na razpolago dva najnovejša ameriška biljarja, firme
Seifert & sin na Dunaju.
Z zagotovilom znane solidne in poštene postrežbe beležim z velespoštovanjem
rrie Neuak, b^-
......... »
OOOOOO OOOOOO
oooooo
OOOOOO
oooooo oooooo oooooo oooooo oooooo
nakup la prodaja
■ »akovrstnih driavnlh papirjev, »ra6k, denarjev itd. slvarovanja u »gube pri irabanjlh, pri oftebanju najmanj-l7« dobitka. - Froaaaaa za vaaka trebanja. Balaatna iavrlitav »aro«!! na boril.
Menjarična delniška družba
„M E R C U B"
I., KoILflilfl 10 in 13, Dunaj, l., Strobelgasse 2.
•T Pojaanlla	▼ vseh gospodarskih in finančnih
atvareh, potem o karanih vrednostih vseh ipekulaoljsklh vrednostnih papirjev ia vestni nasveti za dosego kolikor jt mogoč* viaocega »breatovanja pri popolni varnosti naloženih
glavnio.	134 360