95. Številko.
v UiMinii t jrafc za. oprno nos.
xtn. leto.
.Slcvcnikl Narod* valja:
L|«bHaai na dom dostavljen: itis leto.........K 24-—
KI leta..........12*-it leti ..*.»....»  0*— h ssesec........s 2-—
v ap ravnili v u pcsjcaisn;
oslo leto.........K 22-—
pol leta..........11—
četrt leta.......... 5*50
na mesec......... 1*80
Dopisi na] se fraoldra|o. Rokopisi i srotfnietv* i Knaflove ulice Sf. 3, (. nadati :pj
i m vračalo.
ICVO), t*i#f«M »t. 84.
Izhaja vsak dan svečer hrvam* aedetje m praznike.
lnseratl veljajo: nascftiitopna penit vrsta aa eakrat po 14 vin., ta dvakrat po 12 vfci, aa trikrat ali večkrat so 10 vta. Pri večjih Insercijah po dogovora. Upravniitv* naj aa polUjajo naročnine, reklamacije, inserati Itd. to je administrativne stvari.
- Posamezna številka vetja 10 vinarjev. —-
Na pismena naročila brea fcrtodobne vpeslatve naročnine se ne ozira.
MUrediiai tlakama" telefen et, M.
.Slovenski Narod" velja po pošti: za Avstro-Ogrsko: za Nemčijo:
celo leto.........K 25—    celo leto »••••?• T T K 28
g'
»ol leta strt leta na mesec
13-— 650 2-30
za Ameriko in vse druge dežele: celo leto.........K 30.—
Vprašanjem glede inseratov naj se priloži za odgovor dopisnica ali znamka Upiavniitvo i Knaflove ulice 5 (spodaj, dvorišče levo), telefon it. 80.
Sultan - odstavljen.
Velika in krvava drama v Carigradu .ie končana. Sultan Abdul Ha-liiul je bil včeraj odstavljen kot cesar in kot mohamedanski papež in njegov brat Resa d je zasedel cesarski prestol kot sultan Mohamed Y.
Odstavljeni sultan je bil največji morilec zadnjih sto let. S hudodelstvom se je polastil cesarske krom4 in skrvoprelitjem se je vzdrževal na prestolu. Dal je mirne vesti pomoriti in poklati na tisoče in tisoče ljudi, samo ker se niso strinjali z njegovim poni: kdor je nasprotoval njegovi politiki, je zapadel smrti, če se mu ni posrečilo pobegniti.
Lani je mladoturška revolucija prisilila presenečenega sultana, da je
dal drŽavi ustavo in slovesno je pri--■ w•■!. da se b«» vestno in točno po njej ravnal. Toda ni mu bilo v mislih, da hi svojo prisego držal; le čakal je na priliko, da jo prelomi, da zopet dobi oblast v iok«1 in da uniči svoje nasprotnike. Duhovščina, ki je povsod asprotniea svobode in napredka, mu je pomagala pri njegovih naklepih. Dne 13. aprila t. 1. je duhovščina v zvezi s sultanovimi zaupniki vprizo-rila v Carigradu revolucijo, razgna-la niladoturško vlado in vrnila sultanu prejšnjo oblast.
Mislilo se je, da je mladoturška - : i niiičena da se začne iznova sultanova strahovlada. Toda Mlado-mrki so imeli na svoji strani velik del armade in ta jim je ostal zvest. Z občudovanjem gleda danes ves svet na Mladoturke. Pripeljali so v najkrajšem času solunsko armado pred Carigrad, zavzeli so Carigrad in vse njegove neštevilne utrdbe, premagali sultanu in duhovščini ndano vojaštvo in v nedeljo zavzeli tudi sultano-\n palačo. Štirinajst dni po sultanovi revoluciji je zmagala mladoturška protirevol uc ija.
Že pred nekaj dnevi j*' večina niladoturškega parlamenta sklenila, odstaviti sultana. Zdaj se j«' to izvršilo- Včeraj sta deputaciji poslansko zbornice in gospodske zbornice naznanili sultanu in kalifu Abdulu Ha midu, da je ođs t a v 1 j e n in koj na h, j*- bil Abdula Ha m idii bral Resad-effendi proglašen za sultana. KM strel iz topov je naznanil carigrajske-mu prebivalstvu in vsemu svetu, da U»a Turčija novega sultana ali kalifa.
Po turškem zakonu jo prest olo-nasledilištvo urejeno tako,   da sledi
sultanu vedno najstarejši princ vladajoče rodovine. Abdul Hamid bi bil rad svojemu sinu zagotovil cesarsko krono, toda ni se mu posrečilo. Sultan je postal že (>4 let stari Rešad-effendi.
Legitimisti se bodo seveda zgražali nad carigrajskim preobratom in različni h vladarjev trobila bodo stokala, da niti Turkom ni več sveta vladarjeva oseba. Toda že tedaj, ko so Angleži kralju Karolu odsekali glavo, je bih» pripoznano načelo, da imajo narodi pravico, dvigniti se s silo zoper krivične vladarje in jih soditi po postavi. Ce bi bili Mlado-turki sultana Abdula Hamida obsodili na smrt in ga obglavili, Id bila to le zaslužena kazen za njegova hudodelstva.
Toda Mladoturki so dobri politiki in dobro vodo. zakaj so Abdulu Hamidu vzeli samo krono, ne pa tudi glave. Storili so to, da preprečijo mo-rebitne krvave domače boje in gro-zeče intervencije tujih sil. Izvedli so revolucijo, da zagotove državi ustavo in narodom pravico in pošteno upravo, izvedli so jo modro in spretno. Prva moderna revolucija je to bila, ki smo jo zdaj doživeli in strme gle-da svet, kako se je izvršila.
Turčija ima novega sultana, a To ho vladar, ki bo državi služil samo kot reprezentant, no bo pa imel nobene moči več. Vsa moč pride na parlamont. Seveda jo pa še veliko vprašanje, če se bo dalo to novo stanje vzdržati, ker je masa ljudstva čisto nevedna in tudi izobraženega meščanstva ni na Turškem. Edina inteligenca so oficirji, v tem tiči velika nevarnost vsaj za bližnjo prihod-njost. _
Poslanska zbornica.
I) u n a j , 27. aprila. Današnje zasedanje poslanske zbornice se je pričelo brez posebnih viharjev. Ko je vlada stopila v zbornico, so jo češki radikaici sprejeli s hrupnimi tej in abzng klici, no, vihar se je takoj polegel, ko se je predsednik v kratkem govoru spominjal pokojnega češkega poslanca dr. Kaftana. Na to je dal predsednik Pattai preči tati poročilo o aretaciji poslancev Wutschla in Beera ter predlagal, naj se to poro čilo izroči v pretres imunitetnemu odseku, čemur jo zbornica pritrdil«. Malorusi so vložili nujni predlog <» delitvi ministrstva za Galicijo s poljsko in malorusko sekcijo. Ko sta
ministra dr. Weisskirchner in Georgi odgovorila na nekaj interpelacij, se je seja prekinila, da se prijavijo govorniki v debati o maloruskem nujnem predlogu. Po zopetni otvoritvi seje se je oglasil za besedo ministrski predsednik baron Bienerth. Govornih je rekel med drugim: Bosansko vprašanje je rešeno in mir je zagotovljen. Za srečno rešitev se imamo pred vsem zahvaljevati modrosti in miroljubnosti cesarjevi, močni armadi in trozvezi. Baron Bienerth je nato v naravnost vznesenih besedah pel slavo avstrijsko-nemški zvezi, kar je izzvalo burne medklice nevolje med češkimi poslanci. V svojem nada ljnem govoru je naglašal, da želi naša monarhija, da bi se Turčija, po težkih notranjih krizah okrepila in si pridobila vsa potrebna jamstva za mirni razvoj in napredek. Glede Srbijo in Črne gore je rekel govornik, da gojimo do teli držav vkljub komaj rešenemu sporu najiskrenejše simpatije in da bo naša država storila vse, da omogoči za oba dela ugodne trgovinske pogodbe s tema dvema državama. Nadaljuje svoja izvajanja je baron Bienerth pondarjal, da je edino jamstvo za ohranitev miru dobro oborožena armada, ter izražal željo, da bi se zbornica vedno zavedala važnosti dobre in močne armade, kakor je to storila, zavedajoč se svoje patriotične dolžnosti v pravkar preteklem času, ko je bila domovina v nevarnosti. Dotaknivši se parlaT mentamega dela je ministrski predsednik apeliral na zbornico, naj bi čim naj preje rešila aneksijsko predlogo, državni proračun in reformo poslovnika. Da se ublažijo narodni spori, bo treba zbornici v ugodnem času vzeti v pretres jezikovne in narodne spore. Dober omen v tem oziru je prav kar sklenjen sporazum glede jezikovnega vprašanja v Dalmaciji. Ta sporazum naj služi za vzgled Čehom in Nemcem, da se doseže narodni mir tudi na Češkem. Baron Bienerth je svoja izvajanja končal naglašajoč, da so zadnji dogodki pokazali, da je a vst ro-ogrska monarhija za Evropo nujno potrebna že za ohranitev evropskega ravnovesja. Zadnji dogodki pa so tudi pokazali, da monarhija še krepko živi in da j«* polna življenja. To je osvobodujoča zavest, to je navdušujoč nauk zadnje mednarodne krizo. Zbornica je nato jela razpravljati o maloruskem nujnem predlogu, ki ga jo utemeljeval poslanec dr. Le-vickij. Baron Bienerth in predsednik
poljskega kluba dr. Globinski sta se izjavila proti predlogu, ker bi se s tem samo skalilo prijateljsko razmerje med obema narodoma v Galiciji.
Po teh govorih se je debata prekinila in predsednik je dal prečitati interpelacije. Med temi se nahaja interpelacija posl. Ježovnika radi protizakonitega postopanja okrajnega glavarstva v Slovenskem gradcu proti voditelju eiril-metodove šole na Muti.
Slovanska enota za obtožene Srbe v Zagrebu.
Dunaj, 27. aprila. Slovanska enota ima jutri popoldne sejo, pri kateri se bo posvetovala o splošnem političnem položaju. V razgovor pride tudi »veleizdajniški« proces v Zagrebu. Kakor zatrjujejo, bo Slovanska enota sklenila, vložiti v parlamentu nujni predlog, tičoč se škandaloznega
takozvanoga veleizdajniškega procesa. Za nujni predlog so baje vsi poslanci razen klerikalnih.
Zmaga mladoturške armade.
Odstavitev sultana Abdul Hamida.
Carigrad, 27. aprila. V tajni seji so bili zbornici predloženi dokazi, <la je sultan sokriv na revolti dne 13. t. m., na kar je zbornica takoj s pretežno večino sklenila, da se sultana Abdul Hamida odstavi ter proglasi za njegovega naslednika princ Rešnt efendija.
C ar i g r a d , 27. aprila. Včeraj zvečer je posetil sultana vrhovni poveljnik mladoturške armade Mahmud Šefkel paša ter mu sporočil, da je njegova detronizacija neizogibna, ako se hoče kaj hujšega preprečiti. Sultan je to obvestilo z največjo mirnostjo vzel na znanje.
Novi sultan.
Carigrad. 27. aprila. Sultan Abdul Hamid se je odpovedal prestolu. Princ Resa! efendi je bil proglašen za sultana.
Carigrad, 27. aprila. Prav kar ob 4. popoldne se je novi sultan Mohamed V. prepeljat med grmenjem topov po morju v Štanibul. Ar-muda ga je sprejela z vojaškimi častmi, prebivalstvo pa mu je prirejalo navdušene o vuci je.
C a r i g r a d , 27. aprila. Novemu sultanu so se prve deputacije poklonile v palači Dolmabagče. Od tu se j*' na parniku peljal v Štambul.
Izkrcal se je pri kolodvoru orientsko železnice.
Carigrad, 27. aprila. V mestu vlada mir in red. Na parlamenta vihra zastava. Galatski most je zopet otvor jen prometu. Zatrjuje se, da se je Abdul Hamid z vso silo upiral odpovedati se prestolu. Ko pa mu je Sefket paša kategorično izjavil, da je narodna skupščina sklonila njegovo detronizacijo in da je armada pripravljena eventualno s silo izvesti sklep narodne skupščine, se je Abdul Hamid ndal ter se odpovedal presto* lu pod pogojem, da se mu zajamči življenje in da so mu zagotovi primerna civilna lista. Ob popoldne so jeli v Štambulu, Gnlati in Peri grmeti topovi kot znak. da je zasedel prestol novi sultan .Mohamed V. Tekom popoiiin/kva se je Mohamed V. v svečanostneni sprevodu napotil v J i ldiz, kjer so se izvršile verske ceremonije in kjer je novi sultan prisegel na ustavo. Novi sultan je izdal poseben manifest na narod.
Kakšna bo usoda odstavljenega sultana.
Carigrad. 27. aprila. Abdul Hamida bodo internirali v enem izmed gradov ob Bosporu, najbrže v Bejlerbeju.
C a r i g r a d . 27. aprila. Mlado-turški centralni odbor bo izdelal spomenico o vseh zločinih, ki jih je zagreši] Abdul Hamid. ter jo vročil velesilam. Nekateri izmed članov tega odbora zahtevajo, naj se postavi Abdul Hamida pred državno sodišče.
L o ii d o n , 27. aprila. Šejk iti islam je baje izdal fetvo. v kateri daje dovoljenje, da so bivšega sultana Abdul Hamida obsodi na smrt kot izdajalca svojega naroda.
Vojaška diktatura.
L o u d o n , 27. aprila. Včeraj in danes ni bilo nobenih vesti iz Cari-| grada. Vso kaže na to, da Mladoturki ne pripuste nobenih brzojavk v inozemstvo in da so proglasili vojaško diktaturo. Po mnenju v diplomatskih krogih bo vojaška diktatura v Turčiji trajala več mesecev.
Vojno sodišče.
C a r i gr a d . 27. aprila. Vojno sodišče je že pričelo funkcionirati. Obsodilo jo na smrt več kolovodij sadnje revolte in vohunov. Vsi obsojenci so bili na mestu ustreljeni. V Pendeku so aretirali princa Sahoedi na in maršala Zekija, prejšnjega poveljnika 4. aruiadnega kora.
LISTEK.
Pno mo]e potovanje.
Piše Loni.
Že ko sem se zavedal svojega stva, jo bila moja želja, videti y naravi moj rojstni kraj. Črnomelj, glavno mesto preprijazne Bele krajine, kojega -lika mi je visela ob postelji. Toda otrok je odrašcenim na potovanju odveč, čakal som in čakal, dokler sem jo pri ribal tako daleč, da v,'in m- smel Imenovati tretješolca. Moj oče, strasten turist, ki je vsako leto veliko sveta obhodil, mi je bil vendar enkrat obljubil, da me vzame seboj v Belo krajino, prej pa sem imi seveda oh li očetje! moral obljubiti, da se bom tudi vnaprej dobro nčil ter da ne bom pozabil četrte božje zapovedi. Ker pa mojim neizkušenim podplatom ni veliko zaupal, s»*in moral prej napraviti ž njim poskusno turo, ki je bila sicer huda, vender sem se cel čas držal junaka, da bi Črnomelj ne splaval po vodi. Moj oče me je gnal vrh Gorjancev, k Sv. Miklavžu, od tam pO bivši želez-lUČni progi do že opuščene tovarne za izdelovanj«1 tavolet potem pa jhi državni cesti nazaj v Novo mesto. Dvanajst ur in pol na potu, pa komaj tri
ure počitka no, za takega pritlikavca, kakor som jaz. več kakordovol j. Izkušnjo sem torej prebil in komaj sem čakal dno. ko bova z očetom odrinila proti Črnomlju.. Kako pa se je
najino potovanje raztegnilo še daleč proč od Črnomlja, to boš, dragi čita-telj videl pozneje, ako se ti bo hotelo čitati te potopisne črtice, ki so v mojem pisateljevanju ravno tako prve, kakor je moje potovanje prvo v dolgi vrsti potovanj, ki jih še nameravam izvršiti. Potrpljenje torej z dijakom potovalcem      pisateljem. —
Nekega dne meseca avgusta rano v jutro molela sva si z očetom vsak svoj nahrbtnik, nabasan z nekaj živili in perilom, ter sva zapustila Novo mesto, ki se mi je naenkrat zazdelo tako dolgočasno, z vsklikom: Adi-jo K lanjska dežela, mi gremo v Črnomelj! Ker nama ni bilo na tem, da prideva naravnost v Črnomelj, marveč da vidiva kolikor mogoče tega lepega sveta, sva šla ob zeleni Krki na Stražo od tam pa proti Gorenjema polju. Ne daleč od Straže zapazim brzojaven drog ves razklan, tam naprej drugega, tretjega — osem sem jih naštel. Ko se temu ne morem preču-iliti, mi pove papa, da je to delo strele, ki je bila par dni prej todkaj gospodarila. Kaj takega res še nisem videl. Mislil sem si takoj, kdor kam gre, takoj kaj vidi, doma ni ničesar novega. Precej slab lesen most me popelje na desno stran Krke, od ko-
der sem prišel prav kinalo v zdraviliški park in v prijazne Toplice.
Moj papa je dobro skrbel, da bi jaz ne opešal, zato sem moral že tukaj svoj nahrbtnik s tem olajšati, da sem nekaj jestvin iz njega predelal v svoj želodec Po kratkem odmoru sem korakal okrepčan skozi Podturn in Poljance, kjer so naju ljudje že kočevsko pozdravljali proti Crmosnji-cam. Ze blizo tam pridrvi za menoj kolesci j,na njem pa spoznam koči jaza sošolca D., ki se me je tako razveselil, kakor da bi me bil našel baš tam nekje v Ameriki. Ker sva bila dobra prijatelja, sem mu moral obljubiti, da ga še danes obiščem v Semiču, vsled česar sem se z očetom le malo časa mudil v zračnih Crmošnjicah, kjer so mi popanovi prijatelji nabasali raznega sadja v nahrbtnik, dasi sem se temu branil. Kaj pa mislite, taka pot, pa taka peza na hrbtu! Z enim samim pogledom sem se s Cnnošnji-cami, ki leže prav v hribih in ki sicer niso napačne, popolnoma seznanil, potem pa hajd zopet naprej, da vidim še danes Semič.
Ali glej, komaj so bile Crmoš-njice za hrbtom, že so se kopičili temni oblaki in tam od visokih gor na desni se je kar kadilo. Papa je rekel, dež bo. Jaz pa sem začel premišljevati, kako bo to. Pa bi bila vendar mamo poslušala, izbleknil sem nekako očitajoč, ter vzela seboj vsak svoj dežnik. Papa pa mi je usta za-
mašil s tem, da je odvrnil, vojak, lovec tudi nimata dežnika; človek se mora vsemu privaditi in ako bi hotel vse seboj vzeti, kar bi znal rabiti, potem bi lahko naložil poln voz. Prav je imel papa! Pa vendar mi je bilo čudno pri srcu, ko so že nad Srednjo vaajo začele padati precej mokre kaplje na mojo lahko obleko. Opetovano sem pa pa na vprašal, ako ni kake hiše blizo. Pa prav kakor nalašč, nikjer nobene. Cesta, ki pelje v serpentinah do Brezja, se je neznansko vlekla; jaz sem pospešil svoje korake, papa pa je vedno enakomerno korakal naprej, aa dež se prav nič briga-joč. Bal sem se, kazati mu svojo bojazen, ker bi mi ne bilo prav nič vseč, ako bi se bil za kazen moral vrniti in bi šel Črnomelj rakom žvižgat. Papa ne razume šale.Ojačil sem se in prišla sva oba do prve hiše v Brezji malone do kož*4 mokra. Pod malo leseno streho, kjer je imel dotični kmet svoje tnalo, sva vedrila. Papa se ni zmenil za mokro suknjo, jaz pa sem se delal, kakor da bi mi nič ne bilo, dasi nisem bil še nikoli v tako mokrem položaju. Da nama ni bilo dolgčas, sva se kratkočasila s sadjem, ki sva ga bila dobila v Crmošnjicah, čez kake }h>1 ure pa je dež ponehal in šla sva naprej jm> blatni cesti nekako z ledenimi ob-kladki im> životu.
V Blatniku mi je papa pokazal pod cesto kamenit obelisk z napisom rekoč: Glej od tod   dobivajo Crno-
maljčanje izvrstno pitno vodo. Jaz sem tisti obelisk debelo pogledal, misleč, da vidim že del Črnomlja. Kad bi ga bil od bližine pogledal in mor da tudi pretipal, pa sem moral naprej, ker je zopet začelo padati tako, da sva morala v Verčicah brez potre he v gostilno. Tam se je govorilo kočevske* in slovensko in čudil sem se, da so mojega očeta poznali, prav po imenu so ga klicali, pa tako daleč od doma! Papa mi je povedal, da je bil prod več leti mnogokrat tukaj. Ljudje imajo pač dober spomin.
Papa mi je pravil o krasnem razgledu, ki se nama bode odprl vrh takozvanoga »Kumpmatelna« po Črnomaljski dolini in mi je vsled tega sece prav nestrpno bilo, toda s žalost jo sem opažal,kako je šlo proti večeru in je slednjič še gosta megla zakrila celo okolico. Da hi ne ostala v Vrči-cah čez noč. sva sklenila, da potujeva do Semiča vkljuh dežju. To sliši neki gost ter nama ponudi kar dva dežnika, vrhu vsega pa naju je še spremil do Kumpmatelna, da bi nama ne bilo treba dežnikov nazaj pošiljati. Meti potjo sem začutil na hrbtu neprijetno mokroto. Breskve v nahrbtniku so aa vse zmečkale in sem imel mesto sadja močnik v njem, ki sem se ga v trenutku i znebil. Takega sadja pa že nič več v nahrbtnik , to si boni zapomnil. Da bi papa najinemu spremljevalcu pokazal svojo hvaležnost, ga je povabil v gostilno na kupico vina.
HBđeijdnjnBlir proces v Zagrebu.
Sodišče že tri dni zaslišuje priče — neuke kmete, ki ne vedo, kakor se je pokazalo, razločevati uiti hrvatske zastave od srbske.
Vsi ti svedoki tlela jo v tisk, kakor da bi jih bil njihove izpovedi naučil nekdo, ki ima interes na tem, da izpovedo v smislu obtožbe. To dokazuje dejstvo, da imajo nekateri svedoki beležke, ki jih pred sodiščem enostavno eitajo vkljub protestu zagovornikov z dovoljenjem predsednika. Nad vse značilna pa je odredba predsednika, da zagovorniki ne sinejo staviti na priče nobenih vprašanj, češ, da so te priče neuki ljudje, ki bi vsled stavljenih vprašanj postali lahko zmedeni in bi ne mogli pričati, kakor bi bilo potreba.
Pri včerajšnji razpravi je priča Andro A h r a m o v i č eelo priznal, da ga je, j »reden je prišel k obravnavi, v gostilni nagovarjal neki starejši gospod, naj izpove obremenilno za obtožence.
Priča Kramarič ni vedel povedati ničesar obtežilnega, zato sta predsednik in državni pravilnik stavila nanj sugestivna vprašanja. Proti temu so protestirali obtoženci in zagovorniki. Senat je radi tega protesta izključil obtoženca (ijuriča in Milica od obravnave za ves ta teden.
Hranitelja dr. Hiukovič in dr. Popovič sla hotela za svojega klienta Petroviča staviti več vprašanj na svedoka A branio vica, a jima j*4 predsednik odvzel besedo.
Obtoženec Petrovi č : Ker je obema mojima zagovornikoma odvzeta beseda, prosim, da me zastopa dr. Mazznra.
P r e d s e d u i k : Prepovedujem vam to.
Obtoženec: »Potem pa kon-statujem, da sem v procesu, pri katerem se gre za mojo glavo, brez zagovornika.«
Ko jo nato obtoženec sam hotel reagirati na izvajanja priče, mu je predsednik tudi odvzel besedo. Taka je j ust i ca na Hrvatskem v XX. stoletju. Slovenec« pa piše z vidnim zadoščenj« m o tem škandaloznem procesu ter slepi svoje čitatelje, kakor da bi priče izpovedovale vseskozi obteževalno za obtožence, dasi je res, da se vse njihove izpovedbe gibljejo v mejah, ki jih označujejo besede sem čul, sem slišal, prišlo mi je na uho. tako se govori« itd.
XLU redni občni zbor „Slovence JMntice."
L j u b 1 j a n a . 26. aprila.
Občni zbor se je vršil v Mestni dvorani v navzočnosti nad 50 zbo-rovaleev.
Predsednik dr. Fran J lešič otvori 49. redni občni zbor Slovenske Matice« ter pred vsem pozdravi odposlance »Matice Hrvatske« profesorja Otona Bošnjaka, blagajnika »Matice Hrvatske«, in njenega odbornika dr. Alberta B a Z a I o. Predsednik dr. Oton Kučera se je brzojavno oprostil in pozdravil občni zbor. Izreče pred vsem zahvalo ljubljanskemu županu, ki je prepustil mestno dvorano za občni zbor, nadalje časopisju, odboru za njegovo delavnost, recenzentom rokopisov in končno poverjenikom, ki so požrtvovnim« opravljali svoj posel.
Nadalje govori o temi »Zrtva in požrtvovalnost«. Nase žrtve so le pasivni;, mučeniki so. junaki pa ne. Zato je naša zgodovina bolj elegija nego tragedija. Delo za domovino se bistveno ne da ločiti od smrti za domovino. Smrt je najiskrenejši dokaz požrtvovalnosti. Delo in življenje nam mora služiti ideji, nko hočemo trajno energijo. Vsakdanje efektne dogodi »e je postaviti v vrsto sredstev v dosego idejne svrhe, čutnost v službo ideje. Potem bomo napredovali vsestransko.
Za overovatelja zapisnika imenuje prof. dr. Pavla Kozino in prof. dr. .Jakoba Te r s a n a.
Profesor Oton B o š n j a k pozdravi v imenu »Matice Hrvatske« obče, želeč »Slovenski Matici« požrtvovalnih sodelavcev, kar edino zagotavlja društvu napredek. Predsednik ^Matice Hrvatske«, dr. Oton K u če r a , se ni mogel udeležiti občnega zbora i u izjavil, da mu je vrlo žal, da mu je udeležba nemogoča. Želi »Slovenski Matici' najboljših usj >ehov.
Nato i>oroča tajnik g. Fr. Pod-krajšek o delovanju Matice za dobo od 15. maja 1908. do 20. aprila 1909. — Odbor je imel \x>t sej, knjižni odsek je zboroval trikrat, gospodarski odsek enkrat, odsek za tehnični slovar enkrat, krajepisu i odsek enkrat. Prispevki krajepisnemu odseku prihajajo prav poredko. Odsek za izdajo zemljevida slovenskega ozemlja je imel tri seje. Zemljevid je izdelan v rokopisu in izide še letos v tisku vojaškega geografskega zavoda na Du-
naju. Reklamni odsek je imel eno sejo.
Lanske knjige Matičine obsegajo 74 tiskanih pol, med njimi tri knjige ilustrovane. Skupaj z »Matico Hrvatsko« je izdala »Slovenska Matica« brošuro »Kultura in politika«. Vseli lanskih knjig je osem. Tiskalo se je v vsem 37.800 knjig.
Da je mogoče pravočasno določiti število garnitur, je sklenil odbor, da se morajo člani zglasiti do konca junija in obenem vplačati udnino, kdor ne plača, se ne smatra za člana. Kdor se zglasi pozneje, ne more reflektirati na izdanje tistega leta.
Prihodnje leto izda Matica 7 knjig: Mleivveisov zbornik, Slovenska zemlja VI. del. Koroška, spisal prof. dr. Potočnik; Slovenske narodne pesmi, l.*>. snopič; Prevodi iz svetovne književnosti VI. zvezek: Puškinov Onjegin v prevodu dr. Iv. Prijatelja; Knezove knjižnice 16. zvezek; Zabavne knjižnice 21. in Hrvatske knjižnice 4. zvezek. Iz financialnih ozirov naj se opusti letos »Letopis«.
Matica je v knjižni zvezi z 48. društvi oziroma redakcijam i. Knjižnica se je pomnožila za 588 komadov. Iz stare knjižne zaloge se je prodalo knjig za 5:59 K 51 v, podarila je Matica 949 publikacij, največ na ob-mejje.
Matica je štela 4.*>79 članov, 7 častnih, 191 ustano\ nikov, .'$877 letnikov, 269 naknadno pristopivših in 35 naročnikov. Vsi neplačniki se črtajo iz imenika. Poverjenikov je 211.
Matica je pristopila k zvezi slovenskih znanstvenih društev.
Poročilo našteva nadalje udeležbo Matice pri raznih prireditvah, pogrebih itd. 8. septembra 1908 je priredila povodom 400. letnice Primoža Trubarja znanstveno akademijo.
Iz Costove ustanove je razpisal odbor častno nagrado 200 K za najboljši leposlovni spis, ki naj obsega vsaj 4 tiskane pole, iz Juršič - Tomšičeve ustanove pa »Ive nagradi po 2iH) K za najboljša leposlovna spisa o francoski, oziroma ilirski dobi.
Občnega zbora »Matice Hrvatske« se je Matica udeležila po odpo-sla nst v u.
Končno se spominja poročilo umrlih članov, med temi častnega člana dr. dana Kvičale. obeh ustanovil i ko v dr. Gustava in Benjamina Ipavica itd. V znak sožalja se zborova !ci dvignejo S svojih sedežev.
P i* e d s e d n i k poudarja nato kot odgovor na razna očitanja, da Matica ni samo založništvo, temveč tudi kulturno društvo, kateremu je tudi namen poglobitev mišljenja in razširjenje obzorja slovenskega ljudstva. Ima pa svOje težave pri bele-tristiki in znanosti. Beletristika se ne da organizirati, dasi ravno je iskreno
želeti, da se poglobi V pretekle in sedanje resnične razmere našega naroda in se ne omejuje na karikature izmišljenih razmer.    Matica objavlja tudi slabejše spise, kajti kjer ni nič, ne more tudi Matica dobiti ničesar. Namerava pa poseči nazaj v starejšo literaturo in priobčiti spise starejših, sedaj nepoznanih pisateljev, da nadomesti sedanjo literaturno sušo. Tako ji je prepustil svoje spise pisatelj dr. Janez Mencinger. Odbor je stopil tudi v zvezo z dobrimi poznavalci slovanskih  literatur, češke, poljske in srbske v svrho prevodov. V tem se bo odbor držal gotovega programa. Reklo se je. da Matica izdaja knjige, ki daleč presegajo obzorje    večin*' članov, kakor Fausta in Gorski vijenac, ali Matica ima namen vzgajali, gre navzgor in hoče pritegniti tudi zaostale za seboj,   isto je s »Hrvatsko knjižnico«.   Zgradita prihodnjosti ne sme biti taka, kakor je bila v preteklosti. Matica gleda naprej. V znanosti se    bo   ozirala    na   domače ozemlje, ali izhodišče ne sme biti obenem tudi eilj.    Fiavno tako pa tudi lahko dovede do absurdnosti prevelika eks-kluzivnost    napram   inorodnim narodnostim. Matica ni izključno znanstveno društvo, večina Matičarjev ne bi    sprejemala     samo znanstvenih knjig.   Preustroj v akademijo pa je nemogoč, ker manjka gmotnih sredstev, spravil bi   Matico   v prepad. Zbornik je namenjen izključno znan-stvu. Za poljudno znanstvo pa skrbi knjiga »Slovenska zemlja«, v kateri izide sedaj Koroška. Za Štajersko je prevzel delo g. Hauptmann v (Jrad-cii, za ogrske Slovence   pa   g. Trstenjak. Odbor je sprožil tudi akcijo za zgodovino slovenskega naroda. Bilo p« je pomislekov, češ, da gradivo še ni zbrano.Ce bi Slovenci čakali na to, ne bi imeli nikdar svoje zgodovine. Povabilu so se odzvali 3, 4 gospodje, ki bodo prevzeli to delo. Matica se je začela brigati tudi   za obrazovalno umetnost, in knjiga »Veli Jože« je že s svojimi ilustracijami efekt te brige. Sodelovala sta tu prof. Nazor v Kast vu in prof. Šanjelj v Pazinu. Izdati namerava tudi zgodovino umetnosti v slovenskih deželah in se bavi z izdajo »Kola slovenskih umetnikov«. Izdeluje se končno tehnični slovar. Sest do osem knjig dobi vsak član, in če mu ugajate le dve, je Matica storila svojo dolžnost.
Ker se nihče ne oglasi, se tajni-kovo poročilo odobri. Občni zbor sprejme tudi odborov predlog, da se iz financijelnih ozirov opusti za letos »Letopis«.
Blagajniško poročilo (dr. Fran D e t e 1 a) izkazuje 38.149 K 02 v dohodkov in 41.912 K 78 v izdatkov, torej primanjkljaja 376,*$ K 16 v, ki je začasno pokrit s posojilom za 1. 1907. iz glavnice 700 K in z dohodki za leto 1909. v znesku 3003 K 16 v. Med temi dohodki je čez 649 K udnine za 1. 1908, ki je došla prepozno. Premoženje znaša po odbitku primanjkljaja 108.876 K 48 v in se je zmanjšalo napram lani za 497 K 97 vin. Proračun za 1. 1909. izkazuje 26.109 K 82 v dohodkov in ravno toliko stroškov. Doneski za dr. E. H. Goste spomenik znašajo 5295 kron 10 v, za dr. Bleivveisov spomenik 10.611 K 68 v, depozita za zemljevid (i 18 K 34 v, za Gregorčičev spomenik 1490 K 17 v. Anton Knezova ustanova izkazuje 2521 K 53 v dohodkov in 2519 K 28 v stroškov, torej 2 K 25 v prebitka. Vrednost Jurčič - Tomšičeve ustanove znaša 10.331 K 50 v, Anton Knezove pa 05.130 K 53 v, in sta se pomnožili za 3222 K 40 v.
P r e ds e d n i k poroča k blagajniškemu poročilu, da očitanje deficita ni opravičeno. Deficit je star že pet let in se ga je posrečilo odpraviti šele lansko leto. Sicer so pa tudi letos knjige aktivne s približno 1200 kronami prebitka. Onim pa, ki pravijo, da Matica nima pomena, pa odgovarja, da ga ni založnika, ki bi podaril 900 knjig v letu obmejnim krajem. Dijakom pa daje Matica svoje knjige za polovično ceno.
V imenu revizorjev poroča g. Ivan K r u 1 ec ,   da so presojevalci
računov pregledali račune in jih našli v popolnem redu, vsled česar predlaga blaga jničarju absolu torij. — Sprejeto. Predsednik izreče zahvalo blagajniku za njegovo vestno delo.
Za pregledovalee računov se izvolijo dosedanji gg. Ferdo Brada-š k a , Ivan K r u I t- c in JankoP o -g a č n i k.
Iz odbora izstopijo letos sledeči gospodje, katere odbor nanovo predlaga v izvolitev: Finžgar Fran, Gangl Kngelbert, Govekar Fran, pl. Grasselli Peter, dr. Lončar Dragotin, Milčinski Fran, dr. Murko Matija, Svetce Luka, Trstenjak Anton, ing. chem. Turk Jakob; namesto odstopiv-šega odbornika Frana VViesthalerja pa g. dr. Janeza Bezjaka.
Ker se po izvršeni volitvi, katere izid pji se proglasi šele danes popoldne, nihče ne oglasi k besedi, zaključi predsednik občni zbor.
septembrski dosodlii pred sodiSem.
(Konec.)
Razglasitev razsodbe je bila napovedana na včeraj popoldne ob 3. Tri je minilo, bilo je že pol Štirih proč, pa še ni bilo senata v dvorano.
Pripomnimo naj tudi, da je za varnost občinstva (?) prav izdatno preskrbljeno po mestni policiji in najbrž tudi po orožniltvu. Danes smejo na galerijo tadi dame in sede tisti c. kr. sodnijski uradniki, ki ni majo nič dela, kakor n. pr Urbančič, ki svoj že zdavnaj zasluženi pokoj uživa na galeriii.
Senat pride v dvorano ob 3. uri 35 minut.
Nove priče.
Predsednik naznani, da je dr. Kokalj v zadnjem času prijavil še dve priči v Kranjčevem slučaju, ki bodete izpovedali, da Kranjo ni od trgal reflektorja pri Kendi. Nadalje se je zaradi poškodbe zidu pri Mahrovi hifii sklenilo poklicati še enkrat pričo Haarmanna in pa zidarskega iz-vedenoa.
Dr. Neuperger ne nasprotuje zaslišanju izvedenca, pač pa proti zaslišanju onih dveb prič.
Dr. Kokalj govori aa zaslišanje prič postreščkov Ivana Korošoa in Marka Štruklja.
Senat sklene, da se zasliši ta te priči in izvedenec.
D j. Neuperger priglasi ničnostno pritožbo.
Ivan Keroiee,
zeleni postrešček Št. 30. Ne priseže. Pozna Krtnjoa odkar se vrše obravnave. Stal je pred Krisperjem na svojem stojišču. Sla sta nato s kolegom po Mestnem trgu in se ustavila pri trgovino Šinkovec. Od tam je videl, da so ljudje vzdignili dva boljše oblečena človeka, ki sta vsak a eno roko toliko Časa „rokeja" reflektor, da sta ga odtrgala. Zanika, da bi bil ▼ delavni obleki. Bilo je to v času od pol 1. do 1. Rebkovih poslov ni videl. Vormovke na posna. Odločno le enkrat potrdi, da sta bila dva. Kranjca ne posne, a to ve, da ni bil on eden od tistih dveh.
Mart* itrakell,
aeleni postretoek, it 11. Ne priseže. Ne poene Kranjem. Stojfefte ime ne Marijinem trgu m je Šel isti dan k
obedu T Florjanske ulioe. Vsled velike množice se je ustavil na Hamannovi strani pred Kendo in videl fantka, kateremu so ljudje pomagali, da se je spel do reflektorja, Bil je lepo, prasni ono oblečen, ne pa v delavni obleki, kakor jo nosijo ključavničarski uČenoi. Prijel je s eno roko aa reflektor in vse skupaj potegnil dol. Bilo je to v času od pol 1. do 1.
Priči nato prisežete, ■ebert Haarmann.
Prinesel je seboj račun za nove črke pri Mshru Na vprašanje predsednikovo, ali je bil zid tadi poškodovan, pravi, da so pač ostale luknje tam, kjer so bile prejšnje črke pritrjene z vijaki. V računu za nove črke je tudi ze zaračunana pritrditev črk. Pokaže sliko hiše, ko so bile črke odtrgane.
Dr.  Pegan  predlagam,   da se slika priloži aktom.
Predsednik vpraša pričo, ali more reči, koliko škode je bilo na zidu.
Dr. Pegan!   Saj   niti  tega ni vedel, koliko Črk je imel napis.
Josip HachtJgallj
polir Kranjske stavbinske družbe priseže kot izvedenec in in izpove, da je on pritrjeval nove Črke. V zidu so bile luknje, kjer so bile prej pritrjene črke, drugače zid ni bil poškodovan. Ako bi se hotelo to dati popraviti, bi mogel izvršiti to delo en zidar v dveh urah Zidar ima 40 v zsslužka na uro.
S tem je bilo dokazovanje zaključeno. Mislili smo, da bomo imeli tudi sedaj, kakor smo jo imeli prejšnji dan priliko poslušati kak dolgovezen, kunfuzen govor dr. Neupergerjev, zabeljen z vso silo slovniških napak, ali, hvala Bogu, bilo ni ničesar.
Po dveurnem posvetovanju proglasi predsednik  ob 6.  uri sledečo
razsodbo:
1. obtoženci Žiga voduiekj Ar-noit Windtscher, Josip B likovnik, Josip Štros, Danilo Certr, Ludo vik Lovšin, Franc Škof, Viljem Leben in Valentin Lncin so krivi, da so dne 21. septembra v Ljubljani v zvezi z neznanimi storilci pretili lastnikom in uslužbencem v obtožnici naštetih tvrdk posredno ali neposredno bodisi z grozečim nastopom, bodisi z mpovedbo, da se bo sicer vse razbilo, s poškod jvanjem na lastnini v namene od njih izsiliti, da bi sami odstranili nemške ali dvoje žične napise in je žuganje bilo tak šno, da so se mogli tisti, katerim se je žugalo, biti po pravici v strahu in je iuganje tudi imelo uspeh, ter so zakrivili s tem hudodelstvo pO § 986 k* S« Razun t-ga pa je obtoženi Vodušek tudi grozil v Gruberjevi trafiki prodajalki Pas, da je zaprla trafiko.
2. obtoženci Josip Bukov ni k, Ciril Kranj c, Danilo Cersr, Lude vik Lovilo in Franc Škof so tudi krivi hudobne poškodbo tuje lastnine § 463 k. z.
3. Obtoženi Danilo Cersr pa je poleg tega kriv prestopka v smis u § 312 k. z, ker je žalil v § 63 k. z. omenjene osebe, ko so opravljale svoj uradni posel s klicem rpfui, abzug žandarmerija!u.
ObSOdlfo se pa:
1. tlgs Voduiek po § 100 k. z. z ozirom na § 54 k. s. in 265. kas. pr. r. na dva mesece navadne ječe
2. Arnoftt Windlscher po § 100
k. z. z ozirom na § 265 k. pr. r. na dvn moSOCS težke ječe, poostrene vsak mesec z enim postom in trdim ležiščem ;1
3 Josip Lorrić po § 100 k. z. z ozirom na §§ 54 io 55 k. pr. r. na tri mesece težke ječe poostrene vsak mesec z enim postom in trdim ležiščem;
4. Josip Bukovnik po § 100 k. s. z ozirom na §§ 35 in 54 k. s. na 0B meeec navadne ječe;
5. CM* Krajne po § 468 kaz. z. na pot dal zapora;
6. Josip Strne po § 100 k. z. z ozirom na §§ 54 in 55 a. pr. r. na 2 tednu težke ječe, poostrene a enim postom in trdim ležiščem vsak teden;
7. Danilo Cersr po §§ 100 in
312 k. z. a ozirom na §§34 in 54 k. pr. r. na 10 tednov navadne
ječe;
8 Ludovik Lovšin po § 468
kas. s. a ozirom na § 260 b) k. a. na 3 tedne upori, poostrenega z dvema postoma in enim trdim le* žiščem vsak teden;
9. Fran tkol po § 468 k. a a ozirom na § 260 b k. a. na dva tednu sapora, poostrenega a dvema postoma in enim trdim ležiščem vsak teden;
10. Uljem Lesen po § 100 k. a. s ozirom na § 54 k. a. na on mesec teike ječe, poostrene a enim postom in enim trdim ležiščem vsakih 14 dni, in
11. Valentin Luetn po § 100 k. s. s oairom na f 54 k. a. na M tedne nevedne ječe
Poleg tega morajo vsi obtoženci skupno plačati stroške kazenskega po-
stopanja, Bukovnik in Cerar tudi 19 70 kron odškodnine Kastnerju Kranjo Kendi 10 K, ter Lovšin in Škof Mshru 40 K. Kar zahtevajo oŠkodovanoi več, se zavrnejo na oi. vilno pravno pot
Oproste se pa popolnoma: Lat peld Tratnik, Vladimir Boh rman a Fran Mlklavc, Fran PodrteJ, Bu delt Bat, Alfcln Orekek, Fran Fa. tur, Fran Erapei In Anton Meglic očitanih iim hudodelstev; Ciril Kranjo, Ludvik Lovšin inFran Škof pa hudodelstva po § 98 b.
Občinstvo je molče, a vidno osup. ljeno podušalo razsodbo.
Ko je predsednik hotel začeti % nrazlogi", mu je postalo slabo, in je moral iz dvorane. Po kratkem pre moru obrazloži nato votant svetnik Einspieler na kratko razsodbo, da so se obsojenci obsodili na podlagi izvajanj državnega pravdnika in obre-menilnih prič, oproščenoi pa oprostili na podlagi izvajanj zagovornikov ia razbremenilnih prič. Razsodba se izda pismenim potom.
Dr. Pegan izjavi v imanu zagovornikov, da se z ozirom na res. nično obolelost predsedaikovo zadovolje s tako razglasitvijo razsodbe in si pridrže uporabo pravnih lekov pis menim potom. Enako izjavi tudi državni pravdnik.
Dr. Švigelj priglasi ničnostno pritožbo v Voduikovem, Windischer-jevem in Lotričevem slučaju.
Konec ob 6 uri 30 minut.
Oočinstvo se je nato vzlic silni oboroženi sili razšlo popolnoma mirno.
Dopisi.
Iz Središča Z ozirom na notico v 39. * te vil ki cenjenega Vašega lista z dne 21. aprila t. 1.  nŠjla v Središču- prosi a podpisani krajci Šolski svet in pa Šolsfeo vodstvo za blagohotni  sprejem  sledečega popravka: 1  Ni res, da je že več ktkor škandal, kar se godi na naši šoli, pač pa je res,  da se na naši š li ne gode škandali. 2 Ni res, da se poučuje na naši narodni  Šoli  tako „neredno", da bodo otroci še tisto pozabili, kar so se prvega pol leta nauČ li, pač pa je res,  da se drži uČiteljstvo na sre-diski Šoli pri pouku priznanih peda-gogiŠko-diktatienih načel. 3 Ni res, da je krajni   šolski   svet  sklenil, da ostane pouk še nada je tak, kakršen je sedaj, pač pa je res,   da se je v seji kraj nega Šol. sveta dne 28. marca t. L sklenilo poprositi pri okrajnem šol. svetu,  da nastavi za dobo dopusta obolele učiteljice na naši šoli suplenta. Do one  dobe  pa  sa je  upeljal na podlagi odloka dež Šol. sveta štajerskega z dne 27. novembra 1902, št. 12.215 v prvem in drugem nzredu alternirani  pouk. 4   Ni  res,  da bi neki   absolvirani   učitelj   in ce^o tukajšnji domačin,   dobil   cd krajnega šolskega  sveta  na  s;oje začudenje poročilo, da ni sprejet, pač pa je res, da krajni Šolski svet brez privoljenja višje šolske cblasti  ne more sprejeti nobenega suplenta in torej o. tudi ni res, da tiči vzrok,  zakaj dotični absolvirani uć telj domačin ni bil imenovan  suplentom  na  naše   šole, v osebnem   sovraštvu   enega samega člana do njega,  pač pa je res, da ovirajo nameščenje dotiČnega učiteljskega kandidata docela drugi vzreki. Krajni Šolski svet in šolsko vodstvo v Središču, dne 26 aprila 1909 I?an KoČevar, načelnik. Pavel Unger, Id voditelj.
Iz SiuriJ pri Ajdovščini V
ponedeljek zjutraj je nehalo tu biti plemenito dekliško sroe umrla ie v svoji najlepši starosti gospioa Nini Šaplova. BUga pokojnioa je preživeli zadnja leta pri sv jem stricu g. Fran L&vrenčiču v G-radeu a prebila vedno nekaj tednov poletja pri svojih roditeljih v Šturju. OataJa je vedno vrlo narodna in ljubila čez vse svoj rmv temi jezik. Prejšna leta nam je bili najboljša moč pri Ciril-Metodovih veselicah, brez nje ni bilo mogočo nič napraviti, ostala je tudi v tujini vedno prijateljica naši družbi in s« vedno veselila njenih uspehov. Ljubi pokojnioi kličeno pri odprti gomili; „Na svidenje nad zvezdami", nesrečni družini, ki je v kratkem Času gubila dva vrla člana pa naše iskreno sofalje.
Dnevne vesti-
V Ljubljani. 28. aprila.
m —; fte premalo. KruU je sodb», ki jo je včeraj izreklo deželno sodile nad ljubljanskimi demonstranti, tako kruta, da obide človeka groza. A nem-lkutarskim zverinam ie ne zadostuje V svojem glavnem listu, v „Graiof Tagblattnu vpijejo, da je sodba promila, da ss je le premalo je«0 izreklo. Kar na velela bi ti kasinotj« radi ljudi spravljali
Z Zmrillno.   Od odlične strani se nam pile: Od pokojnega pottnef* tajnika g. Ijudovita Joita sem preje* ,. ? .     '- • .    * * "" (Dalje v prilogi).
Priloga „Movcnatcns Maroan' si. 95, sns 28 aprila 1809
nekoč jako zanimivo beležko, katero blagovolite objaviti v Vašem cenj. listu. To beležko je dobil rajni JoŠt od visokega uradnika slovenskega po-koleuia, kateri službuje ie mnogo let med Nemci. Beležka je pisana nem ški in brez vsake tendence, zato nam je porok pošteno ime zaslužnega moža, ki se ni nikdar pečal s politiko. Beležka se glasi: nAuf meiner dies* jabrigen Urlaubsreise duroh Ober-steiermark Selzthal, St. Miohel, Knit telfVld, Žiering mussto ich oft iiber-nsehten und war leider abends Zeuge, we Uriauber des 27 Iofantene Regi iiientes von den Siovenen stets per „windische Huude" spiacben, von rwindischeu Schurken" eto Es war mir schmerzlich von dieser haib vertrottelten obersteirisshen Bt\voh-rj?rschafo ein sofehes Uiteil iiber die Slovenen zu horen, umscmehr, da ich es nioht opportun t ie It., ihnen eine verdiente Abfertigung zu geben." . .
— Potrjeni deželni zakon. Cesar je potrdil premem bo deželnega zakona glede sestave deželnega šolskega sveta. Po tej premembi obstoja deželni šolski svet iz 1. deželnega predsednika ali njegovega namestnika kot predsednika, 2. štirih zastopnikov dežele, katere imenuje deželni odbor, 3. referenta za administrativne in ekonomične zadeve, 4. deželnih šolskih nadzornikov, 5. dveh katoliških duhovnov, 6. dveh Članov uČiteljstva in 7. zastopnika mestne občine ljuo-Ijanske.
— V bol z& nemškutarijo in za kranjsko ŠpsrklSO sta tla faj-
mošter in kaplan iz Št. Ruperta. Oznanila sta zadnjo nedeljo s priž-nice, da ne smejo ljudje dvigati denarja iz Kranjske šparkase. To je nekaj tako neču-venega, da se človek kar zgraža. Pva slovenska duhovnika pa zlorabljata prižnico za agitacijo za Kranjsko nemčursko sparkaso. To pa bo vesel oni Barbo, ki je te dni po svinjsko ozmerjal nekega domačina« soseda. Radovedni smo le, kako plačilo dobita slovenska duhovnika iz Se. Ruperta za svojo izdajsko početje. Fej takim ljudem, fej!
— Izpiti za stavbno obrtna koncesije. V novo sestavljeno izpra-ševalno komisijo za izpite za pode-litev stavbno-obrtne koncesije so imenovani: Viš. stavb. svet. g. I Bo lt z, lot predsednik izpraševalne komisije za stavbne mojstre, stavb. svet. gosp. Fr. Pavlin, kot predsednik izpraševalne komisije za zidarske, kamnoseške, tesarske in vodnarske mojstre, ter obenem namestnik predsednika g. I Boitza, viš. inž. g. J Hilbert, obenem namestnik gosp. Fr. Pavlina, dež. viŠ. stavb. svet. g. A. K1 i n a r , stavb, mojster g. F Supančič, kot namestaiki pa nadinž. g. J. Han u Š, dež.   stavb.  svet. g. J. Sbrizaj in
vb. mojster g. E. Schuppler.
— Iz gozdarske službe. Okr. gozdar g J. Žabkarv Novem mestu je na lastno prošnjo umirovljen ter je dobil obenem pohvalno priznanje za njegovo večletno in uspešno delovanje v gozdarstvu Na njegovo mesto   pride   gosp.  L   AhaČiČ iz
'momlja
— Iz poštne službe nn Štajerskem. Za poštarja v Križevcih je
imenovan Miha Straus, dosedaj poštni oficijant v Mariboru.
— Prometni izpit sta napravila v Gradcu g. Anton H r o v a t, poštni pristav, in g. Hinko Šiška, poštni praktikant.
— Prestavljena ste evidenčni e   g. I. Ver bič  iz   Metlike in
davčni oskrbnik g. A. M uši č iz Brda
oba v Novo mesto.
— Iz šolske slnžbe. Namesto
obolelega nadučitelja g. A Požar j a je postala suplentinja na ljudski Šoli na Dobrovi bivša prov. učiteljica v Ihana gdč. G. Ušeničnik, prov. vodstvo šole pa je prevzela definitivna učiteljica gdč. K. Hann. Dosedanja 8Uplentinja na ljudski šoli v Dvoru pri Kranju gdč. K. Zupančič je postala prov. učiteljica na istem zavodu.
Telovadno društvo „Sokol II"
preloži svoj v nedeljo dne 2. maja nameravani pešizlet v Škofljico na nedeljo 9. maja. Izlet se vrši sporazumno z bratkim društvom „Sokol Iu čez Golovec k gosp. Ogorelou, kar se slavno občinstvo vljudno opozarja, posebno ker je v Škcfljico jako ugodna železniška zveza.
Zfl Aljažev dom blagovolila je nakloniti slavna Posojilnica v Ribnici vsoto 150 K in neimenovani slo-veiaski denarni zavod 100 K Obema Vrlima zavodoma najiskreneja zahvala!
Skladatelj rojak g Davorin Jenko je došel včeraj iz Belgrada T Ljubljano. Od tod odide v Cerklje na Gorenjskem, kjer ostane do jeseni.
Uradni Jezik električne želez fcice je seveda blažena nemščina. Uslnžbenoi, ki so skoraj sami naši slovenski fantje, se morajo z večjo strogo a tj o posluževati — nemškega nradnega jezika, kot to delajo usluž-oenoi državni železnic ali pa tudi nslužbenoi privatne južne železnice. Uslužbenci, ki po večini niti veliko i^tnan ne znajo, zahtevajo,  da se
uvede  samoslovensko uredovanje in
da se sprejmejo v službo tudi Slovenci, Čeravno ne umejo niti besedice nemški. Nemški uradni jezik je pa sicer tudi zelo krivičen in nevaren. Koliko nesreč in neagod bi se preprečilo, ako bi anali uslužbenci Čitati službena navodila in ako bi razumeli vsa povelja. Koliko kazni dobe naši fantje po nedolžnem, ker imajo v nemškem obratnem vodju nemškega sodnika. Oni ga ne razumejo, on jih ne razume Hudo je tudi, da cbČuje z uslužbenci Kočevar nWiederwohlu po „hindra - hondrau. Luttman pa „todlau in „joklau ž njimi po zgornje štajersko.
Vodja električie teleznice naj bo Slovenec 1 Električna železnica se je po pogodbi zavezala, da bo na stavljala samo take uslužbenoe, ki morejo s strankami občevati slovensko. Cisto umljivo je, da spada tudi obratni vodja železnice pod to točko pogodbe. Ako zahtevamo, da je najvišji vladni organ v deželi sposoben slovenščine, ako zshtevamo, da je vsakokratni postajenačelnik v Ljubljani Slovenec, smemo tudi od električne železnice zahtevati, da tudi ona nastavi Slovenca. Vsak hip je izmed občinstva pritožba pri ravnateljstvu železnice možna, vsak hip mora vodja intervenirati tu ali tam. Mar pa je treba, da mora n. pr. župan slovenske Ljubljane občevati z vodjo ljubljanske električne železnice — nemško ? Občina naj zahteva, da izpolni družba pogodbo in nastavi tudi za vodjo slovenskega tehnika.
Kako znn izrabljati delavce nemški kapital« Ljubljanska cestna železnica je od dne do dne svojim uslužbencem stališče poslabševala. Vozniki so takrat, ko je začela železnica voziti, imeli takoj pri vstopu 18 kron tedensko. Danes je draginja večja kot pred sedmimi leti, a vendar železnica ni plač povišala, marveč je odredila, da dobi vsak voznik prvo leto le 16 K, drugo leto 17 K in šele tretje službeno leto 18 K na teden. Sprevodniki so imeli od začetka že pri vstopu 16 K na teden. Sedaj imajo prvo leto 14 K, drugo leto 15 K in šele tretje leto 16 K. Oi začetka je vozilo po 16 voznikov in 16 sprevcdaikov. Kmalu so število uslužbencev reducirali na 15 sprevodnikov in 15 voznikov, kateri pa niso opravljali samo prvotnega dela za 16 mož, marveč so jim še poleg tega službeni Čas podaljšali.
Električna železnica pred sodiščem. Danes se je vršila pred tu-kajsnim okrajnim sodiščem kazenska razprava proti bivšemu uslužbencu električne železnice A B. Vodstvo ga je namreč brez vsake podlage obdolžilo poueverjenja, ki naj bi ga zakrivil s tem, da je vozni listek napačno prešČipnil. Obtoženca je zagovarjal dr. Tavčar kot zastopnik „N. D. O." Razprava je pokazala, kako kruto in krivično postopa vodstvo električne železnice s svojimi uslužbenci Zagovornik dr. Tavčar je v svojem izboroem zagovoru poudarjal, da ni bilo dovolj vodstvu postaviti uslužbenca brez odpovedi in takorekoč tudi brez povoda na cesto, ter ga obenem kaznovati še z ob čutno globo, ampak da mu je hote o vtisniti še pečat goljtfije in ga tiralo radi čisto interne stvari pred sodišče. Sodišče je seveda obtoženca oprostilo. Sedaj je že v najkrajšem času tretji slučaj, da je bil primoran pra-vovarstveni urad N. D O. v prilog uslužbencem električne železnice posredovati, in v vseh treh slučajih se je izkazalo, kako ostudno in nesoci-jalno gospodstvo je v vodstvu električne železnice. V vseh treh slučajih pa je tudi vodstvo podleglo in zmagala pravica naših delavcev.
Letošnje šolsko počitnice. Ministrstvo je odredilo, da se zaključi šolsko leto 1908/9 na vseh srednjih šolah, učiteljiščih, trgovskih in pomorskih Šolah, kjer trajajo počitnice 2 meseca mesto le julija 1909 izjemoma že 8 julija. Odpadeta pa kot prosta dneva sobota pred, in torek po Binkoštih.
Narodni kolki se dobijo v trgovini Ivana Vrečka na Sv. Petra cesti 31, kakor tudi dru t bine razglednioe. Trgovina ima tudi nabiralnik „Družbe S?. Cirila in Metoda".
Podružnica N. D. 0. v Šiški ima vsak četrtek od polu 8. do 9. zvečer in vsako nedeljo in praznik od 10. do 12. ure dop. uradne ure. Vsi člani, ki mislijo vplačati, oni, ki imajo pravovarstvene zadeve ali pa če se mislijo vpisati, se lahko poslu žijo v uradu, ki se nahaja v prostorih šišenske „Čitalnice".
Ustanovni občni zbor telovadnega društvo „Sokol" za občino
Vič se vrši dne 1. mejnika t. 1. ob 8. zvečer v prostorih gosti. Bali j a v Rožni dolini. Vrli Rožnodoliooi se vabijo na mnogobrojno udeležbo Na zdar!
Izreden jezdec Predvčerajšnjim se je pojavil na Studencu pri Igu izreden jezdec Bila je namreč tam komisija za konje. Ko je bilo vojaštvo Že odšlo in je ostala tam le še civilna komisija, se sečnje peket konjskih
kopit in kakor kak konjenik ponosno prijaba h komisiji v moškem sedlu sedeč šenski jezdec s ruto na glavi ter konja naglo rasjaie in ie prijavi komisiji, da je privedla župnikovega konja iz Golega na ogled. Ko je izvedela, da je še zakasnila, popije če-trtinko vina, medtem pa ji tam nastanjeni žrebčarski podčastnik popravi sedlo in jermenje in ko je bilo vse v redu, sopet liki kavaleristovka skoči na konja in odjaše proti domu „galop". Niso je ženirala niti spodnja niti zgornja krila, na katerih je sedela v sed.u, kakor na stolu. Vse se je temu izredneiLU iu brhkemu jezdecu čudilo, kajti ženska jahhti v mr škem sedla, niso mačkine solz<s. In vojaki so trdili, da izredno dofcro jaha in da prekaša marsikakega nedeljskega jezdeca. Do maČim to ni bilo nič novega, pač pa so trdili gospodje od komisije in vojaki, da kaj takega še niso videli na Kranjskem.
Pogorelo le 19 oralov borovega
in smrekovega gozda pri Jarišoji vasi blizo Tinj. Zažgali so otroci, ki so na paši ob robu gozda kurili.
Velik poinr. Iz Litije se nam piše: V ponedeljek popoldne ob treh je začel goreti hrib Svibno nasproti Litije. Zvečer okoli 9 ure je bil ves v plamenu, zdelo se nam je, da gledamo Vezuv. Ob eni ponoči je prenehalo goreti. Ker je pa seveda osta lo veliko žerjavice, ter je 27. t. m. bil zopet hud vater, se je ogenj ponovil in gori zopet s plamenom. Litijsko gasilno društvo ter veliko drugih je šlo gasit, a ni mogoče blizu, ker veter veje na vse strani. Last večine hriba „Svibno" je PonoviŠke graščine, a včeraj (torek) je ogenj že poprijel tudi kmetske dele. Škoda bo velikanska.
Pri i slovenski i Ivino zdravnik
doktor* Na živinozdravniŠki Tis. šoli na Dunaju je napravil dne 24. t. m. živinozdravnik g. Tone Lampret iz Za-tične na Dolenjskem z dobrim uspehom doktoratski izpit iz veterinarske medicine. On je prvi slovenski in sploh prvi slovanski živinozdravnik, ki je napravil na tej Šoli doktorat. Službo nastopi v Braslovčah na Štajarskem kot dež. živinozdravnik.
Kočevarski roparski napadi.
Ni dovolj, da kočevski Slovenci v mestu samem trpijo dan za dnem napade od strani kočevske pocestne j drhali — začeli so s svojimi nasilstvi celo v ure oddaljenih krajih, prav na mejah izključno slovenskega ozemlja. Tak slučaj se je pripetil v soboto, dne 24 t. m., na samoti pri 21,, ure oddaljenem Rantolu. G. Ig. Kvas, trgovec v Kočevju, je bil na tem kraju iz zasede napaden od treh kočevarskih tolovajev. Prvi prime za njegovo kolo in s tem gosp. Kvasa podere na tla, ostala pa vda-rita po n em s kamni, tako da se je napadeneo le s skrajnimi silami rešil poboja. Zadeva je sodišču že naznanjena — radovedni smo, bode li drž. pravdništvo v Novem mestu tako kore nito postopalo s temi nasilniki, kakor z 20. septembrskimi demonstranti v Ljubljani.
Preml]e zn uspešno pogozdovanje golicav kmetskoga posestva Kranjsko primorsko gozdarsko društvo je za leti 1908 in 1909 za uspešno pogozdovanje goličav kmečkega posestma priznalo denarne premije naslednica posestnikom in sicer: Ivan Rozmanu iz Vrzdenca 40 K, Alojziju Žnidaršiču iz Loža 40 K, Jakobu Ma lavašiču iz Sv. Jošta 30 K, Ivanu Mavru iz GrobŠ 30 K, Franoetu Finku iz Novega loga 30 K, Mihaelu Steglu iz Kala 30 K, Josipu /deležniku iz Gornje Košane 20 K, Matiju Kramarju iz Studenca 20 K, Ivanu Pagonu iz Godoviča 20 K, Janezu Leskovcu iz Idr. loga 20 K, Fran oetu Stepeo iz Drage 20 K, Ignaciju Mercina iz Gor. KaŠ'ja 20 K, Josipu Ogulinu iz Cerevoa 20 K, Franou Zupančiču iz Ajdo vica 20 K. Nadalje podelila se je posestniku Gregorju Trkmanu iz Podkraja priznalna diploma. 10 posestniku moralo zavrniti, ker njihove prošnje, oziroma pogoz-ditve ne odgovarjajo stavljenim pogojem.
Zajci so napravili letošnjo zimo pri sadnih drevesih mnogo škode. — Več posestnikom so uničili povsem ves mlajši sadni nasad, in najemniki lova, od katerih bodo zahtevali posestniki odškodnino, bodo morali letos pač precej  dražje plačati divjačino.
Učiteljsko društvo mm oeljakl Okrej se udeleži pri lepem vremenu izleta laškega učit. društva dne 2. maja v Rimske Toplice. Ker so železniške zveze jako ugodne, smo uver-jeni, da se bodo Člani našega društva polnoštevilno sestali s sosednimi to v ariši. Nekaj tovarišev in tov ariši o is Savinjske doline pa napravi pešizlet čez Griže in Šmohor v B. T. Ljubitelji prirodne krasote so vljudno vabljeni, pridružiti se tem izletnikom (3 ure hoda). Odhod v nedeljo ob 5. zjutraj is Griž. Oddaljeni tovariši lahko prenoče v Žalcu ali v Griiah. Na veselo svidenje!
Celjsko porotno sediššs je obsodilo dninarioo Ano Rakun is Šoštanja radi dvojnega detomora ne 6
let teške poostrene ječe. Imela je dvojčke, katere je 8 dni po rojstvu, kakor je sama pripoznala, odela zanalašč tako trdno, da sta se oba v zibelki zadušila. Zagovarjala se je, da je to storila iz obupa in v strahu, kaj bo s otroci, če bi ona umrla.
teleznice Ljutomer - Ormož. Železniško ministrstvo je dalo upravnemu svetu lokalne železnice Radgona-Ljutomer dovoljenje za tehnična pripravna dela normalnotirne železnice Ljutomer - Žerovinoi - Ivanjkovci- Ormož.
trn družbo sv. Cirile in Metode oziroma zn slovenski otro* ški vrtec v Brežicah nabral je o piiliki občnega zbora moške in ženske podružnice v Brežicah dne 25 t. m. v Župelevoih g. Pirnat, trgovski potnik iz Ljubljane, znesek 28 K, pri isti priliki nabrala je v isti namen gdč. Lojzika Mastnak znesek 16 K. Obema rodoljuboma prisrčna hvala!
Celjska policija. Očividec nam piše iz Celja: Ob zadnjem naboru imeli smo spet priliko videti, kako postopa mestna policija v Celju napram slovenskim fantom. Brez vsacega povoda uklepajo ti celjski policaji naše fante in s sabljami bijejo po njih. Nedolžna slovenska pesem in naroden znak spravi te čuvarje redu čisto iz sebe. In to so tisti varnostni organi, ki so septembra lanskega leta mirno gledali, kako so naje|ti nemški pretepači pobijali nedolžne slovenske pasante!!
Cesar potrebuje veliko voju-
kov. Pri naboru v Celju so potrdili za vojake izmed 160 nabornikov oeljske okolice 105 novincev v petek, v soboto pa izmed 180 nabornikov 120. To je izredno visoko Število. Navadno so jih potrdili prejšnja leta skoro pri enakem številu nabornikov po 30 k večjemu 40. Najbolj prizadeta je občina G o to vije. j z katere so potrdili izmed 24 fantov nič manj kot 21.
Nevihto S tOČO so imeli letos že tretjič pri Sv. Urbanu nad Ptujem. — V splošnem se letos nevihte kaj pogosto ponavljajo. Udarjajo tudi pogosto strele in užigajo celo poslopja, ki imajo strelovode. Temu vzrok je napačno mnenje posestnikov, ki mislijo, da zadostuje, da je na hiši strelovod, ne vedo pa, da je treba spomladi če že ne vsako leto, pa vsaj na 2 ali 3 leta dotične strelovode preiskati, če se niso pri vsprejemnem drogu, posebno pa pri odvodu strele v zemljo čez zimo kaj pokvarili.
Iz pred porotnega sodišče v Celju — Ponarejaleo bankovcev. Celjsko porotno sodišče je imelo že večkrat posla s ponarejalci in raz* peČevaloi ponarejenega denarja. Te obravnave so vzbujale vedno splošno zanimanje, posebno pa ko so zasledili veliko družbo razpečevalcev v brežiškem okraju, kjer je ta kupčija posebno uspevala. Vedno pa je ušel vodja te družbe in taktični ponarejaleo 31 letni Ivan KrkoviČ iz PodborŠta. Umaknil se je tudi obravnavi, pri kateri so bili občutno kaznovani štirje njegovi sokrivci, med njimi tudi njegov prvotni učileo 731etni Ivan Dre-nik iz Krške vasi. Odpotoval je v Ameriko in tam začel s ponarejanjem ameriškega denarja, kar se mu pa ni obneslo, ker ni mogel dobiti pravega papirja za ameriški denar. Začel je torej izdelovati zopet avstrijske bankovce po 20 K, jih pošiljal domov in jih zelo razširil po Štajerskem, Kranjskem in Hrvaškem. Ameriška policija ga je na poziv avstrijske pridno zasledovala in ga dobila v Cle-velandu, kjer je imel urejeno moderno delavnico in so našli tam tudi 110 dvajsetkronskih avstrijskih bankovcev. Ker je pa tamkaj tudi skušal ponarejati dolarje, so ga zaprli najprvo v Clevelandu za 2 leti in ga izročili po prestani kazni Avstriji. Obravnava se je začela 27. t. m. in bo trajala tri dni. Priče so izpovedale, da je poslal v Evropo 6800 bankovcev, izmed katerih jih ima avstro ogrska banka 489.
Cirll-Metodovn podružnice mm Kotmarovae in Okolico na Koroškem je imela pretočeno nedeljo popoldne v hiši g. Mat. Prošek ar j a lepo uspelo zborovanje. Ta područnioa je posebne važnosti, ker zbira in organizira Slovence takorekoč pred pragom Celovca. Ta podružnica pa je tudi edina na Koroškem, ki niti se trenotek ni zaspala, temuč prireja redno vsako leto občni zbor in po več zborovanj, veselio itd. Zasluga gre neustrašenemu, idealnemu in delavnemu rodoljubu g. Mat. Prosekarju, ki je uzor pravega, nesebičnega na-rodnega voditelja na Koroškem. G. Prosekar stoji nepremično na starem narodnem programu ter si ne pusti vplivati od nobene strani strankarskih nazorov. Za časa splošne napetosti in nedelavnosti v naši šolski obrembni organizaciji je stal on na edino pravem vseslovenskem stališču ter vodil
Sodrušnioo v pre Ti delavnosti. — ato pa je tudi nedeljsko zborovanje pokazalo, kako lepo je organizirana njegova okolica v narodnem duhu. Udeležba je bila prav mnogobrojna is vsak slojev in stanov. Pevsko
društvo „Zvezda" iz Hodiš je pod vodstvom g. Modrica pelo prav mojstrsko najlepše domaČe popevke. Potovalni učitelj glavne družbe Ante Beg je govoril o važnosti slovanske vzajemnosti, o našem kulturnem in gospodarskem napredku, o abnorma-litetah koroškega ljudskega Šolstva, o namenih naše šolske družbe itd Poslušalci so z zanimanjem sledili ter glasno pritrjevali. — Za delegata h glavni skupščini sta bila izvoljena g. Prosekar in Stih Potem je sledila prosta zabava s petjem, dekla-maoijami in gledališko predstavo. Vsem je tek a pra^ gladko pravilna slovenska beseda. Z-iknj bi ne megle ostale koroške podružnice prirejati enaka zborovanja?
Slovenski župani na Koroškem bi si morali čimpreie osnovati svoje društvo. Sedaj je 30 občin v slovenskih rokah. Tako društvo bi bilo velikega organizateričnega pomena ter bi flvedočilo na zgoraj, da je treba s slovenskim življem na Koroškem računati. Nebroj je prilik, ko bi lahko tako društvo uspešno poseglo vmes z zahtevami, predlogi in nasveti v prilog narodnim pravicam. Ako bi bili imeli lani tako društvo, ne moglo bi se bilo postopati tako pristransko pri razdeljevanju krme. Zato pa merodajni faktorji v prvi vrsti politično in gospodarsko društvo za Slovence na Koroškem, nemudoma na delo!
Dve gostilni s koncesijo in ena s trgovino sta na prodaj v Borovljah. Prodaja je oskrbnik Radošnik v Celovcu, Heinzgasse 8. Slovenci pozor!
Električno razsvetljavo dobita Otok in Vrba ob celovškem jezeru. Preskrbela jo bode celovška občina, za kar plača Otok skozi 10 let po 2000 K, Vrba pa Bkozi 16 let po 15.0CO K letnega prispevka.
cestnim Členom je izvolilo sadjarsko društvo v Tolminu na občnem zboru g. Andreja Vato v ca, ki je društvo ustanovil ter je vodil do letos.
Poskusen ssmomor v Gorici. V mestnem vrtu v Gorici si je pognal v nedeljo ponoči okoli 11. kroglo iz revolverja v glavo natakar Herman Nodus iz Trsta. Prenesli so ga takoj v bolnišnico.
Nova postale .Šempeter pri Gorici" in sicer za osebni promet ter vzprejem in oddajo potne prtljage se otvori med Gorico drž. kol. in Volčjo drago dne 1. majnika.
Značilno postopanje nemškega denernega zavode. Neki slovenski denarni zavod v Trstu je nakazal pred kratkem nekemu nemškemu zavodu na Štajerskem svoto denarja s slovensko nakaznico. — Nemški zavod je denar sprejel in poslal potrdilo v katerem izjavlja: Nakaznico smo izjemoma rešili, javljamo Vam pa, da bodemo za naprej vse slovenske nakaznice vračali, in sicer z narodnega stališča kot Nemci.
V smrt mesto v ječo. 23 letni
mornar Marin iz Pulja je pobegnil trikrat od vojne mornarice. Tretjič so ga vjeli v Trstu pri njegovi ljubimki v Starem mestu. Iskalo ga je namreč tudi sodišče radi raznih tatvin, katere je izvršil na begu. Na poti v ječo je potegnil prišedši do ulice Tigor nenadoma samokres in se ustrelil v desno sence. Poklicali so takoj zdravnika, toda predno so ga prepeljali do bolnice, je umrl.
Dvojni umor in goljufija. Pri
sodišču v Mitrovici so bili obsojeni radi najetega umora in goljufije D. Pavličev in T. Jankovič v smrt na vislice, Evica P u č e n i ć in S. Tu-lenić Pa v 16 ozir. 12 letno ječo. — Višje sodišče pa je razveljavilo na priziv zastopnikov to sodbo in odredilo novo obravnavo. — Ponovna obravnava se je vršila od ponedelka do petka preteklega tedna v Osijeku. Vsi obtoženci so bili krivde najetega umora oproščeni, obsojeni pa so bili, razun S. Tu 1 en i Č a, ki je bil popolnoma oproščen, radi goljufije na 5, ozir 6 in 2 leti težke ječe. Obsodba je napravila pri splošnem zanimanju v vseh krogih obilo presenečenja. Državni pravdnik se je z obsodbo talroj zadovoljil, branitelji pa so prosili 3 dni odloga.
Pričetek letošnje etevbno sezono. Ob lepem pomladanskem vremenu in zadostnem številu delavskega materijala se je pričela začetkom tega meseca v Ljubljani stavbna doba. V takem obsegu in toliko število stavb kot v preteklih letih se sicer letos pač ne bo gradilo. Ob Elizabetni cesti so pričeli s zgradbo trinad-stropne hiše M. Koželje ve ter dvonadstropne hiše Fr Medica; ob Poljanski cesti pa si da zgraditi še eno hišo Marija Kubelka. Na voglu Vr-hovČevih ulic in Martinove ceste se prične te dni gradba Ludovika Sohoffa. Na vrtu Ojstrileve hiše ob Poljanski cesti si je dal ravnokar zgraditi mesar Toni prostoren hlev. Ostermanovo hišo ob Vrhovčevih ulicah in Pavlic-kovo vilo ob Cesti na Jušno želee-nioo pridno prihodnje dni ometavati. Zidarska dela (ometavanje in snaženje) ae izvršujejo adaj pri novozgrajeni hiši ob Prisojnih ulicah, jubilej-
■ki hiralnici ob Stari poti ter pri objektih novega vojaškega preakrbova-Hftoa na Kodeljevem. Novo dograjeno vilo I. Kmeta v Koliaejakih ulicah in poslopje nove Švioarije pridno prihodnje dni ometa vati, obenem tudi tesarji, kleparji in mizarji svoje delo. Tile ob cesti na Rožnik je dograjena. Pri F. Supančičevi vili v podaljšanih Nunskih ulicah se je postavila železna ograja na zidani podlagi, pred hišo pa položil tlak. Pri hiši št. 9 ob Ooj sovi cesti postavijo te dni ob vrtu železno ograjo na kamniti podlagi. Tako je zginil tam sedaj del starih „plank". V Selendrovih in Gosposkih ulioah je postalo to pomlad zopet vse šivo, kakor v kakem beračevem kožuhu, — martinčki in kušarji se grejejo na solnou po starih razvalinah, ponoči pa imajo netopirji in miši tam svoj „gaudiju. Oboje — te podrtije kakor golazen so za deželo škandal (zakaj dr. Lampe in Štefe in notri ne vtakneta svojih nosov?) Med Gerberjevo in KrejČijevo hišo popravljajo zidarji odkrušeni nabrežni zid. Pri Salezijancih priČno prihodnji mesec snažiti betonsko stavbo (novo šolsko poslopje), Jezuiti si ob Eiza-betni cesti zgrade projektirano oerkev sv. Jožefa, baje že prihodnjo pomlad. Prihodnji mesec postavijo pri jezu v Gruberjevem kanalu še zatvornioe. V Ribjih ulicah se prihodnji mesec podere in odstrani mesnica Marije Cimetove in prostor primerno osnaži. Paviljon akad slikarja R J-kopica je dograjen, a še ne opravljen in uporaben. Na travniku, kjer se zasadi park, so se nekatera dela že pričela.
Prvi „Kinematograf Pathe" prej „Edison1' ne Dunajski cesti nasproti kaverne „Evrope11 ima od
srede 28. aprila do petka 30. aprila 1909 sledeči spored: Moderno maščevanje. (Komično) Žensko srce. (Žaloigra v 12. delih) Napolj. ceste in mala trgovina. (Zanimiva po naravi posneta projekcija.) Vsiljivi ljubimec. (Komično.) Mireille. (Drama v 8. prizorih ) O, ti policaji! (Komično.)
Demon alkohol- Predvčerajšnjim zjutraj so našli na nekem kozolcu na Karolinški zemlji mrtvega 36 letnega dninarja Ivana Princa rodom iz Lip, pristojnega v Tomišelj. Na lice mesta došla policijska komisija je konsfrato-vala, da je Primca vsled preobilo zaužitega žganja zadela srčna kap. Njegovo truplo so prepeljali v mrtvašnico k S?. Krištofu.
Nepoštene služkinja Marija Bizjakova iz Dobrunj je nekaj časa služila za služkinjo v gostilni pri „Frgolinuu na Emonski cesti. Ko je pa te dni izstopila iz službe, je go-stilničarica pogrešila več reči. njena hčerka pa dva zlata prstana. Prstana je nosil Bizjakove ljubimec, nek domobranec. Ker je sumljiva, da je tudi v prejšnji službi kradla denar in namizne prte, jo je policija aretovala. Pri sebi je imela Še en nam i s ni prt in žensko srajco. Dognalo se je tudi, da je imenovana prstana ukradla sama ter ju podarila ljubimcu. Oddali so jo deželnemu sodišču
Pijanec* V nedeljo je v Trnovskem  predmestju pijan,   kakor običajno, proti domu prihrupel nek 22 letni fiut ter grozil svoji materi, da jo zabode.   Ker mu je ta vrata za klenila, je iz jeze pobil šipe. Policija je  nerodneža   aretovala  in izročila zaradi nevarne grožnje deželnemu so dišču.
NerodneŽi Včeraj je prišel na Tonniesovo dvorišče odpuščeni zidar Stanko Rusjan ter začel tam rogo vi-liti. Njegov tovariš ga je sicer opozoril na dostojnost, kar je pomagalo toliko, kakor bi z oljem ogenj gasil. Rusjan je nato postal še nerodnejŠi, poslednjič pa je potegnil iz žepa od prt nož in zavpil: nBo pa kri tekla!" Kri je sicer res tekla, a le po Rus-janovih napetih žilah, da pa ni prišel z njo v dotiko nož, je zabranit tovariš s tem, da mu ga je odvzel tovariš in njega pa oddal policiji.
Pes fo ugriznil včeraj v Later-manovem drevoredu mizarskega pomočnika Viljema Lebna ter ga na desni nogi lahko telesno poškodoval. Lastnik psa je znan
Ponev eri 1 je hlapec Anton Logoj prodajalki premoga Katarini Kugovi 34 K, katere je inkasoval pri prodaji premoga. Logoj noče sedaj o denarju ničesar vedeti.
Kep zedela. Danes opoldne je v Kolodvorski ulici zadela kap Valentina Maverja, agenta, roj. 1859. L v Ljubnem, okraj Radovljica. Bil je takoj mrtev. Njegovo truplo so prepeljali  v mrtvašnico k sv. Krištofa.
Čigave le Jopice? V soboto je prinesla neka Šivilja za gospo Marijo Jungwirtovo na Elizabetni cesti št 6 dragoceno, novo, moderno jopico z računom brez podpisa, katere pa ona ni naročila in jo je šivilja tam popustila pomotoma. Ga. Jungwirtova prosi, da pride prava lastnica, odnosno šivilja sama prej ko je mogoče po njo.
8 kleščami je namikastil včeraj nek kovač svojega vajenca, ker je prezgodaj nehal delati Vajenec je le lahko telesno poškodovan.
Predvčerajšnjim se je s južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 160 Meoedonoev in 18 Hrvatov. Včeraj ajutraj se je pa odpeljalo v Ameriko 98 Hrvatov m sicer 60 iz Zagreba 38 pa s Reke. V Heb sta se odpeljala 102 Hrvate. Ponoči se je skozi Ljubljano peljalo 400 laških zidarjev in dninarjev in sicer jih je 200 ostalo tu, 60 jih je Šlo v Kočevje, 150 pa na Dunaj. — Včeraj se je a južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 43 Slovencev, 12 Hrvatov in 16 Maoedonoev.
Izgubljeno ln neldeno. Šolska
učenka Militina Jevnikarjeva je izgubila zlato zapestnico. Ga. Ivana Pečnikova je izgubila zlat uhan. — Ivan Č esen je našel zlato zapestnico.
— Delavec Leopold Porenta je našel moško pelerino. — G. Jožef Pnoihar je našel srebrno žensko uro z verižico.
Nerodne delniško organlza* ctje posredovalnica in delo ima
na razpolago sledeče moči: 1 strojnik, 1 parni strojnik, 1 praktikant k strojniku, 1 pečarski pom , več slug za pisarne, trgovine itd., več uradniških moči, knjigovodij itd., 1 monter, 2 vrtnarja za v mestu, 1 mlinostav-benski mizar (Muhlbautiaohler), 1 mo delir, 1 brivski pomočnik, 1 kavarniški natakar itd itd.; — mesta: več ključavn. pomočnikov, kočijažev, 1 težak za v Puij, več krojaških pomočnikov, več vrtnarjev na deželo itd.
— Pisma na gornji naslov — dodati je znamko.
Uredne vesti. Razpisano je mesto zemljeknjižnega vodje pri okrožnem sodišču v Novem mestu. Prošnje do 12. majnika. — Pod oskrbstvo je prišla M Oven iz Velike Loke radi blaznosti. Skrbnik je J. Mehle iz Velike Loke. — Razpisana je oddaja gradbe nove šole v ZvirČah, prora-Čunjene na 36.500 K in v Spod Kar-teljevem, proračunjene na 36 000 K. Načrte in proračune si lahko vsak ogleda med uradnimi urami pri okr. Šolskem svetu v Novem mestu. Ponudbe se vsprejemajo do 12 maja do
10. dopoldne. Takrat bo tudi javna dražba za pcssmezna in celotna dela.
— Javna dražba hiše št. 12 v Vra-novičih z zemljiščem v Gradcu in Semiču se vrši doe 17. maja [ob 9. dopoldne pri sodišču v Metliki. Določena vrednost znaša 3200 K, najmanjši ponudek pa 2133 K 38 v. — Pri deželnem nadsodišču v Gradcu je razpisano mesto svetnika. Prošnje do 8. majnika. — Zmanjševalna dražba glede oddaje poprav:l na državnih cestah v okraju Postojna se ^rši dne
majnika ob 9. dopoldne pri okrajnem glavarstvu v Postojni, kjer *e dobe tudi natančnejša pojasnila. — Razpisano je stalno mesto učitelja na
11. deški ljudski šoli v Ljubljani. Prošnje do 15. maja predsedstvu mestnega šolskega sveta. — Pod oskrbstvo je prišel Gregor Grošelj iz Kostanja v kamniškem okraju radi dognane bedosti. Skrbnik je Janez Grošelj, posestnik v Zlatem polju št. 16
Drobne novice.
— Proti narodnemu sporazumu v Dalmaciji. V Zadru so Italijani priredili protestni shod proti sklenjenemu sporazumu med hrvatskimi in italijanskimi poslanci glede jezikovnega vprašanja. Pri protestnem shodu so bile burne demonstracije pred na-Diestniško palačo.
— Državni monopol na žganje. Poljski poslanec baron Bat.i^lia. ki je v tesni zvezi s finančnim ministrstvom, je izjavil na nekem svojem shodu, da misli vlada resno na uvedbo monopola na žganje.
— Narodni sporazum v Istri ? Vlada deluje na to. da bi se glede jezikovnega vprašanja, sporazumeli tudi italijanski in hrvatsko-elovenski poslanci v Istri. Baron Bienerth povabi v to svrho na konferenco istrskega deželnega glavarja dr. Rizzi ja in njegovega namestnika ilr. La-ginjo.
— Razletel se je parni kotel v tovarni za sladkor v Bruslju. — 15 oseb je ubitih, veliko pa težko ranjenih.
— Žveplen dež je padal minuli torek v Marseillu na Francoskem.Sodijo, da BO vetrovi zanesli žveplo iz Sicilije, kjer bruha ognjenik Rt na,
— Žensko truplo brez glave, rok in UOg je dobil neki kmet pri oranju svoje njive blizo Sch\\erina. Zavito je bilo v danske časopise o<l 14. mal. t ra v na.
— Morskega psa je opazila fin. torp. »Adria« v sredi Inke Sv. Mar* garete pri otoku Rabu. Plaval je kaki 2 milji o<l kraja in tehtal približno kJ() kg. Morski pes take velikosti je v naših vodah jako redek.
—- Kadi ponarejanja 50kronskih bankovcev so zaprli na Dunaju medi-cinca L. Hoseka iz Moravske. On je znan bakterijolog in si je pridobil precej zaslug pri preiskovanju Malarije. Bankovci so izvrstno ponarejeni, spečavala jih je pa njegova ljubim- j ka, ki je služila kot prodajalka v ne- j ki tohnkarni.
— Ivan S. Turgenjev: Prva ljubezen. Iz ruščine prevel dr. Gustav G r e g o r i n. Založila tiskarna »Edinost«. Cena 1 K. »Prva ljubezen« spada med najlepše novele slavnega Turgenjeva.
— Karolina Svetla: Poljub, povest iz gorskega življenja češkega ljudstva. Iz češcine preložil F. P. Založila tiskarna »Edinost«. Cena 80 v. Svetla je ena najljubeznivejših čeških pisateljic in slove njeni spisi zaradi svoje zanimivosti in pristnosti popisa narodnega življenja češkega.
— Občinski red in občinski volilni red za vojvodino Štajersko. Po dr. Ivan Dečkovi prvi izdaji priredil dr. Anton Božič, zagovornik v Celju. Založila Zvezna trgovina v Celju. Cena 2 K. To je jako praktična knjiga, ki bo dobro služila vsem interesentom.
— Tolstoj in njegovo poslanstvo.
Spisal Ernest Hovvard Crosby. Z dovoljenjem založnika iz angleščine preložil Ljudevit F urla n i. Založila Zvezna trgovina v Celju. Croshv je na poljuden način raztolmačil re-formatorične ideje Tolstega na verskem in šolskem polju. Tolstega imenujejo zapoznelega apostola. Njegove verske ideje so velezanimive, dasi jih naša doba ne priznava.
— Nekoliko misli k crkvenoj politici u Hrvatskoj. (Odgovor p. g. M. Stepincu.) Napisao Stjepan Kore-ii i č. Zagreb, A. Scholz. Gospod Koren ič je bil mnogo let urednik »Katoličkog lista« v Zagrebu in je gotovo kompetenten izreči sodbo o cerkveni politiki na Hrvakem. Ta sodba je neugodna, a utemeljena je sijajno in neovržno. Koreničeva knjiga je vredna čitanja tudi s slovenskega stališča; kar piše duhovnik Korenič
0 duhovniški politiki na Hrvaškem, velja v mnogih ozirih tudi za nas Slovenec.
Telefonsko ln brzolnunr
poročim
Poslanska zbornica.
Dunaj, 28. aprila. Takoj začetkoma seje se je oglasil za besedo fin. minister vitez Bilinski, ki je v pol-drugournem govoru pojasnjeval finančno stanje države in utemeljeval svoje predlog*1 o uvedbi davka na pi-vo, o zvišanju davka na žganje in o saniranju državnih financ. Minister je zanikal, da hi bil zunanji politični položaj povzročil te predloge, priznal pa je, da zahteva zunanji položaj na leto 1- milijonov več izdatkov, da torej državna bilanca zaključuje s primankljajem. Minster je napovedal, da namerava vlada v kratkem uvesti progresivni davek na ded-ščine. kar bo dajalo državi 11 do 13 milijonov več dohodkov na leto. Nato se je nadaljevala debata o maloruskem nujnem predlogo. K predlogi] je govoril vsenemški poslanec dr. pl. Stranskv. Seja Še traja, prihodnja bo v petek.
Seja »Slovanske enote«, Dunaj, 28. aprila. »Slovanska enota« je imela danes dopoldne Ob 10. sejo pod predsedstvom dr. Snsterši-ea, ki se je v toplih besedah spominjal pokojnega češkega poslanca dr. Kaftana. »Slovanska enota« je sklenila, da bo glasovala proti malorns-kemu nujnemu predloga in da naj njeni zastopniki pri konferenci klubskih načelnikov nastopijo proti temu, da bi zbornica mesto rednega proračuna ZOpet razpravljala O proračunskem provizoriju. Starorusinskim poslancem je enota dala na svobodo, da glasujejo za nujni predlog dr. Levic-kega.
Konferenca klubskih načelnikov. Dnnel 28. aprila.   Načelniki po sameznh klubov so imeli danes ob
1 sejo, v kateri so sklenili, da se ima takoj sestati proračunski odsek. Proračunska predloga se ima v parlamentu rešiti še pred poletnimi po-čitnioami. Da se omogoči delo odsekom, se omeji število plenarnih sej in sioer tako, da bo vsak teden samo po ena sej s. Proračunski odsek ima jutri sejo.
Vtisk ljubljanskega procesa na Dunaju
Dana) 28. aprila. V nenemških političnih krogib se mnogo komentira včerajšnja razsodba ljubljen skega deželnega sodišča v zadevi snemanja nemških tabel. Splošno se naglasa, da je ta razsodba naravnost drakonska, kar izpričuje dejstvo, da so bili v raznih nemških in če š k i h mestih posamniki radi sličnih dejanj obsojeni samo na par dni zapora.
Ceeer Viljem ne Dunaju.
Dnnel 28. aprili. Listi javljajo, da pride cesar Viljem 14 "ali 25 t. m. na Dunaj, da poseti cesarja Frana Josipa. Poset bo dooela kratek, ker se Viljem ie isti večer odpelje v Be-rolin.
ts TurOlje ni nobenih veeti!
■nnn| 28 aprila.  Is Carigrada ni danes nobenih  vesti. Vse kaše ne to, da je turška vlada inhi birala vse brzojavke.
Demteija hrtatskega bene in sboli-cljs „velelzdejniikego" procese.
Ingreb, 28. aprila. V političnih krogih a vso gotovostjo zatrjujejo-da bo ban baron Rauoh podal demisijo in da se bo istočasno na cesar, jev ukas ustavil proces proti Srbom, obtoženim „veleizdaje."
Car Ferdinand obišče kralja Petra.
Belgred, 28 aprila. Bolgarski car Ferdinand pride v kratkem v Belgrad, da poseti kralja Petra. Kralj Peter biva sedaj*v toplicah in se vrne z ozirom na napovedani obisk carja Ferdinanda za nekaj dni v Belgrad.
Carinska  unija meti Srbijo in Bolgarsko
Belgrad, 28 aprila. Pogajanja o carinski uniji med srbsko in bolgarsko vlado se priČno v nekaj dneh Z ozirom na ugodno razpoloženje na obeh straneh se je nadejati, da bodo ta pogajanja uspešna.
Ruski kmetski mladeniči na potu na Slovensko Petro grad, 28 aprila. Te dni je odpotovalo v Avstrijo 8 ruskih kmetskih mladeničev in 2 mladenki, da se praktično izu3e kmetijstva v slnžbi naprednejših slovanskih kmetovalcev. Pošilja jih društvo „Ruskoje Zjerno". Vsak izmed njih je dobil za p t 65 rublje v. Rusi se bodo učili kmetijstva deloma na Moravskem, deloma pa na Spodnjem Štajerskem in Kranjskem. V par dneh odide v'Avstrijo nadalj-nih 5 oseb.
r.
Darila
Zn dražbo sv. Cirila in M9toda:
Malo omizje nabralo povodom malega kro-ka ob vrnitvi našega Vladka Dolenca iz „krvave" vojne — v gostilno Jožko Hrvata v Ajd'-vščini 0 BO K. Gosp. Otmar Skale, pravnik v Novem mesta, mesto venca na grob umrlega sošolca Lujo pl Šakljeta v imenu sošolcev 12 K. Na belo nedeljo so darovali obitelj Istenić, brata Štolfa, Ramovš, Kocjan, brata Ogrinc in Macoratti 7*04 K. Vesela družba v gostilni pri Reclju v St. Jerneju 5 20 K. Součenke umrle gospice Franice Mlinarjeve preostanek od venca na grob t> 62 K. Z a „ Sokolske" razglednice v zalogi L. Pe-valeka v Ljubljani je izročil gosp. Peva-lek zopet 3 K v korist naši družbi. Slovenci in bratje Sokoli, le pridno segajte po teh razglednicah, ki se dobe na drobno in debelo pri zgoraj omenjenem. — Skupaj 40*66 K. — Živeli!
Za Aljažev dom: Gosp. Ferdo Tomazin v Smartnem pri Litiji 5 K. — Živel!
Razširjeno aomace xar^v,.o. veanc /ečja povpraševanja po MMoll-ovem franco-skem ž^r&njn in soli" dokazujejo uspeSn; vpliv tega zdravila, zlasti koristnega kot bolesti utesujoce, dobro znano antirevma lično mazilo. V steklenicah po K 1 9O. Po postnem povzetji razpošilja to mazilo lekar-car k. MOLL, c. in kr. dvorni saložnik nn D0NAJ1, Tacnlauben 9. V zalogah po dežel' je ISKOCBO zaoravati MOLIa-ev preparat, ss-.raarnoTflir- s varnoeton gmamfrn bo podp; •nm i 86
Cenjena gospodinja! Ako P er
sila še ne poznate, Vam toplo priporočamo, da ga kupite. Ako perilo s, Persilom kuhate samo pol ure, dobite bleščeče belo perilo brez mnogo dela, truda, krtačenja, men* oanja, mila, sode itd. Persil je zajamčeno brez vsakega klora in najboljši modemi pralni pomoček.
Mnogo bolezni bi se zadušilo v kali, ako bi vsak teden enkrat do dvakrat zjutraj pred zajtrkom pili pol kupice   prirodne   Franc ■ Jožefov e
grenČice. Od najodličnejših mož medicinske znanosti preizkušeno, je bilo to najbolj učinkovito in najprijetneje užival no odvajalno sredstvo trajnega učinka označeno za „pravega repre-zentanta grenkih vodau. 695—1 z
tO
o*
Priporočamo našim rodbinam
ko Unsku cikorijo.
Rogaški
tempeljski vrelec
zbuja tek in dela lahko prebavo ter ureja amenlavanle snosi. 1128—4
•netile al reke. Kdor pride od dela, iz pisarne ali trgovine, kdor ima v uradu ali kjer koli mnogo posla s tuj mi ljudmi naj si osnaži roke nesnage in bolezenskih kali! Za to je najbolj pripravno »labodje milo" (Schihtovo gosto kalijevo milo.) Je lahko topljivo, raztopi torej z lahkoto vsake nesnago in učinkuje absolutno razkužljivo, ker zamori v enoodstotni raztopi »ni s 15 stopinj gorko vodo celo kolerine bacile v 30 minutah Ker je labodje milo tudi izredno voljno, je najboljše sredstvo za pranje natančnih, finih tkanin, kakor gardiu, čipk, vezenin in trakov. To je edina specialteta za svilnato in volneno blago.
Pecite 5» 7
pražite
kuhajte samo s
Kunerolom!
Ta nestanovitnost me še uniči!
Komaj se zaveselimo solnca, takoj Tfl začne naletavati sneg ali pršiti dež, Ki obenem pa vleči leden veter, da člo-mm veka zebe prav do kosti — Da, ljubi jj moj, lepo je, če je drugače. Ampak |jy    meni ne stori to nič, ker imam ob ta-
kem vremenu vedno Favevo pristno pil sodeasko mineralno pastiljo v ustih in ijj se sploh nikoli ne prehladim. Storite M tudi Vi tako. Škatljica stane K 1-25 in ym se dobi v vsaki lekarni, drogeriji gjj |W     trgovini  z   mineralnimi   vodami. Ne
dajte si pa vsiliti ponaredb.
Generalno zastopstvo za Avstro - Ogrsko W. Th Guntzert, Dunaj IV I, Grosse Neu-gasse 17
Želodčne težave:
cica, zaprtost,
motenje prebave, pomanjkanje slasti itd. izredno hitro izginejo, ako za kratek čas rabimo že mnogo let predobro preizkušene Bradyjeva želodčne kapljice. 3799 12 Bradvjeve želodčne kapljice prebavila mogočno vzbujajo, ospešujejo slast do jedi, preprečujejo prehudo tvorite v želodčne kisline, gorečico in škodljiva vnetja in so priznano izvrstno odvračalno sredstvo.
Izdelujejo se samo v lekarni ,,Pri kralju Ogrskem", Dunaj I, Fleischmarkt 1 426, kjer je 6 steklenic za 5 K in 3
dvojne steklenice za K 4 50 franko brez vseh drugih stroškov. — Vsaka steklenica mora imeti podpis ^/^00^
Proti praha] em, luskinam in izpadanju las
deluje nujboljše priznan«
Tm-cIMb tinta
mm.
katera   okreočuje   lasišče, odstranjuje
luske in preprečuje Izpadanje las. I Hleklenlm % navotlom f Karo no.
Razpošilja se z obratno pošto ne manj kot dve steklenici.
Zaloga vseh preizkušenih zdr3.1l medic, ml, medicina*, vin, špecnali tet, najfinejših parfumov, kirurgiskh obvez, svežih mineralnih vod itd
Dež, lekarna MIlana Leusteki
» Liubljanl Resljeva cesta št I.
poleg novozgrajenega Fran Jožefovega
jubil. mostu 19—171
Žitne cene v Budimpešti.
D«a 28 aprila 1909.
"ženica za mij 1909     .  za 50 kg K 1381
?š£nica za oktober 19o9 za 60 kg K liti
Rt        za okt „      za 50 kg K 9-3«
Coraaa ia maj »      za 5C kg K T
Oves     za okt        »     za 50 kg K 7 45J ■fceaiie« 5—10 vin ceneje.
Meorolciltno poročno
?<Jkin* n*d morjem S06-1. Srednji mračni tla* 736 0 as. I
iS 0. «	Caz •paso-r&nja	Stanje hare-matra ▼ MM	i? g j	Vetrovi	Nebc
27	9. zv.	735 9	16 0	: sl. iz ah	jasno 1
28.	7. zj.	734 0	13 0	sl. ijvzh	dež
■	2. pop.	734'J	13*7 sl.svzhod 1 i		■ y
Srednja včerajšnja temperatura 18 o norm. 11 6°. Padavina v 24 urah 00mm.
t
1
lian loo(!ratf naznanja v svojem in v imenu svojih sorodnikov pretaino veit. da je njegov oče, oiir. brat, p trie, gospod l70l
Josip Inocente
trgovec, slikar In pleskar
danes, dne 26. apr la l .09 ob pol 4. popoldne, po dolgi in mučni bolesoi, previden s svetotaj&tvi, v 65. letu svoje starosti mirno v Oo*po^u aas^ol
Pogreb nepoza nega rat jkega bode v sredo 28. aprila ob b. popoldne.
Svete maše zadušnice so bode brale v tuk»jinji farni cerkvi.
Postojna, dne 2 ;. aprila 1 09.
V Borovnici, »redi vasi se
v m|eai alt preda ped jako ug<j1 nimi pogoji
hiša
! kjer je bila trgovina mnogo let ^ pripravna aa rasne obrti I ,Ve« pove inpaaatvo.
Slov. tvrdke v Ljubljani.
Brivci:
Fran Zaje
briveo, Dunajska cesta štev. 12.
Čevljarji:
Ivan Zamljen
čevljarski mojster, Kongresni trg št. 13.
Čevljar ne:
Josipina Herisch
zaloga Čevljev Češke tovarne, Židovske ulioe it. 7._
„Združeni čevljarji"
trgovina s čevlji za gospode, dame in otroke, "vVolfove ulioe štev. 14.
Drožarji:
Drože: Jugoslovanska droiarna
Fran Golob ti Jos. Polak
Ljubljana.
Gost ilne, restavracije:
Avguštin Zajec
restavracija,
Sodnijske ulice štev. 6.
Galanterijsko blago:
J. Frisch
trgovina potovalnih predmetov ter usnjeno-galanterijskega blaga, Marijin trg štev. 3.
Fr. IgKč
trgovina s papirjem in galanterijskim blagom,
Mestni trg._
A. Skulj
trgovina s papirjem, Poljanska cesta štev. 12.
Knjigarne:
Narodna knjigarna
Zaloga papirja, šolskih in drugih knjig Ljubljana, Jurčičev trg št. 3.
Ivan Vrečko
trgovina s papirjem in galant. blagom, Sv. Petra cesta štev. 31._
Knjigoveznice:
Knjigoveznica
Katol. tiskovnega društva
Kopitarjeve ulice, II. nadstropje.
Lekarne:
M. Pb. Josip Čizmar
lekarna „pri Zlatem orlua, Jurčičev trg.
Lekarna Leustek
„pri Mariji pomagaju, Besljeva cesta, (poleg jubilejn. mosta).
Lekarna Trnkoczy
Ljubljana Mestni trg (poleg rotovža).
r
i:
Alojzij Trink
mizarski mojster Linhartove ulice št. 8.
Manufakturno blago:
Janko Česnik
,,pri Cešniku" trgovina z manufakturnim blagom Stritarjeve ulice Ljubljana Lingarjeve ulice.
J. Kostevc
modna trgovina, Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 4. _
Lenasi & Gerkman
trgovina s suknenim blagom,
Stritarjeve (Špitalskf) ulioe _
J, Lozar
manufakturna trgovina Mestni trg št. 7.
Manufakturna trgovina
„pri Cirilu in Metodu"
(lastnik Ivan Miklavc). Lingarjeve ulice štev. 1.
A. & E. Skaberne
trgovina z manufakturnim blagom na debelo in drobno, _Mestni trg itev. 10._
Franc Ksav. Šouvan
manufakturna trgovina na debelo, Franoovo nabrežje._
Franc Ksav. Souvan
manufakturni trgovini na drobno, Mestni trg, nasproti mest. magistrata.
Franc Souvan, sin
manufakturna trgovina na drobno. Mestni trg 22, stara Souvanova hiša.
Franc Souvan, sin
manufakturna trgovina na debelo, Pred Škofijo St. 1, II. nadstr.
Feliks Urbane
manufakturna trgovina na debelo in
na drobno Vogal Miklošičeve in Sv. Petra ceate.
Feliks Urbane
trgovina s manufakturnim blagom Pod TranČo št. 2.
Modno in meš. blago:
Lud. Dolenc
zaloga na debelo z pleteninami, modnim in drobnim blagom vsake vrste, Kongresni trg 14.
Matej Orehek
trgovina z mešanim blagom,
zaloga modernih oblek, Kolodvorske ulice štev. 26.
Josipina Podkrajšek
modna trgovina, Jurčičev trg. _
E. Skušek
modna trgovina aa gospode, Mestni trg št. 19.
A. Šinkovic dediči
modna trgovina, Mestni trg Štev. 19
Katinka Widmayer
trgovina z vsakovrstnim blagom za otroke dame in gospode, „pri Solncu" za vodo.
■Pri Tarp-i      Sv* Potra
nizki ceni"     ^"S1      cesta št. 2.
velika   izbira   raznega perila, kravat itd. in potrebščin za krojače in šivilje.
Franc Zoreč
trgovina z mešanim  blagom   manufakturo in potrebščinami za šivilje. Martinova cesta štev 23._
Franc Zoreč
trgovina z mešanim blagom in moko, Sv. Petra cesta št. 21.
Opreme za neveste:
Anton Šare
domači izdelek rjuh in vajšenc od pripro-stega do naj tinej šega, Sv. Petra cesta št. 8.
Anton Šare
domači izdelek srajc, korsetov, spalnih srajc in kril,   Sv. Petra  oesta št. 8.
Anton Sare
srajce za gospode, spalne srajce, spodnje hlače itd.,   Sv. Petra oesta 8.
Avgust Jenko
pekovski mojster, Marija Terezija oesta št. 7
Perilo:
Marija Alešovec
perilo za gospode in dame, opreme, uČilišče za šivanje perila, Poljanska cesta štev. 22
Platno:
Anton Sare
platno za rjuhe in za telesno perilo, Sv. Petra oesta Št. 8.
Anton Šare
prti, prtiči, brisalke, namizne oprave za kavo, roboe itd., Sv. Petra oesta 8.
Posojilnice:
Kmetska posojilnica
ljubljanske okolice, sprejema hranilne vloge in daje posojila, Dunajska cesta štev. 17.
Pralnica, svetlolikal.:
Anton Sare
parna pralnica z električnim obratom, Kolodvorske ulice Štev. 8.
Anton Sare
svetlolikalnica ovratnikov in manšet, Kolodvorske ulioe štev. 8.
Anton Šare
pranje in likanje bluz, zastor o v in finega perila, Kolodvorske ulioe št. 8.
Slaščičarne:
Rudolf Bischof
slaščičarna, Poljanska cesta Štev. 22._
Jakob Zalaznik
slaščičarna, kavarna in pekarija, Stari trg St. 21.
Stavbni ki:
Tehnična pisarna
Karol Holinsky
arhitekt in mestni stavbnik, Selenburgove ulice itev. 4, IL nadstropje.
Ivan Ogrin
stavbnik
Karlovska oesta št. B (I. nadstropje).
Špecerijsko blago:
Berjak & Sober
špecerijska trgovina in žganje Ljubljana, Vodnikov trg št. 2.
Josip Boltar
trgovina a mešanim blagom, Florijanske ulioe št. 17.
Štefan Mencinger
trgovina s špecerijskim, delikatesnim in mešanim blagom, Martinova cesta štev. 18.
T. Mencinger
trgovina s špecerijskim blagom in delikatesami, Sv. Petra oesta St. 37 in 42.
Božidar Pavčič
trgovina z manufakturnim in špecerijskim blagom,
Zaloška cesta štev. 15._
Fr. Sark
trgovina s špecerijskim  blagom, deželnimi pridelki in moko Marije Terezije cesta št. 11 (Kolizej).
A. šarabon
trgovina s špecerijskim blagom, žganjem in deželnimi pridelki na drobno in debelo.
Zaloška cesta štev. 1_
A. Šarabon
glavna zaloga rudninske vode, Zaloška oesta št. 1.
A. Šarabon
Novo urejena pražarna za kavo in mlin za dišave z električnim obratom. Zaloška cesta št. l
A. Šarabon
zaloga brinja in sliv ze žganjekuho, Zaloška oesta št. 1.
Tapet ni ki:
Anton Obreza
tapetnik in dekorater, Selenburgove ulioe štev. 1.
Miroslav Perina
tapetnik, Selenburgove ulioe št. 6.
Ur ar j i in zlatarji:
Milko Krapeš
urar in trgovec z zlatnino in srebrnino Ljubljana, Jurčičev trg št. 3
Usnje:
Fran Mally
trgovina z usnjem Besljeva oesta štev. 2.
Josip Seunig
zaloga vsakovrstnega usnja in čevljarskih potrebščin na debelo in drobno, Prešernove ulice.
Vezenine itd,;
Toni Jager
trgovina ročnih del Židovske ulioe štev. 5.
F. Meršol
trgovina z drobnim in modnim blagom, vezenine, ročna dela, predtiskarija. Mestni trg štev. 18.
Vrtnarji:
Anton Bajec
ovetlični salon pod TranČo, vrtnarija Karlovska cesta št. 2.
Ivan Bizovičar
umetni in trgovski vrtnar,
_Kolizejske ulice štev. 16._
Zastopstva:
Jakob Bončar
zastopnik in zaloga valjčnega mlina Vinko Majdiča v Kranju, _Vegove ulice štev.6_
Jako d Bončar
zastopnik in zaloga valjčnega mlina Peter Majdiča v Jaršah, Vegove ulice štev. 6
Zelezninske trgovine:
Valentin Golob
trgovina r šeleanino in kuhinjskimi predmeti,  Meetni trg Itev. 10.
Ključavničarji;
Jos. Rebek
ključavničarski mojster, Franoovo nabrežje Štev. 9.
Slikarji:
Brata Eberl
črkoslikarija, tovarna barv in lakov, stavbna in pohištvena pleskarja, Miklošičeve ulice štev. 4.
Filip Pristou
slikar Špeoialno le aa napise in grbe, Prešernove ulioe št. 50.
Razne tvrdke:
Ivan N. Adamič
prva kranjska vrvarna in trgovina konopnine,
Sv. Petra oesta št. 33.
Matko Arko
trgovina z lesno, pletarsko in sitarsko robo, zaloga otročjih vozičkov, žime in morske trave, v Ljubljani, semeniščno poslopje.
M. Drenik Kongresni trg
sokolske potrebščine, izdelovanje in vezenje zastav, kakon vsakovrstne druge vezenine itd.
M. Franzl
mehanično pletenje na stroj, _Privoa štev. 10._
Gotzl ml. & Lebar
rezbarstvo, pozlatarstvo in izdelava modernih okvirjev
_Turj aški trg St. 1-_
Ana Hofbauer
iedelovalka cerkvenih paramentov,
Wolfove ulioe.
Brata Hlavka
izdelovatelj kirorgičnih in otropedičnih predmetov in bandaž, Prešernove ulioe.
G. F. Jurdsek
uglaševalec glasovirjev, Sv. Petra oesta štev. 62 al.
Fran Kollmann
zaloga porcelana in steklenine _Mestni trg._
Ludovik Krema
fotograf, Sv. Petra cesta štev.
27.
Lavrenčič & Domicelj
naal. Karel Meglic
žitna trgovina, Dunajska oesta št. 32.
Fr. Mally & dr.
parna opekarna Resljeva cesta št. 2.
Peter Matelič
plakater in snaiileo,
Škofijske ulice štev. 14.
Fr. Sax
elektrotehniška obrt, _Gradišče štev. 17._
F. Smole
plakater, snaženje oken in stanovanj, Selenburgove ulioe štev. 6.
Fr. Ševčik puškar in trgoveo a orožjem, Židovske ulioe štev. 8.
Josip Škerlj
spedicijsko podjetje Kongresni trg št. 16.
Jos. Škerlj
prevoz pohištva, Kongresni trg štev. 16.
Josip Vidmar
zaloga dežnikov in solnčnikov Pred Škofijo št. 19      Prešernove ulice št. 4 _Stari trg št 4._
Ljud. Widmayer
mizarstvo in prodaja pohištva, Besljeva oesta št. 3.
J. Zamljen
čevljarski molster
f LJubljani, Kongresni trg itev. 13
se priporoča za vsa v svojo stroko spadajoča Bela.
349
17
i 3z)dnje prave gorske in I     telovateke Čevlje.
Razne prevode
Iz ntmiSIne v •loveničlno
drkalarjev, pisem in dragih tiskovin oskrbi eemo v tej stroki isveiban ■radnik.
Naslov   v   upravništvu .Slov. sTaroda«.
Veliko zalogo
innnoRniov uplott
tudi s slovenskimi komad plošče od WL 1-M
naprej
Priporoča
FR. P. ZAJEC, urar
347 LjnblJanm stori trg 26.
83
Ravno dospelo
komadov
plašče?
3000
za hrlbolazce od BW S K ~*M
ln vitje, do najfinejše kakovosti. Ogromna zaloga športnih in modnih oblek, površnikov, poaamez-nih hlač in modnih telovnikov zn gospodo. — Velika izbira prašnih
plašče v za damo. 1681-2
~"o. BERmfovič *
LJubljana, Meatnl trg itev. 9.
H. Volk
v Šoštanju, Štajersko
3(emična
pralnico
urejena z najnovejšimi stroji na par in elektriko se priporoča za snaženje 1032    vsakovrstnih oblek itd. 8
Spreiemalnica zn LJubljano pri
1. Masdiću
krojaču, Miklošičeva cesta št tO.
Kvaliteta Consum:
Brutto 5 kg okoli 1200 kosov K 5 50, na drobno 3 kosi 2 vin., torej zaslužka okoli 45%.
Kvaliteta Mixed:
Brutto 5 kg okoli 2000 kosov K 6 — na drobno 5 kosov za 2 vin., torej zaslužka okoli 40%.
Pivne prestice (slane):
Brutto 5 kg okoli 1150 kosov K 8*—, na drobno 2 kosa za 2 vin., torej za služka okoli 45%. 1540-4 Kakovost kakor najfinejše angleške znamke. Drži se več let Razpošilja po povzetju, to-poštnina in zavojnina zastonj.
Parna tvornica za bišnote, medene kolačke in zla d koralne
dvorni dobavitelj v JAROSLAVU.
Hotel „ILIRIJA"
UubllODO, Kolodvorske ulice 22.
Priporoča svojo 1415—16
restauracijom Izvrstno kuhinjo.
Abonement na hrano
- po najnižjih cenah. -
Uinotoč:
Namizni ovitek, cviček (iz Gadove peči), holl OVltek (od Sv. Duha), kolo vipavsko, črno istrsko, goriški rizling, vodice, zavriško, teran, Dol-Portun aJoc, rološko, Ver-
Čez ulico pri litru za 8 vin. cen«]«.
Vedno sveše pivo iz delniških pivo-varen Zaleo-Laški trg in plzonsko
pivo.
Udobno urejene eletontne sobe za tujce.
V kratkem se otvori na novozgrajeno
Sr kegljišče! ^
Za obilen obisk se priporoča Telesen št 103. Jfc K****!
Zahval«.
Podpisana si nsojata slavnemu mestnemu magistratu, oairoma njega aupanu preblag, gospodu Ivanu Hri-barrju, v svrho dovolitve gostilne o priliki proecenja sv. Jurja na Gradu, najtopleje se aahvaliti. Prisrčno se tudi zahvaljujeta spoštovanemu občinstvu, katero ju je počastilo s tako mnogobrojnim obiskom.
Ljubljana, 28 aprila 1909.
16«6 A. A. Debevc.
Gospodje
aa sprejmejo na meščanske kri
pri boljši rodbini. — Cene smerne.
Kje, pove upravništvo „Slovenskoga Nareda". 1687—1
Spretna šivilja
se priporoča eenjenim damam. Poučuje tudi v šivanju in krojnem risanju na Starem trgu št 19, II. nndstr. vrata st S. less ~i
Z vajenca
za mizarsko obrt
sprejme takoj 1700 1 Josip Stare, mizarski mojster
v letoviSĆu Bled
stanovanje
v Nunskih ulicah št. 17. visoko pritličje, s 3 sobami, verando in pripadki
se odda za avgust.
Vpraša se v pisarni F Šupančiča na Bleiweisovl cesti 18. i69o-i
Otvoritev
Marijinega kopališča.
Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da se, kakor običajno vsako leto
|y   dne t■ maja ~W otvori
Marijino kopališče.
Obilnega obiska vljudno prosi
FRIDERIK KOŠIR
Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da bodem imel naprodaj
dne 1. majnika t. I.
veliko izbiro raznih Izdelkov
slamnikov
za gospode! dečke in dame na Sv Jakoba trgu v LJubljani
:   Za dame naročila po zahtevi. :
S spoštovanjem 1685
Fran Hojnik
slamnikarski molster, Domisle 8. Najboljši čas za ranpošlljanje
se je pričel in bo trajal do konca maja. Smreke, borovci, mecesni, jelke itd.
Cene smrekam, drugo Igličasto drevje primerno dratje
Velika zaloga
10—20 cm vis. 1 kom. K 020, 100 kom. K 1250
20—40 »   »   »   »    » 0*30   »     »    » 22'—
40—80 »   »   »   »    » 065   »     »    » 50'—
Majhna zaloga 1699 80—150 cm vis. 1 kom. K 0*95, loOkom. K 85 —
150—20Ocm vis. 1 kom. K1 30 100 kom. K 100 — 200—250 » » » » »1*50 » » > 115*— 250—300 » » » » » 1'80 » » » 130*— 30o—400 » » » » »2'— » » » 155'— Eksotične (Inozemske) 70 najlepših vrst, komad K 1 — do K 6 —. Zbirka 100 kosov tuzemskih in inozemskih igličastih dreves 50—300 cm vis. K 100'—, 50 kom K 55*— 25 kom. K 30'—. 5,000 OOO gozdnih sadik : smrek, belih in črnih borovcev, 2 in 3 letne sadike 1000 kom K 5 — do K 8—, Hrastici: 1, 2 in 3 letne sadike 000 kosov K 6 — do K 15 —. Visokostebelne rožo z dveletno krono, cena kom. od K 1— naprej; visoko-stebelne rože zimskega cepljenja, dobavne od srede maja naprej, komad po 70 h in višje. Pašmana perutnina In nje jajca za valjanje, 25 najboljih preizkušenih pasem in sicer Cochin-China, Brahma, Houdan, Langs-hahn, Orpington, Plvmonth, Peking in race Avlesburg, virginski in brončevobarvni purani, emdenske orjaške gosi. Ilustrovani glavni cenovnik pošlje na željo grofa Batthyanya OrnSOInsrra uprava Ossndlak pri Radgoni.
mjniataiaaralci
pmiDM in učenci
pn g. Iv. Poljanski ooatt it M.
1694-1
skladišče
v pritličju in I. nadstropju, jako pripravno tudi aa delavnioo, ae odda pod ugodnimi pogoji a 1« ma]aikom na Rlamakl oestl št 16. 1571—2 Pojasnila reflektantom daje Ljub* llanska kreditna banka, Stritarjeve ulico v LJublJanL
Pozor!
Pozor!
Imam naprodaj 35 hektolitrov
■ V__ _
18
parketska žela
prcrzci d ter tati daje materija)
Josip ?uh
Sraaike ilk« št. 2C,
Cmol Sotdnol
.i
(Ooulianer Wain). Ker potrebnjem nujno denar, dal bi ga hektoliter po 30 K. vseh 35 hektolitrov skupaj pa po 28 B hektoliter.
Dopisi pod šifro ,tA B. 173" na upravnistvo ali direktno. Naslov pove uprav. „Slov. Naroda". 1609-2
I Perllnl don je sedal lobovn?
Persil
MODERNO SREDSTVO ZA PRANJE
Popolnoma neškodljivo. BI klor I
Enkratno kuhanje — da bleščeče belo perilo!
Bros drgnjenja ln krtačenjal Bros perilnlka!
JCnmi delo, £nn ln denar!
Enkrat preizkušeno, vedno rabljeno.
Edini izdelovalec na Avstro-Ogrskem: eottlleb Volth, Dunaj m/L
V Ljubljani se dobiva po vseh zadevnih I trgovinah. 490-17 |
•ii  * • 1 z   »    • • • •
" ' /v,.,
ime Scli-icl^tOT^egrsi
pralnega izvlečka, je
To je najbolji! milni prašek za namakanje perila in popolno nadomestilo za beljenje po travi.
U17—1
Votla ne Itatjanl
sprejme takoj 1 dobro vpeljanega
potnika
1 detajlista.
Naslov pove npravniStvo „Slov. Naroda". 1483—5
Prvo (tika tvornica reklamnih trakov
S. Camperlik,
Praga VIII.
najcenejše vezanje In najkoristnejša reklama. 4457 22
»tv«
Kočija
napol pokrita, ca enega konja, dobro ohranjena, ae kupi Ponudbe pod „Eočlja" na uprav. uSlovenskega Naroda". 1601—3
Gospodična se sprejme pod
jako ugodnimi pogoji kotj
blagajničarka
v neki večji trgovini v Kranju.
Ponudbe je pošiljati pod šifro „blagajničarka11 na upravniStvo n Slovenskega NarodaJ. ;693
Klesarske oomočnike
in
1658-2
učenca
Sprejme takoj v trajno dolo in z ugodno plačo Loopold Lebar, kleparski mojster na Bledu, Gorenjsko.
Vozna kolesa „STYRIA"
33
znamka poznavalcev, prve vrste materijal, konstrukcija in oprema.
1486-3
vozna kolesa so neprekosljivo pred vsemi.
IVAN JAX * sin v Ljubljani
nn Bunalski oestl it 17, poleg kavarna „Evrope".
O. kr. gvatrlJakB    {£|    državne 2eSszn.ce
Izvleček iz voznega reda.
Valj«ven od 1. oktobra 1909 leta.
£<t*o4 lz afaSUane laz. zaL;
od zjutraj. Osebni vlak v smeri: Tržič, jssenice, Trbiž, Beljak, juž. žel., Gorica,
*. ž., iciTrst, ckr.drž. žcU Beljak čez Pc-•rc.-.,cc, CeiGvee , Prago. r-07 utraj.  Osebni vlak v smeri t Gro--.:. i lic, Ruaollovo, StRLža-Toptice, Kočevje.
v-20 sro<***tdns. Osebni vlak v smeri i ablaaice. Beljak, (čez Podrožčico) Celovec^
. sa are^(««icno. Osebni viaic v smeri: Tržič, ]3»snicc, Trbiž, Bafsk iui. zel.. Gorico 3£ž» zaL, Trs drl. žeL, Beljak, •čez Podiožčico) Celovec.
i*05 asseldno. Osebni vlak v smeri: Grofije, Rudolf ovo« Straža-Toplice, Kočevja.
.•45 seseldne. Osebni vlak v smeri. Tržič, Jesenice, Trbiž, 3eljak juž. žeL Gorica drž. žcL, Trst drž, žel., Beljak, (čez Podioiiico) Celovec, Praga.
/•jO £ vedar. Osebni vlak v smeri; Grosuplje, itućutfovo, Straža-Toplice, Kočevje,
7»?0 zvo&er. Osebni vlak v smeri » Tržič,
Sanice, Ttibk% Beljak, fčea Podrožčico;' lovec ^raga.
^-49 pencei. Osebni vlak v smeri: j%-:t--.c*, TrbiS, beljak, luž. Jci., Gorica drž.
Trat  dri. sei.f Beljak juž. žel., (čee ^sdroičice).
(^41sea iz LiakiisM Srž. s,oloave?;
f-28 zjutraj. Osebni vlak v Kamnik. 2-05 ^ssaSdna. Osebni vlak v Kamnik nm * vedar. Osebni vlak v Kamnik -.vse >»?načl. Osebni vlak v Kamnik. (Sašu. *ks neosijaa in praanlkili do 31, oktobra.)
Frlhed v L|«ei|i
o-so ziutraj. Osebni vlak
las. sel. t
is Beljaka y-
žet, Trbiža, Jesenic, Gorice, Trsta. Tržič? 8-S4 zjutraj. Osebni vlak lz Kočevja, Stres*
Toplic, Rttdolfcvsga, Grosuplja, »1*22 sredsaldne. Osebni vlak   ia rHa?-Celovca, Beljaka juž. žeL, čez Pcdrožčit in Trbiž, Gorice drž. žcU, Jesenic, Tržič 2*32 »spsldna.  Osebni vlak  lz Kočer'c
StraSa-Toplic, Rudoliovegz, Grcsupljsi 4-13  t»«i»*idn*.   Osebni vlak  is  B»j .-Juž. žel.. Trbiia, Celovca, Beljaka l*i Podrcžčlco) Gorice drž. i£<„ Trstu žel. Jesenic, Tržiča.
e*DO zvečer. Oseb. vlak iz P*z£S, Cslotrsv.
Bcijaui (čez Podrožčico) jezcai*. 837 zveoer. Osebni vlak lz Kočevja,Straž«
Topile, Kudollovega, Grosuplja.
a-45 zvadar. Osebni vlak iz Beljaka ta žeL Trbiža, Celovca, Beljaka (čsa ?o' režčico) Trsta drž, že!. Gorica dri. kr-. Jesenic, Tržiča.
ii-OO sanaOL Osebni vlak is Trbiža, Celovca, Beljaka (čas Podrožčico) rab dr:.. mL Gcrics drž. žel., Jesenic.
Prihod a Livadama Ara. kaMarai i
e-40 zjutraj. Osebni vlak is Kamnilu. 10*00 »rsdseidne. Osebni vlak ia Kamri«. O-IO zvaoar. Osebni vlak iz Kamnikz. o-OO sanaOi. Osebni vlak lm B^mclka. [V*au ob nedeljah in pr&*nikia do 3i. oktobra.)
lOđnoC3 in prikodi se orr>sč>a 1 srsMa svropsjikss; Času.)
C. kr. rafiateljstfB driafiilt železnic t Trstu
Predstavo ob delavnikih:
ob 4., 5., 6., 7. in 8. uri
Ob nedeljah ln prsnikih:
ob 10. in 11. uri dopoldne in ob 3., 4., 5., 6., 7., 8. in 9. uri popoldne. Vsako soboto in sredo nov program
Slike se dobivajo samo iz prve svetovne pariške tvornice Pat h e Freres.
Kinematograf Pathe
Dunajska cesta, nasproti kavarne „Evropa".
Cene prostorom:
h prostor 00 vin., II. prostor 40 vin.: I. prostor otroci 40 vin., n. prostor otroci in vojaki do narednika SO vin.
Viol Četrtek Id soboto
od 3. do 6. ure predstave za učenca po znižani ceni.   1.  prostor SO vin.
II. prostor 10 vin. 1695
Novo I Novo!
90   manj prostora potrebujejo patentovane „Kolumbu*" 1639-2
skladne f mize in skladni stoli ztfvrtooe in ulle ter tosHlnltke sobne
ki jih izdeluje^in* zalaga parna tovarna lesnih izdelkov
Fr. Burger v Spod. Šiški.
Proda SO prav OOnO dobro ohranjen
avtomobil
s 4 sedeži.
Teč pove Lovro Sebenlk v Sp.
Sliki. 1437 16
Priporoča ne
817 20
(aaapratt glavna poste).
Lepe sobe za tujce
od 1 S SO h napre|.
, Odda se fu.d.i
več mesečnih sob
po niski ceni.
Sprejema zavarovanja ljenja po sajisnovrstaejsai pod tako ugodnimi pogoji, ks druga zavarovalnica. Zlasti Je zavarovanj«  na  Aošrvetia sa uianjfiajo&mi ss vplaattL
Vsak Osa .ma pa
SLAVIJ A"
12— 8
I.
fondi: 41,835.041-01 K. laplaOano odškodnino In kapUallJo 97,814^480-97 K. Po vollkoati druga vsnjeinna uvarovakuat naše države
Sgar pisarne so v lastne) beninej
Zavaraj« poslopja ia posarnim ikodam pa Škode esajaje takoj sj Ušiva sajboljn atovas,
DavaUsJs Ia
prsti
2
29
40^7
Is ■
al
347—17
Slovenska tvrdka čevljev
domačega in[tvorniškega izdelka
MATEJ OBLAK
čevljarski mojster
Kongresni trg štev. 6 v £jubljani
se slavnemu občinstvu pnporoča.
po meri naročena dela se najsolidneje izvršujejo /.  .\  .\    v lastni delavnici.   .\ .\
Št. 1098 o. š. sv.
Razglas.
1662-2
V šolskem okraju novomeškem je oddati
novih zgradb
dvorazrednih šolskih poslopij
v Birćni vasi, občina Šmihel Stopica a potrebščino 36 500 K ter v Dolnjem Karteljevem občina Mirna pač § potrebščino 36 000 kron.
Načrti, proračuni in stavbni pogoji so pri podpisanem okrajnem š 1. svetu na vpogled ob uradnih urah
Pismene, s kolkom aa 1 K opremljene ponudbe je vložiti
do 12 maja ob 10. dopoldne
Ustmena dr&žbena obravnava za posamezua dela [ia za skupna dela se določi na sredo, 12 maja pri okrajnem šolskem svetu, in sicer ob 10. dopoldne za Birčno vas, ob 11. dopoldne ee Doljne Karteljevo.
Okrejni šolski svot si pridižuje pravico, pritrditi ponudbam brez c žira na njih visočino.
C. fer. okrajni šolski svet
Rudolf ovo, dne 22 aprila 1909.
i
!
Telefon st. 183.
Brzofavke: Bolob, Slika.
Jfaznanita.
Slavnemu  p.   n.  občinstvu,   gostilničarjem, trgovcem drugim vljudno naznanjam, da imam v zalogi vsakovrstnih
1 mesnin lastnega izdelka
na razstavi v Parizu najvišje odlikovanih, kakor n. pr.: Šunke, vsakovrstno suho in svete meso, Irrnkobrodsko, brnnivliko
in kranjske klobaso iri drugo. — Cene nizke. Cenike pošiljam na zahtevo franko. — Pošiljam preti povzetju.
Za solidno in sveže blago kakor tudi točno postrežbo jamčim. Z odličnim spoštovaDjem
Jranc Golob
mesar in prekalevaiec v Sp. Sliki pri Ljubljani.
S: 7«*»28.
Razglas.
1698-1
Na ustanovnem zavodu za gluhoneme v Ljubljani se bodo s pričetkom šolskega leta 190'J 1910 nano?o sprejemali gluhonemi šoloobvezni otroci na prošnjo roditeljev ali njih namestnikov.
Pogoji za pripust k pouku, oziroma za sprejem v zavod so:
1. Gluhonemost ali takšna stopnja nagluhosti, da se dotičnik s posluhom ne more naučiti glasovnega jezika;
2. izpolnjeno 7. in ne še prekoračeno 12  leto življenja in
3 primerna telesna zmožnost iu sposobnost za izobraževanje.
0i sprejetja so brezpogojno izključeni bebasti, slaboumni in božjastni otroci kakor tudi otroci, ki imajo nalezljive bolezni in druge telesne hibe. ■ ivnotako se ne morejo sprejeti otroci, katerih govorila niso zmožna priučiti se glasovnega jezika, ki so v veliki meri kratkovidni ali daljnovidni in ki močijo posteljo.
Sposobnost za izobraževanje se dokaže s posebno preizkušnjo, ki jo je prebiti v zavodu; dan in ura te preizkušnje se razglasita ob svojem času.
Gojenci morejo v dobi svojega izobraževanja v zavodu dobiti stanovanje in hrano, proti plačilu letnega zneska 300 K.
Znotranji gojenci dobe vso preskrbo v zavodu; vendar jih morajo tisti, ki so jih dolžni preživljati, preskrbeti s predpisano vrhno obleko in s potrebnim perilom. Znotranji gojenci morajo v zavod sledeča oblačila v dobrem stanu in zaznamovana s seboj prinesti, in sicer dečki: 2 zgornji obleki, klobuk in zimsko suknjo, dvoje črevljev, 6 srajc, 6 spodnjih hlač, 6 parov nogavic, 6 žepnih roboev in dežnik; dekl ce: 2 zgornji obleki, klobuk ali ruto in zimsko jopico, dvoje črevljev, 6 srajc, 6 spodnjih kril, 6 hlač, 3 naprsne jopice, 3 predpasnike, 6 parov nogavic, 6 žepnih roboev in dežnik.
Prošnje za pripust k pouku, oziroma za sprejem zuotranj.h gojenoev v zavod, je
do 10. junija t 1.
vlagati pri vodstvu ustanovnega zavoda za gluhoneme
v Ljubljani.
Prošnje je opremiti z nastopnimi listinami:
a) a rojstnim listom,
b) z izpričevalom o cepljenih kozah,
c) z zdravniškim izpričevalom o glahonemosti z napovedjo, kako je ista nastala in o telesni zmožnosti,
Č) z domovinskim listom,
d) s šolskimi naznanili, Če jih ima detičnik.
Kadar se prosi, da bi se dotičnik sprejel sa znotranjega gojenca, je priložiti vrhutega izkaz o premoženju ali pa zavesno pismo, da bode plsČeval po 300 K preskrbovalnih stroškov na leto.
Pristavlja se še, da se prošnje, ki bi dospele po 10. juniju t. 1. in ki bi ae ne vložile predpisanim potom, to je pri vodstvu ustanovnega savoda ** gluhoneme ali ki bi bile pomanjkljivo opremljene, ne bodo uveievale.
C. kr. deželna vlada za Kranjsko.
V Ljubljani, dne 17. aprila 1909.
prostovoljna prodaja |
pohištva in kuhinj, oprave\
ae vr&i dne 3. as|« »k • ŠtfMma j
aa Mastem trga Itev. 13, pr««*! aadatrapl«. 1644-a
Krasne
BLUZE
8>
največja Izbera v svili ln drugem :-: modnem blagu tudi po meri. :-:
Vsakovrstna krila, perilo In otročje oblokoe
priporoča po najBlillb
M. KRISTOFIĆ
p*»r. Ru<ai
staju no st. ia.
pristni kranjski
lanenooljnati ftrnež
Oljnate barve
121 1 kg
v posodicah po kakor tudi v večjih posodah.
fasadne barve
za hiše. po vzorcih.
Slikarski vzorci
in papir za vzorce.
£aki
pristni angleški za vozove, za pohištva in za pode.
Steklarski klej
(kit) primano ln strokovne preizkušeno najboljU.
Karbolinej jffavec (gips)
za podobarje in za stavbe.
prve vrste
Čopiči
219—81
domačega izdelka za zidarje in za vsako obrt
priporoča
fiMj jCanptmann
v fjvbtjani.
Zahtevajte cenike!
Speletlč & Remžsiir
Rimska cesta štev. 16 v Ljubljani
se priporočata slavnemu občinstvu sa vse v to stroko spadajoča dela v Ljubljani kakor na deželi.
Delo solidno! 1296 5 Cene primarne!
Št. 236.
Razpis službe.
1664 - 2
Podpisano županstvo oddaja službo
občinskega tajnika
s letno plačo 1400 K in prostim stanovanjem. — Nastop službe na|kaana|o 25. sna|a t. L ali po dogovoru Se nekaj poprej Prošnje je vpoalati
do 9. maja t. I.
Županstvo občine Bled
dne 26. aprila 1909.
Fran Rus, župan.
Kdor želi imeti dobro uro, naj zahteva znamko
„Union"
ker te ure so najbolj trpežne in natančne.
Ceniki zastor j in poštnine prosti.
Prodaja jih: 860-19
Fr. Čuden,
urar in trgovec v Ijubljani
delničar in zastopnik
Švicarskih tovarn „Union"  v Bielu in Ženevi.
i
Naznanilo.
Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem otvorii j6o —2
na Osoah (na gradu, vila jerančič)
kjer bom imel vedno na razpolago belo in Črno kavo, Čaj. vsak dan sveže mleko, limonado itd. Za obilni obisk se priporočam
Ivan Okorn, najemnik gostilne in kavarne.
Obrtno naznanilo.
Svojim cenjenim naročnikom in p. n. občinstvu s tem vljudno naznanjam, da sem kupil že 36 let obstoječo obrt t rme Josip Stadler v LJubljani in da jo bom ob osebnem vodstvu s spretnimi kleparji in monterji
v hiši št. 9 na Starem trgu vodi! kot podružnico.
Tam imam tudi voltko zalogo lakirano« emajlirano in počinjene knklnjake in hišno posodo, kopalnih otroških ln sodnih bani, ttćnikev Itd. itd samo aajbol|se kakovosti
p. n. občinstvu v nakup po najnižjih oensh.
Priporočam se aa iavrievanje vseh v svojo stroko spadsjočih del. torej stavbnih ln galanterijskih kit porokih dol, Instalacijo vodovodov, nrodbe hopoH. klozetov itd. pod polnim
jamstvom aa popolnoma strogo solidno stroko vnjaiko iavriitev po kolikor mogoče niskih oensh.
MnroMlS \m popravila VSih vrst se sprejemsjo in točno iavriujejo v delavnici na Stnrosn trm it t in v glavni obrto-valnioi v flomihovlh nMoah it 3-li.
Tadi   vseh   vrst hrttjo S   OtOtnltom (Ikriljem patent
Hstsohek), naravnim ikrlajom, epoho, losn m oomontom in
Otroine loponhe se sprejema v aoano solidno i a vrh te v.
Isolhren mnsn aa osuševanje mokrih aidov.
Prosim osnj. nsrootl p. n. občinstva, aagotavljam vodno strogo vestno postrežbo in sasmenjam s odličnim spornovanjam
as
1550-4
kleparski In krovokl mojotor, oht k
v
vodosodai sovo d
0865
Leloinja huda uma j* pokaaaia, te pffMtf |Mo ti nt t na ■ II vsako drugo opeko
Kohierjeva cementna strešna opeka z zarezo
»ggi.m.«%**»>«w>•       ]vail ]«|a«n n« Gtincah pri Ejubljani.
LJubljani
Ravnotsm se dobi tudi navadna oaaaentna Opaka kras sarsie v najboljši kakovosti. — Vprašanja je nasloviti na: Ivan Jelaćin v?
1653—2
Postaja Zabok In postajališče zagorjanske železnice Kopališče Stotica.
Sezija od i. maja do 30. oktobra.
Topli vrelci 53° C toplote in lužae kopeli so pripravne posebno za zdravljenje protina, revmatizrna. ischias, dalje ženskih bolezni, kroničnih katarjev, eksudatov, živčnih bolezni, kožnih bolezni, prebolelosti. Najboljša poraba vrelskega mahovja, enakega onemu v Fran-covih varih. Kopališki zdravnik. Zdraviliška godba. Prekrasen gozdni park, najlepša okolica. Najcenejša brezkonkurenčna prav dobra prehrana in stanovanje.
Soba od K 1— naprej Pojasnila in prospekte daje B* opal I »It* uprav« Uopallšea Stublett nb Hrtaikrni.  Poeta Zaboli.   Brzojavna postaja Stubica.  Postaia za
interurbani telefon. 15*0—S
C* €/>
m,
Kupujte le pri domačih slovenskih tvrdkahl
Cenjenim trgovcem v mestu in na deželi naznanjam, da sem poleg svoje detajlne trgovine uvedel veliko dobro sortirano zalogo aa debelo, in sicer vse >pate papirnatih izdelkov, uradniške in šolske potrebščine, pose ono pa sem sc založi! z
galanterijskim in norimberškim blagom
ter 5robn.no.
največja zaloga masnih In trjoosklh knjij.
Priporočam tudi posebno veliko zalogo reklamnih koledarjev za
leto 1910, opozarjam vsakega trgovca, da predno si jih naroči, naj si ogleda mojo krasno kolekcijo, ki jo pošljem franko na c gled
Ker mi je vsled ugodnih sklepov večjih množin blaga z največiimi tvornicami mogoče vsakemu postreč* z nizko ceno, se priporočam za cenjena naročila
FR. IGLIC, Ljubljana, Mestni trg 11.
Nafvečji ekspert In izdelovanje vseh vrst razglednic.
m
i «
t m
mm **
p 5. s? a Sr S
8 s
o cr B
j?
Za pomladansko in letno sezono
velikanska zaloga 1157 15
narejenih oblek
In nodemesa blata za naroČila pa med.
Priznano fina postrežba. Stalne, nalnli|e cene.
Dvorski trg it«v. 3. Dvorski trg itty. 3.
Podružnica: Novo mesto, Dolenjsko.
i^<yxA. Vivod-Mozetič
Ljubljana    Stari trg 21 Ljubljana
priporoča cenjenim damam 1591—3
isokooRtne modele po znano nojnlillh cenoh^^s
Popravila klobukov izvrtate Ilao ia eeao. *
;-u.n.an.3a. naročila, točno- yfSŠ^^^e*
podružnica v Kranju. J^^^^
Za odraslo foapodteno aa is6e
pri boljši narodni rodbini Ponndbe pod , it. I Llnbljana, poštno letate. 1665-2
3^C J^C iS^C
Modni salon
Častitim damam priporoča
: klobuke:
le najfinejšega okusa
3da Škof-Vanek
::   Pod Trančo. ::
Žalni klobuki vedno pripravljeni tako tudi venci s trakovi in razne cvetlice, :: doma ugotovljene, r
oc
n
X X X X X X X
Alt Bajne
nazoanja sl. p. n. občinstvu, da se 356  18     nahaja njegova
vrtnarija
na Karlov ski cesti št. 2,
cvetlični salon
pa pod Trančo.
Izdelovanje Šopkov, vencev Ltd. Okusno delo la zsssrne cena.
Velika zaloga suhih vencev.
:: Zunanja naročila točno, =
Na debelo in drobno po niskih
cenah priporočam svojo bogato
zaloteno
trsovlno
z stiantertlsRIm ln vseh vrst kramarskim Mason 934 In pleteninami. 8
Devocionalije
in vse vrste blago n bOt|a poto
Tvornlfka zalogi Iran), glavnikov.
Jlnton Skof
Iraest JevBikarlev assledalk .%
ilnnuka c v Mil gostilne A 6*
225245        ^vHočLrxa. txgrovira.a, £
F. JUST-MASCHKE B
JLifmmBaftJamama«,  *Idowalt« aalff«-»
priporoča po najnižji ceni
z» dame i 11 01 roko
bluze, spodnja krila, predpasnike, pasove, zimsko perilo, IS:
Zunanja naročila točno in vestno.
Oomae dober izdelel^!
Srajce 3cc gospode
bele in barvaste po n&kih cenah priporoča
Jnton 5>are, Ljubljana
petre eejta $t. 8
15Č6 4
Stroje za košnjo, mlatilnice, slamoreznice, vratila, travniške = brane in pluge =
najboljše vrste in po najnižjih cenah priporoča dobro znana veletrgovina z železnino
fr. Stupica, £jubljana
(zraven „figabirta"} Velika zaloga železniških sin, portland in roman cementa, vodovodnih cevij i. dr.
1449 4
Slavnemu občinstvu v Ljubljani in na deželi vljudno naznanjam, da se ifej preselim iz svoje sedanje trgovine v Ljubljani, škofje ulice št. 15 |""5
v Sodnijske ulice št. 4 (hiša g. Alojzija Vodnika}
kjer otvorim meseca maja moderno in higijenično urejeno
a trsovlno s žpeccriBRim in delikatesnim blagom
različnim žganjem, finimi likerji in vsakovrstnimi vini v steklenicah.
Poleg vsega v špecerijsko in delikatesno stroko spadajočega blaga bom imel tudi vedao svežo pšenično ln ajdovo moko, več vrst najboljše žgane kave, pristno domačo svinjsko mast, fino jedilno olje kakor tudi pravn francosko olje iz Aixa.
Ker sem v zvezi s prvimi in najboljšimi tvrdkamt, mogoče mi bode svoje cenjene p. n odjemalce postreči vedno z najboljšim b agom in nizkimi cenami. Na željo cenienh odjemalcev pošiljam blago brezplačno na dom. Za hito in solidno postrežbo je najbolje pres*rbljenr>. Proseč blagohotne naklonjenosti in obilega obiska moje trgovine se priporočam in beležim
z odličnim spoštovanjem t663-2 L«. RSMIC.
Prvi slovenski POGREBNI ZAVOD
— riMa—a abAlaatra 1067 14       - *wmmmmi
za ureditev pogrebnih
Naročila se sprejemajo pri
FRANC VIDALIJU
Prešernove ulioe, Izubijana.
m pri pera (in nla*nnann oMInattn
sprevodov v Ljubljani in na deželi po jako nizki ceni.
:-: JOSIP TURK :-:
lastnik prvega slovenskega pogrebnega zavoda.
Isaajatelj ln aoforoml arennlb laito Paatnilan.lak.
Lastnina ln tlak »Narodna tlakama«.
2231