PoŠStha pTaSf?* v srotovinj C^frl^ffFT — Izhaja in prasofbe. — tasersti do 30 petit i EMa 2.-. do 160 vrst Din 2.50, večji toserat) petit vrsta Din 4.—h Popast po dogovoru. Inseratnl davek posebej. »Stovenskt Narod« veHta leteo v Jugostavtfl m— Dio, m inozemstvo 30&— Din. — Rokopisi se oe vračalo. — Nase telefonske Številke so: 3122, 3133, 3t24, 3125 ta 3126. Zi uresničenje Briondovesa načrte. V ponedeljek bo Briand povabil na kosilo vse vodilne državnike, da jim podrobno razloži svoj načrt - Društvo narodov bo v bodoče zasedalo samo trikrat letno — Ženeva, 7. septembra. Septem-bersko zasedanje Društva narodov je v polnem teku. VelSri govori, ki so jih imeli preds-tavniki Francije, Anglije in Nemčije, so napravili na vso javnost najgloblji vtis. Splošno prevladuje na-ziranje, da bo sedaj mednarodna politika krenila na pozitivna pota in da bodo v najbližnji prihodnosti sklenjene med državami sila važne, za evropski in svetovni mir odločilne pogodbe. Predvsem pa je vzbudil veliko pozornost nastop predsednika francoske vlade Brianda, ki bo skušal uresničiti svojo idejo o združenih državah Evrope v najkrajšem času, dasi se je še nedavno zdelo, da je ta ideja utopistična in da je sploh neu stvari j iva. Briand je za prihodnji ponedeljek povabil na kosilo zastopnike vseh evropskih držav. Na tem kosilu se bo govorilo o politični in gospodarski organizaciji kontinentalne evropske konfederacije. Sodi se, da bo ta Sestanek rodil tehtne rezultate in da bo ideja združenih evropskih držav stopila zopet za en korak naprej. Svet Društva narodov je sklenil, da preuredi sedanji način svojih letnih zbo rovanj. Odslej se bodo vršila samo tri zasedanja sveta Društva narodov na le, to in sicer januarja meseca, začetkom maja in plenarno zasedanje septembra meseca. V izjemnih primerih se pa bo lahko svet Društva nairodov sestal tudi ob drugem času. Svet Društva narodov se je včeraj popoldne pečal z vprašanjem združitve angleških vzhodno - afriških kolonij z bivšo nemško kolonijo v vzhodni Afriki. Nemški minister zunanljih del dr. Stresemanni je opozoril na poročilo mandatne komisije in izjavil, da bi taka združitev bila v nasprotju s pogodbami o kolonijalnih mandatih. Dr. Stesetmanniu je odgovori! angleški minister zunanjih del Henderson. V svojem govoru je zatrjeval, da bo an gleška vlada že pravočasno obvestila mandatno komisijo o svojem sklepu, tako da bo mogla zavzeti stališče ter izjaviti, ali je to združljivo z mednarodnimi pogodbami. Generalno tajništvo Društva narodov je prejelo brzojavni protest nemške manjšine v Gornji Sleziji, ki se pritožuje, da poljske oblasti odklanjajo sprejem njene dece v manjšinske šole. — Ženeva, 7. septembra. Vodje raznih delegacij na zasedanju Društva narodov so bili včeraj gostje mednarodne zveze novinarjev Društva narodov. Pri tem sta Briand in Macdonald navedla več šaljivih spominov iz svojega novinarskega delovanja. Dr. Stresemann se je ob tej priliki zaavalil Macdomldu za njegov veliki govor na plenarni seji Društva narodov ter naglašal, da je Macdonaldovo zadržanje 1. 1924. zelo mnogo pripomoglo k vstopu Nemčije v Društvo narodov. Macdonald je snoči odpotoval. Pred svojim odhodom je povabil dr. Streseman-na in Brianda na obed. Zrakoplovni promet me in Ameriko Dr Eckenerjeva pogajanja so dovedla do sporazuma - Za enkrat bo ameriško - nemška družba zgradila pet zrakoplovov, večjih od »Zeppelina" 9- Newyork, 7. septembra. Razgovori v Akronu med nemškimi in ameriškimi zastopniki, ki so zainteresirani pri grajenju zrakoplovov, so bili v sredo prekinjen: in so se nadaljevali včeraj v Newyorku, kamor so odpotovaji dr. Eckener in ostali zastopniki, med katerimi sta tudi dva zastopnika newyorškth bank. Finančni krogi posvečajo zanimanje načrtu zrakoplovne zveze med Kalifornijo in Havajskimi otoki, ki bi se mogla vzdrževati v poletnem času in za Katero bi ne bilo treba zaradi ugodne klime dragih zrakoplovnih lop, temveč samo jambore za privezovanje zrakoplovov. Goovdvear Company namerava zgraditi dva zrakoplova, v katerih bi imelo prostora po 74 potnikov in ki bi ve. Ijala po 4 milijone dolarjev. Zanimanje, ki se kaže za ta načrt, obeta, da se bodo pogajanja končala ugodno. Nasprotno pa upanje za takojšnje finansiranje atlantske zrakoplovne službe ni tako ugodno. Zep-pelinova zrakoplovna družba bi rudi pri izvedbi pacifiškega načrta imela svoj dobiček, ker se namerava izvesti interesna zveza med ameriško in nemško skupino bržkone z zamenjavo delnic, razen tega pa bi oba projektirana zrakoplova gradili v Friedrichshafnu. — Wasbington, 7. septembra. Vprašanje rednega prekooceanskega poleta je stopilo v odločilni štadii. Pogajanja, ki jih je vodil dr. Eckener z zastopniki ameriških bank, so bila včeraj z uspehom završena. Promet bo vzpostavljen v teku prihodnjih dveh let. Nova družba, ki bo razpolagala z velikimi denarnimi sredstvi, bo zgradila pet »Zeppelinov«. Novi zrakoplovi bodo v marsičem prekosili sedanji zrakoplov ter bodo opremlieni z mnogo iačjimi motorji. Dr. Eckener namerava zgraditi še mnogo večje zrakoplove ter jih opremiti z najmodernejšimi tehničnimi pridobitvami. Posebno Iuksurijozno pa bodo opremljene kabine za potnike. Vest o doseženem sporazumu je bOa sprejeta v vsei ameriški javnosti z velikim zadoščenjem. Listi ugotavljajo, da pomeni včerajšnji dan začetek popolnoma nove dobe v razvoju prometa med Evropo in Združenimi državami. Angleška sodba o Avstriji Angleži zelo skeptično presojajo položaj v Avstriji in nimajo zaupanja t avstrijsko vlado — London, 7. septembra. Vsi tukajšnji tisti posvečajo veliko pozornost dogodkom in položaju v Avstriji, ki ga presojajo zelo skeptično. Vsi večji listi so odposlali svoje posebne dopisnike v Avstrijo, da na licu mesta proučujejo razmere. »Daily Herald* objavlja daljši članek, v katerem opozarja na napetost med vlado in socijalisti, »Times« pa naglasa jo, da po krvavih spopadih med obema ilegalnima organizacijama, Heimivehrom in Schutzbizndom nastala skrb glede bodočnosti Avstrije še ni pojenjala. Bojazen za bodočnost Avstrije ne bo izginila vse tako dolgo, dokler ne izginejo oborožene vojaške organizirane politično-bojne ilegalne organizacije. Upati je sicer, da bo Avstrija sama našla pot iz sedanjega kaosa, vendar pa velesile ne smejo ostati ravnodušne. Avstrijska vlada doslej ni pokazala dovoljne odločnosti, ki bi nudila garancijo, da bo v Avstriji zopet zavladal mir in red. Tudi dopisnik »Daily Telegrapha* povdarfia, da ukrepi avstrijske vlade ne prožijo nikake garancije, dokler obstoje oborožene, nedisciplinirane civilne armade, ki jih izkoriSčajo politiki v svoje strankarske namene. Belgija zahteva od Nemčije tudi moralno vv Polemika belgijskega lista z dr. ra priznati, da je kršil — Bruselj, 6. septembra. »Indenpendan-ct Belge«, ki je v tesnih zvezah z belgijskim zunanjim ministrom, je objavil odgovor na izjave nemškega zunanjega ministra dr. Stresemanna. objavljene pred nekaj dnevi v »Etoile Belge«. Dr. Stresemann je izrazil svoje zadovoljstvo nad sporazumom med Nemčijo in Belgijo o kritju mark, ki so jih izdali Nemci med svetovno vojno v Belgiji v času okupacije, češ, da bo mogel odpraviti vsa nesoglasja, k! še obstojajo med obe" ma državama. »Tndependance Belge« odgovarja, da ta sporazum ne zadošča za vzpostavitev dobrih odnošajev. Med Belgijo in Nemčijo obstoja še moralna meja. Mogoče je pač. da se vzdržujejo gospodarski, umetniški in znanstveni sr»ki, toda moralna krivica invazije še ni popravljena. List spominja, da se je zahtevalo oficijelno priznanje kršenja nevtralnosti Belgije, kar pa je nemška vlada vedno odklanjala. List si »beta od takega koraka, Jri bi izzval izpre- Stresemannom — Nemčija mo-* nevtralnost Belgije membo v javnem mnenju Belgije, izredno mnogo za zboljšanje nemško - belgijskih odnošajev. Zato bi bilo želeti, da bi na prihodnjem mednarodnem kongresu v Belgiji prišlo do razgovora o tej zadevi med nemškimi in belgijskimi novinarji. inbliajcshi oelesefem i edelja 8. septembra dopo'dne in popoldne T&ftmss fre^o 10 k ri&u tekm oalcc — Praga, 7. septembra. Oblasti deman-tirajo fantastične vesti nekih inozemskih lisov o tem, da bi bil sklenjen med državami Male antante vojaški savez. Vse te vesti so brez osnove. Župan dr Puc pri ministru trgovine Beograd. 7. septembra. Danes je bil sprejet od ministra trgovine g. Demetro-vića ljubljanski župan dr. Puc, ki je interveniral v raznih občinskih zadeTah. župan dr. Puc odpotuje drevi t Ljubljano. Vladimir Matijević t Beograd, 7. septembra. Davi ob C. je umrl po kratkem bolehanju znani beograjski industrijalec Vladimir Matijević. Pokojnik je bil zelo znana oseba. Bil je predsednik >Privrednika<, ustanovitelj in predsednik Srbske banke v Zagrebu, predsednik Jadransko-podunavske banke, član upravnega odbora Narodne banke in raznih drugih gospodarskih podjetij. Težka avtomobilska nesreča pri Kragujevcu — Beograd, 7. septembra. Povodom včerajšnjega izleta beograjskega Autokluba po Srbiji, ki se ga udeležujejo tudi izletniki iz Ljubljane in Maribora, se je pripetila v blizini Kragujevca težka nesreča. Na nekem ostrem cestnem ovinku se je prevrnil avto beograjskega industrij ca Uskokovića ter pokopal pod seboj vse potnike. Šofer je dobil samo lažje poškodbe, pač pa so vsi ostali potniki težko ranjeni. Uskoković je dobil globoko rano na glavi in je bil nezavesten, ko so ga prepeljali v kragujevško bolnico. Njegova žena ima več zlomljenih reber, hčerki pa je zlomilo obe nogi. Beograjska trgovska zbornica za omejitev krosnjarstva Beograd, 7. avgusta, ć. Beograjska Trgovska zbornica je poslala oblastem spomenico, v kateri se izreka proti krošnjarjenju, ki 6e je v zadnjem času zlasti razširilo po mestih v Škodo redne trgovine ter zahteva, naj se omeji. Nesreča ameriškega zrakoplova — Newyork, 6. septembra. Potniški zrakoplov transkontinentalne proge »City of San Francisco*, ki so sa od torka pogrešali, je v bližini Gallupa v Novi Mehiki zadela strela ter je padel na zemljo. Pri tem je izgubilo življenje vseh pet potnikov in trije člani posadke. Poset angleških vojnih ladij v naših lukah Tekom včerajšnjega dne je prispelo v naše luke več angleških vojnih ladij ki ostanejo delj časa v naših vodah — Šibenik, 7. avgusta. Včeraj je pri-(pltula sem angleška križarka »London«, ki je najmodernejša in največja vojna ladja na sv-etu. Ta kolos je bil zgrajen šele lani ter spada v vrsto vojnih ladij, ki so bile zgrajene po odobrenju \va-shingtonske pegoa-be. Križarka »London« ima 10.000 ton nosilnosti, dolga je 200 metrov ter vozi 32 rrti-lj na uro. Ima 10 velikih topov kalibra 20 cm ter večje število manjših topov. Posadka šteje 800 mornarjev in 30 oficirjev. Sprejem angleške križarke je bil izredno svečan. Admiral K. \V. Parker, ki se nahaja na knžarki, je bil sprejet od zastopnikov naše vojne mornarice in mnogoštevilnega meščanstva ob sviranju vojaške godbe. Ko je stopil na kopno, ga je pozdra- vil zastopnik jugo&lov. vojne mornarice kapetan korvete AngeJi, BtlUH o gedba zasvirala angleško Umno. Admiral Parker je obšel častno Četo naSih mornarjev ter nato odšel v zgradbo druge obalne pomorske komande. Na čast admiralu bo danes pnreien izlet k slapovom Kr*ke. pojutrišnjem p.i I oficirjev angleške kr:žarke v okolico. — Splft, 7. avgusta. V splitsko luko je priplul parni* »Lucva«, matična ladja angleških podmornic i 7 pođmr>rn:-C3ške tvojne ladje. Zagonetna tatvina dragocene relikvije v Zagrebu pojasnjena Slonokoščeni triptihon je bil prodan ameriškemu muzeju v Bostonu za 10.000 dolarjev — Intervencija našega poslanika v Ameriki Zagreb, 7. septembra. V zadevo ukradenega triptihona zagrebške katedrale prihaja že po prvih dneh policijske preiskave dokaj svetlobe. Policija je zaslišala čuvarja nadškofovske zakladnice, njenega kustosa in neko damo. Preiskovalnim organom gre zaenkrat predvsem za to, da ugotove, kedaj je dragocena umetnina izginila iz zakladnice. Po dosedanjih ugotovitvah bo to vprašanje malone popolnoma razjasnjeno že v nekaj dneh. Sodi se, da je bil triptihon iz dragocene slonove kosti ukraden pred približno enim letom. Ob tem času ga je namreč ameriški trgovec De Mott kupil in prodal muzeju v Bostonu. Tatvina je bila izvršena na dokaj miste-rijozen način. Triptihon je bil najprvo fotografiran. Nato so tatovi naročili posnetek iz prave slonove kosti. Spretni tatovi eo si za tem izposodili pravi triptihon za it^aj dni ter vrnili potvorjenoc 1. Talino ; r;-iskuje sedaj ne okolnosti, ki bi bs ^'-* dognati, kdo je izposodil pravi triptihon in kdo je oni, ki je podtnkn'1 BJUflkofovmkJ 7.1-kladnici ponarejpno umetnin^. V interesiranih umetnostnih krofih se trdi, da vprašanje povratka tp unetni tt z bostonskega muzeja ne bo del.i'o pcsc">'ii'i težkoč. Po mednarodnih obifaiih amr jo muzeji, ako doženejo, da <=o bili mistif^ra-ni lev da so nakupili ukraden* umVn'n^, iste vrniti. Vprašanje je le, ah bo mu/ej v Bostonu vrnil triptihon brezplačno Mi M bo zahteval vsoto, ki jo je moral izpl.ičiti tatovom. O zadevi je že bil obvp^.^n n?3 poslanik v Wha?hingtonu dr. Leonid Pita-mif", ki bo interveniral na merodajnih mestih. Dve veliki bančni goljufiji Bivši kapetan jahte cesarja Viljema je poneveril 305.000 mark — Ameriški bančni uradnik pobegnil in odnesel 25 milijonov dinarjev Berlin, 7. septembra. Tu je zbudil veliko senzacijo polom banke, ki jo je svoječasno osnoval bivši kapitan cesarja Viljema »Hohenzolem« Walter Sacks, ki je bil aretiran skupno s svojim °51etnim posinovljen-eem zaradi sleparije in poneverbe 0O0.OOO mark. Zadeva je prišla na dan zaradi ovadbe upnikov. L. 1926 je osnoval Sacks pod imenom Walter Sacks & sin privatno bančno podjetje, ki pa se ni smelo baviti s špekulacijami in efektnimi kupčijami, ker ni bilo pripušceno na borzo. Da bi se izognila zakonu, sta Sacks in njegov sin nastavila nekega reduciranega bančnega uradnika Adolfa Cruxa, ki je nastopal kot edini imejitelj podjetja. Banka je prevzemala od raznih strank, zlasti iz plemiških krogov efekte v varstvo, ki jih je Sacks deloma zastavil drugim bankam, deloma pa prodal. Na ta način so mnogi izgubili svoje premo- ženje, med njimi tudi neki bivši admiral. Sacks je bil prej poveljnik cesarske Jahte >Hohenzolern< in je spremljal cesarja Viljema v dobrih časih na vseh njegovih potovanjih. Med vojno je bil poveljnik M ki podmornice. Do zadnjega je tudi vzdrževal zveze z Doornom, kjer biva bivši ne r.-\i cesar. Njegov posinovljenec Hans Di-Mn-b Hopfner v. Sacks je po rodu iz ucl-Hne hamb*irške rodbine ter ie bil od kftpitaiM Sacksa adoptiran pred kakimi lo let). Newyork, 7. septembra. >Newyork He-rald< poroča, da je bilo Šest največjih bank v Newyorku ogoljufanih za 500 0o0 dolarj« v (25 milijonov Din). Goljufijo je izvršil predsednik »Bank of Tellerude« Vvagoner, ki je nato pobegnil. Za goljufom so bile izd1 ne tiralice. Banke so najele privatne Aftoktiv«, da bi čimprej izsledili nepoštenega b.uič-nika. Vremenoslovci napovedujejo konec lepih dni V kratkem bo prišlo do vremenskih sprememb v vsej Srednji Evropi — Nastopili bodo deževni in hladni jesenski dnevi — Dunaj, 7. septembra. Vremenski pok>žaj v srednji Evropi postaja zadnje dni jasnejši. Vremenoslovci prerokujejo, da bo lepega poznopoletnega vremena v kratkem konec in da bo nastopil hladni jesenski čas. Svoie prorokovanje opirajo na najnovejša meteorološka opazovanja. Postaje na zapadu poročajo, da prodira z Atlantskega oceana nov val toplega morskega zraka, docim javljajo /posrtaje na severu, da prihaja s polarnih pokrajin val mrzlega zraka, ki bo odlo- Podzemeijsko mesto v Budimpešti — Budimpešta. 7. septembra. Arhitekt Felner je stavi-I mestnemu magistratu v Budimpešti ponudoo, da je pripravljen zgraditi pravcato podzemeljsko mesto. V tej podzemeljski četrtn bi bile nameščene trgovine, banke bari in kopališča. Za ta načrt se že zanima delniška družba, ki razpolaga s potrebnimi kap:vala. V prostem prometu so notirali: Amsterdam 22 Si. Berlin 13-55, Bru-selj 7.9096. Budimpešta 9.9304. Cti-Tia 1095.9, Dunaj 8.0197. Lotvdo« 275.96. New-yonk 56A2, Pariz 222.82, Pra^a 168.60, 297.73. Trst INOZEMSKE BORZE. Curi h. London 25.1775. Newyork 51940. Par.*. 20.33125. HM 27.165, Berlin 123.63, u-ival 73.18. Prag* 15.36, BukareSU 3,0635, Bud*mcK> Š*a 90.66, Šoti* 3J6K2- SfrtHT 9 Ljubljana dobi tudi zimsko kopališče Zgradi ga SK Ilirija — Pogajanj niso končana, upati pa je, Ljubljana, 7. septembra. Ljubljana je letos storila velik korak naprej. Obogatela je za krasno napravo, za moderno športno kopališče, ki bi bilo v ponos vsakemu mestu in za katero nas po pravici zavidajo druga naša mesta. Kopališče je zgradila SK Ilirija. Da je bilo potrebno, priča dejstvo, da je bilo med vsemi ljubljanskimi kopališči najbolj obiskano. Ilirija ie kopališče zgradila sicer za splošno uporabo, v glavnem pa je bilo namenjeno sportu. V Sloveniji, zlasti v Ljubljani, kjer je zadosti vod, je bilo zanimanje za plavalni sport že poprej veliko, po zgraditvi kopališča pa je še bolj naraslo. Vrste kopalcev so od dne do dne naraščale, vedno več pa je bilo tudi plavačev-sportnikov. Saj je plavalni sport res ena najlepših športnih panog. Plavanje in solnčenje utrjuje zdravje, krepi mišice in duha in ustvarja krasna, harmonična telesa. Plavanje je primerno za moške in dame in je slednjim tako koristno, kakor prvim. Kopališče je torej v športnem oziru popolnoma ustrezalo, pa tudi v splošnem ni bilo napravi, ki je služila celokupni javnosti, v nobenem pogledu oporekati Izakazalo se je, da je bilo več kot potrebno in da je postalo za ljubljanske razmere skoro premajhno. Zgledi vlečejo! Ljubljana je bila prvo mesto v državi, ki je dobila moderno športno kopališče. Zdi se pa, da nam bodo kmalu sledila tudi druga mesta, ki so spoznala praktično vrednost in neobhodno potrebo takega kopališča. Kakor izvemo, se tudi Zagrebčani prav resno pečajo z mislijo zdraditi športno kopališče sredi mesta. Zgraditi ga namerava neki zagrebški vele-podjetnik in sicer po vzorcu Ljubljane. Mož si je nedavno ogledal vse tukajšnje naprave in kopališče ga je tako navdušilo, da je celo zaprosi! oba zgraditelja ilirijanskega kopališča, če bi hotela zgraditi tudi zagrebško. Ljubljana je torej prva, ki je dala pobudo in prva, ki je imela lepo letno kopališče. Vse pa kaže, da bo Ljubljana tudi prvo mesto v državi, ki dobi zimsko kopališče. Tudi to kopališče namerava zgraditi Ilirija. Zimsko kopališče je Ljubljani prav tako potrebno, kakor poletno ali pa še bolj. Za zimsko kopanje dosedaj nismo imeli v Ljubljani nobenih posebnih praktičnih naprav. Za prhanje in kopeli je bilo sicer v zadostni meri poskrbljeno. Taka kopališča a z Ljubljanskim Sokolom še da bo dosežen sporazum so na Taboru, v Okrožnem uradu, Ljudska kopelj v Prečni ulici in kopališče pri »Slonu«. Zadnje ima tudi manjši bazen, ki pa za zimsko kopanje nikakor ne pride v poštev. Zato je Ilirioa sklenila zgraditi tudi malo krito zimsko kopališče. Namenjeno bo, kakor poletno, v prvi vrsti športnikom in članstvu, dostopno pa bo vsej javnosti. Poletno kopališče SK Ilirije je razmeroma zelo veliko in se ne da kriti. Nemogoče je segrevati take množine vode in zraka. Zate zgradi klub separatno stavbo, ki bo naslonjena na dosedanje kopališče. V stari zgradbi so namreč nameščeni kotli in druge naprave za segrevanje, dotok, odtok in filtracijo vode. Vse to se da izkoristiti tudi za zimsko kopališče. Ilirija ga namerava zgraditi na terenu, ki je last Ljubljanskega Sokola. O tem so se vršila že pogajanja, ki sicer še niso končana, toda vse kaže, da bo Sokol Iliriji odstopil potrebno zemljišče za zimsko kopališče. Snoči se je vršil ožji sestanek med Sokolom in Ilirijo, na katerem je Sokol v načelu prošnjo Ilirije že odobril. Treba bo urediti samo še nekatere formalnosti in skleniti tozadevno pogodbo. Zimsko kopališče bo dolgo kakih 16 ali 17 metrov in široko 5 do 6 metrov. Bazen sam bo dolg 15, širok 5 metrov, globok pa 1.20 do 2.60 m. Bazen bo tudi opremljen s skakalno desko, da se s tem omogoči skakačem zimski trening. Bazen sam bo iz betona, stranske stene pa bodo radi izolacije in prihranka na kurivu lesene. Stavba bo visoka približno 5 metrov. Voda v kopališču bo stalno temperirana od 22 do 24 stopinj, temu primerno bo seveda tudi segret zrak. Kopališče bo odprto vsak dan in tudi zvečer, ker bo primerno razsvetljene. Čim bodo pogajanja s Sokolom uspešno končana, prične Ilirija kopališče graditi. Dograjeno bo v enem mesecu ali v Šestih tednih, tako da bo že z novembrom, najkasneje pa z decembrom uporabno. Zimsko kopališče je kot rečeno Ljubljani zelo potrebno. Najbolj pa je gotovo potrebno za naš plavalni sport, ki se dosedaj radi pomanjkanja zadostnih kopalnih dni ni mogel posebno razviti, niti obdržati na višku. Zimski trening bo obdržal plavače v kondiciji, sistematičen trening pod vodstvom strokovnjaka-treneria pa bo našim plavačem tudi omogočil, da se bodo lahko merili z vsemi klubi v državi. KAKO ODPRAVIMO »TI u r^b^rmil—rTbjt, £111 mmMk STANOVAN/SKO BEDO BREZPOSELNOST* INDU/TftUJKO KRIZO? Če hočemo odpraviti stanovanjsko bedo in brezposelnosti moramo dvigniti industrijo 9. Na vprašanje, kako odpravit5 stanovanjsko bedo, brezposelnost in industrijsko krizo, smatram, da je glavni faktor zadnji, ker glavni vzrok te bede je pripisati razvoju naše industriie. Industrija se je kmalu po vojni v naši državi v velikem obsegu razširila. Vzrok temu je bil, da je večina naših denarni.i zavodov, ki so tedaj več ali mani vsi bili dobro založeni z denarjem, svoi razpoložljivi kapital uporabila za ustanovitev in financiranje industrijskih podjetii. Vsa spekulacija za čim koristnejše nalaganje razpoložljivih denarnih sredstev je bila osredotočena na industrijo, ker se ie pričakovalo, da bo ista za naloženi kapital v obliki dividende izplačevala obilnejše obresti kakor se je moglo tedaj iz drugih virov pričakovati. Toda kmalu se je pojavila n* eni strani inozemska konkurenca v industriji, na drugi strani pa je začelo občutno pomanjkanje denarja na trgu, kar je, razumljivo, povzročilo podražitev istega. De-nrrni zavodi so zahtevali za kredite ogromne obresti in industrije, ki so itak že s strani inozemske konkurence dobile hud udarec, so dobile še hujši udarec s podra-ženiem kredita. Rezultat tega ie bil, da j* večij del naše industrije začel hirati. Pri tem moram pripomniti, da je bila deloma tudi industrija sama kriva svojegk .liranja. Po vojni se je namreč kupovalo vse. ne oziraje se na kvaliteto blaga. To tendenco ie industrija izkoristila, proizvajala je blago ne glede na kakovost. Njen cilj je bil samo doseči čim več dobička: Ko pa ie morala za kredite plačevati ogromne obresti in se še bojevati z inozemsko konkurenco, ki je prinesla na trg boljše proizvode in k temu še cenejše, je začela naša industrija, ki ie deloma še vedno premalo zaščitena s strani uvozne carine, v svoji nailepši dobi razvoja, propadati. Denarni zavodi, ki so bili deloma sami lastniki mdustrii. so imeli velikanske izgt*. be ter so morali pri vsaki bilanci odpisat! milijone in milijone Začelo se ie z ustavitvijo obratov v industrijskih podjetjih ter s krahiranjem bank. Naenkrat se je pojavilo delavstvo in uradmštvo v masah brez zaslužka nastala Je beda, ki Še danes neusmiljeno vlada. Ne oporekam, da poveča brezposelnost Inozemska delovna moč, vendar na mislim, da je to le postranski faktor, ki bi ne igral tako vetfke vloee, ako M se naša industrija povzdignila na ono višino, na kateri bi mogla biti z ozirom na prirodna bogastva naše države. Res Je, da fmaio deli-kateso< svoje kuhinje in najde hčerka še vedno kak sladek dar z domačega vrta. Tu stanuje star penzijonist, ki se ne more sprijazniti s hreseeelmi pridobit rami modernega mesta in je zbežal iz prašnih mestnih ulic v zakotje zasenčenega vrta, kjer pripoveduje vrtnicam svoje doživljaje in hvali nekdanje solidno in u rojeno življenje. Danes oe mu svet adi norišnica, v katero bi vtaknil vso današnjo mladino, ki živi brezskrbno tja v en dan lahkomiselno in lahkoživo življenje. >E, včasih, tedaj smo delali. Dvajset let smo imeti — pa tudi že svojo eksistenco v lepo. Pa poglejte jih da-' nes, mladeniče. Izžiti, izživeli če z dvajsetim letom, ne zanimajo se za drugo, ko za babe in vino. In mladenke, namesto masnih in kuhinjskih bnkvic imajo puder, šminko in svoje krake razkazujejo po promenadi. Kam bo to pripeljalo, ne vem.< Ti trije in učitelj, če je v predmestju, tvorijo predmestno elito. Zvečer se dobe pri četrtinki »okrepčujocegac, pretreeejo dnevne dogodke, tudi o gospodarstvu in umetnosti vržejo besedo, nato pa sklepajo o nedeljskem izletu, ki se ga udeleži tudi dok-I torjeva nevesta z bratom in materjo. Prevladuje pa v predmestju delavski sloj in železničarji, torej najslabše plačani ljudje, ki imajo pa največ — otrok. In kako zgleda njih vzgoja, si lahko mislite. Oče ves dan na delu, zvečer pride zbit in zgaran domov, prekolne parkrat vso familijo, če ni vse v redu, gre nato v gostilno in se ponavadi pijan priklati domov. Mati ima z gospodinjstvom in postranskimi zaslužki že toliko dela, da utegne le z desnico mimogrede nadzorovati razvoj svojih mladičev. Ko malo dorseejo, opravljajo službo domačega nakupovalca, postajajo pred trafiko, gostilno in prisluSkujejo pogovorom odraslih, pridobitve teh pogovorov pa raznesejo pri skupni igri. Pozneje mešetarijo, nabe-račijo in nakradejo denar za sladkarije, še pozneje za kinematograf, nato se pa urijo v boksanju, potepanju in rokoborbi. šolo opravijo mimogrede, nato gredo kot učenci v razne obrti, nadarjenejši pa v srednjo šolo. Mnogo je pridnih med njimi, precej jih pa skonča eno, dve ali tri gimnazije, nato falirajo in se kot pisarji preživljajo s par bornimi soldi. Da bi se oprijeli kakega dela, ki bi jim omogočalo boljšo eksistenco _ za to so preponosni. Raje stradajo kot pisarji »gospodje«, ko da bi si ustvarili boljšo eksistenco kot >rokodelei< — >delav-ci<. To so oni tipični stari pijančki v predmestju, ki na stara leta žive le od družbe, s pripovedovanjem anekdot iz študentovskih let, iz veselih minulih Časov, in ki kot mal-kontenti izkori^ajo trenutno razpoloženje gostov in 6e tako preživljajo iz dneva v ne p ▼ pcadmestjn življenje mm pnemficajo kolone ljudi ■Jtml ee pode Šolski otroci. Nato pogrezne predmestje v mrtvi lo*_la 11ffanfo in zmerjanje iz ojMgp d\ okus na drugega izpremoni za bip •Kko, O poldne pridrve t! ropoianje krožnikov in jer! ' i orodja ter tuljenje kaznovanega Mbogljen-ca ojneajo sirenin gla« iz bližnje tovarn* popoldne oe razkrope po tratah, k >dgani< ali »Indijanci« piv .1 vaja jo m hi cirkufke predstave, dokler se zvečer ne vr nejo starin* s delo in prekinej.T niih delovanja, Po večerji običajna po! v gostiln koder se hripavo prepevajo prizibi mov. Za hip se okna razsvetljijo, istočasno se sliši zadiranje očeta, jadjkovai |e i in tuljenje otrok, luči ngasnnjn Mir. Ob sobotah zvečer in v nedrijo pa ie ; •> priziblje domov vsa družina to radi i/ premembe. Sicer pa — enkrat vas po . s seboj v predmestno kasarniško hi - > ... KOLtEDAR. Jutri: Nedelja, & septembra 1920; Itato-ličani: Mala Gospa; pravoslavni: 36. avgu-sta, Adrrjan. DANAŠNJE PRIREDITVE. Opera: Glumači, Cavalleria Rueticana. Ivin« Matica: Selo greha. Kino Ideal: Predsednik (Ivan Možuhio) Slavnostna akademija ielesničarjev r Uniona. PRIREDIT VH V NEDHLJO. Drama: Krog s kreda Opera: Pri treh mladenkah. Kine Matica: Selo greha. Kino Ideal: Predsednik (Ivan Mc&ihinj. Sport: Concor ati so v res Razstava meda na vetesejmu V p&vfik>tra O je pol&z sirarske tudi lepa razstava medu. čebelarji so razstavili v večjih m cnanjSfh posodah cvetlični, ajdov m jelkov mod. Trrovct koirsirmn* društva rmajo ta usodno prillio, da spoznajo dobro Maso to sklenejo kupčijo. Izbira meda Jo vefika, saj ga Je razstavila kar cela vrsta naSb borj aH manj znanih čebelarjev, In sicer: Janko BaJboik Iz Rožne dofine, Jakob Božič lz Ljubljane, Anton Bečaj od Svetega Wla nad Cerknico, Janko Strand lx Ceste pri Vidma v Dobre-porfjaa, Jane* StrmBBčmr *z StrakUeve vasi nad Begunjami pri Cerknici Josrp Kastelic rt Predel pri Orosnpljcm, Rado Jancžič s Pouce pri VlsnJl gori, Prane Brtnsek iz Zasnostca pri Sodra-Oci, Josip Kraka r iz Kočevske reke, Janez Mezlen H Potfskav-ca pri Strugah (t>o6repolje). Prane Zaje iz Globeli pri Sodraild, A. Lavrenčic iz Cerknice, Josip Ogorelec lz Sd pri Dobo. vi, Adoff Arfco iz LJubljane, Avgust Balon iz Dreoovca (Bteeljsko), Vfako Metliko vri iz LJubljane (Tivoli), Anton Rerie Iz Solčave, Anton Sođja % Dobrove pri Jesenicah na Gor., Jože KasteHc fz Cmorrrfla. Henrik Peternel iz Bukovega flafca (Teharje), Prane Mrcina rz Grahovega pri Cerknici, Anton 2nidarSč fz Tople Rebri pri Starem trgu, Jože KoielJ iz Mengia, dr. Andrej Jenko iz Št. V!da pri Stični, Prane Mazi iz ISke vasi na Ign, Anton 2*tnflc iz CoSpeTka pri Grosupljem, Alojzi] Ston5č rz Dobliča pri Cmotnfjn, Rudolf MfknHč iz Vinice pri Crnomtm, Alojzfj hrffhar s Krke, Franc Učakar z Blok (Nova vas pri Rakeku), Rudolf Bradač fz Zopelovca pri Brefteah, Čebelarska podružnica v Cerknici, Francih 3 Mrak z Viča pri LJubUani, F. Borštnar iz Sl§ke pri LJubljani, Andrej Bastarda iz Vrzdenca pri Horjn+u, Ivan Kočevar iz Vevče vasi pri Semdčn, Valentin Noč rz Sko-fie Loke ki Josip Verbič lz Ljubljane. Dasi je letos dosti manJSi pridelek medu ko lansko jesen, vendar ga bo tudr letos poleg domače porabe nekaj vagonov za izvoz zlasti v švtoo, Nemčijo in druge države. Čebelarstvo Je v lepem razvoju, kar je vsekakor veifkega pomena v narodnem gospodarstvu, saj donasa čebelarjem leto za letom hrpe denarje. Radio na vetesejmu Od vseh razstavijaJcev na sejmu vzbuja posebno pozornost domača rvrdka z radio-potreb^Činaml Fran Bar, ki je letos razstavila v lastnem paviljonu ob glavni aleji. — Tvrdka se kot vodeča m najstarejša v svoji stroki ni strašila truda, nc veKkih stroškov in je na sejmu razstavila izredno bogato izbero vseh radiopotrebSčin, od malih sprejemnih aparatov na tri ali štiri elektronke do cele vrsto novih krasnih aparatov za odvzemanje roka rz električnega omrežja, na izmenični m enakomerni tok. Njeni domači izdelki so prvovrstni, sposobni vsake konkurence in nedvomno prekašajo inozemsko blago. Njen salonski aparat ra sprejemanje radiofonije in za reprodukcijo gramofonskSi plošč je dokaz njenega strokovnega znanja m nedvomno vi Jek domače produkcije. Positrsati prenos glasbe s tem aparatom je res užitek. Vsekakor zasluži tvTdka vse priznanje, ki ca ji tudi njeni številni odjemalci vedno in ob vsaki priliki izražajo. 8. september Sokolova nedelja v Št. Vidu Udeležite se prireditve! Dva nastopa: popoldne vseh oddelkov, zvečer devetorice iz Šiške. — Godba Sokola I. Stev. 204 »SCOVENSKT KARO D«, dne 7. septembra 1929. 1 o nov Din za razširjenje trarn S Češkega in iz Avstrije vozijo opremo za nov praMinski obrat s 3300 konjskimi silami izmenjava starih kablov v dolžini 53 kilometrov, da se vsa Ljubljana priklopi na vrtilni tok Ljubljana, 7. septembra. Včeraj sem šel mimo mestne elektrarne m sem slučajno opazil velik, močno z že-lezjem okovani parizar, na katerem so peljali ogromen kotel, ki je tehtal najmanj 10000 kg. Začuden, da imamo v Ljubljani voz. s katerim je mogoč tak prevoz, sem ustavil delavce in jih vprašal, čigav je voz. — Spedicijskega podjetja Turk. Menda je edini voz v Ljubljani, na katerega se lahko naloži do 15.000 kg tovora. Tale kondenzator tehta natančno 12.000 kg. Kakor vidite, se mu kaj malo pozna ta teža. 100 vagonov materij! -< — Kam peljete kondenzator? _ V mestno elektrarno! — Kako da ravno sem? Povečujejo jo! Naše podjetje je zvozilo sem že okoli 50 vagonov materijala za nov parnoturbinski obrat. Seveda sem se takoj obrnil in odhrtel v elektrarno, da dobim podrobne informacije o povečanju mestne elektrarne, o katerem je javnosti doslej še jako malo znanega. — Vodje g. Fortiča trenutno ni tukaj. Če stopite na dvorišče, ga morda dobite tam. Na dvorišču poleg novo dozidanega dela elektrarne je že stal parizar s kondenzatorjem, konji so bili že izpreženi in delavci so se pripravljali, da potegnejo kondenzator z vintami z voza. Med njimi sem kot nalašč opazi'1 špediterja g. Rajka Turka. — Ravno prav. da vas dobim. AH je res, da ste zvozili v mestno elektrarno že okoli 50 vagonov materijala? — Res! Pa še za 50 vagonov ga bomo. Zdaj imamo že več dni opravka z najtežjimi stroji. Tak velikan se ne da kar tako spraviti na voz. V Ljubljani namreč nimamo nobenega žerjava, da bi dvigal tako težo. Vse moramo napraviti z vintami, kar je zelo zamudno delo — Kdaj ga boste pa potem iztovorili? — V par urah! Irtovorifi pa ga je težje kot natovoriti. Medtem je prišel strojni mojster — vodja g. Fortič. — Ravno včeraj smo se meniK, kako <\>hro bi bilo, če bi se kaj objavilo o pripravah, ki se vrše za razširjenje mestne elektrarne Ta reč nas neverjetno zaposlu- Žerjav, ki bo dvignil 20.000 kg V spremstvu g. Fortiča in g. Turka sem si ogledal novi hladilnik na dvorišču, ki pa je še nedovršen, ter nanovo prizidano strojnico. Zanimivi so v tem še nedokončanem prostoru ogromen podstavek globoko v so-terenu, kamor pride kondenzator, m mo- Ing. Ciuha, ravnatelj mestne elektrarne godni stebri, ki bodo nosili novo parno turbino nad njim 3300 konjskimi siiami. Pod stropom bodo montirali žerjav, ki bo dvignil 20.000 kg. Računati je treba s tem, da bo treba ogromne stroje, ki jih bodo postavili v novo strojnico, večkrat očistiti aJi Ta tudi popraviti. Brez žerjava bi bilo tako delo silno zamudno. V prvi strojnici so v obratu štori parne turbine, v drugi pa dva Diesebnova motorja. V oheh strojnicah sta montirana pod stropom žerjava, ki dvigneta po 5000 kg. Žerjav v tretji na novo prizidani strojnici bo torej največji. G. Fortič mi je razkazal tudi stikalne stene in razložil obratovanje mestne elektrarne. Kapak me ni pozabil peljati v staro kotlišče in potem v novo, ki je šele napol zgrajeno. — Transport strojev in sestavnih delov zanje ni tako lahak, kakor bi si utegnili misliti. Treba ga je izvršiti z največjo skrbnostjo in biti povsod zraven, da se izvrši v redu. Spedfaijsko podjetje Turk oskrbuje že desetletja kar najbolj zadovoljivo transporte za ljubljansko mestno občino. V nemali meri je tudi tokrat pripomoglo, da se pospešijo gradbena dela Zakaj je hidroelektrična centrala odložena G. inž. Sonc, ki vodi povečanje mestne elektrarne, ie bil radevolje pripravljen, da me pouči o razširjenju električne centrale Postregel mi je s podatki, ki so jih že opetovano obravnavali na proračunskih sejah ' -Pijanskega občinskega sveta, — Vprašanje zgradbe hidroelektrične centrale je dospelo na mrtvo točko: Vedno novi načrti in najrazličnejša mnenja so zavlekla končno rešitev za več let. Ljubljana je to zavlačevanje težko prenašala, ker rabi električni tok takoj. Zato je bilo hitre od-pomoči iskati edino Le v povečanju obstoječe centrale, kar je ugotovil tudi že občinski svet s sklepom 10. aprila 1. 1924. Naročil je upravnemu odboru mestne elektrarne, vodovoda in plinarne, da naj prouči razširjenje kalorične centrale in poroča o njem. Ker je prodrlo prepričanje, da bi tudi v slučaju zgradbe hidroelektrične centrale rabila Lj-ubijana pri nizkih vodah primerno kalorično rezervo in je bila ta za dogledni čas premajhna, je bilo sklenjeno, da naj mesto razširilo svojo kalorično rezervo takoj in Šele v drugi vrsti obravnava zgradbo hi- še prvotno istosmerni tok, pritegne na novi vrtani tok. Elektrarna je dosedaj že vse proste vode, kjer ni bilo posebnih zaprek, preuredila za vrtilni tok. Ravnateljstvo uporablja vsako priliko, da tudi v sredino mesta polaga nove kablje, posebno oe se stari kablji pokvarijo. Preden bo vse notranje mesto priklop-Ijeno na vrtilni tok, bo potekla še dolga vrsta let, ker tega dela ni mogoče izvesti takoj. Treba bo izmenjati vse obstoječe kablje v dolžini 53 kilometrov in vse žarnice, motorje in razne električne aparate. 4 miliione Din več dohodkov — Koliko bo stalo sedanje povečanje elektrarne? — Okoli 12 milijonov Din. _ Kdaj bo začel novi del elektrarne z obratovanjem? Stara strojnica s 4 parnimi turbinami. — Kondenzator za novo parno turbino s Turkovimi delavci in del nove elektrarne. drocentrale, ki bi potem z razširjeno kalorično rezervo tvorila izvršeni celotni program za ekonomično preskrbo Ljubljane in okolice z zadostnim cenenim električnim tokom. Prvo povečanje elektrarne Program za povečanje obtoječe mestne elektrarne je predvideval razširjenje celotne strojnice, kamor naj bi se postavila parna turbina z več tisoč konjskimi silami. Načrt je bil načelno sprejet, izvršen pa z bistveno razliko, da smo postavili dva no-v« Dieslova motorja mesto parne turbine, ki naj bi se postavila pozneje, ko bo zanjo dovolj konzuma. Spomladi 1. 1925. se je z gradnjo pričelo, novembra istega leta pa je bil novi del elektrarne že v obratu. Na vogalu Slomškove in Kotnikove ulice se je k st3ri strojnici prizidala nova strojnica, v katero sta se postavila Dieselova motorja po 450 konjskih sil z generatorjema za 6000 voltov vrtilnega toka. Za skupno delovanje s starimi napravami, ki proizvajajo istosmerni tok, smo postavili mororgenerator za 300 Kw. Pod novo streho so tudi prostori za visoko napetost in vse pretikalne naprave. Od tu se je položil v kabljih krožni vod za visoko napetost 6000 voltov v skupni dolžini okoli 10 km. Ta kabel napaja 6 transformatorskih postaj, kjer se visoka napetost pretvarja v uporabni tok z napetostjo 220A380 voltov. Pozneje se je priklopila po kablju za visoko napetost tudi občina Vič, ki je dobila svojo transformatorsko štacijo poleg šole na Glmcah. Razen malih izjem v mestu, smo že vse prostovodno omrežje na periferiji mesta preuredili za vrtilni tok. Takratni stroški za povečanje električnih naprav so znašali 8.124.000 Din. Uspeh ni izostal. Začetkom 1. 1925. je imela mestna elektrarna 3256 odjemalcev, koncem 1. 1926. pa že 4822. Prirastek v dveh letih je znašal torej 1557 odjemalcev. Oddajanje vrtilnega toka Radi vedno naraščajočega števila odjemalcev bi bilo nemogoče še nadalje shajati z obstoječimi stroji v bližajoči se zimi. Zato je občinski svet sklenil ponovno izdatno povečati mestno elektrarno. Pri raznih veletvrdkah na Češkem in v Avstriji smo naroČili novo parno turbino za 3300 konjskih sil z generatorjem 6000 voltov, dva nova parna kotla z vsemi ekonomskimi pripravami in motorgenerator za 8000 Kw za napajanje istosmernega omrežja s parno turbino, ki bo na ta način ekonomično obtežena. Ta motorgenerator bo necbhodno potreben zlasti tedaj, če bi mestna elektrarna dobivala električni tok od kake vodne centrale. Nova parnoturbinska naprava v mestni elektrarni bo proizvajala vrtilni tok. ki se bo po možnosti oddajal kot tak neposredno odjemalcem po novem omrežju za vrtilni tok. Zato je potrebno, da se čim več konzumentov tudi v sredini mesta, kjer je — Okoli Novega leta. — Koliko odjemalcev imate sedaj? — Nad 8000. Z novim turbinskim obratom bo mestna elektrarna obvladala vse mesto m okolico ter uspešno konkurirala v ceni električnega toka z vsakomur, ki bi se hotel približati ljubljanskemu okolišu. — Na koliko več dohodkov računate? — Na prrbMžco 4 mrlijone Din. Nad^n^ program mestne elektrarne — Ali ni administrativno poslopje za urade, delavnice in skladišča mestne elektrarne in vodovoda premajhno? — Da! V dogledne m času bo treba misliti tudi na rešitev tega vprašanja. — Kakšno je vaše mnenje glede raznih producentov in razpečevalcev električnega toka? — Mestna občina bo morala priti z njimi čimprej na čisto. — Kakšen je nadaljni program mestne elektrarne? — Treba bo takoj misliti na hidroelek-trično centralo ali pa na priklopitev na kako veliko elektrarno, recimo na Falo ali Velenje. Sedanje povečanje elektrarne bo zadostovalo kvečjemu za 5 let. — Ali nima mestna občina že dolgo časa '-ložen načrt za hidroelektrično centralo v Kamniški Bistrici? — Da! Vendar pa oblast do sedaj še ni lazpisala komisijonelnega ogleda. —k. Otvoritev!. slovenske fiSateli-stične razstave Ljubljana. 7. septembra. Danes ob 10. je naše agilno tilatelistično društvo otvorila v Jakopičevem paviljonu svojo prvo veliko razstavo. Navzoče filateliste in zastopnika vel. župana vladnega svetnika dr. Andrejko, zastopnika mestnega župana mag. direktorja dr. Zamika, poštnega direktorja Gregoriča in direktorja poštne hranilnice dr. Vidmaria. čehoslo-vaškega konzula Ressla in tajnika Siebar-ja, delegata Nemške nI. zveze na Češkoslovaškem g. Hammarja iz Prage, avtorja slov. znamk g. prof. I. Vavpotiča ter drugo odlično gospodo je pozdravil višji držav, pravnik dr. Graseli v zastopstvu predsednika drutva dr. Dereanija, ki se ie moral odpeljati na kongres zdravnikov v Amsterdam. Govornik je povdarjal velik pomen filatelije tudi za Slovence in prečrtal uda-nostno brzojavko Nj. Vel. kralju na Bled. Zanimiva razstava je bila že dopoldne prav dobro obiskana, jutri se pa pripeljejo filatelisti iz Zagreba in Beograda, med njimi tudi direktor Derosco. prvak našin filatelistov. Razstava je z eno besedo nad vse pričakovanje popolna in za naše razmere v resnici impozantna. Na njej vidimo vso Slovenijo v posameznih znamkah, štirojčkih io celo prav redke stvari v celih poteh. Razstavljeni so pa tudi poštni žig! iz vse Slovenije na slovenskih znamkah, kompletna zbirka poštnih žigov Ljubljane od prve avstrijske znamke 1. 1850. do danes, lepa kolekcija avstrijskih poštnih žigov od 1.^ 1850.—1S5S. in krasna stara pisma z nairedkej širni znamkami naj razli čnejšin držav. Z znamkami so zastopane skoro vse države sveta, posebno dobro pa klasična Nemčiia in Italija ter ameriške države. Dobrodelne znamke in zračne pošte vse Evzope so kompletne. Čudovita je zbirka Avstrija in prekrasna kompletna Jugoslavija od začetka do danes v štiroičkih. Ker s2 na razstavo Še povrnemo, omenjamo naj jo nikdo ne zamudi obiskati, ker je odprta le do 9. t. m. od 9. do 18. proti vstopnini 5^)m in 2 Din za dijake. Preverjeni smo, da bodo na razstavi videli mnoge zanimivega in poučnega tudi obiskovalci, ki se še ne pečajo s filatelijo. o- Kajftft&seška tvrrfka Kunovar Pravzaprav je to kamnoseško in kiparsko podjetje Franjo Kun<" var — IV*r;s Ku-Hn, ki je razstavilo takoj pri vh*>du v paviljon »H« osnutke raznovrstnih na-ijnobnih in javnih spomenikov, vse izdeljno v m:ni-jaturi v merilu 1 : 10. CVnutki H prav posrečeni, kažejo moderno tendervo. vendar izredno estetiko oblikovanja. Tvrcka itak uživa velik slove v vendar si ga ie s pridobitvijo mladega akademicnega kiparja Borisa Karlina le še bolj povečala m si t»o»o-vo pridobila še večji kror. odjemalcev. Kar-lin je razstavil več del v naravni vcl:ko»5 ti. Njegova plastika priča o njegovem umetniškem hotenju in znanju in priznati jc treba, da je mladi kipar vehk talent, ki se mnogo obeta. 2e njegov prvi nastop to dokazuje. Kunovar in Karlm sta zares ustanovila kamnoseško in kiparsko podjetje, ki kale jasno tendenco navzgor. Nov slovenski tenorist Gostič o sebi Dolgoletna želja, da postane iz zborista solist, se n?ti Je končno iz do! n 11 a Ljubljana. 7. septembra. V četrtek zvečer je nastopil v »Evgeniju Onjeginuc v vlogi Lanskega g. Josip Gostič, Pri svojem prvem večjem nastopu je dosegel velik uspeh. Obeta se mm, da dobimo tenorista velikega formata. Njegova trnjeva pot, preden se mu je posrečilo doseči večjo pevsko partijo, je razvidna iz njegovega pogovora z našim urednikom. — Doma sem na Homcu pri Kamniku. Oče je bil organist, prav tako eo bili orga-nisti tudi vsi moji bližnji sorodniki. Oče mi je umrl 1. 1919., nakar sem 19 let star prevzel po očetu službo organista. Ravno takrat eem dokončal orglarsko šolo pod vodstvom profesorja Stanka Premrla. Službo organista sem izvrševal do 1. 19*21. Za gledališče sem se zanimal takoj od njegove otvoritve po vojni. Moje navdušenje zanj za časa mojega službovanja na Homcu ni prenehalo, temveč se je celo stopnjevalo. Vozil sem se redno s Homca z vlakom v Ljubljano k opernim predstavam, nazaj pa sem hodil peš, ker ni bilo zvez in sem moral biti zjutraj radi službe doma. Pot iz Ljubljane do Homca sem prehodil navadno v 4 urah. Čim delj sem obiskoval operne predstave, tem bolj je zorela v meni misel, da poj-dem k teatru. Samo kako? Sklenil sem, da se vpišem na konservatorij, obenem pa skušam priti v operni zbor. Ko sem odpovedal na Homcu službo organista, je bila vsa vas razburjena. — »Med >Šavšpilerje< gre, je šlo po vasi. Taki ljudje niso nič vredni. Materi je bilo hudo. Bila je mnenja, da je najbolje zame, če ostanem na Homcu in ee držim cerkve. Na kon6ervatoriju »o me takoj sprejeli, 6 sprejemom v operni zbor pa je šlo bolj težko. S protekcijo 6em tudi to dosegel in bil sprejet kot drugi tenorist S tem mi je bilo omogočeno, da se vzdržujem in da lahko študiram. Ko sem spoznal zakulisno življenje v operi, se je moja vnema, da postanem operni pevec, precej ohladila. Imel sem lep, a jako šibak glas, tako da mi je vsak rekel, da sem za petje v malih prostorih zelo dober, za opero pa ne. Tako se je v meni porodila želja, da postanem učitelj solopetja. Po 6 letih studiranja na konservatoriju in nastopanju v opernem zboru sem moral 1. 1927. k vojakom v Osijek. Ko cem M *r-nil po 9 mesecih v Ljubljano, mi jo gledališka uprava sporočila, da sen redunrm. Na konservatorij sem se tako; zopet Mučile pa M me ?krbi, kje naj d~>bim s r bistev za šolanje. Po dveh mesecih fom bil ?lednnČ le sprejet v operni zbor, vendar j | z !o majhno plačo. Na konzervatoriju mi ni Mo drsti bolje — ker sem po 6 letih Radija dobil najslabši red, ki ga lahko dobi pevca Kako je z menoj, je najbolje vedela rroja profesorica ga. Fodransperjzova. Tu bi vrni lahko veliko povedal, pa je bolje, da molčim . . . Ravno zato, ker so rekli, da nimam glasu, sem se še bolj posvetil p^ijti. Kez-ul-tat je bil ta, da sem imel lansko jesen nenadoma tak glas, da mi je dal ravnatelj Hu-bad peti — \Vagnerja. Pri proslavi Lajovčeve SOletnice Evgeniiu Onjeginuc. S kakšnim uspehom sem pel, vam je znano. Bil sem zelo vesel, ko sem bil deležen toplega priznanja občinstva kakor tudi svojih kolegov, katerih kritika je pač r.8|-strožja. Včeraj me je ravnatelj Polič poklical k sebi in mi je na moje največje veselje sporočil, da me oprošča vseh nastopov v zboru in da naj se pridno posvetim nadalinemu študiju. Pel bom vloge v operi >Car in te-sar<, v Ptičar<. Upam, da bom še nastopal v »Ev-geniju Onjeginuc. Predvsem sem vnet za lirične tenorsko partije. Zavedam se, da mi še mnogo niani-ka, zato si želim pevskega in igralskega študija ter mnogo vlog. Čutim potreba, da odidem po par letih v svrho zpop^i-iitve svojega študija v inozemstvo. — Nadejamo 6e, da bo gledališka uprava v polni meri upoštevala želje g. G vtiča ter mu dala priliko, da se razvije v pevca odličnih kvalitet. —k Stavbno gibanje v Ljubljani V Rožni dolini zrase zdaj tu zdaj tam kaka hiša iz tal. Tako si je postavil svoj dom v zadnjem času tudi železniški uslužbenec Sluga. V njegovi visokopritlični, eno-nadstropni hiši bo tudi podstrešno stanovanje. Zdaj izvršujejo zidarji le še manjša dela, mizarji, pečarji, sobni slikarji in elek-tromonterji bodo pa tudi kmalu s svojim delom gotovi Zidarska dela je prevzel zidarski mojster Kozamurnik. — Za enonad-stropno visokopritlično hišo Alojzija Ceha je v delu betonsko temeljno zidovje, za katero se mora gramoz dovažati, ker je v tleh mehak svet. Podstrešje se priredi v stanovanje, v pritličju bo pa gostilnica. Vsa dela se ima.io tako pospešiti, da bodo prostori še pred zimo porabni. Zidanje vodi zidarski mo'ster Kozamurnik. Na Glincah je v delu podaljšanje ceste IX na desnem bregu Gradaščice. Ta cesta bo vezala Tržaško cesto in Gerbičevo ulico. Ob tem podaljšku je danes že cela skupina novih, ličnih hiš. V zadnjem času je tu zrasla iz tal visokopritlična hiša sobnega pleskarja Ferdinanda Jenka. Zdaj se vzida-vajo okenski okviri in pa podboji ter ome-tavajo stene znotraj in zunaj. V hiši bodo štiri stanovanja, ki bedo prihodnji mesec gotova. Zidarska dela vodi zidarski mojster Anton Celarc. — Zraven Jenkove hiše stoji visokopritlična hiša železniškega uslužbenca Tometa. Prostori znotraj so ometani in v nje je napeljana električna luč. Tome je pomagal ves svoj prosti Čas pri zidanju in je njegovo delo zaleglo najmanj za enega delavca, kar se mu mora rteti v čast. Zunanje stene dobe omet na pomlad. Tom? se bo vselil v svojo hišo že prihodnje dni. Zidarska dela ie imel v rokah zidarski mojs+er M?rinčič. V Šiški se pridno zida. V Verovškovi ulici ima železniški uslužbenec Fr. Rozina visokopritlično svojo hišo v grobem dozidano. Poleg visokopritličnega stanovania bo v Rozinovi hiši tudi kletno in podstrešno starovanie Zdai se vzidavaio ofctasJri okviri in podboji ter ometavaio notranic stene. Hiša bo v dveh tednih porabna. Zidarska dela ima izvršiti stavbnik Angelo Battelini. — V novi še ne zgrajeni in z imenom označeni ulici, ki drži od juga proti severu na Janševo cesto, se je izkopal svet za temelj visokopritlični hiši Železniškega uslužbenca Lovra Kerna. Vsa dela se morajo tako pospešiti, da se bo gospodar v dveh mesecih lahko vselil. Zidarska dela izvršuje stavbnik Angelo Battelino. — V bližini Pozničeve vile ob Vodovodni cesti so pričeli ta teden s prvim delom za visokopritlično hišo Vendelina Sadarja, učitelja v pokoju. Zgradba bo že pred zimo gotova in tudi porabna. Zidarska dela bo izvrM! zidarski mojster Matko Curk. Na zapadni strani Dunajske ceste onkraj Stadiona je izkopan temelj za visokopritlično hišo železniškega uslužbenca Sonca. V hiši bo tudi kletno stanovanje. Zidarska dela izvršuje stavbnik Anton Mavric. --Blizu Sonca, a nekoliko dalje od Dunajske ce^te so začeli ta teden kopati svet za visokopritlično, enonadstropno hišo vrhniškega poštarja Josipa Kumerja. Na obe stav-bišči so napeljane vodovodne cevi. 7 udi dobita obe hiši električno razsvetljavo. Zidarska dela je prevzel zidarski mojster Anton Mavric. V Pleteršnikovi ulici so zadnje dni pričeli kopati svet za temelj visokopritlični, enonadstropni hiši, ki sta si jo sklenila postaviti pisatelj Franc Finžgar in prof. dr. A'ojzii Zuran. Zidarska dela bo vodila Gradbena družba. — Tu imata svoji novi hiši tudi prof. Puntar in dr. Moro. Pri obeh hišah je v delu moderna betonska ocraja. TEMA NA HODNIKU. Zakonski mož pripoveduje priia*e» I jem: Pozno ponoči sem sc vrnil Ho. mov. na hodniku je hila tema kakor v rogu. zrna mi je odnrla m miVeč. Ha je sobarica, sem jo poliubil. — No, in kaj potem? ne — Zašepetala mi je na uho: Zdaj , moj mož se utegne vsak Hip vrniti NEDELJSKI POČITEK Prijatelj, povej mi, zakai seit fa-šča pri tebi dan za dnem, samo v nede» ljo nc? — Ker spoštuje nedeljski počitek. 1929. j,tev 2^4 Dnevne vesti. ▼ Pfragi. HaJ poaianllT t Pragi df, Ijtf—en-cev. krasnih svilnatih in porcelanskih seniniko v, električnih aparatov, žarnic in prvovrstnega radijskega materijala. „Elektroindustrija", družba z o. z., Ljubljana, Šelenburgova ul. 3 in 6, telefon 23U. Velesejmska izložb?: paviljon H št 443-447 — Tuđi vojvodinski židl protestirajo proti izgredom v Palestini. Na pobudo novosadske židovske občine so vojvodinski Židi v sredo priredili v Novem Sadu velik protestni shod proti izgredom v Pales.ini V židovski sinagogi se je vršila žalna siaž-ba božja, na shodu pa je bilo sklenjeno, da se vojvodinski židje pridružujejo protestom proti nasilju v Palestini. Obenem je bilo določeno, da bodo vojvodinski židje tud; gmotno podpirali svoje trpeče rojake. — Popravek. Izvolite objaviti glede na članek na 3. strani »Sloveskega Naroda« Št. 202, od 5. t. m. pod naslovom Iz Novega mesta »Nerednosti pri dostavi časopisov« v prvi prihodnji številki sledeči uradni popravek: Ni res, da zapeljujejo pošto za Novo mesto baje v Karlovec, res je, da odpravizata uredništva »Jutra« in »Slovenca« Še vedno preko Zidanega mosta in Brežic, dasi smo to pot radi relativne nesigurnosti odsvetovali. Dne 3. t m. je imel avto na progi Brežice—Novo mesto defekt in ni pravočasno dospel. Tudi v prejšnjih slučajih je bila kriva zamuda vlakov, ne pa poštno osobje. V. d. starešina Nadrag. — Brežice. Podružnica sadiarskega In vrtnarskega društva v Brežicah priredi s sodelovanjem podružnic brežiškega okraja sadno razstavo, ki se otvori v nedeljo 15. t. m. v risalnici meščanske šole v Brežicah in bo trajala do 22. t. m. Razstavi se pridružujejo pod spretnim vodstvom sre-skega referenta g. Ambroža v Krškem tudi podružnice krškega sreza. Na razstavi bodo jabolka, hruške, slive, breskve, kutne in drugo sadje, vrhu tega pa tudi razna povrtnina, grozdje, med, prvovrstne vku-iiane sadne konzerve in drugo. — Na razstavo *se vabijo vsi ljubitelji izbornega sadja, zlasti pa trgovci s sadjem, ki se bodo lahko prepričali, koliko izvrstnega sadja premore Posavje. — Vreme. Vremenska napoved nam obeta oblačno in nestanovitno vreme. Včeraj je bilo lepo samo v Splitu, drugod pa bolj ali manj oblačno. Najvišja temperatura je znašala v Beogradu 34, v Sarajevu in Splitu 31, v Zagrebu in Skoplju 29, v Ljub-jani 27.7, v Mariboru 25 stopinj. Davi je kazal barometer v Ljubljani 762 mm, temperatura je znašala 15.2 stopinj. Inbllflflskl neleseiem . edelja 8. septembra dopo'dne in popoldne Tekma harmDPikrrieo *>re»D 10 teknit oalceo — Drzen roparski napad. V bližini Bosanskega Petrovca je bil te dni izvršen nenavadno drzen roparski napad na avtomobil. Ko je šofer Hamdija šekić vozil po zapuščeni cesti, ie moral avtomobil radi kupa kamenja, ki je ležalo sredi ceste, ustaviti. V tem hipu so planili iz zasede skriti razbojniki in se pognali proti avtomobilu. Šofer se Pa ni ustrašil. Naglo je pognal motor in zavil s ceste na travnfk. od ta pa zopet na cesto. Roparji so streljali za njim. Ena krogla ga je zadela v roko, druga ga je pa oplazila po licu. Kljub temu se je šoferju posrečilo pobegniti. V Petrovcu je o drznem napadu obvestil orožnike, ki so takoj pričeli zločince zasledovati. V kratkem času je bil to že drugi roparski napad na avtomobil na isti cesti. — Samomor v Osijeku. V Osijeku se je včeraj zjutraj zastrupila z octovo kislino Rožika Bodhal, žena trgovskega potnika Viljema Bodhala. Izpila je večjo količino kisline in je bila takoj mrtva. Vzrok samomora ni znan, zdi se pa, da je ženo potrla ločitev od moža. Mož je bil namreč nedav no obsojen na več mesecev ječe, žena pa je medtem pričela ljuabvno razmerje z nekim natakarjem. — Nepojasnjen uboj. V mitroviSko boi-nico so te dni pripeljali težko ranjenega 27-letnega delavca Štefana Rebica. Bil ie nezavesten in je v bolnici poškodbam podlegel. Kdo je Rebiča napadel, še ni ugotovljeno, baje ga pa je pobfl neki Nikola Obradović iz sela Dobrinci. Rebrć je W? oženjen in oče treh otrok. — Električni tok uba otroka. V torek so v Beški v Sremu elektrotehnični monterji napeljavah električno žico. Neopazno je prišel v bližino 6-letni Emil Boboš, s«n uglednega tamošnjega trgovca. Otrok je prijel za visečo žico in električni tok ga je ubil. — Drniba sv. Cirila in Metoda ima svojo veliko skupščino v Kranju, dne 15. eep-tembra ob 11. uri dopoldne. Pred skupščino se vrši ob 9. uri zaupni shod delegatov. Kdor ee želi udeležiti skupnega obeda, mera sporočiti tri dni poprej predsedniku po- družnice g. dr. Simon Dolarju, profesorju v Kranju. Udeleženci imajo pravico do polovične vožnje na vseh železnicah. Pri vstopni postaji se kupi celo karto, na k&' eco se naj zahteva mokri žig. Ta karta velja potem za vožnjo nazaj, vsled česar se jo re ^m? od-f'r.ti v Krarjii. Pri zborovanju dobi vsak potrdilo o udeležbi. '*•)$ a — Udruženje jugoslovenskih inienjerjev in arhitektov _ sekcija Ljubljana vab: evo- je člane, ki ee nameravajo udeležiti letošnje glavne skupščine Udruženja v Sarajevu v dneh 27., 28. in 29. septembra, da najkasneje do petka, 13. t. m. prijavijo svojo udeležbo tajništvu sekcije. Prijava naj >b^£ra ime člana. imena sopotujoČih rodbinskih članov in da-li naj se preskrbi stanovanje in za koliko oseb. — Z glavno skupščino so združeni razni ogledi in izleti. Zasidrano je znižanje voznine vsaj za polovico. Pristojna ministrstva eo za državne inže-njerje že dovolila za to izreden dopust 509/n — Radio-poslušalce opozarjamo na propagandni koncert poznane tovarne testenin »Pekatete« v Ljubljani, ki se vrši v nedeljo 8. t. m. popoldne z izbranim spore-dom. 504-n — Opozarjamo na današnji oglas otvoritve nove trgovine »Lana« tekstilne tovarne dr. z o. z. v Ljubljani. 505-n — Pisarna Podpornega društva slepih v LJubljani se je preselila v Ključavničarsko ulico št. 3. IL nadstropje. Vhod Mestni trg 22 ah" Cankarjevo nabrežje 13. Podpirajte zlasti sedaj naibednejše slepe. 6-L — Sejmske legitimacije za znižano vož njo v Ljubljano, Zagreb, Oj,! ^, Prago,. Dunaj in Graz se dobe pri '»Putniku*-. Ljubljana, Dunajska cesta 1. 489-n Iz LJubljane —lj Železničarska uprava za svoj« uslužbence, Zelezničarski nameščenci v Ljubljani so si letos sezidali lepo število ličnih modernih niš in vil. To iim je bilo tem lažje, ker jim je železničarska uprava dovolila brezplačen prevoz izvrstne gore-njeradgonske opeke. Železničarji, ki zidajo hiše ob gorenjski, dolenjski ali južni železniški progi, dobivajo opeko kar se da blizu stavbišč. Lokomotiva pripelje vagon opeke nasproti stavbišča. Tu se opeka zmeče z voza in vozi na samokolnici ali celo iznosi do zidarjev. Lep primer, kako se lahko manjša stanovanjska mizerija. p. MAGDIČ~^== L'iibijana, Aleksandrova cesta št. 1. Kreacije zaduje mode za dame irt amo-obsebi se razume, da so članice gledališča izvzete, to pa zato, ker je odbor Udruženja mnenja, da so kolegice itak vse i/ve*] kol -kurence. »Miss Talija« bo počaščena z enoletnim abonmajem v gledališču, in to i red občinstvom takoj po zaključku Štetja. Zakaj vse to? Odbor Udruženja se predobro zaveda bodočih težkih, a vendar i/-peljivih nalog. Socijalno vprašanje gled. članstva ni rožnato. Ali v njem leži in UČI moč do izboljšanja, zakaj misel človeka združena z energično voljo je nezlomljiva sila. Penzijskemu fondu si mora Članstvo samo napraviti solidne temelje! Eksistenco je treba zagotoviti tudi bolniškemu fondu! Onemoglim starejšim, od dela izmučenim in izčrpanim, bolnim, brezposelnim tovarišem in tovarišicam je potrebna pomoč in zato smo vsi in vse na delu za oživotvorjenje naših želja in zato ta dva večera! Zlet ljubljanske sokolske župe na Viču V dneh 14. in 15. L m. se vrži II. rlei sokolske župe na Viču, v proslavo 201etnire obstoja Sokola na Viču in sokolske župe Ljubljana. Z zletom so združene tudi župne tekme v lahki atletiki in na orodju. Po dosedanjih prijavah obeta biti število tekmovalcev in tekmovalk prav častno. Tekmovalne vaje so za vse oddelke one, s katerimi se bo tekmovalo na II. jugoslovens!. m vseeokolskem zletu v Beogradu 1. 1930. VU tekmovalci in tekmovalke ter naraščaj morajo biti v Ljubljani oz. na Viču že v soboto 14. L m. Tekme se prično v nedeljo 15. t. m. točno ob 6. zjutraj na zletnem telo v a-dišeu Sokola na Viču in morajo biti vsi tekmovalci in tekmovalke ob pol 6. v svojih garderobah v osnovni Soli na Viču. Takoj po tekmah bodo ob 9. dopoldne skušnje vseh oddelkov in pa vojaštva 16. artil. polka, ki nastopi pri javni telovadbi v [►olni bojni opremi z vajami s pttškajni. Ob 11.30 dopoldne bosta v dvorani So-kolskega doma slavnostna občna asbora Sokola na Viču in ljubljanske sokolske zui» , na kar opozarjamo vse članstvo bratskih župnih društev. Popoldne ob 14 bo zbor So-kolstva in vojaštva pred Mestnim domom v Ljubljani, odkoder krene povorka po glavnih ulicah na Vič. Viški Sokol sprejme in 1 pozdravi goste v Rožni dolini pred Restav-i racijo, nakar krene povorka po Rožni do-i lini in Glincah pred Sokolaki dom, kjer bo j razhod. Točno ob pol 16. bo pričetek javne telovadbe, pri kateri nastopi poleg Sokol-stva tudi nada narodna vojaka in sicer vojaki 16. artiL polka % vajami s puškami in s simbolično sceno >Mrtva baterijac, pod vodstvom svojih oficirjev-Sokolov. Pri orodni telovadbi nastopi tudi vzorna župna vrsta z bratom Primolieem na čelu, ki bo na vseh glavnih orodjih pokazala nekaj vrhunskih vaj. Po telovadbi se vrSi velika narodna veselica s plesom, srečolovom itd., ki bo nudila vsem posetnikom lep užitek. Pri <•• -lotni prireditvi bo svirala priznana godba >Sloga« iz Ljubljane. Bratska društva ponovno prosimo, da nemudoma i »bralno pošto vrnejo prijiv-nice Sokola na Viču. Brate društvene načelnike pa opozarjamo, da je zlet stp>s^ obvezen za vsa društva nase župe in da naj pazijo zlasti na to, da pride vse članstvo na zlet v slavnostnem kroju in s prapori tako, da bo zlet vreden svojega naslova. Zlet se vrši ob veakem vremenu. Polovična vožnja po železnici za vse župne edinice je dovoljena in velja za čas od 13. do 17. t. m. pod običajnimi pogoji. Ker je to zadnji nastop pred nastopom zimske sezone, vabimo vse Sokolstvo in ranjeno občinstvo, da polnošteviino pohiti prihodnjo nedeljo na župni zlet, da na ta način pokaže svoje simpatije Sokokstvu in nasi narodni vojski. Zdravo! Slavnostni odlor' — Sokol L svojemu članstvu. Župni l*-let ie pred durmi. Udeležba v čim večjem številu telovadcev je obvezna in neobhodno potrebna. Zato pozivamo članstvo, naraščaj in deco obeh spolov v običajnih rednih telovadnih urah k telovadbi, da predelamo končno vaje. Imejte pred očmi sokolsko disciplino! 2upni ziet jc nasa manifestacija. Zdravo! Načelnik. — Sokol v Št. Vidu bo imel nastop in veselico v nedeljo, 8. septembra na domačem teiovadiSčn. Sodeluje godba Sokola I. Sprejem ljubljanskih gostov pri Slepem Janezu. Pričetek telovadbe ob 3. url. Večerni nastop devetorice iz Šiške z bakljani ob 8. uri. Za postrežbo je preskrbljeno. 507-n Poslano Opozarjam, da bom napram vsem obr*» kovalcem postopala sodni!sko. Urscda Kek 503-n sprevodnikova žena. Stev. 204, •SCOVENSKT NAROD«, ctoe 7. septembra 1929. Stran 5. Ogromna ležišča železa 18111 V Inirski guberniji je nad 15 milijard ton železa — Ležišča so našli s pomočjo magnetne anomalije Naša zemlja je ogromen, čeprav slab magnet. To so vedeli Kitajci že pred tisočletji in rabili so magnetno iglo, ki jim je kazala sever, kadar se niso videle zvezde in samce. Magnetna igla pa ne kaže točno proti severu, marveč se nagiba nekoliko vstran. Na nekaterih krajih zemlje se nagiba bolj. na drugih manj. V splošnem pa kaže magnetna igla bolj ali manj točno, kje je sever. Znani so pa kraji na zemlji, kjer se na magnetno iglo ni mogoče zanesti in zato v dotičnih krajih kompasa sploh ne rabijo. Ta pojav je magnetna anomalija. V mnogih pokrajinah so samo neznatni deli zemlje, kjer se pojavlja magnetna anomalija. Največja Dokrajina, kjer magnetna igla ne kaže proti severu, je v srednji evropski Rusiji, v kurski guberniji. Kurska gubernija je znatno večja od Jugoslavije. Magnetna anomalija v kurski guberniji je že davno znana, toda dolgo ni nihče razmišljal o vzrokih. Šele tik pred svetovno vojno ie začel neki ruski učenjak proučevati ta pojav in magnetno iglo je peizkusil na 4.500 krajih. Škoda, da so se rezultati napornega dela med rusko revolucijo izgubili in da znanost nima od njih nobene ko* risti. Zadnja leta se je začel zanimati za ta pojav moskovski profesor Lazarev. ki je preizkusil magnetno iglo na 20 000 krajih kurske gubernije. O rezultatih svojega prizadevanja je poročal na seji berlinskega prirodoslovnega društva. Iz njegovega referata posnemamo naslednje zanimivosti. Ako združimo na zemljevidu vse kraje, kjer magnetna igla ne kaže proti severu, dobimo namesto enakomernih in približno ravnih črt okoli Kurska podolgovate krivulje. Na ta način lahko ugotovimo, da je magnetna anoma« lija največja v smeri od severozapada proti jugovzhodu. Ta črta se na razdalji 250 km razdvoji v dva kraka, dolga po 100 km. Oblast magnetne anomalije je pa mnogo večja. Prof. Lazarev je znanstveno proučil magnetno anomalijo. Vzrok tega zanimivega prirodnega pojava ni v električnih tokih v skorji naše zemlje, niti v ogromnih ležiščih železne rude, kajti to ne more vplivati tako zelo na magnetno iglo. Ko so pa pod vodstvom prof. Lazareva preizkušali magnetno iglo 100 m pod površino zemlje, so naleteli na ogromna ležišča železa. Bogata žila magnetnega železa sega nad 1000 metrov globoko v zemljo. Inženjer ji so izračuniali, da je v kurski guberniji 15.3 milijade ton magnet* nega železa, dočim znašajo ležišča železa v vsej Evropi komaj 13.6 milijarde to.n Rusija ima torej samo v eni guberniji vec železa, nego ga Dremore vsa Evropa. Žal pa tega ogromnega prirodnega bogastva ni mogoče izkoriščati, ker Rusija nima na razipolago tehničnih pripomočkov. Sicer pa tudi njena industrija še ni tako razvita, da bi mogla v polni meri izkoriščati ogromne rudnike. Nedvomno bo pa ruska industrija v do-glednem času tako napredovala, da bo začela črpati iz zemlje železo, s katerim bo lahko zalagala dolga leta ves svet. O Rediteljem, ki izbirajo hčerkam poklic Otresimo se starih predsodko Tredno — Dekleta se morajo p Roditelji, ki imajo hčerke, si često ne znajo pomagati. Brez bogate dote so izgledi na možitev kaj minimalni, na drugi strani se pa moderna dekleta ne zadovolje z vsakim snubaČem. Značajno dekle noče špekulirati z možitvijo kot z nekakim socijalnim zavarovanjem, a mnoge žene tudi težko prenašajo finančno odvisnost od moža in če nimajo bogate dote, se raje odloČijo za svoj poklic, ki ga skušajo obdržati tudi v zakonu. Tudi roditelji zdaj razumejo, da je treba hčerkam za vsak slučaj zasigurati bodočnost in da se morajo pripraviti za ta ali oni poklic. Nastane pa vprašanje, kateri poklic je za dekleta najboljši. Vsak človek bi imel rad prijeten poklic z redno, po možnosti čim večjo mesečno plačo, poklic, v katerem bi ne bilo treba mnogo misliti, na katerega se ni treba dolgo pripravljati in za katerega ni treba mnogo riskirati. Takih poklicev pa dandanašnji sploh ni. Pisarniški poklici, na katere se navadno misli, so tako natrpani z nekvalificiranimi dekleti, da lahko po pravici govo- j rirmo o krizi na tem polju. Dekleta se ponujajo za 500 ali celo za 300 Din mesečne plače in mnoge rade delajo tri mesece brezplačno, samo da dobe službo. Res je, da se mnogi roditelji ne strašijo žrtev. Pošiljajo dekleta v srednje in pogosto tudi v višje šole. Toda v naši malomeščanski družbi je ukoreninjeno naziranje, da »študiran« Človek ne more biti nič drugega, nego profesor, uradnik, zdavnik, inženjer, odvetnik, lekarnar in učitelj, nikakor pa ne obrtnik, trgovec ali kmetijski strokovnjak. Zato hrepene vsi po uradniški službi s fiksno plačo in mehaničnim napredovanjem. Toda izgledi na take službe so zelo slabi in zato bi bil že skrajni čas, da se naša mladina v tem pogledu preorijentira. Ta orijentacija pri izbiri poklica je docela zgršena, posebno kar se tiče deklet. Uradniška služba se da najtežje v, da je manuelno delo manj ripraviti za praktične poklice združiti z zakonskim življenjem. V državnih uradih in v bankah, večkrat pa tudi v privatnih službah izgube mnoga dekleta službo, čim se ornože. Pa tudi tam, kjer jih obdrže v službi, jim je uradniško delo izven doma zelo težavno. Drugače je v tem pogledu v samostojnem poklicu, v obrtništvu. Z možitvijo ne izgubi vira dohodkov, marveč nasprotno, obrt lahko postane vir dohodkov tudi njenemu možu in otrokom. Poleg tega lahko nadome-stujejo ženo doma drugi rodbinski člani, kar je v uradu izključeno. Dobro idoča obrt je bogata dota. Skrajni čas je, da začnemo presojati življenje malo pametneje in da mladino temeljiteje pripravimo nanj. Ne smemo slepo posnemati prednikov in drveti po izvoženi poti. Iskati je treba novih potov in vzgajati mladino tako, da bo sposobna za življenje. Naše mlado gospodarsko življenje zahteva, da stopajo nadarjeni, podjetni in temeljito naobraženi ljudje v prvi vrsti v praktične poklice. Pot do gospodarske osamosvojitve je pri nas še dolga. Iz tujine uvažamo marsikaj, kar bi lahko izdelovali doma. Seveda bi bilo treba imeti v vsaki industrijski panogi kvalificirane moči, ki bi znale organizirati domačo proizvodnjo tako, da bi naši izdelki lahko tekmovali z inozemskimi. Tudi v trgovini potrebujemo sposobnih in izobraženih organizatorjev. Nadarjena mladina sili v urade, a oni, ki niso za nobeno rabo, se radi lote trgovine in obrti. Premožni sloji gledajo na praktične poklice še vedno zaničljivo, dočim je v drugih kulturnih državah ta predsodek že davno premagan in gospodarski pomen inteligentnega, nadarjenega in vsestransko izobraženega trgovstva in obrtništva se sijajno uveljavlja v njihovi industriji, v zunanji trgovini in v domaČi obrti vseh vrst. Treba je premagati predsodek, da je manuelno delo manj vredno. Tajna uspehov vseh ve-lepodjetnikov, ki so začeli z malim, je poleg njihovega talenta tudi v tem, da so spoznali in pravilno ocenHi manuelno delo. V mnogih kulturnih državah je predsodek o primernih in neprimernih poklicih za dekleta že izginil. Vedno več je samostojnih, pogumnih, žilavih in za življenje temeljito usposobljenih žensk. Mnogo je premožnih roditeljev, ki bi lahko dali ali posodili hčerki denar, da bi si uredila obrt, v kateri bi se strokovno izobrazila tako, da bi bila za bodočnost preskrbljena. Vsako dekle bi moralo biti vzgojeno za samostojen poklic in roditelji bi ji morali omogočiti, da se zanj strokovno izobrazi. O tem, kateri poklic naj si izbere, bi morale odločati samo njene telesne in duševne sposobnosti. Tudi gospodinjstvo je poklic, ki zahteva temeljito pripravo in strokovno izobrazbo. Toda zavedati se moramo, da gospodinjstvo ni poklic za vsako ženo, marveč samo za ono, ki se čuti zanj poklicano. Dekleta je treba vzgajati doma in v sodi tako, da se lahko postavijo na lastne noge, če se ne omože. Gimnazije in vseučilišča bi se morala umakniti strokovrkim šolam vsaj tam, kjer ni nobenega upanja, da bi se mogla ženska po dovršenih študijah uspešno uveljaviti v javnem življenju. Življenje gre svojo pot in ne preostaja nam drugega, nego sprijazniti se z novimi razmerami. Novim zahtevam moderne dobe se je treba prilagoditi z novo orijentacijo. Če se uradni „šimi" splaši Pariški »Ffearo« poroča o resničnem dogodku, ki priča, da tudi v Franciji zelo časte sv. Birokraci-ia. Lani je stopil v pokoj vdšji uradnik finančnega ministrstva. Da se po dolgih letih napornega dela pošteno odpočije, je odpotoval v inozemstvo. Nedavno se je vr-Tril iz Pariza in hotel je dvigniti pokojnino za čas odsotnosti. Prišel je k blagajni in predložil po francoskih predpisih policijsko potrdilo, da je še živ. Blagajnik je prečita! potrdilo in izplačal upokojencu pokojnino za zadnje četrtletje, češ da mora za prejšnja tri četrtletja predložiti policijsko potrdilo, da je še živ in sicer za vsako četrt-ietje posebej. Zaman je nesrečni upokojenec opozarjal blagajnika, da je še živ in zdrav In da kljub svojemu birokratizmu ne more trditi, da je bil prejšnja tri četrtletja mrtev. Nič mu ni pomagalo, blagajnik ga je zavrnil, da mora predložiti za vsa četrtletja policijsko potrdilo, sicer mu pokojnine ne ;zplača. Se večja je bila zadrega ubogega upokojenca, ko mu tudi policija ni hotela potrditi, da je bi! prejšnja tri četrtletja res živ. češ da se ii takrat ni osebno predstavil. Zdaj išče upokojenec priče, ki naj potrdijo, da tr. četrtletja provizorično res ni umrl. „Zeppelin" poleti na severni tečaj O poletu grofa »Zeppehna-« na severni tečaj se govori že dolgo in posrečeni polet okrog sveta je bil mišljen kot nekaka priprava za to težko preizkušnjo. V Berlinu se je sestal v nedeljo profesor Nansen z nemškimi polarnimi raziskovale:, s katerimi se je domenil o popravah za polet na severni tečaj. Nansen je izjavil, da bo polet na severni tečaj pripravljen do aprila prihodnjega leta. »Zeppelin« bo startal v Tromso. kjer so že začeli graditi stoln na katerem bo zrakoplov pritrjen. Iz Tromso poleti »Zeppelin« v Fairbanks na Aljaski, kjer tudi zgrade stolp, da se bo mogel zrakoplov ustaviti. »Zeppelin« preleti 18.000 km in polet bo trajal pičle tri mesce. Ekspedicija vzame s seboj polarne pse. smuči in prenosno radio postajo, da bi mogla posadka peš doseči obljudene kraje, če bi se zrakoplov ponesrečil. Ekspedicija krene na severni tečaj v aprilu zato, ker vlada ob tem čas« nad polarnimi kraji zelo ugodno vreme. Namen ekspedicije je proučiti polarno morje, magnetične lastnosti zemlje in ozračje. Poleg tega bo ekspedicija iskala neznana ozemlja in otoke. V polarnih krajih zgrade meteorološke in radiološke postaje, ki bodo v stalnem kontaktu z radopostajarrri vse severne polute. cNa valovih strasti Klical jo je po imenu, odmev yl staj mu je vračal ime. žene mu pa ni hotel vrniti. Ubodi mož ni nikoli več videl svoje boljše polovice. Dolgo ie povešal glavo in taval ves obupan po praznem stanovanju, končno je pa dobil fiksno idejo. Zdi se mu, da ie najgrši mož na svetu. Toda to bi še ne bilo tako tragično, da si ni vtepe 1 v glavo še druge fiksne ideje, da namreč vse ženske beže pred njim. In bas* v tem tiči njegova blaznost. Preklinja svoja usta, ki so prevelika, preklinja svoje oči, ki so premajhne, preklinja svoj nos, ki je prekratek, in svoja ušesa, ki so predolga. Preklinja svoie roditelje, preklinja nebo, da je dovolilo tako nesoglasje. — Pa recite, če ni zelo nesrečen, — ie zaključil BeH Medved svojo povest — Zares, ubogi mož! — je pritrdila mafkžza. — Prepričan sem, da boste storili vse, da vrnete nesrečnežu razum. — O tem ne more biti dvoma, — je pritrdila markiza, kajti vedela je,^da je treba priznati norcu vse, kar hoče. — Saj sem vedel, da ste dobrega srca, — je trdil Beli Medved. Bilo je jasno, da je Beli Medved blazen, kakor gostilničar, o katerem je pripovedoval. , In Beli Medved je začel pripovedovati zgodbo o Monsieum Mau^ronu in o njegovem neškodljivem vinu. Ba je eden najbogatejših gostilničarjev v Parizu, kajti imel je več odjemalcev, nego večina njegov:h stanovskih tovarišev. Oficijelno se ie imenoval »Succe-seur de son pere«, dasiravno je bil nie-gov oče čisto navaden nosač vode. Ker nihče ni vedel, da je bil njegov oče nosač vode, ni mogel nihče slutiti, da je sin obogatel zato, ker je navdušeno posnemal očeta. Toda Itfudem se je zdelo čudno, da so lahko piti pri Maugironu vino od jutra do večera, pa ni bil nihče pijan. In vsi so se pomembno spogledovaK, če je govora Maugiron o svojem zxfravem, lafc-kem in neškodljivem vmvu Nfbce pa « shitil, da je tako navdušen za kalno vodo Seine. Maugiron je naravnost oboževal Seino. Maugiron je molčal in smeje spravljal denarce v žep. Kar se pa tiče Sei-ae. ni nikoli omenil te krasne reke. Dobro blago se samo hvati, je mrmral pri misli na svoja neškodljiva vina. Tista, ki je spravljala denarce in se smeh\iala je bila -prav za prav mada-me Maugironova. Govorila je odkrito, da je regulirala reko Seino skozi trideset pokolenj, toda da je bila trideset let prodajalka vina, o tem ni nihče dvomil. In bik> ie zabavno posimšati njeno bahavost. Žaro so ljudje radi zahajali k madame Mau-gironovi, da so se smejah* njentm idejam. Vsak gost je bil nehote eden neštetih kanalov Seine. Madame Maugironova ni poznala sveta, marveč je bila zvesta svojemu pultu, svojemu možu m njegovemu neškodljivemu vinu, Ce ie monsieur Maugiron izračunal, da zasluži pri Vkro samo sto odstotkov, je madame Maagironova s kredo na tabSci dokazovala, da je zaljubljenih v svojo ženo stopetdeset Maugironov ki ne samo eden. Naziv stavbnik Iz krogov naših stavbnikov smo prejeli: Dovoljujemo si opozoriti uredništvo na nekatere netočnosti v noticah pod »Stavbno gibanje v Ljubljani«. Tako se je opetovano rabil naziv »stavbnik* za osebo, ki je zidarski mojster: nasprotno je bil označen stavbnik za zidarskega mojstra. Ker bi taka zamenjava utegnila škodovati interesom in ugledu prizadetega stavbnika. smatramo za potrebno, da pojasnimo razliko med enim in drugim. Stavbnik je v smislu zakona o stavbnih obrtih ona oseba, ki je dobila stavbnlško koncesijo na temelju dokaza usposobljenosti (poleg teoretične predizobrazbe: običajno višja obrtna odnosno srednja tehnična šola stavbne smeri ali pa tehnična visoka šola, daljša praksa v stavbni obrti in pa stavbniški izpit), dočim je zidarski mojster ona oseba, ki ie dobila koncesijo zidarskega mojstra, za kar se zahteva manjša teoretična predizobrazba (n. pr. delovodska šola stavbne smeri), krajša praksa in pa izpit zidarskega mojstra, ki ni tako strog in obširen kot stavbniški izpit. Dalje določa zakon, da sme v izvzetih krajih (v Sloveniji. Llubljana, Maribor, Celje, Ptuj) voditi in izvrševati visoke zgradbe le stavbnik, nikakor pa ne zidarski mojster. Ako tedaj v Ljubljan gradi zidarski mojster samostojno kako visoko zgradbo, krši s tem zakon in obrtno oblastvo je dolžno, da ga kaznuje po določbah obrtnega reda. Da bo zadeva javnosti še boli jasna, prilagamo seznam v Ljubljani bivajočih stavbnikov, ki jih je 25 in sicer: Stavbna družba d. d., Robert SmieIowskv, arhitekt in stavbnik, Gustav Toennies, arhitekt in stavbnik, ing. Rudolf Treo, Gradidom. d. z o. z.. Josip Misson. stavbnik. Obnova, d. z o. z., Franc Močenik. stavbnik. Hugon Schell. arhitekt in stavbnik. Ing. Dukič in drug. Probuda, d. z o. z., Slograd. d. d.. Ljubljanska gradbena družba, Ludovik Po-ljanec, stavbnik. Zidarski mojstri, d. z o. z., ing. Fran Tavčar, d. z o. z., Miroslav Zupan, stavbnik, Adolf Fiedler, stavbnik, Adolf SuSteršič. stavbnik. Angelo Battelino. stavbnik. ing. Josip Dedek. Emil Tomažič. stavbnik, Ivan Ogrin, stavbnik, Slokan in Svetina, d. z o. z. in Bricelj Ivan. stavbnik. Še nekaj o vrtnarski razstavi Sicer nisem vrtnar, vendar sem pa tako srečen, da imam pri svoji hišici v Šiški košček vrtička, ki mi ga je moja praktična žena odstopila od svojih zelenjadnih gredic za moje rožice. Kot tak lastnik blizu 6 m* velikega cvetličnega vrta sem torej nedvomno upravičen prositi, da tudi meni kot strokovnjaku odstopite za nekaj vrstic prostora. Rad bi namreč tudi jaz spregovoril nekaj o vrtnarski razstavi na sedanjem ve-lesejmu, o kateri ste že poročali. Pohvalili ste nas ljubitelje cvetlic, češ, da smo razmeroma prekosili poklicne vrtnarje. Sigurno ste pa pri tem imeli v mislih le razstavo, ki nam na žalost res nič novega ne nudi. Moje mnenje je, da se vrtnarske razstave prirejajo prepogosto. Zato nam ne prinašajo nič novega in tudi nič posebnega. V Nemčiji na pr. so razstave zelo redke, zato pa skrbno pripravljene in poučne, da jih ljubitelji iz vse Evrope posedajo z največjim zanimanjem. In pri nas? Vsaka vsakdanja stvar postane dolgočasna in je vsekakor škoda izdatkov za njo. Govori se, da dobe vrtnarji baje neko subvencijo in sicer v obliki brezplačnega prostora, vendar se pri vsem tem vrtnarji Žrtvujejo, ne da bi s tem koristili svojemu poklicu z vedno ponavljajočimi se razstavami. Nikdar več naj ne bodo in ne smejo biti za stafažo in mašilo v lastno škodo. Mnenja sem, da bi bilo bolj pametno prirejati razstave redkejše in sebi v dobrobit. Lastniki malih vrtičev naj bi se na razstavah poučili, s čim naj svoje domove okrasimo. Ali bi ne kazalo pokazati, kaj se da narediti s poljskimi in planinskimi rastlinami? Tudi taki vrtički so lahko prekrasni, če so narejeni z okusom. Takih splošno praktičnih stvari pa zadnje razstave niso pokazale, kakor tudi ne prelepih novitet. Inicijativo nam bi morali dajati pok: vrtnarji in zato naj nam Čez 2 ali 3 leta pr-rede resno pripravljeno razstavo, ki bo tudi njim v korist. Torej nekaj let počitka, med tem naj pripravijo v tekmovanju med seboj materijal, ki si ga želimo videti tisoči ljubiteljev lepih cvetlic. Omenim naj Še, da sem z ozirom na notico v Vašem cenj. listu šel pogledat h Kor-siki razstavo dalij. O teh dalijah naj rečem samo to, da mora biti vsakemu žal, da teh krasot in redkosti ne vidijo na razstavi tisoči obiskovalcev velesejma. Star ljubitelj cvetlic Položaj naših služkinj Pisec članka »Kkc na pomoče v »Slov. Narodu« z dne 22. avg. pravi, da je treba poprej odpraviti krivico in krivičnost, torej da se šele po njih odstranitvi začne z zavarovanjem ne samo hišni.i pomočnic, ampak — v njegovem smislu — rudi sploš-nesti. Ta trditev je v temelju popolnoma zgrešena. Ta čas, ko hi hoteli najprvo krivičnost odpraviti — in koliko časa bi mogli na tem delati in Čakati! — lahko večina prizadetih rad- revščine in gladu obupa! S socialnega stališča je škodljivost tega neurejenega družabnega razmerja mnogo večja, kajti tu moramo poleg gospodarske škode, ki jo trpi družba kot celota, upoštevati zlasti še dejstvo, da ie baš zaradi tega veČini ljudi onemogočeno človeka dostojno življenje. Vsak ima pravico živeti, pa naj bo pravičen ali krivičen: toda krivičnost se mora odpraviti. Kar se tiče izraza »mladostna lahkomiselnost« v mojem prejšnjem članku z dne 17. avg.. naj mi »RADOSLAVA« oprosti; mislil sem pri tem specijalno samo glede zavarovanja. Tu navajam končno, kako se da to zavarovanje uvesti, kar se je v drugih državah že davno s pridom uveljavilo. Na primer: Pri mesečnem vplačilu Din 40 (I. stopnja), začenši od 20. leta daje od 60. leta dalje ali od dneva morda prej vstopivšl delanezmožnosti pravico do konca življenja trajajoče letne rente Oin 3840, pri mesečnem prispevku Din 50 (TI. stopnja). Din 4800 (III. stopnja), Din 60 pa 5760 Din itd. Če bi si pa hotel tako starostno letno rento zasigurati potom prihranjenega denarja, b« moral pri I. stop, imeti 76.800 Din, pri II 96.000, prj III. pa 115.200 Din prihranjenega, kar je pa pri današniin razmerah nemogoče. Zato je tudi potom takega starostnega zavrovanja najbolie odstranjena grozeča nevarnost obubožania. Tu ne velja trditev pisca o krivdi devalorizaciie denar* ja kot posledice vojne — sedal ko jo imamo že 11 let za seboj — kajti sicer bi tudi ne bile potrebne druge organizacije kakov odvetniška, trgovska, zdravniška zbornica, razni koncerni, trusti itd., in vendar s« smatra vsaka teh za potrebno v interesu svojih članov. Kako veliko bolj potrebno le pa starostno zavarovanje za tiste, ki s trdim delom za vsaVdanji kruh ravno najbolj krva« vo zaslužijo potrebni počitek do onega velikega počitka, pri katerem smo vsi enaki, bogatin in revež, krivični in pravični. Miroslav L. Bolne žene dosežejo z uporabo naravne »Franz Josefove grenčice« neovirano lah* ko iztrebljenje črevesa, kar često učinkuje izvanredno dobrodejno na obolele organe. Ustvaritelii klasičnih učnih knjig za ženske bolezni pišejo, da so ugodno učinkovanje »Franz Josef-ove vode< ugotovili z lastnimi preiskavanji. Dobi se v vseh lekarnah, drogerijah in spec. trgovina.!. In baš ko je napeljala Maugironova reko čez enaintrideseto pokolenje, je umrla. Monsienr Maugiron je bridlko plakal na njenem grobu, kljub temu pa ni pozabi pogajati se z duhovnikom, da bi rmi zn'žal pogrebne stroške. Monsieur Maugiron je bil ves obupan. Nafbolj ga je pa jezilo, da ni mogel doseči števila stopetdeset. Celo do sto se ni mogel dokopati po ženini smrti. Maugiror: ni mogel prenesti tako hudega udarca. Zato je sklenil umreti rn biti r>rvi gostilničar, ki rad umira. Zvezal je nekaj trakov, ki jih je rabita njegova žena, ko je brla še živa. Trakovi, ki so spadali med starejše generacije, niso mogli držati gostilničarja. Potrgaii so se takoj pri prvem poskusu. Maugiron se ni hotel drugič obesiti. Namesto tega je sklenil nadmati se ipHna, kar je b*) takrat moda v Parizu, in zato tudi rjovsod drugod. Srečno je zaspal ko se je pa drugo jutro prebudil mu je ostalo življenje in butara drv. Utopiti se je bik) še najcenejše m Mflttgjron nI razmnel, zakaj rrra ni pri- šlo na misel razmišljati o vodi, ki je imela še druge vrrme rn mu ni sružila samo kot primes vina. Se ina, ki mu je vrgla tako lepe denarce, naj b! postala zdaj njegov grob. Skočil je v njo in takoj je bil ves premočen. Ker je pa pa-dei k sreči na plitvo, je bil samo do pasti v vodi. Maugiron, ki še nikoli ni misflil na u topljenje, je menil, da se ni treba po-grezniti globifie. Zato je mirno čepel v vodi in čakal smrti. Kar ie začutil, da se ga dotika nekaj velikega in trdega. Pogledal je dobro in opazil nekak kotel, ki se je po-greznfl pred njhn v vodo. Kaj drugega bi mogel Maug ron misliti, kakor da je spust 1 ta koted v vodo sam bog, da potegne iz nje nesrečnega gostilničarja in ga posadi kraj njegove žene v naročje očaka Abrahama in med vina. ki so bHa Še manj ŠkodFnVa. Maugtron je dvignil eno nogo za drugo in stopil v kotel, ki ga je nevidna roka takoj potegnila te vode. — Kako prijetna je smrt v vodi! — je dejal rti vdihnil toliko svežega zraka, kolikor ga >e Šlo v pljuča. In kako imenitno bo, ko predem iz vode naravnost v nebesa! 25 5 Stran 6 *SEOVENSKI NAROD«, dne 7. septembra 1929. Stev. 30L Moda Papirnate obleke fz Newyorka poročajo o novem **meriškem izumu, ki bo povzročil pra* vo revolucijo v oblačenju, če se obnes se. Gre za papir, iz katerega se dajo delati moške obleke. Papir je trpežen in mehak kakor blago, ima pa še to prednost, da ne propušča vode. Izumil ga je ravnatelj industrijskega muzeja v Chicagu. Da se ustreže občinstvu, iz« delujejo papir v najfinejših odtenkih najrazličnejših barv. Ena največjih prednosti papirnate obleke bi bila nje* na neverjetno nizka cena. Moška pa* pirnata obleka bi veljala približno 110 dinarjev. Za ameriške razmere je ta cena smešno nizka, kazti navadna ob* leka stane v Ameriki najmanj deset* krat toliko, pri nas pa še več. Slaba stran papirnate obleke je pa ta. da ohrani prvotno obliko samo ka* kih 14 dni in da je mnogo manj trpež* na, nego obleka iz blaga. Papirnata obs lepa je kmalu ponošcna, poznajo se ji kolena in komolci in treba jo je več* krat polikati. Zanimivo pa je. da bi vsi krojači propadli, če bi se uveljavila pa= pirnata obleka. Odjemalec stopi v trgovino, kjer mu vrežejo iz papirnatega blaga dele obleke in jih zlepijo. Čez pol ure je obleka narejena. Tudi klH za lepljenje papirnate obleke je izumil omenjeni čikaški ravnatelj. Med vojno so sicer delali papirnate obleke, toda ameriški izum je baje neprimerno boljši. Gotove pa je, da noben gentleman ne bo nosil papirnate obleke. Vsega po malo Dame se zdaj pripravljajo na jesensko sezono in na zimske družabne prireditve. Nove kolekcije so lepe, originalne in skrbno sestavljene, toda vse je pri njih še premalo opredeljeno, da bi mogli točno povedati, kaj bo jeseni in pozimi v modi. Eno pa je že gotovo, da bodo dame potrebovale vitko linijo še bolj, nego v prejšnjih sezonah. Kriv je pas, ki se pomika navzgor in zahteva vitke boke in vitke noge. Samo poprsje so dovolili modni vladarji pomakniti dva centimetra višje, da ne ho iz-premenjena linija docela ravna. Život nove oblike sega brezpogojno do pasu in te z njim spojen, da bi se ne krčil in ne raztezal. Recimo, da je to lepše in logične tem bolj, ker so vsi novi životi in pasovi lepo okrašeni s čipkami. Velik luksus ie, da mora imeti elegantna darna več takih pasov, da so vedno čisti in sveži. Pojavilo se je tudi nekaj novih drobnarij. Za sport navdušene Parižanke nosijo na traku ali na verižici okrog vratu kovinasto deščico, okrašeno z irnitiranimi dragulji. Na deščici je gravirano ime in številka avtomobila dotične dame. Crna barva, ki je v modi že več let bo tudi letošnjo zimo zelo priljubljena* Čez poletje so kraljevali v letoviščih črni plašči s hermelinovimi ovratniki. Za mesto tak plašč ni, pač pa bodo pozimi v modi imitacije hermelima na Črnih popoldanskih oblekah. Elegantne dame bodo nosile kožuhovinaste kravate, šale ali pa koščke bele kožuho-vine, zavezane v pentljo s hermelino-vo glavico, pritrjeno na levi strani kot roža . Zelo pogosto se bo kombinirala bela s črno barvo. K veliki popoldanski toaleti se bo nosila tudi bela lisica, toda samo pod pogojem, če bodo beli okraski tudi na obleki in klobuku. Črno-belih klobukov pripravlja moda za pol-sezono zelo mnogo. Krasne so obleke in kostumi iz imprime žameta in ve-lurja. Bodočnost imajo plašči iz velbiodje dlake Le redko se dogodi, da moda ustvari res novo oblačilo in skoraj nemogoče je, da bi začeli splošno nositi kakršnokoli obleko ali plašč, ki bi se od dosedanjih razlikoval bolj Kakor po malenkostih. Še celo v barvah je moda zulo oprezna in počasna. Vendar bodo pa rovi plašči i z velblodove dlake znatno izpremenili modno sliko, čeprav niso popolnoma novovrstni. Že pred vojno smo jih poznali pod imenom niagnatskih plasčev in posamezne smo videli po-redkoma tudi po vojni. Zato nas bo njih splošen pojav iznenadil, ker jih bomo videli naenkrat povsod. Če bo moški hotel veljati za dobro oblečenega, bo moral imeti tak plašč, pa čeprav bo šlo na račun ulstra, ki mu je novi plašč v marsičem podoben. Seveda le po svoji uporabi, ne pa vedno po kroju. Ta je vsa 3 v ram ali bolj podoben raglanu kot dobremu ul-stru. Pri zelo težkem blagu se je seveda treba izogniti vtisu nerodnosti in se bomo že zato odločili za vrezane rokave, ki imajo brez dvoma pnkupnejšo silhueto. Samo za visoke, pravilne rasti ie primernejši vstavljen rokav zla- sti, če je sukno striženo na doigo. Bujnost sukna tudi odloča zadevo z gumbi, ki se zapenjajo v zanike. če je sukno predebelo *, 7. *';>". Drugače je pa sprednja stran teh plaščev brez posebnih razlik. Upravičene so samo dvojne vrste gumbov in ker je plašč v prvi vrsti rsamenjen za gorkoto. zato tudi gumbi segajo mzje kakor pri ul-strn. Zsl zapenjanje ovratnika je pa brezpogojno predpisan še poseben par Zujvaiov, na kar se je treba ozirati pri kroju rever i e v. Da se primeroma težki plašč telesa dobro oprijeirna, je zelo priljubljen pas okroginokrog života. Vendar pa ta ru ^ m »dra pravilo, ker ga večkrat nadome c 1 ^•agonec* h,l ~t a . m% večkrat bomo pa videli zlasti na popotovanju prosto viseč, popolnoma ohlapen pl^i. Naznanilo. Cenjenim odjemalcem in slavnemu občinstvu vljudno sporočam,, da sem poleg moje sedanje trgovine odprl »ZAJTR-KOVALNICO«. Točil bom pristna namizna in dezertna vina, likerje, brezalkoholne pijače in, na kar posebno opozarjam, vse vrste pristnega domačega žganja. Postregel bom z vedno svežim prigrizkom ter s špeca-liteto, na paro kuhano šunko ter z drugim svinjskim mesom. Se vljudno priporočam z odličnim spoštovanjem Josip Vitek«) delikatesa«, L-unljana Sv. Petra cesta štev 13 . ?0P0LDNEV^ iNVAlO OGLAS/ V a, ** o^v° * Slovenstt Marod * ***** u*** alt ogsa&K Vsaka beseda SO par. Plača se lahko tudi v znamkah. Za odgovor znamko I - Na vprašanja brez znamke ne i m odgovarjamo. - Najmanjši oglas Din 5-^-* - .... » >Vrag< kurjob oči. Edino zanesljivo sredstvo, ki odstrani trajno brez bolečin kurje oči, trdo kožo, bradavice itd. Garancija 1000 Die. Dobi se povsod. Cena 10 Din. 1677 Boljša kuharica &če sliužbo k boljšemu gospodu tk v šolsko dijaško kuhinjo. Naslov: Ana Veriš, Marijin trg 2, Liuoljana. 1875 Brinje Čolne izposojujem Ljubljanici- Dobe se za Tr- na novsko menico. 1763 Meblovanc sobo poleg univerze oddam boljšemu go-spodm. Naslov v upravi tega lista. 1885 Opremljeno sobo išče soliden eospod. Ponudbe pod >Snažna« na upravo »Slov. Naroda«. 1649 za žganjekuho, zdTavo, resetaaio, »udara na vagone. Vprašanja na: Ehrenireund, Sisak. 1878 Pritlično hišo zidano in z opeko krito, z vodovodom, električno razsvetljavo in lepim sadnim vrtom prodam. Pojas-oala daje Perter šparovec, StralrTtf nad Kranjem. Istotem na prodal mizarsko orodje. 1881 Delikatesno trgovino, zelenjave in sadja na brezkofltaeačnem prostoru, nasprotij kolodvoru ofamejne postaje Jesenice, po dogovoru oddam. Ponudbe na naslov: Franc Paair. Jesenice, Gorenjsko. 168° Išče se kuharica perfektna, samostojna, za večjo hišo. Natetop čirapreje. Ponudbe s spričeval in navedbo place na Hjaka grofa Kiroen-Beftaea, Na-Šeac, Srijem. , . .. < L Mikuš .3ubl3ana Mestni trs Trgovskega učenca s primerno šolsko izobrazbo, ki ima res veselje do tTgovme z mešanim blagom, sprejmem. Ponudbe z lastnoročnim prepisom zadnjega spričevala na :vr Lana«, tekstilna tovarna, dr. z o. z. v Ljubljani, otvori danes v novih modernizira nih prostorih bivše Hipotekarne banke v Šelenburgovi ulici lastno prodajalno 1 mednih m športnih pletenin trikotažnega perila, moških in ženskih nogavic itd. „Lana". Ljubljana □ □PPPP a veieseimu oosetite 1870 LJ on F.SIamšč Hrenovke in klobase fin narezek, sveie Divo i i La«tni »av«l*.- n na vetesejmu BAR FRANC L i ubijana. Mestni trg Stcv. 204. tSEOVEMSKT NARODc, dne 7. septembra 1929. Stran 1 FOTELJ I 1 A KANAPEJI patent otomane v najnovejših oblikah in najfinejši izdelavi dobite samo pri RUjDOJLF SEVER, Marijin trg Z mnm, aoler m mm ilvaini stro, ter Kolesa *u najboljša v materijalu. Lepe opreme, ugodn plačilm pogoji. Istotam švicarsk plenim stro „DUBI eo edino pn Josip Peteline, lubljam ob vodil, noleg Premer-ovos* »oomeniku t«*- mm prometni zavod za prenoči M LJUBLJANA prodaja po .iaiugodnejših cenah in samo na deoeio PDEMflfi Jomač r nozemsk za doma« * •^a^a^a^^r kurjavo 'n industriiskr svrbe KOVAŠKI PREMOG KOKS varnišk., plavžarski in plinski 8RIKETE Prometni zavod za oremos d. d. ' Littblldfli. Miklošičeva cesta štev 15/! i NAJBOLJŠE rt\m&wttiGL rarka$eveea >n sremskega sistema »zdeluie n -azpošilja ob iamstvu stana Hi"v. tvornica ta m b urar Stjepan Me Gilg Sisak 610 Kačićeva ulioa 174 (Hrvatska; Cenovnih cambuflc pošljem na tatuevc *asto i Odlikovan z dvema zlatima kolajnama. Najpopolnejši stoevver Šivalni stroji za šivilje, krojače in Čevljarje ter za vsak dom. Predeš si nabavit« stro], oglejte si to izrednost vri tvrdki LUD. BARAGA, Ljubljana Šelenburgova ulica 6/1. Brezplačen pouk. 15letna garsnetia Telefon št. 2980. 21-L 99 JAVA11 pšenična kava jo izvrstna, zelo redilna In okusna. ZaJitovahe Jo pri vseh trgovcih. RazpošiMatmo jo tudi po pošti v zavojih po 5 leg za 70 Din, če se denar naprej pošlje ali pa po povzetju za 75 Dio. Povzetje je 5 Din dražje. Poštaino plačamo mi. Vsakemu 5 kz zavoj« »Java« pšenične kave je kot darilo pride jaoa lefpa skodelica za kavo. Kdor pošlje 2 Din v znamkah, dob? vzorec 100 zraonov »Java« pšenične kave poštnine prosto. Sprejmemo za vsak večji kraj zastopnika. PRAZIOMA KATE „JAVA" K. D. BEOGRAD, Lomina ul, II o Čas le zlato! Pred nakupom po ocmmo « tfraidbe. na, KaHonta cut* 4. If M Za jesen in zimo! angleško in češko blago za obleke, suknje, plašče i. t. d. kupite PRI speč. trgovina - sukna AOVAK-M LJUBLJANA, Kongresni trg 15 najbolje in najceneje. Oglejte si veliko izbiro! Prepričajte se! ■ KAMNOSE i KA INDUSTRIJA ""^ U TANO'UENA LETA 1860 USTANOVLJENA ALOJZIJ VODNIK L UBLIANA poleg gl. kolodvora Novost! Marmornate svetilike la grobove so nepremakljive Cerkvena umetna dela: attarji, prižnice, obhajilne mize itd. Marmornate ploice la elektromonterje, stroiarje, trgovske pulte, mesnice, stopnišča in veže v vseh barvah. Nagrobni spomeniki. mavzoleji, rodbinske grobnice, kapele, marmornati kamini za salone in elegantna stanovanja. v a g a m gns m tfinrg r r ^1 n M HOTEL TIVOLI! Izvrstna kuhinja. Vedno gorka in mrz a jedila Izbrana štaiersk vina. Soi>e za tnjce vedno na razpolago. L J n w L j 1 ]r\ Se priporoča I N Vekoslav Bolničar - Ljubljana N Makulaturni papir kg a Din 4°~ orodaia uorave "Slov. Naroda" NaS srčno ljubljeni sin, brat in svak Herbert Brandt uradnik tvrdke Standard Oil Companv je v nedeljo 1. septembra za s vodo sitrastno ljubezen do planin žrtvoval svoje mlado življenje. Pogreb se vrS v nedeljo, dne 8. septembra ob pol 5. uri popoldne iz evangelijske cerkve. LJubljana, 6. septembra 1929. Herman Brandt, oče. — Fric Brandt, brat — Hermina Hausmann, sestra. — Anton Hausmann, svak. Dvokoies* oajbot&in svetovnih znamk t reUki ttbkl xelo poce- ai. NaJuoveJSi nodeti otročkih ro-i iKov oln Ringbahnstrassc 24. Abi. 615. 4657 84 Stran m tSCOVENSKl N A k O D«, dne ?. bepiem.bra 1929. Stev. JIH. ŠIVALNI STROJI izborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz lastne tovarne. — 15*letna garancija. — Vezenje se poučuje pri nakupu brezplačno. PISALNI STROJI »ADLER« - KOLESA iz prvih tovarn »Durkopp«, »Stvria*. — PLETILNI STROJI vedno v zalogi. — Po-ŽfeS-^fc.'samezm deli koles in šivalnih strojev. — ^taRSr*wei^ ■ Daje se tudi na obroke. — Ceniki franko in zastonj. IVAM JAX i SIN, LJUBLJANA, Gosposvetska 2 Naznanilo otvoritve. V hiši zobozdravnika go-spoda dr. med. Huigo Baumgarteoa v Trbovljah otvorim 15- septembra 1929 tr ■> eoiiiD z ženskimi & Ionski Fovru-d'ila se bom svoje ceriij. stranke najskrbnejše \a solidno po-streči. V zalog: bodo vedno najmodernejši damski, otro&ki in žalni klobuki. Prevzemam vse moderniziranje kakor tudi izgotovitev senfi-nikov za svetilke in blazine za divane po najnižji ceni. Mary Smolniker. Si ' v jfj moderni nagroGni spomenic M FRANJO KfJNOVAIt pokopališče sv. križ — ljubljana M RAZSTAVA: PAVILJON H 411-419 pp B. )M^Cff/op. tc*>i~n*ca met imradis paten- OC. (£>. SSCovi Sad Je o'jvor>&aa v Novem Sadu. m le jtvuoa piri&eta s delom. Tvornica >Omega-t deJa z najbolj do v rševami. patenccvanarui specialnimi rotacijskimi stroji za fabrikacHo blokov ter dobavlja sv o. «rn varečnikom naročila v oajdovrš« oe/£i irvedbi v vsaJtera jeziku hitreje in cene; e nego inozemske tirtne. Trgovci pod*pirite to domače podjetje, ki le osnovano z vei»k;i3> strokovnim znanjem in kapitalom! Vxorc; is poaialoe na zahtevo v vsakem jcZ-Au. KDOR OGLAŠUJE. TA NAoocninr« srednji pisalni stroj za potovanje in pisar* no, konstrukcija in materijal prvovrstna. Plačilne olajšave. jCc*ef- (R*xr*M$**m JKpBsMfcmcM, 5e/et»fcurJora ulica «ie». 45 Telefon stev. 2980 S& Zanesljiv pomocek za nego las '.I r^p^s'^P-") ^ rabo na novo i2najdene francoske pomade »MISEL« se ustavi Izpadanje \\\ mfflSB- It,' in sivinje las. povrnejo se izgubljeni lasje, odstranijo sc vs: pojavi, ki zarad: *vxjj^j/^" n;i:h lasje izpadajo ta sive. Uspeh le zanesljiv pri 60 do 160 gramih, kakor so *<"*JT--'* so> že komu dalj časa siveli al: IzpadaS lasje. Cene z dostavittvijo vsakemu oaročniko na dom: 60 er 115 Din, 80 gr. 150 Din, 100 er 185 Dan. 160 gr 290 Din. Vsakemu aaročtlu priložimo garancijo za popom aspeb za ta lek. Za stučal. da bi ne bik> j>peha. vrn-mo dreear :n poravnamo vse stroške. V mz-mstvo r>o£illa do povzetju Depo za Jugoslavijo pomada • MISEL«. Pcojjrad Vasina S. — V Beogradu prodaja lekarna Delini. Knez Mihailova l Kuhinjska posoda, emajlirana in aluminijasta Porcelan Stekienfna Vse gospodinjske in gospodarske potrebščine Okovje za vse gospodarske jn industrijske panoge Pločevina Vsa i:elexnina Nosijke Cement O CQ tU O < O 2: O Q < Zelenje in prvovrstne češke ploščice za štedilnike in kopalnica Kompletne kopalnice in stranišča S a u c e n e g e pri H.IC9 Ljubljana Dunajska cesta 11 poleg „Figovca** Oglejte si razstavo na vel esej mu, paviljon ,JF \\ALINOV matični sok, konserviran. HALINOV matični sok. pasteriziran, MALINOVA mezga (Fruchtmark) MALINOVEC z raf. sladkorjem MALINO V A aroma v vseh končent ra cijah. MEZGE (marmelade) MALINO V A marmelada (JAM), MARELČNA marmelada svetla (Aprikosen) NEKTAR marmelada iz jabolk in malin JABOLČNA MARMELADA svetla CEŠPLJEVA MARMELADA (Slive) BRUSNICE SOKI: oranžni (orangeada) limonov (citronada) kopinka bezgov sadni grogj (Pumsche) različni ESENCI, dišave za slaščice in kiiteijo. Srečko Potnik in drug, Izubijana, Metelkova ulica št. 13 Grazer Waggon- und Maschinen Fabriks Act-engeseilschaft vorm. JO H. WE1TZE R 2» VI MOTORJI 5 KOMPRESORJEM 0LI BREZ NJEGA. 00 30—2000 HP izvrstni stroji - Najboljše reference Brezplačna poasnila in ponudbe dajo naša zastopstva: 8EOG&AD, Knez Mihajlova 49 Ing. O Meinhard ZAGR£B Gajeva ulica štev. 32 wSNOP" Hrvatskn Gospodarska Prometna Zadruga ^ i e ifen priredi o«! 1« tlo SO. septembra veletrgovina z manufakturo *!• Cirolieliiik Ljubljana. Mestni trg 22 I 1 Za $>to|o deco si nabaTite Tse po-trebno obiaeilo za jesen po sledečih eenali: Za dečke! Sukno za obleke . od Din 55*— dalje „ .površniKe, 9 70'— , JBIago za srafee F.anela.....od Din H — meter Cetir......, . n-— 9 Oksford....., . 13— , Belo blago Sifon II......od Din 790 meter Tkanina IL . . . , 9 9*50 M Sifon I......, ,12— , Tkanina I..... . _ 14-— . Za deklice! Blago voln.za obleke od Din 28*— met Pralni žamet , > 35*— B Blago za plašče t , » 65*— , Barhenti Velour......od Din 9-— met Šnirl.......• , 12-—- . Cvirnati....... . 14*— a Clot za predpasnike 120 cm......od Din 18*50 met, 130 cm.....• 9 a 24 — 1^0 cm...... 29— i Ostanki pol eene! Kreditni zavod za trgovino in industrijo i LJUBLJANA. Prešernova ulica štev. 50 (\ lastnem poslopju) Ohrestovanja vlog, uakUp lu prodaja r»aao-vrstnib vrednostnih papirjev, devU in val.u borzna naročila, predujmi in krediti »saL. »r»te. eskompi in iokajo menic ter aaka lila t . tu in inozemstvo tale - depo*it> itd. itd. itd. Bnojavke: Kredit. Ljubljana — Telefon it. 2040. 2457. 2548 interurban 2706 HK _ 37-L Ureiula: Josip Zupeaćtt. — Za »Narodno tislcarao«: Fran Jeserte*. — Za upraro la lnseratul del lista: Oton Christol. - Vsi v Llubljanl 1758 2363