Posamezna itevfl-ka I Din mesečno, če se sprejema list » upra -S, naročnina 4 Din na dom in po polti dostavljen list 5 Din • Celoletna naročnina je 50 Din. polletna 25 Din četrtletna 13 Din Cene inse-ratom po dogovora
PO/SEDEEJSKI
SLOVENEC
Uredništvo: Kopitarjeva ul. it. 6'lli. Telefon it 2050 in 29)6 — Liat izha-la vsak ponedeljek
Uprava: Kopitarjeva ulica itev 6 Poštni ček račun. Ljubljana 15.179 Telefon itev 2V92
Sveti oče
Trije zdravniki dajejo
je rahlo obolel
pomirjevalne izjave
Dunaj, 6. dec. TG. Tukajšnja »Reichspost« je dobila iz Vatikanskega mesta naslednjo informacije o bolezni svetega očeta:
Sv. oče se včeraj vsled nenadne obolelosti ni mogel več udeležiti duhovnih vaj. Poslal jc pismo na vse udeležnee duhovnih vaj, v katerem jim sporoča svojo žalost, da nc more hiti pri njih ter jim pošilja svoj apostolski blagoslov. Vrhovni papežev komornih (Maestra di Camera) Arhorio di Sanct Elia jc prosil vse prisotne, naj molijo za zdravje sv. očeta, ki je rahlo obolel.
Od včeraj naprej jc sv. oče v postelji. Zdravniki so mu to zapovedali. da preprečijo, da se ne bi bolezen, ki ni nevarna, ne razširila. Pri sv. oče-(n se stalno nahaja vrhovni zdravnik sv. stoliee prof. Milani, ki jc razodel, da se je nadušljivost. na kateri sv. oče boleha, zadnje dni nekoliko poostrila in da so se tudi pojavile rahle motnje na ledvicah, ki so povzročile, da so se kisline razlilo po krvi in tam dale povod za vnetje v sklepih. Istočasno je dobil sv. oče revmatičen napad in so se na levem kolenu pojavile otekline, ki so sc celo odprle. Prvi znaki bolezni so se pokazali že pred mesecem dni, ko se je sv. oče mogel udeležiti cerkvenih obredov le tako. da so ga nosili na nosilnem prestolu. Ko je bil pri njemu regent Horlhy, so je zdravje znatno zholjšalo, toda takoj zatem so se otekline na levi nogi zopet pojavile in je papež začel čutiti bolečine v ledvicah. Državni tajnik
Pacelli je zapovedal, da se takoj ukinejo vse avdi-jenee, ki so hite že napovedane. Kardinal Pacelli je poročal kardinal, kolegiju u bolezni sv. očeta, a je dodal, da za sedaj ne obstojajo nobeni vzroki za vznemirjenje, ker sv. oče nadaljnje z delom tudi med boleznijo iu sn zdravniki z njegovim stanjem zadovoljni.
Vatikansko mesto. 0. doc. TG. Življenje v Vatikanu teče mimo naprej in zdravniki zatrjujejo, da ni nobenega povoda za vznemirjenje. K svetemu očetu so bili od njegovega osebnega zdravnika Marinija poklicani še trije drugi, ki pa po skupnem posvetu niso izdali nobenega zdravniškega spričevala, kar dokazuje, da je papeževa bolezen le rahlega značaja in da upajo, da se ne ho poslabšala tako. da hi se bilo treba bati za življenje. Bolezen se od leve noge nikakor ni razširila dalje. Sveti oče mora ostati v postelji, a tam redno nadaljuje z opravljanjem svojih tekočih poslov. Kardinal Pacelli je mnogokrat pri njemu. Časnikarji so vprašali profesorja Marinija, naj pove kakšne podrobnosti o bolezni svetega očeta, a je odgovoril, da to nikakor ni potrebno. Pred par dnevi, da je ugotovil pri visokem bolniku povečanje krvnega pritiska, čemur je takoj s primernimi sredstvi o pomagal. Zdravstvenih poročil ne bo izdajal, ker je mnenja, da zdravstveno stanje nc daje povoda za nikako vznemirjenje. Vse avdijenre pa so bile ukinjene. Tudi kardinali so se obvezali, da sv. oče-
ta ne bodo vznemirjali s svojimi poklicnimi poročili, marveč, da bodo svoje posle opravljali s posredovanjem kardinala Pacellija in bližnjih so-trudnikov papeževih.
Zadnja poročila
V Vatikan jo bil pozvan rektor katoliško univerzo v Milanu o. Gemelli, ki je intimen prijatelj papeža, da bi nanj vplival, naj so zaradi višjih interesov natančno podvrže natančni zdravniški nogi iu paj se vsaj za časa svojo bolezni dejansko odpotuje, ne sprejema svojih sotrudnikov in odloži vsako delo.
Rim, 0. dec. AA. (Štefani) Tokom popoldneva je zdravnik zopet obiskal sv. očeta. Prof. Milani je pri tej priliki ugotovil, da jo zdravstveno stanje sv. očeta zadovoljivo. Papež je ohranil svojo ve-drost in se ljubeznivo razgovarjal z osebami svoje okolice.
Ko se je razširila vest, da je papež zbolel, so pričele prihajati v Vatikan z vseh strani neštete brzojavke, v katerih verniki izražajo svoje želje, da hi sv. oče čimprej ozdravel.
Rim. 5. dec. AA. (DNB.) Dobro poučeni krogi izjavljajo, da je zdravstveno stanje sv. očeta resneje, kakor so mislili. Levo koleno je oteklo zaradi zastoja v krvnem obtoku, kar je zopet resna posledica vnetja žil.
Za las je manjkalo
da komunisti niso vrgli Biuma
Po dolgem pregovarjanju je Blum obljubil, da ne odstopi
Iz'ava komunistov
je
Pariz. 6. decembra. TG. Francoska zbornica je po govoru zunanjega ministra Delbosa (ki ga je prinesel nedeljski »Slovenec«, op. ured.) nadaljevala debato ter jo pozno zaključila z glasovanjem o predlagani zaupnici. Zaupnica Blumovi viadi je bila sprejeta s 350 glasovi proti 171. Komunistični poslanci, ki so sprva hoteli glasovati proti vladi, so se glasovanja vzdržali.
Navzlic tej navidezni ogromni večini, ki jo je dobil ministrski predsednik Leon Blum, danes vsakdo razume, da je vlada le za ped ušla krizi. Tik pred odločilnim glasovanjem namreč je voditelj komunistične parlamentarne frakcije v zelo ostrih besedah izjavil, da sc bodo sicer komunisti vzdržali glasovanja, ker za vlado ne morejo glasovali, proti njej pa za enkrat še ne marajo nastopiti. Pričakujejo pa, da bo vlada sedaj vendar enkrat razumela, da jc zadnji čas. da stori to, kar je njena dolžnost.
Duclosova izjava je med marksisti in radikalnimi socialisti v zliornici vzbudila viharno ogorčenje. Ministrski predsednik Leon Blum sam je |>o-stal zelo nervozen, jjosvetova' so je svojimi tovariši v vladi in jim sporočil, da mu po tej izjavi komunističnega voditelja ne preostaja nič drugega, kakor da odstopi, ker stoji na načelu, da je ljudska fronta, ki je njegovo vlado poklicala v življenje, s tem razbiti in da on ne more načelo-vati vladi, proti kateri bi glasovali komunisti.
Socialistični ministri in poslanci so nato zapustili zbornico in se zaprli v svoj klubski prostor, kjer so imeli daljši posvet. Na vse načine in z vso zgovornostjo so vplivali na ministrskega predsednika, naj opusti svojo misel, ker bi se sicer reklo, da so socialisti razbili ljudsko fronto, očitek, ki ga pa socialistična stranka na noben način ne more sprejeti Predsednik vlade Blum sc je končno vdal, izjavil ic, da ne bo odstopil, a istočasno je podčrtal, da si ohrani za bodočnost popolno svobodo ravnanja. Komunistične poslance pa je v ostrih besedah pozval, naj opuste svojo dvoličnost in naj zavzamejo jasno stališče, da se ho vedela vlada ljudske fronte ravnati.
Izjavo, s katero je bil posvet socialističnih ministrov in poslancev zaključen, je prinesel v zbornico notranji minister Dormoy ter jo dal prebrati voditeljem poslanskih klubov. V izjavi ugotavljajo socialistični poslanci, da se je vlada konč-noveljavno odločila, da ne bo odstopila in sicer
%f
z ozirom nn dejstvo, da bi vladna kriza v sedanjih okoliščinah imela težke posledici' za življenje države kakor tudi za izvedbo načelih gospodarskih in socialnih načrtov. Toda komunistična stranka sc naj dobro zaveda, dostavlja izjava ministra Dormova, da hi ponovna odcepitev od skupne ljudske fronte imela za posledico, da se ljudska fronta razbije in je vprašanje, če se bo kdaj še obnovila.
Tako je Francija ušla vladni krizi, ki bi bila v današnjih okoliščinah zelo težavna. Na drugi strani pa se vidi, da prepad med Blumom in komunisti vedno bolj ra=te in da bo zanj, ki je pokazal mnogo patrijotičnega duha, prišel trenotok, ko bo moral sam prelomiti s zavezniki, ki očividno rušijo ono domovino, ki jo želi Blum sam na znotraj in na zunaj utrditi.
Delbosova izjava
Po seji poslanske zbornice, kjer se je z velikim uspehom za vlado zaključila debata o zunanji politiki je zunanji minister Delbos sprejel inozemske novinarje tor jim dal naslednjo izjavo:
»Čeprav komunisti niso glasovali proti predlogu za zaupnico vladi, inojiiu tovarišem in meni, jc nastalo vendarle vprašanje, ali namenoma agresivni izrazi, ki si jih jc poslužil Duelos, da bi pojasnil. zakaj se on in njegovi prijatelji vzdržijo glasovanja, vendarle ne pomenijo, da ne bo mogoče nadaljevanje našega skupnega dela. Vsi člani vlade so soglasno mnenja, da mora vladi Leona Rluina šc nadalje voditi upravo države. K temu nas sili okoliščina, da bi pojav vladne krize v sedanjem trenutku in v takih razmerah pomenil hudo zlo za Francijo in da bi spričo tega nastala konfuzija med najširšimi plastmi pristašev ljudske fronte. Ta kriza bi oslabila državo in nastala bi nevarnost, da sc ne bi mogl« izvesti vse socialno reforme, ki so vprav pripravljene. Potrebno je poudariti in to na naslov komunističnega poslanskega kluba, da sedaj ne gre za to, da hi se premagale trenulne težave, nego je treba vzajemnega zaupanja in pojmlne lojalnosti. Takšno jc vprašanje, ki se je danes tako izrazito pojavilo, bližnja bodočnost pa nam bo pokazala, kako bodo to vprašanje komunisti rešili s svojega stališča.
Tajništvo francoske komunistične stranke izdalo tale komunike:
Komunistična stranka, ki je dala inieijativo za ustanovitev ljudske fronte, s lem ponovno izjavlja, da ho lojalno podpirala vlado pri realizaciji programa ljudske fronte. Komunistični klub v poslanski zbornici včeraj ni glasoval za zaupnim vladi, ker ni mogel pristati na blokado republikanske fcpanije. ki je v nasprotju s programom ljudske fronte. Stranka bo dejansko in bratsko podpirala delo vlade, nastalo pa je vprašanje, kako l>-» vlada po včerajšnjem glasovanje izvajala skupni program, ki je bil izražen z geslom: »kruha, miru, svobode!«
iOOO letnica barske nadškofije
20 letnica šhofovania nadšhola dr. Dobrečiča
Bar, 6. dec. V Baru in po vsej Črni gori so danes praznično slavili dva pommebna jubileja nadškofa barskega in priinasa srbskega dr. Nikole Dobrečiča ter jubilej barske nadškofije same. Poteklo je tisoč let, odkar je bila nadškofija premeščena iz Duple v Bar, 40 let, odkar nadškof služi Bogu in cerkvi, ter 20 let, odkar je zasedel prestol srbskega priinasa.
V to svrho se je ustanovit poseben prireditveni odbor pod vodstvom narodnega poslanca Ce-ioviča. Slavje so jo pričelo že včeraj popoldne. Bar se je ves okrat.il z zelenjem, cvetjem in zastavami in po mestu je že včeraj zavladalo svečano razpoloženje. Prifctek proslav so oznanili topovi s staro barske trdnjave.
Davi ob osmih so je pričelo zbirati ljudstvo vseh veroizpovedi, katoliško, pravoslavne in muslimansko pred barsko katedralo. Ob devetih se je pripeljal pred katedralo sivolasi slavljenec. Takoj nato so prišli odposlanec Nj. Vol. krnlja polkovnik Pavičič. odposlanec predsednika vlado in zastopnik bana banov pomočnik .levtič ter narodni poslanec Cejovič. V cerkvi je bila darovana slovesna služba božja, nato pa so se vsi zbrali na prostranem cerkvenem dvorišču. Dostojanstveniki so zavzeli svoja mesta na sredi dvorišča. Vse naokrog pa se jc razvrstilo ljudstvo iz Bara ter bližnje in daljnje okolico.
Narodni poslanec Cejovič je pozdravil visokega slavljenca in mu čestital k obema jubilejema ter k jubileju barske nadškofije. Nato mu ji- izrazil čestitke v imenu Nj. Vol. kralja kraljevi zastopnik polkovnik Pavičič, končno pn še zastopnik predsednika vlade in bana zetsko banovine banov pomočnik c. .levtič. Slednji je imel govor o pomenu srbskega primatstva in o zaslucah visokega cerkvenega kneza za ljudstvo In državo. Ob zaključku mu je izročil visoko odlikovanje rod belega orla 2. stopnje Godba jo tedaj intonirala narodno himno in množica je priredila burne manifestacije za kralja, kraljevino Jugoslavijo in visokega slavljenca. Ganjen se je nndškof dr. Nik. Pobročič zahvalil za čestitke in visoko odlikovanje.
Sledila jo akademija, pri kateri je nastopila deca sirotišča usmiljenih sester Neko dekletce je visokemu sluvljenru izročilo kito cvetja. Ob 13 je bilo na cerkvenem dvorišču slavnostno kosilo, ki so se ga udeležili poleg zastopnikov oblasti tudf najuglednejši barski meščani. V Baru pa je bilo ves dan narodno veselje.
Ultimat dominionov,..
Kriza v Londonu traja nespremenjeno dalle Kanada grozi z „ustavnimi spremembami"
Cemu Bastid v Jugoslavijo
f,Oživljen je prijaiettske in zavezniške zavesti"
Pariz, 6. decembra. AA. »Petit Parisien«, »Pe-tit Journal« in neki drugi listi 60 danes objavili izjavo trgovinskega ministra Paula Bastida o njegovem potovanju v Belgrad. V svoji izjavi je mi-nlsler dejal:
Ponrobni dogovor, ki bo podpisan v Belgradu, nam bo poslan v torek, čini bo podpisan. Kar pa želim reči že sedaj, je to, da deluje Francija prijateljsko za tesnejše odnošaje med obema državama. Dosegli smo znatne rezultate. Jugoslavija bo mogla plasirati pri nas večje število svojih proizvodov. Na drugi strani pa so določeni ukrepi za likvidacijo raznih dolgov med Jugoslavijo in Francijo. Določene so tudi olajšave in ugodnosti za jugoslovanske študente in turiste, ki hoilo prišle popolnoma do veljave o priliki razstave prihodnjega leta. Tn potovanje pa ni samo gospodarskega značaja, nego ima tuiii moralni pomen. Cesto sem bil v tej državi. kjer sem ohranil trajne zveze r mnogimi osebnostmi, posebno dr. Milanom Stojadinovičem. predsednikom vlade, katerega sem spoznal kot ekonomista, hkratu pa tudi kot parlamentarca. Gotovo je, da bo nad vsem mojim potovanjem le bdel
spomin kralja-vojaka Aleksandra, katerega se zmerom spominjam s hvaležnostjo in spoštovanjem.
»Ere Nnuvclle« je objavila poseben članek o potovanju trgovinskega minstra Bastida v Belgrad. V njem pravi med drugim: Potovanje minstra Paula Bastida pomeni obnovo tradicije, ki jo je začel pokojni zunanji minister Barthou. To potovanje bo imelo v vsakem primeru odlične rezultate, tudi tedaj, če no bi služilo ničemur drugemu, nego oživ-1 jen ju prijateljske in zavezniške zavesti, da je fran-cosko prijateljstvo zmerom aktivno. Minister Bastid so je že večkrat mudil v Jugoslaviji in posled-njič kol predsednik zborničnega odbora za zunanjepolitične zadevo. Nihče bolj od njega ne ve, kako močna je Jugoslavija pn svojih izkustvih, kako velik činitelj je v Srednji Evropi in na Balkanu, zaradi česar treba z njim v primeru katerekoli komplikacije resno računati. Ni dvoma, da bo obisk ministra Bastida pri naših jugoslovanskih prijateljih služil ne le gospodarskim interesom oholi držav, nego tudi francosko-jugoslovanskemu prijateljstvu sanui po sebi. kajti to je v službi miru norazdruž-ljivn.
London, 6. dec. TG. Če je sprva izgledalo, da se kraljevi poroki z ločeno ženo Simpsonovo najbolj upira anglikanska cerkev, se je sedaj težišče preselilo na dominijone.
Londonska vlada ima sedaj odgovore vlad dominijonov v svojih rokah in ti odgovori so brezkompromisno jasni in odklonilni. Prva se je oglasila kanadska vlada. Za njo sta sedaj jirišli Avstralija in Južna Afrika. Vse soglašajo s stališčem, ki ga je zavzela — kot prva — kanadska vlada, kar je razumljivo, ker je gospa Simjisonova dolgo časa živela v Kanadi in so njeni sorodniki tudi kanadski državljani. Tudi njen prvi mož je bil kanadskega porekla. Minister za dominijone Malcolm MacDonald se je o tej stvari danes dolgo posvetoval z najvišjim državnim tožilcem sirom Donaldom Sommerville.
Kako težaven je položaj, ki je nastal, sledi iz dejstva, da je kanadska vlada zagrozila, da bo ona s a ni a neposredno stavila vprašanje kralju Edvardu, kaj je z nameravano poroko, ki je Kanada no odobrava, ako bo Buldvvinova vlada posredovanje zavlačevali* Kanadski ministrski predsednik je tudi sporočil, da bo njegova vlada prisiljena vzeti v pretres možnost »spremo ni b e ust a v n i h o d n o -šajev z Anglijo«, ako hi se njeni pozivi ne upoštevali. Baldvvin je odgovoril, da bo slvar vodil osebno in hitro in samo temu se je treba zahvaliti, da ni prišlo do neposrednega koraka Kanade pri kralju, kar bi bilo ustavno krizo zaostrilo. Malcolm MacDonald je tudi obvestil drž. tožilca, da so dominijonske vlade dalo londonski vladi kratkoročen termin, da mora v prvih dneh tega tedna stvar razčistiti, kor sicer bodo samostojno nastopale. Kot dokaz za to, da je ultimat dominijonov resnega značaja, naj služi dejstvo, da Je ministrski predsednik Avstralije javil, da jc parlament sklican že za prihodnjo sredo in da je postavljen nn dnevni red zakonski predlog, ki je v zvezi z nekaterimi »ustavnimi vprašanji, ki delajo težave«. Iz označenega stališča dominijonov črpa Italdvvin svojo moč, da nastopa pri kralju, kot je znano, ker on sn boji, da bo iz sedanje krize, ako se hitro ne konča, angleški imperij izšel oslabljen tako na znotraj, kakor na zunaj.
Londonski listi, med njimi »Evening Nevvs« in »Morgenpost pišejo, da so se pojavile še nekatere druge težave, ki razvozljanje nastalega spora otežujejo. Ne samo ž c n i t b e n i načrti kralja Edvarda so ustvarili napetost med vladarjem in njegovo vlado, marveč tudi nekatera druga dejstva, ki so sedaj znana.
»Mornimzpost navaja, da je bila vlada do zadnjega odločno proti potovanju kralja Edvarda v Turčijo, kjer da je njegovo delovanje daleč prekoračilo cilje zunanjega ministrstva. Predvsem vlada ni odobravata, da jo kr a I j Edvard na lastno pest povabil turško hrodnvje, naj o b i š č e Malto, povabilo, ki se mu je Turčija /.v odzvala in ki nasprotuje zaenkrat sredozemski politiki znuanje-
ga ministrstva, ki je bilo o toni povabilu obveščeno šele nekaj tednov pozneje.
Drugi spor med vladarjem in vlado pa tiče kraljevega potovanja v premogovnike j u ž ne g a W a I e s a, kjer je kralj, ne da hi obvestil vlado, dajal razne obljube in se pri pn-vratku ni hotel udeležiti vladne seje, da hi bil poročal o svojem delovanju med rudarji in korake, ki jih je podvzel. s svojimi ministri preštudirati. Vlada vidi v tem napad na suverenost angleške d o m o k r a r i j o in nn starodavne pravice p a r I a m e n t n.
Včerajšnja pogajan:a
za-
pre-
Loudon, 0. decembra. A A. Posvetovanja radi ustavne krizo so se nadaljevala tudi v tekli noči. Predsednik severno Irsko lord Grav Cavon jo izjavil, da sloj ko prej zaupa ministrskemu predsedniku Baldvvinu, da pa ne more ničesar reči o rezultatu posvetovanj. Notranji minister John Simon je imel zvečer daljšo konferenco z ministrskim predsednikom. Splošno menijo, da bo kriza vsekakor rešena do ponedeljka.
London, 0. decembra. A A. Davi ob 11.15 jo ministrski predsednik Baldvvin zapustil ministrsko predsedstvo na Downingstreetu v spremstvu svojega tajnika in so odpeljal v Buckinghainsko palačo, kjer ga je sprejela v avdijenco Nj. Vel. kraljica Mary.
Ze prej je imel v ministrskem predsedstvu daljšo konferenco z nekaterimi ministri. Poleg ostalih so bili nn tej konferenci finančni minister Nevillo Chaniberlain, čuvar državnega pečata Londonderry, jirvi admiralski lord sir Samuel lloarc, in prosvetni minister Staiiloy. fte dopoldne se je Baldvvin vrnil z dvora, ter se je konferenca nadaljevala.
Poučeni jirogi zatrjujejo, da so na tej konferenci razpravljali o nekih predlogih, ki bodo stavljeni nn današnji seji vlado, ki je napovedana za 17.30.
London. 0. decembra. AA. Neki višji uradnik hritske radijske družbe Brltlsh Broad-t asnnj Corporation« je izjavil novinarjem, dn niso re»-nične vesti, po katerih je bil za danes napovedan govor Nj. Vel. kralja Edvarda VIII. po radiu.
London, 0. decembra. A A. Šef delavske opozicije v parlamentu dr. Attloe je v razgovoru s |ioročevalcem agencije Havas v zvezi z včerajšnjo deklaracijo Churchilla izjavil, da mora formalno demantirati vest, da bi bil ministrski predsednik Baldvvin od njega zahteval, naj sestavi novo vlado v primeru, dn bi sedanja vlada podala ostavko.
Suh sneg v Kranjski gori
Zveza za tujski promet nam sporoča, da je davi začel na vsem Gorenjskem padati suh sneg, ki ga je do večera padlo približno 20 cm. Proti večeru jc začelo gosto mesti, tako, da moremo pričakovali za torek (praznik) dovolj debelo lego za smučanje.
Zmagovit zaključek volivnega boja
Kljub izrednim vremenskim nepritikam je udeležba bila presenetljivo visoka
Edina JNS lista v Sodražici propadla Nacionalisti, nemškutarji in komunisti v skupni fronti
Ljubljana, G. decembra. Danes so bile po Sloveniji zadnje občinske volitve, ki naj zaključijo plebiscit slovenskega ljudstva o vprašanju, komu hoče zaupati svojo usodo, ali ljudem in strankam, ki so v še nepo-zabljenih okoliščinah uzurpirali njegovo politično voljo in zlorabljali oblast, ki ni bila oprta ua nič, razen na samovoljo. Jugoslovanska radikalna za-jednica predstavlja program jugoslovanske obnove, ki mu zvesto sledi sedanja vlada. Dr. Anton Korošec predstavlja v tej vladi in njenem obnovitvenem delu slovensko zemljo in ljudi, ki na njej prebivajo. Pri občinskih volitvah je narod dobil priložnost, da neovirano, neprisiljeno, samostojno in svobodno, brez vsakega pritiska izpove, če je za ta program in če stoji za tem voditeljem. Prve občinske volitve so bile zmagoslaven sprehod novega vladnega programa po slovenski deželi in navdušena, enoglasna izjava za svojega preizkušenega narodnega voditelja. Isto sliko dajejo tudi današnje volitve. Kot prvič, kot vsakokrat, kadar moro slovensko ljudstvo svobodno izpovedati svoje politično prepričanje, tako je tudi današnji uspeh občinskih volitev v 76 občinah pokazal, v katerem taboru stoji slovenski narod. Pri svojem voditelju dr. Korošcu, pri stranki, ki si je zadala nalogo, da ustvari novo Jugoslavijo.
Slabo vreme je zajelo Slovenijo. Ves dan je naletaval sneg in dež. Brozga je zalila vsa pota in vse cesle. Toda slabo vreme za Slovenca nikoli ni bilo ovira, kadar so od njega želeli, da izpove svoje prepričanje. Po cele ure so iz zasneženih hribov po blatnih poteh hodili na volišča zavedni Slovenci, da izpolnijo svojo državljansko dolžnost in da vrnejo zopet ugled potnandranemu imenu Slovenijo. To dejstvo je treba podčrtati in je treba z občudovanjem in s ponosom gledati na to vojsko, ki je nobene težave ne preplašijo, nobeno vreme ne zadržuje, nobena žrtev ne preplaši, kadar kliče dolžnost iu interes države in ožje slovenske domovine. Današnji dan je morda še bolj kot prvi dan občinskih volitev dokazal, da je Slovenec na licu mesta, kadar kliče dolžnost. In glasovi, ki so jih oddajali s ponosnim, jakim, možatim glasom slovenski volilci, od suega premočeni možje, so še bolj tehtno padali v skrinjico, so še bolj krepko odmevali v volivnih dvoranaii, saj je na njih visela teža odgovornostnega čuta, ki mora razveseliti slovenskega voditelja in mora biti v ponos stranki, ki so ji Slovenci prisegli zvestobo.
Razen nekaterih malenkostnih izjem je bila slovenska vojska strnjena. Le tam, kjer se skrivajo nemškutarji, ki so bili neprestano zavezniki vsake domovinske stranke in so se še vedno vezali na tako imenovnne jugoslovanske nacionaliste, ker so vedeli, da je ta nacionalizem le zunanja streha za notranje odpadništvo, le tam pravimo, se je ta družba zopet znašla in je s svojimi vele-irdajniškimi glasovi, ki so so jim pridružili še komunistični, preglasovala slovenski in jugoslovanski glas. v sramoto domovine in v sramoto tistih, ki gojijo priležništvo s sovražniki nacionalne države. Tam pa. kjer so nacionalisti nastopili sami, kot je bil slučaj za Sodraščico, jih je slovensko ljudstvo izbrisalo, kot se obriše pljunek, ki dela madež na očiščenem podu. V Koroški Beli , je slovenski in jugoslovanski glas prevladoval ves | dan. Sele proti večeru, ko je bila zmaga nase prave narodne liste že skoraj zagotovljena, so se i »nacionalistični« glasovi v toplem objetim združili s komunističnimi, so »nacionalisti« rekli, da je treba iskati priležništva s komurkoli, samo, da občina ne ostane v slovenskih in jugoslovanskih narodnih rokah in se je potem zgodilo, kar so hoteli, da je Koroška Bela postala glas. ki se ne ujema z glasom slovenskega ljudstva. Toda to nas ne boli. Tudi izjeme so potrebne, da slovensko ljudstvo ne bi mislilo, da je njegovih nalog konec. Še bo treba ponekod čistiti, še bo treba zavihati rokave, tako dolgo, da bo sleherna občina prišla v tabor, ki mu načeluje dr. Korošec in nad katerim vihra zastava nove Jugoslavije.
Prva številka za imenom občine pomeni število volivnih upravičencev, druga število volivnih udeležencev. Številke v oklepajih pomenijo število odbornikov, ki so jih posamezne liste dobile.
Okraj Celje
Drami je: 439, 365 (83.1%), JRZ 176 (3), sk. opozicija 189 (15).
Sv. Jurij pri Celju - trg: 187, 140 (74.9%), JRZ 140 (18)
Sv. Jurij pri Celju, okolica: 1104, 705 (63.9%), •TRZ 705 (24).
Nova Cerkev: 533, 329 (61.7%), JRZ 210 (16), skupna opozicija 119 (2).
Polzela: 532, 405 (76.1%). JRZ 405 (18).
Pctrovčc: 822, 549 (66.8%), JRZ 376 (16), skup. opozicija 173 (2).
Št. Pavel pri Preboldu: 749. 535 (71.4%), JRZ 210 (2). skupno opozicija 225 (16)
Tabor: 523, 531 (67.1%), JRZ 351 (18).
Velika Pirešiea: 630, 303 (48.1%), JRZ 303
/jg\
Vransko: 787, 619 (78.7%), JRZ 379 (16), sk. ODOziciia 940 (2).
Vojnik-okoliea: 588. 419 (76.3%), JRZ 228 (15), siiupno opozicija 221 (3).
Okraj Kranj
Naklo: 574, 355 (61.3%), JRZ 355 (18). Smlednik: 428, 303 (70.3%), JRZ 303 (18).
Okraj Laško
TTrastnik-Dol: 2048, 1346 (65.%), JRZ kompr. 1346 (30).
Trbovlje: 4545, 2666 (58.7%), .TRZ 784 (3), JRZ kompr. 16 (—), skupna opozicija 1866 (33).
Okraj Litija
Višnja gora: 688, 505 (73%), JRZ 455 (18), skupna opozicija 50 (—).
Polšnik: 449. 294 (65%), JRZ 262 (18), skup-skupna opozicija 32 (—).
Šmartno pri Litiji: 854, 601 (70%) JRZ 601
24).
Kolovrat-Mlinše: 298, 244 (81.9%), JRZ 244
(18).
Kresnice: 407, 291 (71.5%), JRZ 280 (18), skupna opozicija 11 (—).
Okraj Novo mesto
Okra] Ljubljana
CrmoSnjice: 507, 242 (47.7%), nemška lista
89 (2), skupna opozicija 153 (16).
Velika Loka: 556, 472, (81.3%), JRZ 238 (15), skupna opozicija 234 (3).
Dvor: 355, 282 (79.3%), JRZ 181 (16), skupna opozicija 101 (2).
Trebnje: 1060, 728 (78.7%), JRZ 728 (18).
Okraj Ptuj
Grajena: 665, 244 (36.7%), JRZ 244 (18). Rogozniea: 604, 366 (60.6%), JRZ 185 (15), skupna opozicija 181 (3).
Majšperk: 616, 470 (76.3%), JRZ 329 (16), sk. opozicija 141 (2).
Osluševci: 417, 289 (69%), JRZ 275 (18), sk. opozicija 14 (—).
Sv. Miklavž: 611, 304 (49.8%), .TRZ 304 (18). Slovenja Tas: 449, 259 (57%), JRZ 259 (18). Sv. Andraž r Slov. goricah: 372, 291 (78%), JRZ 206 (16), skupna opozicija 85 (2).
Dobrova: 677, 502 (74.1%), JRZ 474 (18),
skupna opozicija 28 (--).
Dol: 340, 272 (80%), JRZ 208 (17), skupna opozicija 64 (1).
Dolsko: 354, 277, JRZ 203 (17) sk. op. 74 (1").
Grosuplje: 519, 350 (67.4%), JRZ 274 (17), skupna opozicija 76 (1).
Podgorlca: 265, 231 (87%), JRZ 156 (16), sk. opozicija 75 (2).
Preserje: 358, 306 (&5.5%), JRZ 168 (15), skupna opozicija 138 (3).
Račna: 224, 157 (70%) JRZ 157 (18).
Rudnik: 402, 316 (87.6%), JRZ 153 (3), skupna opozicija 163 (15).
Slivnica-Zalna: 510, 372 (73%), JRZ 277 (17), skupna opozicija 95 (1-.
Šmartno pod šmarno goro: 750, 606 (80.8%), JRZ 393 (21), skupna opozicija 213 (3).
Okraj Radovljica
Okraj Ljutomer

Veržej: 391, 296 (75.7%), JRZ 256 (18), sk,
opozicija 40 (0).
Okraj Krško
Radeče pri Zidanem mosta: 1109, 710 (64%), .IRZ 710 (24).
Koroška Bela: 1167. 938 (80.4%) JRZ 398 (7), sk. op. 113 (1), sk. op.427 (16).
Kamna gorica: '287, 118 (41.5%) JRZ 118 (18).
Okraj Slovenjgradec
Slorenjgradec: 354, 323 (91.3%), JRZ 172
(15), skupna opozicija 151 (3).
šoštanj okolica: 618. 406 (65.7%). JRZ 406. Velenje: 821, 490 (59.7%), JRZ 377 (22), sk. opozicija 113 (2).
Okraj škofja Loka
ŠkoTja Loka: 560, 359 (64.1%), JRZ 359 (18). Stara Loka: 1070, 910 (77.7%), JRZ 691 (22),
skupna opozicija 219 (2).
Zaradi snežnih žametov, posebno v gornje-grajskem okraju so telelonske iveie t Ljubljano prekinjene in bodo zato volivni izidi prišli iclo pozno. Sploh je danes vreme zelo nagajalo hitremu prenosu vesti s posameznih volišč.
JRZ zmagoslavna
tudi v vardarski in donavski banovini
Belgrad, 6. dec. m. Danes so bile občinske volitve v vardarski in donavski banovini. Za volitve se je borila precej ostra agitacija in so vse politične skupine spravile na volišče vse svoje volivce.
Po izidih, ki so prispeli v Belgrad do 7 ztp-čer, je v obeh banovinah JRZ nadaljevala svoj zmagoviti pohod in premagala vse združene nasprotnike.
V vardarski banovini, kakor na printer v Valandoru, Suvi Reki, Careveni selu, Debru. Kru-ševu, Kičevu, Rastuši, Negotinu, Radovištu, Kra-tovu, Resnu, Kačaniku itd. združeni nasprotniki sploh liste niso mogli postaviti. Zato je pričakovati, da bo JRZ v tej banovini sijajno zmagala.
Prav tako razveseljiva poročila o zmagi JRZ so prispela do 7. ure z volišč v donavski banovini. ki obsega, kakor znano, Vojvodino in šti-madijo. V tej banovini je bilo za današnje volitve potrjenih 1793 list, od katerih pripada največje število JRZ, ki imn v tej banovini 1239 li*t. združena opozicija 276. Jugoslovanska narodna stranka (Hodžera) 157. JNS 36, Ljotičevci 36. bivša zemljoradniška stranka 18, bivšo demokratska stranka (Davidovič) 22, tako zvani bivši glavni odbor radikalne stranke 2, bivša SDS 2. bivša HSS 29, SDK 1, Voja Gjordjevič 11, neopredeljenih 80, meščanskih list 50, sporazumnih JRZ in združene opozicije 10, delavskih 4. Volitve so bile v tej banovini v 798 občinah. V več kot četrtini vseli ohčin, to j v 241 občinah, sta bili postavljeni po dve listi JRZ. tako da je zmaga JRZ v teb občinah že vnaprej zagotovljena. Da je .IRZ zajela narodne sloje tudi v Šumadiji, najbolje do-
kazuje volivni rezultat današnjih občinskih volitev. Zanimivo je, da je JRZ zmagala tudi v Arnngjelovcu, ki je bil doslej glavna trdnjava znanega srbskega magnata llije Miliajloviča.
Belgrad. 6. dec. m. Po poročilih, ki so prispela semkaj do 8 zvečer, je JRZ v severnem delu donavske banovine, to je v Vojvodini, dobila okrog 80% vseh občin, v južnem, srbijan-skem delu pa nad 70%. Značilno za današnje občinske volitve je, da je v Vojvodini akcija dr. Dude Roškoviča doživela popoln poraz ter njegovi kandidati na občinskih volitvah niso dobili niti 1% občin v svoje roke. Kar se pa tiče Šu-uiadije, v kateri je JNS razvila zelo živahno in ostro agitacijo, je tudi tamkaj JRZ premagala nasprotne kandidate, in to celo v onih občinah, ki so bile doslej znane kot JNSarske trdnjave in ki jih je .1NS tudi pri današnjih občinskih volitvah mislila dobiti v svoje roke. Povprečni rezultat za JRZ je po teh podatkih v donavski banovini dosegel 75%. v vardarski banovini pa je uspeh JRZ danes še večji kakor v donavski banovini. Neki kandidati so dobili v tej banovini okrog 90% glasov.
Današnje volitve so potekle v redu in miru, z izjemo v nekaj občinah, kjer je prišlo do manjših izgredov med volivci. Težji slučaj se je zgodil samo v občini tepojevafki v posavskem okraju, kjer je nekaj pijanih izgrednikov napadlo dva orožnika ter je enega od njili z nožem težje ranilo. Orožniki so morali v svojo obrambo uporabiti strelno orožje ter so pri tej priliki ubili enega izgrednika, dva pa ranili. Z današnjim dnem so torej končane občinske volitve po vsej državi.
Amerika kaže hrbet Evropi
Mogočen odmev vseameriške konference v Argentini
Okraj Črnomelj
Adlešiči: 392. 324 (82.6%), JRZ 123 (2), sk.
(83.3%), JRZ 352 (16). sk.
opozicija 258 ( 2).
Okraj Kamnik
Krašnja: 230. 160 (69.6%) JRZ160 (18) Lukovici.: 546. 374 (68.5%), JRZ 3.!9 (18), skupna opozicija 35 (—).
Vodice: 488, 421 (86.3%), JRZ 337 (17), sk. opozicija 84 (1).
Okraj Kočevje
Sodražiea: 883, 711 (80.3%) JRZ 392) (20), JNS 319 (4).
Okraj Konjice
Konjice-trg: 379, 313 (90.8%), JRZ 16« (3), skupno opozicija 177 (15).
Buenos Aires, 6. decembra. A A. Panameriška konferenca traja že pet dni. Na včerajšnji seji plenutna je imel ameriški državni tajnik za zunanje zadeve Hull govor, v katerem je posebno naglasil, da ameriške Zedinjene države vztrajajo pri načelu samoopredelitve narodov ter vsake posamezne države. Hull je v svojem govoru podal tudi glavne točke programa sedanje panamenske konference.
Včerajšnja seja se je pričela včeraj popoldne ob 16 po južnoameriškem času. Hull je v svojem govoru ostro obsodil neke države, ki gazijo mednarodne pogodbe in tako izzivajo vojno. V omenjenem programu je razvil glavne točke, na katere se ima osloniti akcija ameriškega kontinenta in celega sveta v svrho ohranitve miru. Program obsega osem točk. Glede na ta program je še povdaril, da se mora predvsem obeležiti bistvo vvashingtonske politike, ki predstavlja prvič, težnjo za sodelovanje z drugimi narodi, drugič delo za ohranitev miru z omejevanjem oboroževanja, tretjič strogo nadzorstvo nad proizvodnjo orožja in streliva, četrtič zakonske odredbe v svrho čim večje omejitve dobičkov vojno industrije in vseh podjetij, ki jiosredno ali neposredno izdelujejo vojni materijal, in petič delo za obnovitev nor-malnejših gospodarskih odnošajev z ostalim svetom. Mi odklanjamo vojno, je povdaril, kol sredstvo za urejanje sporov med narodi. Tej svrhi morajo služiti druga sredstva, kakršna so mednarodne konference in obvezna arbitraža.
Program, ki ga je razvil Hull. pa obsega naslednjih 8 točk:
1)	Propagiranje idejo miru po vseh državnih oblasteh, v šoli in na vse mogoče druge načine.
2)	Pogoste mednarodne koulerenre v svrho medsebojnega sporazumevanja in sodelovanja.
3)	Strogo izvajanje mednarodnih pogodb, ki so bile doslej zaključene s smotrom, da hi se onemogočila vojna, zlasti na amer. kontinentu.
4)	Določitev osnovnih smernic stroge nevtral-nostne politike celokupne politike.
5)	Svobodoumna zunanja trgovinska politika in pobijanje pretiranih carinskih omejitev.
6)	Neprestano izvajanje osnovnega načela mednarodnega sodelovanja.
7)	Vztrajno delo za ojafenje in izvajanje med-narodno-pravnih določil.
8)	Skrb, da bodo povsod in zmerom strogo spoštovane sklenejene mednarodne pogodbe.
Cordell Hull je svoj program tudi podrobneje obrazložil in je med drugim ugotovil, da so mednarodne pogodbe in sporazumi izgubili že mnogo svoje moči in veljave .Svet se danes s strahom in skrbjo ozira na neke izredno opasne pojave. Materijalno mednarodno pravo se tepla z nogami in celo jasno in pismeno izražane odredbe nimajo več nikakega pomena. Mednarodna morala je na tleh. Na čast posameznih držav se nihče več ne ozira, kakor da bi bila mednarodna časi padla v stečaj. Skrajni čas je, da se obnovi zn-upanje v veljavo mednarodnih obveznosti; v interesu celega sveta je. da se odpravi običaj enostranskega in samovoljnega odpovedovanja mednarodnih pogodb.
Fotografska razstava v Mariboru
Maribor, 6. decembra.
Danes dopoldne je tukajšnji Foto-klub svečano otvoril L jugoslovansko razstavo umetnostne fotografije v Mariboru. Otvoritveni govor je imel predsednik marljivega kluba g. dr Goričar. — K otvoritvi je prišlo lepo število osebnosti iz vseh mariborskih krogov. Prisolen je bil komandant mesta g. brig. general Milenkovič, okrajni načelnik dr. Šiška, predstojnik mestne policije dr. Tr-stenjak, za župana in mestno občino magistralni direktor Rodošek, zastopnik umetn kluba Brazde prof. Jirak, za Tujsko prometno zvezo inž. Šlaj-mer, za Putnika ravnatelj LOOS, za SPD ravnatelj Tominšek, banovinski arhivar prof. Baš in še cela vrsta uglednih mariborskih osebnosti.
Razstava je nameščena na galeriji Narodnega doma, kjer je prav posrečeno izbran prostor okrog cele dvorane. Na ta način se je dosegla izredno ugodna razsvetljava ter pridejo vse slike, ki so lepo razvrstene do polne veljave. Mariborski foto-klub, ki obstoja komaj eno leto, si je s to prireditvijo izdal najboljše izpričevalo.
Komisija ,ki je odločala o sprejemu slik na razstavo, je bila zelo stroga. Od 380 poslanih slik je bilo sprejetih le 167 od 65 avtorjev in so izbrane le res umetniška in tehnična popolna dela. Zastopani so skoro vsi kraji države. Najmočnejši je Foto-klub Ljubljana ,ki ima tudi najboljša dela. ta klub ima tudi veliko zaslug za uspešno delo Mariborčanov, ker jim je v vseh ozirib šel tova-riško na roko in pomagal h krasnemu uspehu razstave. Komisija za izbiro in nagraditev najboljših del bo imela težko delo. Vendar upadajo s svojo posrečenostjo in krasoto posebno št. 119, »Večerni sprehod« ek Mariborčana, sedaj Zagrebčana Vlado Cizlja, pa št. 88 »Motiv s srednjega vrhai od mr. pili Koželia Iva iz Ljubljane, 74 »Pot skozi poljane« in 75 »Valček za tebe« od Kocjančiča Petra iz Ljubljane, »Dvigajoča se pokrajina* in 68 »Pokrajina pred dežjem« od Kocijančiča Karla iz Ljubljane, 116 »Igra meglenih valov« od Smolej Slavka iz Jesenic«. Zelo posrečene so tudi slike domačinov kot 131 »Paša« od Kgerta, 157 »Cesta železna« od Valesa. ki silno učinkuje, Macus 150 »Važno opravilo«, 152 »Breze« od Pivke, 33 »Pristanišče« od Simončiča in druge.
Za razstavo je bilo že prvi dan veliko zanimanje. Obiskala jo je tudi grujia ljubljanskega Foto-kluba, ki se je zelo laskavo izrazila o aranžmaju in kakovosti slik. Upati je. da bo mariborska javnost r. razumevanjem v velikeni^ številu po-setila res lepo prireditev in na ta način podprla idealna stremljenja mladega, nadvse marljivega kluba. F"oto-kluh je tudi založil lepo opremljen katalog razstavljenih del.
Ljubljanska kronika
Članom Učiteljskega pevskega zbora JUTJ »Emil Adamič«. Obveščamo, da je 6. decembra 1936 zjutraj nenadoma umrl naš predsednik, skladatelj profesor Emil Adamič. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v torek, 8. t. m. ob 16 popoldne iz Staretove ulice 16. Pozivamo vse članice in člane pevskega zbora, da se udeležijo pevskega tečaja v torek ob 10 dopoldne o Glasbeni Matici. Pogreba se udeleži članstvo korporativno.
V Ljubljani umrli od 28. novembra do 3. decembra 1936. Scherz Antonija, 84 let. služkinja, Vdovoanska cesta 9; Rojina Marija, roj. Košmer.lj, 53 let, žena industrijalca, Kolodvorska ulica 8. £or An'ca 22 let, stud. tned.. Krakovski naisp 10; N:e-u - p»ll Olga, roj. Visjak, 83 tet. zasebnica. Tržaška cesta 26; Dejak Marija, roj. Curk, že«a viok. sluge orav. fin. dir., Karlovška cesta 28; Skok Ivana 69 lel zasebnica, Vidovdanski cesta 9; Bukvič Lmde-vit 80 le- korektor Bambergove ''skarne v pok., »ožiia ul. 37; Frohlich ''-Menija, roj. Petrovič post -i. icn 69 let, Trnovski j.-vtan 4: Oiebek Etna, roj. Borštnar, 54 let, žena posojil, ravnatelja v p., Kcci ridska ulica" Lamb"j<v \{»> ;ja, 6f let kuharica, Križevniška ulica2; Gorišek Marija, 2 leti, V, žel./..ličarja, Radeč 129; Remis Marija, ro.. Sliva. let, poštna urali i, Htm-Ka cest* !0; Lavrenčič Anton, 65 lel, orož. narednik * p., Glin« ce Cesta IX-28; Kusterle Anton, 70 let, mizar, Bohinjska Bistrica 150; Jeglič Ivan, 30 let, rudar, Zagorje 144; Lampič Antonija, 2 dni, Bizovik 92, hči kurjača; Lovko Avgust, 24 let, kurjač, Cerknica 35 pri Rakeku; Sešek Alojzij, 31 let, sin posetnika, šmarra 37 pri Kamniku; Srimšek Karolina, vd. Valenčak, roj. Pibernik, žena mizarja, 54 let, Grajska planota 1; Gabrič Roza, 64 let, vdova železu, zavirača, Cesta v Mestni log 61; Globelnik Marija, roj. Sajovic, 70 let žena skladiščnika. Sv. Petra cesta 85; Vodnik Leopold, 43 let, kajžar, Podutik 22, obč. Št. Vid nad Ljubljano; Vuk Franc, m let, zasebnik. Čopova ulica 1; Stare Ivana, 43 let, poletni«, Koprivnica 11; Mav Ana, 70 let, zasebnica, Sv Andrej 16 pri Moravčah; Ziherl Peter, 5 me-oecev, sin sluge drž. žel., Štepanja vas 41; Vodo-pivec Jožica, 44 let, žena učitelja. Znojile 128 pri Zagorju; Jerelin Terezija, sestra Viktorina, 67 let, šolska sestra, Vidovdanska cesta 9; Jelen Uršula, roj. Lipovšek, 67 let, dninarica, Vodovodna cesta, gram. jama 37; Tavčar Jože, 3 mesece, sin delavca, Koroška Bela 123; Kovačič Jožefa, 21 let, služkinja, Huda jama 69 pri Laškem, Žagar Gregor, 24 let, dninar, Luče, srez Gornji grad; Malenšek Franc, 62 let, žel. uradnik v p., Frankopanska ulica 29; Koren Jožica, 5 let, hči steklarja, Maurerjeva ulica 4; Leban Anton, 70 let, mizar, Praprotno 16. obč. Stahovica, srez Kamnik; Bregar Josip, 33 let, kočar. Praprotno 9, obč. Radeče pri Zid. mostu; Mi-helčič Stanislav. 2 leti, sin orožn. narednika. Lu-kovica 16 pri Kamniku.
Nov grob
-J- Viktor Zany. 6. decembra ob 1 popoldne je po daljšem trpljenju preminul, previden s tolažili j sv. vere, splošno spoštovani prekajevalni mojster in hišni |K>sestnik v Celju g. Viktor Zany. Pogreb dragega pokojnika bo v torek, 8. t. m. ob 3 popoldne iz hiše žalosti na mestno pokopališče. Pokoj-i nik je imel v Celju zelo dobro znano in vpeljano prekajevalnico. Naj mu sveti večna luč! Žalujoči soprogi naše iskreno sožalje!
Belgrajske vesti
Belgrad, 6. dec. m. Policija je prišla na sled dobro razpredeni trgovini z beliin blagom ter je že prijela več oseb. Iti so se pečale s tem umazanim poslom.	v
Belgrad, 6. dec. m. Danes je bil tukaj občni zbor Centralnega odbora poljsko-jugoslovanskih lig. Občni zbor je vodil predsednik Poljsko-jugo-slovanske lige Milan Neštč, ki je bil na občnem zboru zopet izvoljen za predsednika. Navzoče člane Poljsko-jugoslovauske lige je na občnem zboru pozdravil tudi poljski poslanik Roman Dembicki.
London. 6. decembra. AA. Po vesteh iz ne-službenib virov je danes Nj. Vel. kraljica Mary ponovno sprejela v avdijenco ministrskega predsednika Baldvvina.
I f EMIL ADAMiC I
Ljubljana, 6. decembra. Davi ob % na 6 je na I. oddelku splošne bolnišnice umrl skladatelj g. Emil Adamič. V bolnišnico je prišel 20. novembra, ker je bolehal na vnetju žil. Do zadnjega so je počutil šo precej dobro, davi pa jo smrtonosna kap naredila konec njegovemu plo-donosnentu življenju.
Blagoslovitev serafinskega doma
Skladatelj Emil Adamič, rojen 25. decembra leta 1877 na Dobrovi pri Ljubljani, je izšel iz učiteljske, glashene rodbine. Glasbe se je učil že v svoji zgodnji mladosti, najprej pri očetu, nad-učitelju in organistu, potem v Glasbeni Matici v Ljubljani. Tudi je začel že zgodaj skladati, pa je svoje prvence žal uničil. V gimnaziji mu je bil učitelj petja Foerster; kot učiteljiščnik je sodeloval pri matičnem zborovem petju pod Huhadom in Cerinom. Kot dijak je ustanovil tamburaški zbor »Zvezda« in ga vodil tri leta ter napisal zanj tudi mnogo tamburaških skladb. Kot učitelj je služboval v Toplicah pri Zagorju ob Savi, v Kamniku in nato do svetovne vojne v Trstu.
širški slovenski javnosti se je kot skladatelj predstavil v Novih akordih, ki jim je bil od po-četka do konca skozi 14 let zvest sodelavec. Kontra-punkt in kom]>ozicijo je študiral že na tržaškem konservatoriju, potem pa je v Ljubljani po vojni nadaljeval privatno glasbene študije. Med vojno je več let živel v ruskem ujetništvu in ga je prav glusba rešila pogina. V Taškentu je opravljal odlične glasbene službe in napisal po nalogu tatarskega prosvetnega oddelka Tatarsko suito za orkester. V Ljubljani je opravil pred državno komisijo državni glasbeni izpit. Bil je potem imenovan za glasbenega učitelja na tukajšnjem državnem učiteljišču. Nekaj časa je poučeval tudi na ofglarski šoli. Kot glasbeni referent je sodeloval pri mnogih naših listih. Kot skladatelj se je razvil kakor malokateri med nami. Kdo bi naštel vsa njegova dela, ki so izšla v raznih naših glasbenih listih: »Novih akordih«, v »Pevcu«, v »Zborih«, v »Novi muziki«, ki ji je bil par let urednik, v izdajah Glasbene Matice itd.? In koliko je njegovih — zlasti orkestralnih reči — Se nenatis-njenih! Adamič je pisal izredno mnogo za zbore, tudi mladinskih pesmi nam je ustvaril celo vrsto: izšle so v posebnih izdajah in v >Grlick, urejevanj od profesorja Kumarja. Pisal je samospeve, dvospeve, klavirske skladbe, komorne in sinfo-nične. Predvsem se je uveljavljal v svetni glasbi, kjer je stal med prvaki in stebri, pa tudi nekaj cerkvenih del imamo od njega: triglasno mašo za moški zbor in orgle, več duhovnih in še drugih pesmi.
Emil Adamič je bil brez dvoma eden naših največjih glasbenikov: izreden glasbeni talent, izredno marljiv in plodovit. Tudi se je znal prilagoditi raznim časovnim glasbenim strujam in slogom. Zadnje njegovo delo. ki smo ga z užitkom in občudovanjem poslušati, je bil velik mešani zbor -Smrt carja Samuela«. Adamič nam je mnogo dal. a bi nam dal gotovo še in še. Za vse njegovo veliko glasbeno, zlasti skladateljsko delo pa mu Slovenija in Jugoslavija dolgujeta trajen in iskreno hvaležen spomin.
Božidar Jahač razstavlja
Ljubljana. 6. decembra.
Sredi mesta in v bližini najbolj prometnih točk Ljubljane je letos zrastel ponosni »Seralinski dom (Collegium seraficum), ki so ga zgradili očetje frančiškani. Novi dom ni važen samo za frančiškanski red v Sloveniji ter za vzgojo njegovega naraščaja, temveč pomenja tudi važen napredek v izpopolnitvi središča mesta, šele po zidavi tega doma je namreč možno, da se Frančiškanska ulica čimbolj uporabi kol važna prometna žila, seveda v zvezi s pasažo, ki vodi skozi novi dom in ki se bo prej ali slej morala nadaljevati nn Prešernovo ulico in morda kdaj pozneje še dalje, namreč na eni strani proli Zvezdi, na drugi strani pa proti Trgu kralja Petra I.
Novi dom oo. frančiškanov predstavlja le|>o stavbo, zidano na povsem moderen, zelo praktičen način, obenem pa tudi tako. da ho v polni meri služila svojemu glavnemu namenu, namreč, da bo hkrati konvikt in pa kulturno ter karitativno središče frančiškanske župnije. Ljubljansko občinstvo je gradnjo poslopja spremljalo že v začetku z velikimi simpatijami, danes, ko je bilo otvorjeno. pa se je moglo prepričati, ila je poslopje res izpol- i nilo vsa pričakovanja. Podroben opis poslopja je i priobčil že nedeljski »Slovenec . Kazen nekaj | malega obrtniških del je glavno delo. to je stavbeno, že končano, prav tako tudi najvažnejša druga dela. Zelo ugoden vtis je napravila tudi nova dvorana v poslopju, lik nad pasažo. Tako lepo. primerno veliko dvorano, pripravno za vse kulturne prireditve, za gledališke in kinematografske predstave, smo v Ljubljani že dolgo |>o-grešali, posebno, odkar so bile ugrabljene nekatere prejšnje dvorane v druge namene.
Poleg poslopja so oo. frančiškani dali povečati tudi kor pri cerkvi. Število klerikov se je namreč povečalo, tako da so frančiškani morali spremeniti kor v malo dvorano v prvem nadstropju, veliko 11X10 m. pod koroni pa so pridobili širok hodnik. Tudi ta dela je odlično izvršila stavbna tvrdka Miroslav Zupan.
Danes opoldne je bila slovesna blagoslovitev novega konvikta. Prišel ga je blagoslovit g. škof dr. Gregor Rozman v spromstvu g. ravnatelja Jagodica ter druge duhovščine, tllavne cerkvene molitve je g. škof opravil v avli doma pred kipom sv. Jožefa, asistirala pa sta mu provinrial p. dr. Gvido Kant in župnik p. dr. Angelik To-tniuec. Lepi slovesnosti je prisostvovala frančiškanska družina, ki je pela nabožne pesmi, dalje
prior križevniškega reda p. Učak in predsednik g. Tome kot zastopnika Vajeniškega doma, daljn stavbenik g. Miroslav Zupan ter drugi, ki so sodelovali pri gradnji novega doma. Občinstvo je med slovesnostjo napolnilo pasažo, škof dr. Rozman je nato blagoslovil posamezne prostore doma ter se po blagoslovu zanimal za podrobnosti in ureditev domu.
Akademija
Nova dvorana frančiškanskega kolegija se je danes popoldne na posrečen način predstavila širšemu ljubljanskemu občinstvu. Za današnjo akademijo je med občinstvom vladalo že več dni pred njo veliko zanimanje ter so bili sedeži kmalu razprodani. V dvorani je ob 5 vladala velika gneča, zlasti na stojiščih. Vse občinstvo je z zanimanjem sledilo pestremu programu akademije ter je vse točke odobravalo z. navdušenim ploskanjem.
Izmed odličnikov so se akademije udeležili: g. ban dr. Natlačen, zastopnik škofa, stolni dekan dr. Kimovec, predsednik apel. sodišča dr. Golia s soprogo, železniški ravnatelj dr. Futur, zastopnika odsotnega mestnega župan dr. Adlešica dr. Kamu šir in g. Musar, dalje provincijal zagrebške frau čiškanske provincijc p. Troha, bivši provincijal zagrebške provincije dr. Grabit, prior križevniškega reda g. 1'čak ter drugi.
Uvodni govor je Intel provincijal dr. p. Gvido Rant. Pozdravil je vse odličnike in občinstvo ter se jim zahvalil za pozornost. Izrekel je zahvalo stavbeniku g. Miroslavu Zupanu in pa računskemu vodji g. Vladku Tomincu, vsem obrtnikom in de lavnem, ki so skrbeli za čim lepšo zgradbo doma. V svojem idejno globoko zajetem govoru je naglašal: »Frančiškan je vedno velik optimist, kakor je bil oče tega reda. ki je vedno in povsod zaupal v božjo Previdnost, lako smo tudi mi, zaupajoč v to Previdnost, zgradili la dom, da se bodo v njem vzgajali ljudje, ki so v sebi enotne osebnosti, trdno zakoreninjeni v veri in v večno veljavnih etičnih načelih, da l>odo vstopili v življenje s svojim delom in s svojim delom pomagali sveti Cerkvi preobrazili svet.« Provincijal dr. Rant je še kratko očrtal stavbeno umetnino novega doma in pn likovne umetnine akad. kiparja Borisa Kalina.
Sledila je izvrstno uspela akademija, pri kateri so nastopili z recitacijami, govori, pesmimi, deklamacijami in igrami goienci frančiškanske družine in frančiškanska mladina.
Gluhonemi so govorili . . •
Ljubljana. 6. decembra.
Ime akademskega slikarja in grafika Božidarja Jakca uživa med nami že tak ugled, da je povsem umevno veliko zanimanje umetnost ljubečega občinstva za njegovo novo razstavo, ki jo je odprl danes v Jakopičevem paviljonu. Otvoritev je pomenila lop kulturni dogodek ter so se je med drugimi udeležili: predsednik Narodne galerije dr. Fran Windischer, načelnik kullurnega oddelka mestne občine dr. Mole, ravnatelj Narodnega muzeja dr. Mal, pesnik Oton Župančič, predsednik Društva upodabljajočih umetnikov G. A. Kos ter drugi odličniki, med katerimi je bilo ludi mnogo duhovščine. Navzočni so bil tudi mnogi umetniki, nied temi g. Ribani Jakopič.
Razstavo je odprl ob 11 s kratkim, iskreno mišljenim govorom umetnik Jakae. sam, ki je obrazložil, kako je prišlo do razstave. Toplo se je spominjal svojega pokojnega tovariša umetnika .fožeta Gorupa, ki so ga vzele gore in s kateri' je razstavil v teh prostorih pred desetimi leti. Gorupu se Jakae, zahvaljuje, da ga je spravil v zvezo z norveškimi umetniškimi krogi, kar je Jak-cu dalo idejo potovanja po Norveški. Ta razstava naj bo tudi v spomin Gorupu. ki ga danes kot specialista za naravo, zlasti za živali, lako težko pogrešamo.
Jakae je kratko očital Norveško, to severno deželo, polno naravnih kontrastov, toda iskrenih, čvrstih ljudi. V primeri z Norveško je Jakae razstavil pokrajinske motive iz Slovenije, zlasti z. Dolenjskega. Naj bo tujina še tako lepa. človeka vedno privablja le domovina. Priljudni nanovor Božidarja Jakca je bil sprejet z, velikimi simpatijami.
Obiskovalci so si nato ogledali razstavo.
Osrednji del Jakopičevega paviljona izpopolnjujejo po večini portreti domačih osebnosti, nekaterih gospa in gospodičen ler otrok. Prisrčna sta portreta umetnikove matere .prvi v olju, drugi pa risba. Rekonstrukcija obraza Franca Prešerna je v olju seveda drugačna, kakor pa nedavno publici-rana. toda je prepričevalna. Omeniti moramo še življenjsko verne portrete msgr. Steske, kanonika Ivana Sušnlka. Dragotina Hribarja, ravnatelja Pe-hanija, dr. Prijatelja, dr. Ramovša. Ivana Matičica, slikarjev Tratnika, Smreka rja in Slapernika itd. Izborilo je k a ra kier izi ran urednik Terseglav. |>or-Irel slavnega urednika Slovenca r dr. Ahčina je
Ljubljana. 6. decembra.
Ze sama beseda »gluhonem« sproži v človeku skalo neprijetnih občutij in disonanc. Mnenje, da so gluhonemi manj vredni ljudje, skorajda bebci, ker so prikrajšani za enega najdragocenejših čutov: za sluh. namreč še vedno prevladuje med nami. Nekateri gredo v svojem podcenjevanju gluhonemih celo tako daleč, da so prepričani, da gluhonemi ne morejo govoriti, da niso sposobni za nobeno važnejše in odgovornejše delo, da se ne morejo naučiti obrti itd. Da je to mnenje krivično in zmotno, nam je nazorno pokazal prvi javni nastop Društva gluhonemih v Ljubljani, ki ga je priredilo za 5 letnico svojega obstoja.
Namen te prireditve je bil dvojen: odrasli gluhonemi, ki se udejstvujejo v raznih poklicih, so hoteli predvsem manifestirati važnost šolske izobrazile, obenem pa zainteresirati javnost in merodajne oblasti za svoje težnje. Pot do izobrazbe je mnogim gluhonemim otrokom pri nas še vedno zaprta, ker primanjkuje zavodov, v katerih bi se naučili vsega, kar potrebujejo za življenje. Le majhno število gluhonemih otrok je tako srečno, da jim odpro vrata v oni skrivni svet, ki ga poluo-čutni ljudje doživljamo vsak dan. Za približno 10.000 šoloobveznih gluhonemih otrok imamo v Jugoslaviji samo štiri zavode, iu sicer v Ljubljani, v Zagrebu, v Belgradu in v Jagodini. Ce primerjamo stanje šoloobveznih otrok in zavodov naše države z drugimi državami, vidimo, da Rmo daleč za njimi. Tako imajo n. pr. na Češkem 14 za- I vodov, v Nemčiji pa okoli 80. A ne samo po številu, tudi po notranji ureditvi so inozemski zavodi daleč pred nami.
Zanimanje za prvi javni nastop je bilo tolikšno. da je bila dvorana Mestnega doma polna do zadnjega kotička. Med zbranim občinstvom so bili predvsem ožji prijatelji in znanci gluhonemih, med povabljenimi častnimi gosli pa smo opazili bana dr. Natlačena in kanonika dr. Vole a, ki je zastopal ljubljansko škofijo ter dalje še vrsto zastopnikov raznih kulturnih, humanitarnih in karitativnih organizacij.
Uvodne besede je imel C. Sitar, ki je kot prvi dokazal, da je z malo dobre volje in potrpljenja prav lahko mogoče razumeti govorico gluhonemih, čeprav je človeku pri tem nekoliko mučno in tesno pri srcu. V svojem govoru je predvsem povdarial potrebo in važnost izobrazbe za gluhoneme. Ž mešanimi čuvstvi smo sledili toku njegovih besed, ki so imele nekam trpek prizvok in so izzvenele v obsodbo oblasti in javnosti, ki brez razumevanja stoji ob strani in je bolj gluha za vsa njihova prizadevanja kot pa — gluhonemi sami.
Govornik je nalo predstavil občinstvu vrsto gluhonemih, ki so vsi izšli iz zavoda za gluhoneme in se zdaj udejstvujejo v raznih poklicih: krojača, šiviljo, mizarja, modistko, slugo, gospodinjo. graverja, stavca, litografa, zobotehnika, kiparja, krošnjarja, pletarja in zidarja.
To je pa samo del tistih, ki si z delom svojih rok pošteno služijo kruli in so razkropljeni širom Slovenije. Prav ta zavest, da so prepuščeni samim sebi, lini je dala pobudo, da so se organizirali ▼ svojem društvu, ki šteje zdaj že 5 članov.
Uvodnim besedam sta sledili dve cnodejanki, v katerih so nastopili sami gluhonemi. Umetniške vrednosti uprizorjena dela seveda nimajo, pač pa imajo praktično vrednost, ker so nam nastopajoči nazorno {»kazali, da morejo govoriti, če imajo podlago za to. in ta podlag je: šolska izobrazba. Prvo igro »Oče« je spisal strokovni učitelj glulio-nemnice V. Rupnik, ki je celotno prireditev ludi aranžiral in z vso ljubeznijo vodil do kraja. Vsekakor Društvo gluhonemih zasluži večje razumevanje tako od strani javnosti kakor tudi tnero-dajuih oblasti 1
Mariborski drobiž
Maribor, 6. decembra.
Sneg. Po lepi, zvezdnati Miklavževi noči je začelo okrog 9 počasi snežiti. Kmalu se je nad Mariborom razvil pravi snežni metež. Suežilo je ves dan v veliko veselje mladine in športnikov. Telefonske žice so deloma potrgane. Mestni avtobusi pa prihajajo z večjimi zamudami, ker je sneg na odprtih cestah dosegel že prav znatno višino. Izletniki s Pohorja so tudi že pravili o pravih snežnih zametih na vrhovih in se nam obeta v najkrajšem času izdatna smuka.
Miktavtevanje v Mariboru V soboto zvečer so oživele mariborska ulice. Po trgovinah je bilo precej živahno, zlasti so prišle na svoj račun slaščičarne. Lepo razsvetljene in okiašene izložbe so podale mestnim ulicam poseben čar. Po raznih lokalih se je vršila cela vrsta Miklavževih večerov, ki so bili zelo dobro obiskani, so pa imeli ponekod tragične zaključke. Tako je prišlo v neki gostilni v Studencih do pretepa. Od 2—3 zjutraj je morala rešilna postaja kar tri ranjence naenkrat prepeljati v bolnišnico. So to 31 letni ključavničar Mirko Kokot, ki je zadobil frakturo desne roke v laktu. '26 letni ključavničar Otmar Ve černik, ki je dobil zabodljaj v levo stran prsi ter 40 letni železničar Ivan Danko, ki je odnesel vre-znine na glavi ter precejšnje |>oško»ibe |>o telesu.
Mozu hotela slediti v smrt. V Studencih, Ciril Metodova ulica 16. je zavžila večjo množino lizola it letna Ailela SchmidL Kakor smo že izročali jc zadela njenega moža natakarja g. Franca Schmidta pred tremi dnevi srčna kap, ter je bil pri priči mrtev. Žena ni mogla prelnileti smrti svojega moža ler se je odločila k usodnemu koraku. Poročila sla se šele pred približno enim letom, ter je bil zakon zelo srečen. Zdravniki pa upajo, da jim Ik> uspelo ohraniti jo pri življenju.
Z vozom in kov^egom izginil. Hlapec Anton Gajšek je 3. t. m. izročil neznanemu možu na Te-znu garn z 1 kovčegom in zabojem, v katerem je imel svojo obleko in perilo. Ta mož, ki je okoli 50 let star, bi moral zapeljati omenjene stvari k neki stranki v Valvazorjevi ulici. Za njim pa manjka vsaka sled. Zginil je z garami kakor tudi s tovorom. Gajšek trpi škode 1500 din.
100.000 din ukradeuih na Sokolskem iletu Pred dva letoma je bil v Sarajevu vsesokolski r.let, katerega se je udeležita tudi dobro organizirana banda zeparjev, ki so pokradli ob tej priliki nič manj kakor sto tisoč dinarjev. Vodja žeparjev je bil Kosta Antonijevič iz Sremske Mitroviee, ki jo jio zletu pobegnil z liogatim plenom v inozemstvo. Naše oblasti so ga zasledovale povsod s tiralico ter so kmalu izvedele, da sedi v Avstriji, kjer so ga zaradi tam izvršeno žepne tatvine obsodili na 18 mesecev jeiv. Včeraj so avstrijske oblasti izročile Antonijeviča našim obmejnim organom v Mariboru. Sedaj bo odgovarjal pred našim sodiščem za KMi.OOO din. ki so bili ukradeni iz sokol-skih žepov v Sarajevu.
Poskusen vlom. V soboto proti večeru »o vlomilci skušali vdreti v gosjiodarsko poslojije velejio-sestnika Ernesta Reiserja v Pekrah. Domačini so slišali ropot, prišli k poslopju in še opazili vlomilce, ki so urno bežali. Odnesli niso ničesar.
Spccl
Maribor. 6. decembra.
Zaradi skrajno neugodnega vremena, dopoldanskega dežja in snega so bila danes vsa igrišča nesposobna za pravilne igre in so bile zaradi tega vse tekme, tako dopoldanske kakor tudi popoldanske, odpovedane.
★
Belerad. 6. dec. b. Jugoslavija :Gradjanski 4 (2:0).
Zagreti. 6. decembra, b. Hašk:Ripensia (3:1) (2:1).
sicer v seznamu, zaradi nekih ovir pa še ni razstavljen.
Norveški del obsega same pejsaže in sicer nad 60, slovenski del pa nad 50 slik in risb. Jakae je pokazal z razstavljenimi deli nov in lep napredek v svojem delu, hkrati pa tudi novo fazo svojega razvoja, toda o lem bo spregovorila še strokovna kritika.
Že prvi dan je bila .Jakčeva razstava deležna prav lepega obiska.
Sneg
Miklavž je prinesel sneg. God sv. Miklavža smo Ljubljančani proslavili za spoznanje boljše in bolj udobno kakor prejšnja leta. Pozna se pač, da je kriza nekoliko popustila in da je tudi Miklavž prišel semintja do kakšnega denarja, posebno tam, kjer prejšnja leta ni mogel, tako da je lahko nakupil vsaj skromna darila pridnim in potrebnim. Kakšnih bučnih miklavževunj ni bilo opaziti, zlasti so bile veselice združene z miklavževanjem letos bolj redke in skromne. Nebeškemu dobrodelniku pa je letos nagajalo vreme. Ponoči je uamreč pričelo rositi, v nedeljo dojx>ldne med 9 in 10 pa so med dežjem pričele padati ie prve snežinke. Snežilo je čimdalje bolj in do popoldneva je bila Ljubljana in pravtako Ljubljansko fiolje že pokrito s snežno odejo. Sneg je sicer vlažen, toda vendar je razveselil smučarje, ki so pričeli upati, da bodo nemara le dočakali pravi smučarski sneg V planinskih krajih je pričelo snežiti že |xmoS ter je sneg zamedel precej na debelo. Naši zimski športniki so prepričani, da se io ziinskošpoitna sezona sedaj vendarle že pričela. Torej je sv Miklavž ' slabim vremenom zadovoljil vsaj športnike.
Potrta globoke žalosti naznanjam vsem prijateljem in znancem žalostno vest, da je moj preljubi soprog, gospod
VIKTOR ZANY
prekajevalni mojster in posestnik
po daljšem in težkem trpljenju, previden s tolažili svete vere, v 56. letu starosti, danes ob 13 za vedno v Gospodu zaspal.
Pogreb dragega pokojnika ho v torek, dne 8. decembra 1036. ob 3 pojioldne iz hiše žalosti, Gregorčičeva ulica 2, na mestno pokopališče, kjer ho truplo pre-nešeno v rodbinsko grobnico.
Sveta maša zadufinica se bo darovala v sredo, dne 9. decembra 1936. ob pot sedmih zjutraj v Marijini cerkvi.
Celje, dne 6. decembra 1936.
Helena Zany
Kočevski Nemci - Koroški Slovenci
Iz krogov kočevskih Nemcev je dne 8. novembra t. 1. prinesel »Kftrntner Tagblatt« zanimiv in uvaževanja vreden predlog medsebojne rešitve manjšinskega vprašanja za kočevske Nemce pri nas in koroške Slovence v Avstriji. Dopis trdi, da je poslabšanje narodnokultnrnega stanja kočevskih Nemcev represalija za trpljenje koroških Slovencev in naproša merodajne kroge na Koroškem, da bi se ti pri eventuelnih pogajanjih za zadovoljitev koroških Slovencev ozirali tudi na predloge kočevskih Nemcev.
Predlogi sami odgovarjajo povsem katoliškemu naziranju glede rešitve manjšinskega vprašanja in so zato posrečeno prikrojeni za državo, ki vedno [>o vda rja svoje krščanstvo. To zagovarja načolo materinega jezika, ki je vedno tisti, ki ga družine govore v svojem družinskem krogu; torej jezik, ki ga starši rabijo pri vzgoji svojih otrok, izraža voljo staršev in ta jezik naj je edina podlaga za nadaljno vzgojo otrok. To stališče povsem odobravamo in ga v katoliškem listu ni treba še posebej povdarjati.
Važno na predlogu kočevskih Nemcev se mi zdi veliko bolj dejstvo, da se obračajo s svojo prošnjo nu merodajne kroge v Celovcu. Ne bomo razglabljali, v koliko so tožbe kočevskih Nemcev utemeljene, zanima nas samo njihovo naglašanje, da je rešitev njihovega vprašanja pri avstrijskih in posebej še pri koroških merodajnih krogili, menimo, da so se obrnil na pravi naslov.
Vsem, ki so zanimamo za svoje rojake onstran Karavank, je še v spominu predlog šolske avtono lilije zu Slovence v koroškem deželnem zboru. Ves nemški nacionalizem, ki je v deželnem zboru hlinil pripravljenost za rešitev manjšinskega vprašanja, je na shodih hujskal proti rešitvi, kakor na pr. v Velikovcu na velikem shodu Landbunda, kjer se je postavila tudi deviza reciprocitete za Nemce v Jugoslaviji in Slovence na Koroškem Ko so pa Nemci videli, da bi se. koroškim Slovencem že znatno ublažilo žalostno stanje, če bi samo to dobili, kar so Nemci pri nas že imeli, je morala avtonomija pasti iz drugega vzroka. PriliKO so videli v zahtevi koroških Slovencev po tistih šolah, ki jih je svoj čas avstrijska vlada (Ramekova) v svojem odgovoru na glasove iz Belgrada označila kot šole zu koroške Slovence in avtonomija je padla.
Pravilen odgovor od naše strani bi takrat moral biti, če bi imeli srca in smisla za koroške Slovence, da hi prav v duhu reciprocitete, ki so jo Nemci zahtevali, dali svojim Nemcem utrakvistične šole s slovenskim učiteljstvom, da hi to dobroto enkrat čutili Nemci na svojem narodnem telesu. Pustili smo Nemcem vse — io svoje rojake na cedilu. Ce so se naše merodajne oblasti sedaj spomnile naših rojakov v tujini, kakor trdi dopis kočevskih Nemcev, potem je to naša krvava dolžnost v skrajnem trenutku, ko si koroški Slovenci v sedanjem avtoritarnem režimu ne morejo nič pomagati in niti braniti.
V	spominu so nam še simpatične, od krščanskega duha pravičnosti prežele izjave rajnega kanclerja dr. Dollfussa, ki so upravičevale nado, da se bodo koroškim Slovencem pod egido krščanske usmerjenosti Avstrije dale vsaj poglavitne na-rodnokulturne pravice. V istem duhu je obetal sedanji zvezni kancler dr. Schuschnigg koroškim Slovencem boljše čase, s svojim potovanjem v slovensko ozemlje je hotel pokazati svojo dobro voljo, ki pa so jo koroški merodajni krogi preprečili. Prepričani smemo biti, da plemeniti kancler kot Pftsen katoličan še tudi sedaj želi pravično rešitev vprašanja koroških Slovencev. A dosedaj so se njegovi dobri nameni še vedno razbili na odooru koroške deželne vlade. Zalibog se v dosego svojih namenov še ni i>oslužil svoje avtoritete, ki mu jo daje avtoritarni režim.
V	spominu so nam še simpatične, od krščanskega duha pravičnosti prežete izjave rajnega kanclerja dr. Dollfussa, ki so upravičevale nado, da se bodo koroškim Slovencem pod egido krščanske usmerjenosti Avstrije dale vsaj poglavitno narodnokulturne pravice. V istem duhu je obetal sedanji zvezni kancler dr. Schuschnigg koroškim Slovencem boljše čase, s svojim potovanjem v slovensko ozemlje je hotel pokazati svojo dobro voljo, ki pa so jo koroški merodajni krogi preprečili. Prepričani smemo biti, da plemeniti kancler kot resen katoličan še tudi sedaj želi pravično rešitev vprašanja koroških Slovencev. A do sedaj so se njegovi dobri nameni še vedno razbili na odporu koroške deželne vlade. Zalibog se v dosego svojih namenov še ni poslužil svoje avtoritete, ki mu jo daje avtoritarni režim.
Na ta režim so koroški Slovenci začetkoma veliko dali, ker so se pač znašali na vedno poudarjanje krščanskega značaja novega državnega vodstva in da l>o krščansko stališče seglo tudi do njih. Na žalost pa opažajo, kako od leta do leta manj čutijo vladanje po krščanskih načelih.
Zvesti svojemu katoliškemu prepričanju so koroški Slovenci od vsega začetka izrazili in tudi dejansko izvajali svojo pripravljenost, da sodelujejo pri preureditvi ustavnega življenja na stanovski podlagi in se niso dali motiti od nobene strani. Nacionalno-socialistični puč v Avstriji jc vladi pokazal, da so koroški Slovenci edini zanesljivi in lojalni element v svojem teritori ju, medlem ko_ je nemško učiteljstvo na slovenskem ozemlju splošno simpatiziralo, v precejšnjem številu celo sodelovalo pri puču, in ko so svoji narodnosti odtujeni Slovenci delali isto. Takrat je vlada videla in čutila, kakšne nezanesljive elemente ji rodi ponemčevanje. Upravičeno so mogli zavedni Slovenci pričakovati, da bo vlada iz tega dejstva izvajala posledice in zavedne Slovence v svojem interesu podprla. Toda v zahvalo za državi zvesto zadržanje je vlada, da kar odkrito povemo, izročila usodo koroških Slovencev na milost in nemilost krogom, ki so bili »z eno nogo že v W611ersdorfu« in jim je edini smoter popolno uničenje koroških Slovencev. Koroška deželna vlada se je popolnoma istovetila s temi krogi, ničesar ni ukrenila glede Slovencev, kar ti krogi niso odobravali, in je vse storila ali pustila storiti, kar so ti želeli. Eksponent teh krogov »Kiirntner Hcimatbund« ie postal faktična vlada za koroške Slovence.
Ko je ta videl, da deželna vlada povsem krije njegovo delovanje tudi proti dunajski vladi, se jo seve pripravljal na generalni naskok na zavedne Slovence. V spominu nam je še poročilo »Koroškega Slovenca* o tečaju tleimatbunda za voditelje raznarodovanja, ki so se ga večinoma udeležili učitelji iz slovenskega ozemlja, na katerem je eden izmed predavateljev državni profesor R. v svojem koprnenju, da bi Čim prej zadavili delovanje zavednih Slovencev, celo predlagal, da naj se blo-vence slika kot komuniste, da jih vlada potem po<l to firmo lažje preganja in da mi kot protikomuni-sti nimamo ne vzroka in ne možnosti, da bi koroškim Slovencem pomagali: češ komunistov vendar ne bi podpirali. Ta predlog pač kaže na satansko razpoloženje, ki je vladalo na tečaju, ali vsaj v -'lavah odbora. Posledic takega ostudnega boja se je ustrašil načelnik Heimatbunda, znam pisatelj Perkonig. ki je odklonil tak način bojevanja. I a incident z žarko lučjo razsvetljuje razmere. Ko to ni obveljalo, so se vrgli na drugo sredstvo: pod
plaščem domovinske fronte naj se domovina odtuji verskemu življenju in demoralizira s plesi. Demoralizacija je znano učinkovito sredstvo za raznarodovanje. Tako jo prišlo, dn se na mnogih krajih poučuje celo šolska mladina v plesanju »starih domačih plesov« in čudno pri lem je, da te jh>-trebe v nemškem delu dežele ni
Pri stanovski ureditvi kmetskega stanu so v slovenskem delu vladi [»omagali skoro izključno samo zavedni Slovenci, medtem ko so odtujeni Slovenci še vedno upali na Hitlerja. S tem pa jo obstojala nevarnost, da bi pri minulih volitvah v kmečko stanovsko organizacijo na vsej črti zmagali zavedni Slovcnci. Karntner Heiniatbund, ki ga stanovska organizacija čisto nič ne briga, jo smel še tik pred volitvami to preprečiti. Vodstvu Bauernbunda je sicer ta nastop Heimatbunda po magal, da mu volitve kljub prikrivanju resničnega izida niso prinesle še večjega razočaranja. Za nas je pri leni važno dejstvo, da je v slovenskem ozemljil vodil stanovske volitve nestanovski Heiniatbund z izrecno tendenco, da izrine zavedne Slovence tudi iz stanovske organizacije, in da »Koroški Slovenec* tli smel ne braniti ne svojih kmetov in ne jroročati suhih dejstev.
Taki slučaji kažejo, da so koroški Slovenci izročeni na milost in nemilost Heiniatbundu. Ne čudimo se, da sta za lako ogabno delo zmožna človeka kakor Maeer Kajbič in Rumpold, a čudimo se, da lako delo kot predsednik krijo znani in ugledni pesnik Perkonig, ki sicer kaže plemenitejše nazore, ki zna sicer govoriti celo o bratu Slovencu in tudi v svojih pesnitvah 110 prikriva svoje čustvene slovanske duše, še bolj pa se čudimo, da si upa deželna vlada krščanske države tako demo-ralizirajoče delovanje kriti in se celo hvaliti, češ, da se godi koroškim Slovencem v avtoritarni državi boljše, ker imajo vsikdnr dostop do vlade.
Nobenega pouka v materinem jeziku v šoli, nobenega slovenskega učitelja pri slovenskih otro-kih, oropani vseh javnih zborovanj, ker sme te prirejati samo domovinska fronta, v kulturnem delovanju v najhujšem nasprotovanju od strani Heimatbunda, koroški Slovenci gotovo ne bodo nobena ovira pri reševanju manjšinskega vprašanja, četudi nismo kompetentni, da preciziramo njihovo stališče, ki je itak samo od sebe dano
Zalo nimamo nič proti temu, da so se kočevski Nemci obrnili na pravi naslov. Ce se bodo merodajni krogi na Koroškem spametovali in našim rojakom omogočili svojebitno kulturno življenje, potem smo prepričani, da pri nas ne bo nikogar, ki bi kočevskim Nemcem hotel kratiti kulturno življenje. Pokazali smo, kje morajo začeti, da je kaj upanja na uspeh. Poudarjamo pa žc danes, da se ne bomo zadovoljili z lepimi obljubami, ampak liomo čakali na trajno uresničenje obljub. Naj bo torej vse odvisno od ljubezni koroških Nemcev do kočevskih Nemcev.
Torei lako daleč smo že na IKorošhem
»Koroški Slovenec« poroča naslednjo vesl:
Odlok in priziv. Uredništvo je sprejelo od varnostnega nadzornika Koroške sledeči odlok:
»Večkrat že jc padlo v oči, da nazivljatc v svojih listih krajevna imena kakor n. pr. Klagenfurt, Maria Kain .ki so mednarodno in krajevno običajna, s prosto izmišljenimi slovenskimi imeni. Ker jo to nedovoljeno. Vas poživljam, dn so v bodoče poslužujete krajevnih imen, ki so mednarodno in krajevno običajna. Varnostni nadzornik Perko.«
Uredništvo je vložilo sledeči priziv:
»Krajevna imena, katerih se uredništvo v svojem listu poslužuje, so večstoletno kulturno blago koroških Slovencev. Ta imena so bila opetovano tudi uradno rabljena, tako v uradnih »Ortsrepcr-torien«, nadalje v šematizmih krške škofije itd. Nad 80 let žc so krajevna imena, katerih sc poslužuje »Koroški Slovenec«, v rabi v vseh tiskovinah koroških Slovencev in taistih imen se slovensko ljudstvo dežele tudi danes šc poslužuje v svojem vsakdanjem življenju. Uredništvo sc torej sme upravičeno sklicevati na to, da pri rabi krajevnih imen nikakor ne postopa samovoljno, posebno šc z ozirom na to, ker je jezikovna pravica avstrijskih manjšin tudi v ustavi uzakonjena. Uredništvo prosi torej za razveljavljanje izdanega odloku.«
K gornji vesti nočemo dodati nobenega komentarja, v pričakovanju, da bo avstrijska nadzorna oblast storila potrebno, da se gospod Perko ne bo več mogel spozabljati v izvrševanju svojih poklicnih dolžnosti.
Duhovskc spremembe. Župnik Franc Kovač je imenovan na župnijo Golšovo. Šentiljski župnik Ivan Petrič, je imenovan za soprovizorja v Logivasi. Za provizorja v Rožeku je postavljen kaplan Jože Komar v Rožeku. Rožeški župnik Jožef Dobernik, pa je odšel na daljši bolezenski dopust. Za kaplana v Železni Kapli je imenovan Mohor Picej.
Primorske novice
Slovenske knjige v Julijski krajini
V založbi » U n i o n e E d i t o r i a 1 e G o r i-ziana« v Gorici, ki je istovetna z književno zadrugo »Goriška Malica«, je izšlo nekaj lepih slo-j venskih knjig, ki jih je natisnila »tipographia I Consorziale« v Trstu.
Najbolj zanimiva med vsemi je knjiga »I 1 ni o r t i r 11 o r 11 a 11 oc (Mrtvi se vračajo), ki jo j je napisal Francesco Bevk, kol se vse bere na : naslovni strani. Knjiga je izšla že leta 1935, loda je prišla šele sedaj v javno razprodajo. Navzlic ! italijanskemu naslovu je knjiga napisana v slo-: venskemu jeziku. Je to eden od odličnejših pripovedni h spisov plodovilega goriškega pisatelja 1 Franceta Bevka, ki ga bodo Slovenci Julijske kra-| ji ne radi brali, saj je to ena redkih kn jig, ki se lahko širi in bere med slovensko narodno manjšino v Italiji. Motiv je trpek in je vzet iz dogodkov in posledic svetovne vojne. Berta je imela moža, ki se je v svetovni vojni izgubil. Proglasili so ga za mrtvega Ona se je vnovič poročila s trgovcem Dragonjo, a je v sebi vedno nosila strah pred nenadnim povratkoni svojega prvega moža Aniona Sedmaka. Ta strah je nikoli tli zapustil in ji grenil novo zakonsko življenje. Tudi moža je ženino duševno razpoloženje dražilo. Sedmakova senca je legla na to družino. Zdelo se jima je celo, da ga povsod srečujeta. Vstala je bojazen, da je njun zakon sploh neveljaven. Priti je moralo do katastrofe, ko se je pri Berti začela porajati misel, da je morda celo njen drugi mož Dragonja sam ubil Antona, samo da bi se mogel z njo poročiti Slutnja se je uresničila. Dra gonja je priznal. Mrtvi Sedmak se je pričel maščevati nad morilcem. Mehak jezik, gladki slog. Ta knjiga bo dar usmiljenja. .
Druga knjiga jo slovenski prevod Alphonse Daudetovega »Tartarin v Alpah«. Prevod je oskrbel Ivo Dren. Alphonse Daudetove knjige je težko prevajati, ker so vse jiolne duhovitih šegavosti, ki se v prevedeni besedi skoraj ne dajo posneti. Slovenci v Julijski krajini so tolikanj potrebni vedrega optimističnega humorja, da bodo z velikim veseljem segli po knjigi, ki bi ne smela manjkati tudi v nobeni prosvetni knjižnici v Sloveniji.
Tretja knjiga nosi naslov »Beg iz življe-n j a«, po prvi povestici, ki jo je spisal Ciril Drekonja, a predstavlja zbirko najrazličnejših spisov, pri katerih je sodelovalo več pisateljev. Tako je Zorko Š. napisal poljudno razpravico o »trlni uši«, Sergij Mantuani pa |iripovedno skico o »človeku«. Fritz Reuterjeva »Strica Breziga o zdravljenju z vodo je lepo prevedel Ferdo Plemič, Josip Dimov je prispeval »Na negotovi podlagi , Janez Rožencvet pa ljubkega »Zlatega kralja«-, ki ga bodo slovenski otroci silno veseli Gustav Strniša je napisal »Odhodnico«, Janko Ha šek pa »Uganko za psihijatre«. Knjižico zaključuje črtica »Slavje« od Jeno Wallessa ter nekaj pestrega »Drobiža«. Kot zabavna knjiga je »Beg iz življenja« posrečena stvar, ki bo istočasno zabavala in učila mladino slovenščine.
Četrta knjiga je zopet plod France Bevkove pisateljske fantazije Imenuje se »Izlet na Špansko«, ter je prav za prav le duhovito sestavljen potopis, ki opisuje pisateljeve vtise s kongresa »Pen-klubov v Barceloni« leta 1934. — j »Izlet« je res samo potopis, ker se Bevk ne spu-| šča v nobena druga razmolrivanja. O11 podaja kar je videl, a lo podaja v silno lopi, plastični, doži-| veti obliki. Knjižica bo ravno sedaj, ko je Španija 1 nn dnevnem redu svetovne politike, zelo zanimala, bo marsikaj razodela, čeravno nima naine-1 na dati kulturni ali gospodarski ali politični lik ' Španije.
Kot peto knjigo v tej zvezi je treba imeno-j vati »Istro«, ki jo je napisal Nikola Žic v | zbirki »Hrvati izven domovine« in je izšla seveda v hrvaščini v Zagrebu. Namen književne zbirke j »Hrvali izven domovine« (HRID) je. da izda čim več strokovnih znanstvenih in poljudnih spisov o I Hrvatih, ki žive izven domovine, torej o hrvatskih narodnih manjšinah in o izseljencih. Političnih I ciljev ne zasleduje nobenih. V tej zbirki je izšla i imenovana knjiga »Istra« in sicer prvi del, ki opi-I suje istrsko zemljo Profesor Nikola Žic je znan zemljepisni strokovnjak in takšna je tudi njegova knjižica. Snov je razdeljena v pet delov: Preteklost istrskega ozemlja, oblika, vode, podnebje, rastlinstvo. Knjiga je lepo opremljena s slikami. Drugi in tretji zvezek, v katerima bo profesor Žic obravnaval narodnostno odnosno človeško-I zemljepisno stanje Istre v preteklosti in sedanjo-! sti, izideta že v začetku prihodnjega leta. Upamo, da bo vsaj prihodnjim zvezkom priključen natančen zemljevid Istre, ki ga pri prvem že zelo pogrešamo. — Letna naročnina (za štiri knjige) znaša 60 din. Naročuje se lahko pri »Biblioteka IiRIDc, Zagreb 6, poštni predal 38.
Predsednik Roosevelt v Južni Ameriki
1
Pozdrav predsednika Roosevelta v pristanišču Rio do Janciro.
Preglasna radioposta*a
Na tržaški prefekturi je bila vložena prošnja nekaterih podpisanih ljubiteljev jugoslovanske glasbe, naj oblasti uvedejo preiskavo, katera je tista radiopostaja, ki vedno moti, kadar so na programu jugoslovanske radiopostaje. Politične oblasti zadeve še niso rešile, pač pa so dale zagotovilo prosilcem, da bo državna oblast izvedla najstrožjo preiskavo o tem, kdo dela motnje in če bo ugotovila, da se to dela iz zlobnih namenov — kar upamo ni res — bo najstrožje jiostopala proti krivič-nikom. Odposlanstvo je ta odgovor s zadovoljstvom vzelo na znanje in ga tolmači kot javni izraz dobre volje italijanskih oblasti, da storijo vse, kar je v njihovih močeh, da pride do iskrenega sodelovanja med Italiio in Jugoslavijo na vseh poljih,
predvsem pa na kulturnem področju.
*
0 konfinaciji župnika Bidovca v Dolini pri Trstu, ki je bil 16. novembra aretiran in odpeljan neznanokam, priobčuje tržaški »Piccolo« sledeče vesti: Župnik Bidovec Ivan, brat Ferda Bidovca, ki je bil ustreljen na Bazovici, je bil aretiran dne 16. novembra in prepeljan v Trst, kjer se je dne 18. novembra sestala konfinacijska komisija pod predsedstvom novega tržaškega prefekta in v prisotnosti pokrajinskega tajnika fašistične stranke Graziolija. Komisija je po kratki razpravi obsodila župnika Bidovca na pet let konfinacije. Obsodba je bila poslana v Rim na odobritev in je dne 23. novembra že prišel odlok notranjega ministra, da je sodba potrjena ter župniku Bidovcu naznačen kot kraj, kjer bo konfiniran pet let — otok Tremiti na Jadranu severno od polotoka Gar-gano. Dne 24. novembra so župnika Bidovca vklenjenega v železo odpeljali na Tremiti. Na otoku Tremiti, ki je sicer le malo obljuden ,se nahaja državna kaznilnica, ki so jo do sedaj uporabljali kot ječo za navadne zločince. O vzrokih obsodbe ni bilo objavljeno nobeno uradno sjioročilo. Tudi časopisi niso prinesli nobenega pojasnila.
Župni upravitelj iz Kringc v Istri je bil nedavno povabljen, naj pride na kvesturo v Pulo, kjer so se razgovarjali o možnosti, kako vpeljati v njegovi cerkvi dvojezične pridige, češ, da je v okraju že innogo Italijanov iz notranjosti kraljevine, predvsem orožnikov, miličnikov, carinikov, trgovcev, ki želijo poslušati pridigo v italijanščini. Isto velja ludi za cerkvene molitvs. Kvestura je župnega upravitelja prosila, naj ustreže želji italijansko govorečega prebivilstva, župni upravitelj pa je odgovoril, da mora to vprašanje rešiti cerkvena nadoblast, ki se željam, izraženim od kve-slure ne bo upirala, če jih spozna za upravičene.
Goriški nadškof Margotti je kot apostolski administrator tržaške škofije uradno obiskal koprsko Malo semenišče. Cerkvenega kneza so zelo lepo sprejeli in so mu ludi državne oblasti izkazale vso čast., Le škoda, da je bilo ljudstvo ravno p'-i delu, da se sprejema ni moglo udeležiti v tako obilnem številu. Nadškof je podrobno pregledal semenišče, se zanimal za duhovno vodstvo, za upravo in gospodarstvo ter končno imel na gojence daljši nagovor, v katerem jim je obljubil »nekaj potrebnih reform na lioljše«, ki pa jih sedaj še ne more razkriti. Globoko je pretresel poslušalce tudi listi del govora, v katerem je gojencem razlagal odgovornosti in bremena duhovskega poklica, v katerega naj nikdo ne vstopi, ako ni zares poklican. P9p\pl je prisotne, naj se nikar ne boje in naj mirno pridejo k semeniškemu vodju ali k njemu tisti, ki ne ' čuti jo poklica za duhovski stan, in naj mu povedo svoje želje. Uprava semenišča jih ne bo zadrževala, če se ne čutijo zadovoljne. Naj gredo zopet ven v svet, kjer naj živijo in delujejo kot dobri svetni katoličani. Po vizitaciji semenišča se je msgr. Margotti odpeljal zopel nazaj proti Trstu.
V Dolini je bil po nesreči ustreljen družinski oče I., ko se je z dela na kolesu vračal iz tovarne domov. Klic orožnikov — naj sloji — je preslišal, nakar sta karabinerja streljala, medtem ko sta se druga dva ustavila in se tako izognila nesreči.
Iz Podbrda sta bili izgnani, kot poroča agencija Agis, dve družini jugoslovanskega državljanstva. Gre za družini Tomaža Groharja in Janeza Zgago. Imenovana Tomaž Grohar in Janez Zgaga sta bila od sodišča za zaščito države obsojena na 25 let robije, a sta bila zamenjana z nekim italijanskim državljanom, ki je bil obsojen v Jugoslaviji. Poslana sta bila čez mejo pri Postojni. Sedaj je prišel še nalog, naj tudi ženi izgnanih zapustita italijansko državno ozemlje, prodasta ena trgovino, druga pa mesarijo in se za trajno izselila.
Italijanske oblasti so odstavile krajevnega tajnika fašistične organizacije Giloltija, ker se je ob neki priliki v gostilni, kjer so fantje peli slovenske narodne pesmi, nespodobno obnašal in dal enega izmed njih celo čez noč zapreti. Strogo in objektivno postopanje oblasti je napravilo na prebivalstvo najboljši vtis in je zopet nov dokaz, da se razmere vidno boljšajo.
Aretirani so bili, kot poroča »Popolo di Tri-oste«, naslednji fantje, ker so na nezakonit način hodili čez mejo v Jugoslavijo: Pavel Berčevec iz Glohočarij pri Vidmu, star 26 let, ki je prebival v Avši pri Kanalu, Valentin Jakopič, star 25 lei, iz Avš pri Kanalu, Frančišek Jug, star 22 let, iz Kanala, Jožef Beltram, star 21 let in Jožef Šemolj, star 25 let, oba iz Brestovice v Dolu.
Nevarno so je ponesrečil v Gorici 41 let stari Mavricij Furlan, doma iz Rifemberka, ker je tako nesrečno padel, da si jo pretresel možgane. Zdravijo ga v bolnišnici, pa je malo upanja, da bi okreval.
Da jo polagal dinamit pod nove stavbe, je denunciral v Gorici neki Jakob Palik svojega gospodarja Marcuzzija, in jo ta dogodek vzbudil po vsej pokrajini silno razburjenje. Oblasti so napravile preiskavo, ki je dokazala, da očitki niso bili upravičeni. Marcuzzi je nato tožil Palika zaradi obrekovanja, ki pa je oblasti peljal na kraj, kjer jim je pokazal dinamitno bombo, ki je bila položena med temelje nove zgradbe. Palik je dokazoval, da ni imel namena koga obrekovati, ampak samo javiti oblastem kaznivo dejanje. Navzlic veliki gonji proti Paliku, ga je sodišče oprostilo »vsled pomanjkanja dokazov«, Marcuzzi pa itak ni imel nobenih opravkov na sodišču. .Sodišče je izrazilo sum, da je bombo položila pod hišo neznana roka. Varnostni organi vodijo preiskavo dalje.
Ker jc oblastem lagala, je bila aretirana 60-letna Marija Zimič iz Grgarja pri Gorici. Oblasti so hotele od nje dobiti družinske podatke, a jih je Marija Zimič pogrešno navedla, samo, da bi krila neko drugo osebo, ki so jo oblasti iskale. Obsojena je bila na 45 dni strogega zapora in na plačevanje vseh sodnih stroškov.
V boj za naše časopisje! Zahtevajte povsod naš list!