Ptuj, torek, |f- 9. oktobra 2007
letnik LX • št. 79 odgovorni urednik: _ Jože Šmigoc j? cena: 0,63 EUR
Natisnjenih: -o 12.000 izvodov š^- ISSN 7704-01993
V
Štajerski
<3\
Posebej opremljeni za Slovenijo
ste lahko na več načinov. Modeli Si s prihrankom do 2.400 EUR
4F 1:
Modeli Si
Domini» d.o.o., Zadniini trg 8, 2251 Ptuj
02/788 11 62, 788 11 64, 788 11 65
00 km. Emisije Co2: 135 - 194g/km. Število vozi je ome
Sport Nogomet • Celjani
do točk z enostavno ter
igro
Stran 13
Rokomet •
Rokometašice Ptuja uspešnejše od Celjank
Stran 14
Judo • Lea Murko peta na mladinskem EP
Stran 15
Ugodnosti za naročnike Štajerskega tednika
slovenski festival
domače zabavne glasbe
Ptu| 2007
Izrezite kupon skupaj s svojim naslovom, ga prilepite na dopisnico in pošljite na naslov: Radio-Tednik Ptuj, d.o.o., Raičeva ulico 4, Ptuj ali pa izrezano prinesite na sedež podjetja in prejeli boste festivalski CD 38. slovenskega festivala domače zabavne glasbe Ptuj 2007. Vsak naroinik lahko prejme le en CD. Število CD-jev je omejeno.
Foto: Črtomir Goznik
Ï
Po naših občinah Dornava • Kdo ima
najvišjo plačo med župani
Stran 5 Po naših občinah Ormož • Začeli bodo vračati denar za telefonijo
Stran 5
Po naših občinah	Po mestni občini	Po mestni občini
Podravje • kritično	Ptuj • V znamenju	Ptuj • Začetek
o poplavah, požaru in	pustne prestolnice	gradnje na stadionu
še čem	Stran 6	v letu 2008
Stran 3 Priloga
Stran 32
täHlm
Stran 15-18

Slovenija • ZOFVI razburja in bo še razburjal
Dva pogleda na financiranje zasebnega šolstva
Razprava o polnem financiranju zasebnih osnovnih in srednjih šol, ki ga predvideva vladni predlog novele zakona o financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI), je razdelila tako učitelje kot dijake. Srž debate tiči v delu novele, po kateri bi se zasebni zavodi, ustanovljeni po letu 1996 in ki se zdaj financirajo 85-odstotno, financirali stoodstotno. Sindikati temu nasprotujejo in opozarjajo na potencialno oslabitev javnega šolstva v prihodnosti. V debato se je vključilo več dijaških organizacij.
Ministrstvo za šolstvo in šport (MŠŠ) se zavzema za spremembo financiranja, saj bi po njihovem prepričanju le-to omogočilo svobodno izbiro šolanja otrok tudi družinam z nižjimi dohodki. Enakovredno financiranje bi namreč omogočilo odpravo šolnin.
V Sindikatu vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (SVIZ) so skupaj s še 12 organizacijami že 5. julija objavili pismo poslancem, naj ne podprejo novele ZOFVI, med drugim je bilo že tedaj sporno financiranje zasebnikov. Bolj vroče je postalo po parlamentarnih počitnicah. Že 7. septembra je SVIZ začel zbirati podpise Za kakovostno javno šolstvo. Drugo branje novele ZOFVI na parlamentarnem odboru za kulturo, šolstvo in šport, ki je potekalo 13. septembra, pa je ponudilo nepričakovana zapleta. Po obstrukciji opozicijskih poslancev je v nadaljevanju seje 14. sep-
tembra glavni tajnik SVIZ Branimir Štrukelj zagovarjal amandmaje opozicije, zaradi česar mu je minister Zver očital, da zavestno zastopa le en politični pol.
Glavna bojazen SVIZ je ta, da bo povečanje financiranja zasebnih zavodov odprlo vrata razslojevanju in posledično poslabšalo položaj javnega šolstva. "Prepričani smo, da je izobraževanje javno dobro in da je zanj odgovorna država," je Štrukelj pojasnil v intervjuju za Primorske novice z dne 5. oktobra. Nov način financiranja naj bi tako spodbudil odpiranje številnih novih zasebnih ustanov, ki bi nato bremenile proračun. V SVIZ so sicer do 3. oktobra prejeli več kot 27.000 podpisov, je za STA povedal Štrukelj. Ob tem pa niso všteti "podpisi, ki jih pod poziv poslancem, naj ne potrdijo predlaganih sprememb, zbira 15 preostalih družbeno-ci-vilnih organizacij".
Bojazni sindikata zavrača-
Foto: Črtomir Goznik
jo podpisniki pobude za pravično in kakovostno šolstvo. Ivo Kerže, predstavnik uslužbencev gimnazije Antona Martina Slomška (GAMS) iz Maribora in član iniciativnega odbora, ki je pripravil izjavo za pravično in kakovostno šolstvo, razlaga, da je realnost drugačna. Odpiranje zasebnih katoliških zavodov ni načrtovano niti ga realno ni moč pričakovati.
Na zbiranje podpisov so se
odzvali tudi v vladnih strankah SDS in NSi. Strokovni svet SDS je v izjavi 2. oktobra podprl pobudo za kakovostno šolstvo ter ugotavljal, da "je slovensko šolstvo postalo prizorišče ideološkega spopada" in da je bil postopek oblikovanja novele ZOFVI "dolg, odprt, demokratičen in pregleden". Poslanka NSi Marjetka Uhan pa je prepričana, da bo z zakonskimi spremembami "omogoče-
no vsem otrokom, ne glede na njihov socialni status, da bodo imeli enake možnosti".
Tudi Dijaška organizacija Slovenije (DOS) je aktivno sodelovala pri zbiranju podpisov podpore pobudi za kakovostno javno šolstvo in zaenkrat zbrala 9500 podpisov. Ob tem so krožili očitki, po katerih naj bi v DOS podpise zbirali med poukom, za njihovo zbiranje pa naj bi angažirali same učitelje. Predsednik DOS Rok Hodej je za STA zavrnil, da bi vodstvo DOS dalo tovrstna navodila. Prav tako v vodstvu DOS ne vedo nič o primerih takšnega ravnanja, vsaj ne na šolah, ki jih sami obiskujejo.
Blaž Kosi, predsednik dijaške skupnosti GAMS se je vključil v javno razpravo in DOS očital nedemokratičnost, saj pri oblikovanju svojega stališča dijaška organizacija "ni vključila predstavnikov tistih svojih članic, ki se jih predlogu sprememb zakona nasprotna stališča naj-
bolj tičejo". Poleg tega Kosi opozarja na dejstvo, da bi dodatno 15- odstotno financiranje treh zasebnih srednjih šol, ki bi jim zakon finančno pomagal, spričo obstoja 246 srednjih šol z javnim programom predstavljajo komaj 0,18 odstotni delež celotnega financiranja.
Hodej je na očitke o nedemokratičnosti odgovoril, da se je DOS že 20.septembra odzval na Kosijevo pismo in v njem zavrnil očitke. Stališča, ki jih je sprejel Parlament DOS na seji 21. septembra, so bila popolnoma legitimna, saj so bila plod razprave vseh članic, na katero so povabili tudi dijake zasebnih šol. Kosi se seje ni udeležil, kar njegovemu pisanju jemlje verodostojnost. Sicer je za nekatere učitelje sporno že samo dejstvo, da vodstva šol niso bila obveščena o zbiranju podpisov, poleg tega pa naj številni dijaki v resnici ne bi niti vedeli, kaj podpisujejo.
STA. (pripravlja: SM)
Uvodnik
Kaj za vraga = WTF
Ob nemogoče razmere, ki vladajo pri uporabi našega maternega jezika v Sloveniji, sem se že velikokrat spotaknil. Kot še marsikdo drugi, ki mu ni vseeno, kaj se s slovenščino v naši državi dogaja. Pa nisem neki jezikovni čistun; nasprotno - štejem sem med tiste, ki so precej strpni do najrazličnejših novotarij, ki se pojavljajo v sodobnem življenju. Dokler so te v pogovorni, vsakdanji rabi in nam jih ne pričenjajo vsiljevati iz osrednje Slovenije kot nekaj povsem običajnega.
Največji grešnik je, kar se kvarjenja jezika tiče, televizija, saj nas nenehno posiljuje z najrazličnejšimi spakedran-ščinami, ki s slovenščino nimajo nobene zveze. Pa če bi se takšni spodrsljaji zgodili v kakšni govorni oddaji, ki poteka v živo, bi še razumel. In jih mimogrede pozabil. A ne. Naj-grozljivejše je, da se vsakodnevno pojavljajo v tistem delu sporeda, ki je namenjen temu, da si ga človek zapomni: v reklamah. Ki se nam potem vsiljujejo iz dneva v dan; kaj iz dneva v dan - iz ure v uro! Je avtomobil, kije ".simply clever", res kaj boljši, kot bi bil, če bi bil po slovensko "enostavno pameten"? "I'm going. Kmalu!" smo poslušali več kot en mesec, sedaj pa je "I'm going" že tu. Neka umetna vonjava. Višek pa je v zadnjem času poneumljajoče reklamno sporočilo, katerega del lahko najdete že v naslovu, sestavljeno pa je iz novodobnih medmrežnih, seveda angleških kratic, ki pa jih po prepričanju oglaševalcev tako ali tako more (in mora) vsakdo razumeti: SRY, X, WTF, ROFL, GR8, LOL, 4YEO, POS... Če vam kljub temu, da ste se učili angleščino, ni nič jasno, potem pač niste "in" (znotraj), ampak povsem "out" (zunaj). To pa je nekaj najhujšega, kar se vam lahko zgodi. Vsaj po prepričanju tistih, ki odmerjajo denar za reklame.
Da pa ne bo samo televizija prikazana kot grešnica, še utrinek s pisnega sporočila, najdenega na nekem plakatu za kavo - ne za navadno kavo, pač pa za "coffee on the go". Komaj čakam, da jo vidim še na televiziji.
Jože Šmigoc
P. s. Za večjo razgledanost dodajam nekaj še prevodov: sry
-	oprosti; x - poljubček; wtf - kaj za vraga (no, tu sem bil malce manj prostaški od Angležev!), rofl - valjam se po tleh od smeha; gr8 - veličastno; lol - (spet) se valjam od smeha; 4yeo
-	samo za tvoje oči;pos - starši za teboj... Sedaj pa hitro še enkrat poglejmo reklamo, da si jo bomo zagotovo zapomnili!
Slovenski (ne)politični zemljevid • Tarče in tarčice
Združenje Zares je postalo stranka
Foto: internet
Združenje Zares se je na sobotni ustanovni konvenciji na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani preoblikovalo v politično stranko. Na konvenciji so članice in člani potrdili statut stranke, sprejeli ustanovno programsko izjavo ter izvolili vodstvo. Kandidata za predsednika sta bila nekdanji generalni sekretar LDS Gregor Golobič in predsednik Društva brezposelnih in socialno ogroženih Slovenije Ivan Cencelj. Kot so zapisali v osnutku programske izjave, novo stranko ustanavljajo zato, ker čutijo, da želijo in zmorejo več, kot je bilo narejenega do danes. "Naše vrednote, na katerih temelji naše politično delovanje, izhajajo iz osnovnega liberalnega in svobodomiselnega okvira, kakor se je razvil v evropski politični tradiciji: svoboda, enakost, bratstvo. Toda hkrati, ko se umeščamo v okvir progresivne in demokratične politične tradicije, tudi menimo, da je ta okvir danes premalo, da bi lahko oblikovali ustrezen politič-
ni program. Vrsta vprašanj, ki so že ali pa prihajajo na dnevni red javnega razpravljanja in politike, se v tej ali kakršni koli drugi politični tradiciji niso pojavila kot relevantna družbena vprašanja," je zapisano v izjavi. (sta)
Na računu Karitas za prizadete v poplavah že 1,35 milijona evrov
ternet
Na računu Slovenske Karitas so za pomoč prizadetim v poplavah do petka do 13. ure skupno zbrali že 1,35 milijona evrov, je za STA povedal generalni tajnik Slovenske Karitas Alojzij Štefan. Kot je povedal na današnji novinarski konferenci, so preko župnijskih in škofijskih Karitas že razdelili 500.000 evrov pomoči, namenjene 1010 gospodinjstvom. Od omenjenih 500.000 evrov pomoči je približno 50 odstotkov razdeljenih na območju Škofijske Karitas Ljubljana, 35 odstotkov na celjskem območju, preostali delež pa na območjih Maribora in Kopra, je za STA pojasnil Štefan. (sta)
Še ena razsodba
proti Sloveniji zaradi sodnih zaostankov
Foto: internet
Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu je v četrtek razsodilo v primeru Tratar proti Sloveniji zaradi sodnih zaostankov in tožniku priznalo 2200 evrov odškodnine in 500 evrov sodnih stroškov, so danes sporočili iz sodišča.
Sodišče je ugotovilo, da je Slovenija s predolgimi sodnimi postopki kršila 6. člen Evropske konvencije o zaščiti človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ki sicer govori o pravici do poštenega sojenja v razumnem roku. Slovenija je kršila tudi 13. člen, ki določa pravico do učinkovitega pravnega varstva pred domačimi sodišči. Slovenija mora denarno odškodnino plačati v treh mesecih po pravnomočnosti razsodbe.
Evropsko sodišče za človekove pravice je prvič razsodilo proti Sloveniji zaradi sodnih zaostankov oktobra 2005. Sodišče je v primeru Lukenda razsodilo, da mora
Slovenija zaradi sodnih zaostankov tožniku izplačati odškodnino v višini 3200 evrov in 965 evrov za sodne stroške. Takrat je tudi zapisalo, da zaradi nenehnega kopičenja nerešenih primerov na slovenskih sodiščih meni, da so predolgi sodni postopki v Sloveniji velika težava. Slovenija je zatem oblikovala t.i. projekt Lukenda, katerega cilj je odprava sodnih zaostankov do konca leta 2010. (sta)
Mobitel poziva k ekološki odstranitvi odsluženih mobilnikov
Največji slovenski mobilni operater poziva uporabnike k okolju prijazni odstranitvi odsluženih mobilnih aparatov in baterij, saj ti vsebujejo vrsto okolju škodljivih sestavin. V Mobitelu so sicer že pred več kot sedmimi leti poskrbeli za okolju prijazno odstranitev, tako da je bilo doslej ekološko odstranjenih že več deset tisoč rabljenih mobilnih telefonov in baterij. Zbirna mesta za rabljene mobilnike in baterije so v vseh Mobitelovih centrih, so sporočili iz družbe.
Poleg tega bo v prihodnjih mesecih potekala tudi posebna akcija zbiranja rabljenih izdelkov. Vsi obiskovalci Mobitelovih centrov, ki bodo do konca leta 2007 oddali svoj odsluženi mobilnik in tako prispevali k čistejšemu okolju, bodo prejeli majhno pozornost. (sta)
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptujleta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Nevenka Anžel. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,63 EUR (za naročnike 0,50 EUR), v petek 1,17 EUR. Celoletna naročnina: 85,34 EUR, za tujino (samo v petek) 112,84 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Podravje • Sestal se je regijski štab civilne zaščite
Kritično o poplavah, o požaru v kidričevski gramoznici in še čem
Regijski štab civilne zaščite za Podravje, sestal se je v sredo, 3. oktobra, se je tokrat lotil regijskega načrta zaščite in reševanja ob uporabi orožij ali sredstev za množično uničevanje v teroristične namene, med drugim pa opozoril tudi na neusklajen pretok informiranja in obveščanja ob nedavnih poplavah v Dravinjski dolini ter na podobne težave v Železnikih.
Foto: M. Ozmec
Če bi bili v občini Majšperk pravočasno obveščeni o nenadnem visokem valu vode, bi lahko pred poplavami pravočasno rešili vsaj nepremičnine.
Regijski načrt zaščite in reševanja ob uporabi orožij ali sredstev za množično uničevanje v teroristične namene oziroma v terorističnem napadu s klasičnimi sredstvi je po mnenju Dragana Murka, strokovnega sodelavca v ptujski izpostavi Uprave za zaščito in reševanje, nujno potreben, saj taka dejanja na našem območju niso povsem izključena, verjetnost zanje pa je zelo majhna. Kljub temu se moramo zavedati dejstva, da postajajo teroristične organizacije vse bolj nepredvidljive, teroristi, ki so v svojih dejanjih vse bolj drzni in kruti, pa so za dosego svojih ciljev pripravljeni žrtvovati tudi svoja življenja. Poleg tega pa se s skorajšnjim predsedovanjem Slovenije Evropski uniji možnosti za teroristična dejanja samo še povečujejo, zato ne smemo ostati križem rok in se na to dejstvo pripraviti, tudi z načrti zaščite in reševanja v primeru teroristične dejavnosti. Ta je za območje Podravja sestavljen iz 11. poglavij, v njem pa so podrobneje opredeljeni obsegi načrtovanja ter koncept zaščite in reševanja v primeru uporabe orožij ali sredstev teroristov, potrebne sile in sredstva ter vloga opazovanja, obveščanja in alarmiranja v takih primerih, vse o aktiviranju sil in sredstev, upravljanju in vodenju, o ukrepih in nalogah zaščite, reševanja in pomoči ter o potrebni osebni in vzajemni zaščiti.
Letos največ škode povzročila suša
Ko so se lotili informacije o naravnih in drugih nesrečah, ki so se pripetile do oktobra letošnjega leta na območju Uprave za zaščito in reševanje Ptuj, so ugotovili, da smo na našem območju letos doživeli že skoraj vse oblike naravnih katastrof, saj so nas doleteli orkanski veter, plazovi, toče, viharji, suše in poplave. Začelo se je že 18. januarja, ko je orkanski veter v Juršincih razkril hišo, 25. marca je plaz na območju Majšperka ogrozil mehanizacijo in kmetijske kulture, 6. maja je toča prizadela območje okrog Tomaža pri Ormožu, Juršincev, in Sv. Andraža, 10. junija je neurje s točo prizadelo območje občine Videm, 7. julija je zajel Destrnik močan naliv, v juliju in avgustu je bilo od poletne suše prizadetih 18 občin, 20. avgusta je neurje s točo prizadelo občino Zavrč, 28. avgusta območje okrog Maj-šperka in Žetal, 11. septembra pa območje občin Podlehnik,
Kidričevo, Ptuj in Zavrč. Nato so 18. in 19. septembra nenadne poplave zajele območje Dravinjske doline, najhuje pa je bilo na območju občin Majšperk in Videm, delno pa tudi na območju občin Pod-lehnik, Zavrč in Kidričevo, 29. septembra pa je poplavljena Dravinja uničevala kmetijske pridelke na območju občine Majšperk.
Po podatkih regijske komisije za oceno škode je bilo do oktobra sprejetih 1760 vlog za oceno škode, do konca leta jih pričakujejo še okoli 400. Največ vlog, 355, so prejeli iz občine Kidričevo, iz občine Markovci jih je bilo 241, iz ormoške občine 191, najmanj - le 15 vlog - pa so prejeli iz občine Destrnik. Največ škode na kmetijskih pridelkih je letos povzročila suša, ki je julija in avgusta huje poškodovala ali uničila 24 kmetijskih kultur, ponekod celo do 60 % pridelka. Novost pa je v tem, da morajo biti v letošnjem letu vse kmetijske kulture zavarovane proti toči.
Ob poplavah v Dravinjski dolini neusklajeni
Tudi analiza akcije reševanja in odpravljanja posledic po nedavnih septembrskih poplavah v Dravinjski dolini je pokazala, da službe, ki so
odgovorne za obveščanje in alarmiranje, niso opravile svoje vloge, kot bi bilo potrebno. Kot je povedal Drago Murko, sicer tudi poveljnik civilne zaščite v občini Majšperk, so ob analizi dogodkov ugotovili, da v sosednji občini Poljčane, ko jih je v noči na 19. september zaradi nenadnih izjemnih padavin okoli polnoči doletelo nenadno in izjemno hitro naraščanje gladine Dravinje, o tem niso obvestili nikogar niz-vodno. Če bi denimo v občini Majšperk pravočasno izvedeli, da gre za izjemen val hitro naraščajoče gladine vode, bi lahko v 24 hišah, ki so v maj-šperški občini skoraj vsako leto ogrožene od poplav, rešili na varno vsaj nekaj premičnin, pohištva in že shranjenih pridelkov. Tako pa so lahko skupaj z ogorčenimi domačini nekaj časa le nemočno opazovali, kaj počno podivjane vode. Tudi cestne službe niso bile učinkovite, saj so v občini Majšperk morali kar sami poskrbeti za zapore in ustrezno prometno označbo vseh štirih poplavljenih regionalnih odsekov cest.
Korito Dravinje zanemarjeno in nevzdrževano
Poveljnik regijskega štaba CZ za Podravje Drago Klobučar, sicer tudi direktor
VGP Drava Ptuj, pa je ob tem ponovno opozoril na dejstvo, da je celotno korito reke Dra-vinje kljub dejstvu, da gre za stalno ogroženost od poplav, še vedno nevzdrževano, zanemarjeno in mnogokje tudi zasuto z raznoraznimi nanosi, zato je bilo ob hitrem naraščanju pretoka toliko huje. Če se situacija ne bo izboljšala, torej če korita ne bodo očistili in uredili, je lahko ob naslednjem poplavljanju Dravinje situacija samo še mnogo slabša. V razpravi smo med drugim slišali, da se o zaščiti poplavljenega območja v Dravinjski dolini pogovarjajo že vrsto let, izdelanih je bilo že tudi več načrtov sanacije in zaščite, tudi s postavitvijo obrambnih nasipov, s čimer bi lahko ponovno funkcionalno usposobili več sto hektarov do sedaj skoraj vsako leto poplavljenih kmetijskih zemljišč. A dokler bodo kmetje dobivali tako visoke subvencije za poljščine, po mnenju stroke ne bo pravega interesa za sanacijo oziroma ponovno usposobitev kmetijskih zemljišč. Sicer pa se bomo morali tudi na področju zaščite pred naravnimi nesrečami in vračila škod obnašati evropskim razmeram primerno, saj v Evropi kmetje niso deležni državnih pomoči, kot so za sedaj tega deležni kmetje pri nas. V bodoče bodo tudi naši kmetje morali poskrbeti sami zase in za svoje pridelke, odločiti se bodo morali, ali bodo svoje pridelke ustrezno zaščitili ali ustrezno zavarovali ali pa določene kulture, ki so denimo manj odporne na sušo, na našem območju sploh ne bodo več pridelovali. Gre za zakon ekonomike, ki bo slej ali prej moral obveljati tudi pri nas.
So v kidričevski gramoznici gorele le gume?
Zaskrbljeni so bili tudi, ko so analizirali nedavni velik požar večje količine odpadlih gum v gramoznici pri Kidričevem, saj so po besedah Janeza Liponika, sicer regijskega poveljnika gasilskih enot v Po-dravju, gasilci in inšpektorji še vedno v negotovosti, ali so v tem primeru res gorele le gume. Dim, ki se je vil visoko v nebo, naj bi bil namreč sivo-rumene barve, pa tudi njegov vonj naj bi bil po izjavah gasilcev nekoliko čuden, vsekakor pa drugačen kot v primerih, ko gori le guma. Zato utemeljeno sumijo, da je med gumami morda gorelo tudi kakšno odpadno olje ali podobni gorljivi in okolju nevarni odpadki. Morda so si prav zaradi tega kmalu po požaru prizorišče podrobneje ogledali tudi policisti in kriminalisti. Med drugim smo slišali, da je bil v tem požaru ogrožen tudi visoko napetopstni 110 Kv daljnovod, saj so gasilci šele, ko se je dim malo polegel, opazili, da se nad njimi vijejo žice daljnovoda. Ker so ob požaru nastajale visoke temperature, konstrukcija daljnovod-nih stebrov pa je iz aluminija, je obstajala realna možnost, da bi lahko prišlo do porušitve stebrov. Poleg tega je obstajala tudi resna nevarnost eksplozije 600-l rezervoarja z gorivom v enem od delovnih strojev, ki je bil na pogorišču, zato je bilo delo 115 okoliških gasilcev, ki so na požarišču sodelovali s 23 gasilskimi vozili, vsekakor zelo nevarno Navsezadnje se pri gorenju gum sproščajo zelo nevarni
in rakotvorni plini. Potem ko so glavnino požara pogasili, so tleče gume zasuli z gramozom in požarišče tako sanirali, po besedah gasilskih strokovnjakov pa ostaja še vedno potencialna nevarnost, da kdo te gume (ponovno) namerno vžge, saj območje gramoznice bojda ni ustrezno zavarovano. Tudi ko so ocenjevali dogodke in akcije ob nedavni katastrofi v Železnikih, kjer je pri sanaciji stanja sodelovalo tudi 60 gasilcev s 13 vozili z območja Ptuja in okolice, so opozorili na vrsto pomanjkljivosti in napak. Ko so gasilci s širšega ptujskega območja prispeli v Železnike, ni bilo samokolnic, primanjkovalo je delovnega orodja, pri črpanju vode iz poplavljenih kleti je delo potopnih črpalk oteževal gost mulj. Poleg tega je celotna akcija odpravljanja posledic poplav delovala premalo organizirano, poti informacij, napotkov in delovnih navodil so bile pomešane in neenotne, skratka, nekaj časa je vladal pravi kaos in vsesplošno pomanjkanje, v 10 km oddaljeni Škofji Loki, v kateri je bilo na voljo vsega, kar je primanjkovalo gasilcem, pa je življenje teklo, kot da se ni nič zgodilo.
Kritični so bili tudi ob ugotovitvi, da so na nedavnem regijskem tekmovanju enot prve pomoči CZ, ki je potekalo na Hajdini, sodelovale le tri ekipe, in še to dve iz Ptuja, ena pa iz Markovcev. To pomeni, da se odgovorni v občinah in na terenu enostavno ne zavedajo, kako pomembna je vloga usposobljenih pripadnikov enot prve pomoči v primeru dejanske in množične naravne ali druge nesreče.
M. Ozmec
Foto: M. Ozmec
Na nekoordinirano obveščanje ob poplavah v Dravinjski dolini je člane regijskega štaba CZ opozoril Drago Murko (levo).
Foto: M. Ozmec
Gasilci in inšpektorji se sprašujejo, ali so v gramoznici pri Kidričevem zares gorele samo gume.
Iz Perutnine Ptuj • Dr. Roman Glaser ostaja direktor in predsednik uprave
Za razvoj in umirjeno rast sistema
Dr. Roman Glaser je bil pred kratkim časom ponovno imenovan za predsednika uprave in generalnega direktorja Perutnine Ptuj; tokrat nastopa svoj četrti mandat v tej funkciji. „Perutnina Ptuj kot osrednji prehranski poslovni sistem v Sloveniji je v takšnem razvojnem zagonu in ima pred seboj še toliko poslovnih izzivov, da seveda pomeni tudi svojevrstni menedžerski izziv, tako zame osebno kot za vse člane uprave, celotnega menedžmenta in verjamem tudi slehernega sodelavca. Zaradi tega novi mandat začenjamo z mnogimi poslovnimi izzivi, od katerih so nekateri že v realizaciji, nekateri pa čakajo na ustrezne okoliščine in kombinacije dogodkov, da jih bomo lahko začeli uresničevati," je ob svojem ponovnem imenovanju za prvega moža PP najprej povedal Roman Glaser.
Foto: SM
Dr. Roman Glaser še pet let ostaja na mestu generalnega direktorja in predsednika uprave PP: „Procesi globalne ekonomije v živilski branži pritiskajo evropske pripravljavce hrane k odločitvi: ali širitev ali stagnacija in s tem propad. Perutnina Ptuj bo zagotovo ubrala razvojno pot, vendar pa smo se tudi v dosedanjem poslovnem udejstvovanju naučili, da je treba strateške poslovne poteze najprej uresničiti in jih šele nato razložiti."
Na naše vprašanje o konkretnejših srednjeročnih ciljih in vizijah, ki jih želijo doseči, pa je odgovoril tako: „Predvsem je ob nastopu novega mandata pomembno, da bomo lahko v skoraj nespremenjeni sestavi nadaljevali z uresničevanjem razvojne strategije Perutnine Ptuj in cele skupine Perutnina Ptuj - to je, da Perutnina Ptuj postane najpomembnejša mesnopre-delovalna skupina v širši regiji jugovzhodne Evrope. Ta cilj uresničujemo na realnih osnovah, saj je že Perutnina Ptuj danes v zgornji polovici lestvice največjih slovenskih podjetij, najpomembnejše mesnopredelovalno podjetje in drugo največje živilskopre-delovalno podjetje. Tako pomemben igralec v svoji panogi pa ima samo dve možnosti uveljavljanja svoje strategije: ali rast ali pa stagnacijo in s tem nazadovanje. V Perutnini Ptuj pa nas zanima samo prvo, pri tem pa iščemo optimalna razmerja med organsko rastjo in akvizicijami. S tem načinom rasti smo v zadnjih nekaj letih že podvojili obseg poslovanja Perutnine Ptuj, tako v vrednostnem, finančnem smislu, kot glede na količinske parametre."
Nadaljujejo po poti razvoja in širitve
Nastop novega mandata, kot pojasnjuje Roman Glaser, ne pomeni posebne prelomnice v naložbeni politiki podjetja in skupine: „Že dolgo pred vstopom Slovenije v EU smo se v Perutnini Ptuj zelo intenzivno pripravljali na internacionalizacijo našega poslovanja. Pri tem nikoli nismo imeli v mislih zgolj internacionalizacije trženja, čeprav izvažamo že v več kot 20 različnih državi, ampak vedno tudi internacionalizacijo proizvodnje. Zelo dobro smo se zavedali, kako drastične razlike bodo nastale po vzpostavljanju ločnice med prostorom EU in državami, ki niso članice te skupnosti. Zavedali smo se, da bo meja med temi svetovi postavljena pravzaprav v posrednem okolju in to tako, da bo ločila celo naša hčerinska podjetja na dva svetova. Tako je Perutnina Ptuj Pipo Čakovec kot drugo največje perutninarsko podjetje na Hrvaškem ostalo zunaj prostora EU, kar je za sabo potegnilo mnoge poslovne sekvence. Prilagodili smo se jim in danes je Perutnina Ptuj Pipo Čakovec tudi med najuspešnejšimi hrvaškimi živilskopredelovalnimi podjetji, s svojimi ambicijami po uveljavljanju v poslovnem
okolju. Veliko energije, časa in tudi sredstev pa smo v zadnjih dveh letih že namenjali vzpostavljanju svoje, tudi vertikalno integrirane verige v BiH. Najprej smo v Republiki Srbski s prevzemom ene od tamkajšnjih mesnih industrij v neposredni bližini Banja Luke vzpostavili svojo tehnološko linijo za obdelavo mesa. Ta deluje že dobro leto in iz meseca v mesec bolje opti-mira tamkajšnje potenciale. V zaključnih fazah pa je zdaj še izgradnja mesnopredeloval-nega obrata v Brezi, v federaciji BiH, čisto blizu Sarajeva. Tako že lahko rečemo, da je Perutnina Ptuj vzpostavila vse pogoje za to, da bo tudi v BiH postala tržni lider na področju priprave perutninskega mesa in izdelkov. Glede na razmere, ki prevladujejo v tej državi in glede na nekatere relacije, ki jih že vzpostavljamo, pa bo BiH hkrati tudi dobro izhodišče za prodor v nekatere druge države.
Najprej izvedba odločitve, nato promocija
Sicer pa imajo v PP še veliko širitvenih načrtov, kajti, kot pravi Glaser, procesi globalne ekonomije v živilski branži pritiskajo evropske pripravljavce hrane k odločitvi: ali širitev ali stagnacija in s tem propad. „Perutnina Ptuj bo zagotovo ubrala razvojno pot, vendar pa smo se tudi v dosedanjem poslovnem udej-stvovanju naučili, da je treba strateške poslovne poteze najprej uresničiti in jih šele nato razložiti. Konkurenčno okolje je namreč takšno, da poleg materialne vrednosti v poslovanju zelo veliko štejejo tudi druge vrste kapitala. To pa so blagovne znamke, ideje, načrti. Vsekakor pa bomo nadaljevali z rastjo in pozici-oniranjem blagovne znamke Perutnina Ptuj ob celovitem upoštevanju lokalnih značilnosti, ki v prehranskem poslu tudi igrajo pomembne dejavnike utrjevanja ter vplivajo na potrošniške navade ter njihove nakupne odločitve. Vse te oblike mehkega kapitala odločilno pripomorejo h končnim rezultatom in poslovni stabilnosti. Tudi zaradi tega smo v letošnjem letu realizirali najprej zaključek širokih in dolgotrajnih aktivnosti preobrazbe naše krovne blagovne znamke PP v PP naravno fit, nato pa še široko, tudi internacionalno zelo obsežno promocijsko in marketinško podporo tej odločitvi. Tudi s tem smo v Perutnini Ptuj dokazali, da se zelo odgovorno
obnašamo do upravljanja s pričakovanji potrošnikov na področju prehranjevanja. Vsi statistični pregledi tako držav EU kot širše v Evropi namreč kažejo, da so perutninsko meso in izdelki med najpogosteje prodajanimi in najbolj popularni mesnimi sklopi živil. Svoj prispevek k tem trendom smo dodali tudi v Perutnini Ptuj že doslej, še bolj pa bomo tovrstne trende spodbujali v prihodnosti. Lastnosti perutninskega mesa in živil na njegovi osnovi so namreč med najbolj trend-nimi lastnostmi prehranskih kombinacij potrošnikov sedanjega časa. Tako tistih z bolj tradicionalnimi predstavami o prehranjevanju kot mladih in nosilcev bolj sodobnih pre-hranskih trendov."
Naložbe na ravni prejšnjih let; okrog 20 mio evrov letno
O tem, koliko denarja bo PP v prihodnje vlagala na področje nadaljnjih investicij, je direktor in predsednik uprave PP bolj skrivnosten oziroma pravi, da tega ni mogoče napovedati: „Lahko pa rečem, da bo Perutnina Ptuj tudi v prihodnosti v svoj razvoj, stabilnost, tehnološko opremljenost in širitev proizvodnje vlagala vsaj toliko kot v dosedanjih letih. Povprečno smo v zadnjih nekaj letih investirali vsaj po 20 milijonov evrov vsako leto. Gre za izjemno številko, ki nas uvršča med vodilna podjetja na Štajerskem, ki skrbijo za
svojo prihodnost tudi z vlaganjem v razvoj in tehnologijo. Že dodobra uveljavljeno pravilo v Perutnini Ptuj je, da na področju obdelave in predelave perutninskega mesa skrbi za najsodobnejšo tehnološko opremljenost svojih obratov. Zaradi tega vso opremo kupujemo pri najbolj uveljavljenih proizvajalcih v Evropi in svetu. S to logiko bomo nadaljevali tudi v prihodnosti, saj je razvojna dinamika na tem področju tako intenzivna, da je za vzdrževanje statusa vrhunsko opremljenega predelovalnega perutninarskega poslovnega sistema, pač potrebno vedno vlagati v najnovejšo opremo razvojno najbolj usmerjenih proizvajalcev. Na ta način lahko tudi dolgoročno zagotavljamo pripravo perutninskih jedi na načine, ki so potrošnikom najbolj blizu."
Posebne ekspanzije torej ni (realno) več pričakovati, saj je Skupina PP v preteklem mandatu podvojila obsega poslovanja, pač pa se bo po prepričanju dr. Glaserja nadaljevala stabilna in umirjena rast celotnega sistema: „To pomeni, da bo Perutnina Ptuj ob uvajanju postopkov racionalizacije še iskala nove sodelavce na posameznih področjih. V nekaterih predelovalnih sklopih nam jih primanjkuje že sedaj in se moramo zelo potruditi, da najdemo dovolj potrebnih in ustrezno usposobljenih sodelavcev za upravljanje posameznih izvedbenih sklopov opravil znotraj Skupine Perutnina Ptuj. Nadaljnjo vizijo razvoja Perutnine Ptuj bomo
uresničevali predvsem v krepitvi koncerna na slovenskem in na tujih trgih, z internacionalizacijo poslovanja in z odločenostjo, da perutninarska dejavnost dolgoročno ostane glavna dejavnost Perutnine Ptuj. Kljub temu pa pomembnejšo vlogo dobivajo tudi spremljajoče dejavnosti, ki jih sicer že tradicionalno opravljamo ali pa smo se z njimi začeli ukvarjati po pripojitvah in prevzemih posameznih gospodarskih subjektov. Tak primer je kmetijstvo, ki se je pokazalo za izjemno pomemben segment v celovitem kontekstu upravljanja naše dejavnosti, odnosu do okolja in drugih oblik krajinske odgovornosti. Tak primer pa je tudi vinarstvo, ki je v kombinaciji s prehransko dejavnostjo dobilo nove priložnosti za komplementarnost ponudbe v kulinaričnem segmentu. Na tem področju se bodo že kmalu pokazali prvi pomembni premiki."
O Tovarni pripravljenih jedi, vipavskem pršutu in lanski kraji
Glede ocene poslovanja in zasedenosti kapacitet Tovarne pripravljenih jedi pa je dr. Roman Glaser povedal naslednje: „Tovarna pripravljenih jedi je obrat znotraj naše največje poslovne enote, Mesne industrije. Po svoji opremljenosti ni samo med novejšimi, ampak med najbolje opremljenimi tovrstnimi mesno-predelovalnimi središči v
tem delu Evrope in se v celoti vklaplja v kontekst strateških ciljev, ki jih uresničujemo v našem spletu proizvodnih in trženjskih aktivnosti. V tem sklopu so letos vse kapacitete izjemno zasedene in stvar permanentnega usklajevanja naših tehnologov je, da dajejo poudarke posameznim sklopom obdelanega mesa ali perutninskih živil, ki so tržno najbolj zanimivi. V tem kontekstu pa je naš osnovni kratkoročni cilj optimirati vse vzrejne kapacitete, da bomo v celem letu imeli dovolj perutninskega mesa v različnih oblikah za prodajne potrebe in za pripravo posameznih segmentov pripravljenih živil."
Nekoliko manj optimistična pa je Glaserjeva ocena konzorcija oz. sodelovanja z MIP-om, katerega skupni produkt je t. i. Vipavski pršut: „Sodelo-vanje z Mipom poteka v različnih stopnjah intenzivnosti in menedžment obeh družb sporazumno razrešuje vsa področja, ki vplivajo na vrednostne in količinske parametre tudi tako dobro pozicioniranega živila kot je Vipavski pršut. Je pa ta splet sodelovanja nenehno pod velikim pritiskom tržnih razmer v Evropi. Aktivnosti nekaterih vzhodnoevropskih držav, ki na področju svinjine povzročajo destruk-cijske pojave na trgu, vplivajo tudi na slovenski trg svinjine. Poleg tega so trg bistveno pretresle tudi letošnje izjemne podražitve krmnih žitaric. Koruza in pšenica sta se na trgu podražili za 70 odstotkov in to je bistveno spremenilo cenovna razmerja in politiko tudi pri trženju posameznih vrst mesa in posameznih sklopov živil. Vipavski pršut pa navkljub vsem spremenjenim razmeram na trgu še naprej navdušuje potrošnike in je pred dnevi doživel izjemno pozornost tudi med strokovno javnostjo na mednarodnem kongresu akademikov in ljudi iz mesnopredelovalne prakse, ki se je odvijal v Radencih."
Še vedno pa je, kljub pre-tečenemu dobremu letu dni, nepojasnjena velika kraja, o kateri se je pisalo lani avgusta. Dr. Roman Glaser na vprašanje, kakšni so rezultati takrat uvedene preiskave, namreč odgovarja tako: „Kot smo povedali že ob pojavu tega neljubega primera, vse postopke, povezane z njim, smo predali policiji in sodnim organom, ki se s tem primerom ukvarjajo. Nove informacije pa pričakujemo, ko bo preiskava in z njo povezano sodno sankcioniranje takšnih deviacij zaključeno."
SM
Dornava • Iz petarde v bombo
Kdo ima najvišjo plačo v deželici tej?
Evforijo besa in jeze, ki je že v četrtkovih večernih urah, predvsem pa v petek skozi dan zajela lepo število občanov Dornave, je kar težko opisati. Graja in kritike so letele na župana Rajka Janžekoviča, ki naj bi imel po uradno objavljenih podatkih na straneh Ajpesa najvišjo župansko plačo v naši državici; slednja naj bi za dobrih 1500 evrov presegala celo plačo ljubljanskega župana Zorana Jankoviča!
Foto: SM
Župan Rajko Janažekovič je bil ob informaciji o enormni višini svoje mesečne plače najprej presenečen, na koncu pa jezen in prizadet. Napaka se je zgodila v Ajpesu.
Naval jeze občanov je bilo seveda popolnoma razumeti, saj naj bi njihov župan dobil kar nekaj čez 5500 evrov julijske (bruto) plače, in številni klici na telefon so bili polni hudo kritičnih besed, kako je to sploh možno v ne ravno bogati in veliki občini. Nesporazum, ki ga je zakrivila napačna objava podatkov na straneh Ajpesa, se je začel pomirjati šele pozno popoldne, čeprav so še vedno obstajali dvomljivci, ki so se spraševali, ali so kasneje predstavljeni podatki o županovi plači pa res pravilni.
Ampak medtem ko se je počasi začelo pomirjati veliko razburjenje občanov, sta se jeza in bes začela dvigovati pri pravzaprav nič krivem županu Janžekoviču. Že večer pred glavnim izbruhom petkove afere je namreč občanom na zboru občanov, ki je bil sicer sklican zaradi kanalizacije, na vprašanje o višini svoje plače pojasnil, da le-ta znaša pol toliko, torej približno 2600 do 2700 evrov mesečno. Zadnji uradni podatek na internetni strani
Zakon o vračilu vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje je bil sprejet leta 2003 in na njegovi podlagi je občina Ormož marca 2004 skupaj s krajevnimi skupnostmi pripravila zahtevke za vračilo vloženih sredstev po posameznih pogodbah, gradnjah in krajevnih skupnostih. Do vračila vlaganj so upravičene fizične osebe, ki so vlagale denar v razvoj telekomunikacijskega oziroma telefonskega omrežja. Občani so sredstva vlagali v letih od 1978 do 1995-96, glavnino pa v letu 1993. Občani so lahko zahtevke vlagali sami, direktno, na javno pravobranilstvo, in sicer za tiste vloge, za katere so sami sklepali pogodbe s takratno PTT. Ti zahtevki so šli mimo občine in so v glavnem že rešeni. Res pa je, da jih je bilo zelo malo in po teh zahtevkih so krajani dobivali manjše zneske.
Druga pot do vračila je vodila preko KS v primerih,
Ajpesa pa je govoril o tem, da znaša najvišja izplačana plača v mesecu juliju v občini Dornava nekaj čez 5500 evrov. Ta podatek je bil viden na in-ternetni strani še celo petkovo dopoldne, čeprav je malo ostrejšemu opazovalcu bilo jasno, da nekaj ne „štima". V kategorijah objav o plačah je namreč jasno pisalo, da se znesek 5513 evrov nanaša na dve plači (župana in direktorja občinske uprave), v koloni o najvišje izplačani plači pa je bil nato ponovljen enak znesek.
Župan Rajko Janžekovič je na naše vprašanje glede višine svoje plače povedal naslednje: „Moja plača je javna, je ne skrivam in navsezadnje si jo lahko pride pogledat vsak občan. Podatek o 5500 evrih je popolnoma napačen, saj sem julija, z obračunom za pol leta nazaj, prejel 2720 evrov bruto, avgusta nekaj manj kot 2660 evrov bruto in septembrsko izplačilo plače je bilo enako kot avgusta. Neto zneski mojih plač za zadnje tri mesece se torej gibljejo med 1567 in 1539 evri
ko so upravičenci sklepali pogodbe ali sporazume s PTT. Pogodbe so vsebovale znesek, ki ga je KS morala plačati, in znesek, ki so ga krajni lahko opravili z lastnim delom. „Zakon tudi predvideva, da se od zneska, ki je bil določen v pogodbah, po posameznem naročniku odbije prispevek takratne samoupravne interesne skupnosti in priključnine. V zahtevkih smo zahtevali celoten znesek, javna pravobranilka je to odbijala in upravičenci bodo prejeli od 75 do 90 % vloženega," je pojasnjeval Franci Trstenjak, predsednik komisije za vrnitev vlaganj v telekomunikacijsko omrežje pri Občini Ormož.
Potem ko je župan podpisal predlog poravnave, se postopek nadaljuje z javno razgrnitvijo seznama upravičencev; ta se končuje te dni. Vsem upravičencem so poslali vabila z obrazcem vloge, ki jih krajani v tem času
mesečno. Glede dodatkov na plačo se mi obračunava samo dodatek na delovno dobo, ki pa je že zajet v omenjenih cifrah, znaša pa nekaj manj kot
vlagajo na KS. Po sklenitvi poravnave je odškodninska družba občini nakazala dogovorjen znesek, ki za KS Ivanjkovci znaša 498.735, za Kog 129.182 in za Podgorce 395.735 evrov. Po nakazilu ga
40 evrov mesečno. Za malico sem prejel 66 evrov, za pot na delo pa 52 evrov, torej skupaj okoli 118 evrov. Kar se tiče kilometrine, pa lahko povem
je potrebno v mesecu dni razdeliti. Odziv krajanov treh KS je po mnenju Francija Trste-njaka dober, saj se je odzvalo že okrog 90 % upravičencev. Ostale pa je treba iskati po raznih poznanstvih, ker mar-
in dokažem, da si jo obračunavam samo za daljše službene poti, npr. v Ljubljano ali v Maribor, sicer pa ne. Uporabljam pa tudi svoj mobitel na
sikje ni pravnega naslednika, kljub temu pa komisija upa, da ji bo uspelo najti 99 % upravičencev. Če pa koga ne bodo, bo njegov znesek ostal na računu občine, ki ga bo po koncu javnega poziva lahko porabila za investicije na območju iste KS, iz katere je bil zahtevek.
„Zneski, ki jih krajni dobivajo, so različni in pri prvih treh KS se gibljejo od 800 do 1800 evrov. Zneski niso primerljivi s pogodbami, ki so jih takrat krajani sklepali. KS je namreč dobila sredstva na podlagi pogodb, ki jih je imela sklenjene s PTT. Pravobranilstva pri tem ni zanimalo, koliko je vložil posameznik, ampak vrednost celotne pogodbe, ki je bila sklenjena s posamezno KS. Ker pa vemo, koliko je bilo upravičencev, lahko vsoto sorazmerno porazdelimo na vsakega upravičenca. Odštel se je tudi prispevek samoupravne interesne skupnosti in priključnina,
svoje stroške in ne službenega, čeprav bi ga lahko."
In če so bili najprej, ob informaciji o velikanski plači, ki se je razširila po Dornavi kot blisk (po zaslugi A kanala pa še po celi državi), zelo jezni in prizadeti občani, je bil na koncu dneva še najbolj jezen in prizadet župan sam: „Ne vem, kako se je lahko Ajpesu 'zgodila' takšna napaka, saj mi je njihov sistem znan in se podatki o plačah, ki jih pošiljamo občine, avtomatsko vpisujejo. Tega ne razumem, vsekakor pa bom dognal, kaj se je zgodilo, do konca. Navsezadnje je šlo za veliko linčanje mene osebno, ki je bilo neosnovano. Zadevi bom prišel do dna!"
Na internetnih straneh Ajpesa pa je bil v petek popoldne napačen podatek že popravljen. Najvišja izplačana plača v občini Dornava tako niti približno ne znaša dobrih 5500 evrov, ampak nekaj čez 2800 evrov, pa še to je znesek, ki ga ne dobiva župan, ampak direktor občinske uprave ... Žal pa je bila škoda že storjena.
SM
ki so po letih spet zelo različni - od 500 do 800 evrov," pojasnjuje Trstenjak.
Na vprašanje, kakšne so reakcije krajanov, pravi, da so krajani večinoma presenečeni, saj marsikdo ni pričakoval, da bodo dobili toliko vrnjenega. Pojavljajo pa se tudi težave, zlasti tam, kjer dedovanje ni dorečeno. Tako se zgodi, da zahtevek vložita dve osebi. Največ težav pa je menda med tistimi, kjer je v minulih letih prišlo do ločitve, v razvezi pa ni določeno, kdo dobi telefon. Malo drugačna situacija je tudi pri KS Miklavž in Ormož, kjer so bila vložena sredstva samoprispevka in bodo od tega zneska odšteta. Za gradnje na Hardeku, v Dobravi in na Litmerku leta 1978 pa so v arhivu našli sklenjeno pogodbo krajanov s KS ter KS s PTT. Krajani so vložili okrog 800 nemških mark. Ker pa je 800 mark manj, kot je odbitek prispevka SIS in priključnine, krajani ne bodo dobili nič.
Poravnave za ostale tri KS so na občino Ormož prispele v minulem tednu. Poravnava za Miklavž je vredna 429.770, za Ormož 845.472 in za Veliko Nedeljo 532.784 evrov. Po prvih ocenah bo komisija poravnave predlagali županu v podpis. Nato bo razgrnitev seznama in upajo, da bodo sredstva razdelili do konca decembra. Tako daleč sta tudi že postopka v občinah Središče ob Dravi in Sv. Tomaž, kjer pa postopke vodijo ločeno.
Viki Klemenčič Ivanuša
Foto: vki
Franc Trstenjak, predsednik komisije za vrnitev vlaganj v telekomunikacijsko omrežje: „ Prvi upravičenci bodo dobili denar vrnjen oktobra, če bo vse po sreči, pa bomo vračanje zaključili decembra."
Ormož • Vrnitev vlaganj v telekomunikacijsko omrežje
Začeli bodo vračati denar
Na območju občine Ormož je 1680 upravičencev, ki majo preko krajevnih skupnosti podanih za 2.831.755 evrov zahtevkov za vračilo vlaganj v telekomunikacijsko omrežje. Javno pravobranilstvo na Ptuju je začelo zahtevke krajevnih skupnosti z Ormoškega obravnavati v začetku letošnjega leta. Zahtevki prvih treh KS - Ivanjkovci, Kog in Podgorci - so bili rešeni do začetka avgusta. KS so prejele predloge poravnave, ki jih je župan Alojz Sok po priporočilu komisije za vračanje vlaganj v telekomunikacijo in krajevnih skupnosti tudi podpisal. Sredstva so že na računu občine Ormož.
Ptuj • Evropska karnevalska federacija praznovala
V znamenju evropske pustne prestolnice
Udeleženci rojstnodnevnega srečanja Federacije evropskih karnevalskih mest FECC na Ptuju so bili prva večja mednarodna skupina, ki je bivala v novem grand hotelu Primus; tam je bila 4. oktobra tudi tiskovna konferenca, na kateri so predstavili program srečanja na Ptuju, ki so ga posvetili praznovanju 27. obletnice ustanovitve FECC.
FECC je največja karnevalska organizacija v Evropi in na svetu, združuje več kot 500 članov, ki predstavljajo sto karnevalskih mest v 52 državah Evrope in sveta. Letošnje srečanje je potekalo od 5. do 8. oktobra. Ptuj in Slovenija sta člana FECC že od leta 1991. Iz Slovenije so člani še Maribor, Slovenske Konjice, Slovenska Bistrica, Cerknica, Mozirje, Dobova, Šoštanj, od lani pa Vrbovo in Ribnica. Rojstnodnevnega srečanja - Dies Natalis - se je udeležilo več kot 50 predstavnikov nacionalnih komitejev iz 15 držav, med njimi je bila tudi kraljica Marscha z Arube. Na čelu je bil sam predsednik Hernry van der Kroon, ki je prvič Ptuj obiskal že pred 10 leti.
Rojstnodnevno srečanje FECC je bila več kot odlična priložnost za promocijo Ptuja in okolice, to priložnost je dobil na predsedstvu FECC pred tremi leti. Organizirala ga je MO Ptuj s Slovensko turistično organizacijo po pooblastilu ministrstva za gospodarstvo skupaj s Termami, Pokrajinskim muzejem, Ptujsko kletjo in podjetjem Halo, ki se je pridružilo dan pred tiskovno konferenco, ker so želeli ljudem iz velikih mestnih metropol pokazati tipično haloško trgatev na Pintarjevi
Maribor • Elektro v skrbi za varčevanje z energijo
Razdelili bodo 180.000 varčnih sijalk
V okviru akcije »Varčna sijalka v vsak dom« je Elektro Maribor začel vsem gospodinjskim odjemalcem deliti brezplačne varčne sijalke. Vsako gospo-
sijalko. Čas za dvig varčne sijalke je skoraj tri mesece, saj bo akcija »Varčna sijalka v vsak slovenski dom« potekala do 28. decembra letos.
Sodelovanje Elektra Maribor v akciji je nadaljevanje prizadevanj podjetja pri osveščanju odjemalcev o učinkoviti rabi energije. Tako so že spomladi pripravili knjižico o varčevanju z električno energijo, ki je dosegljiva v informacijskih pisarnah na območnih enotah ter na spletni strani www.elektro-maribor. si v rubriki Varčevanje. Vse odjemalce pa so z osnovnimi informacijami o učinkoviti rabi energije obveščali tudi s prilogami k računom za električno energijo. Na Elektro Maribor poudarjajo, da se lahko že z enostavnimi prijemi poraba električne energije v Slovenije zmanjša.
-OM
Foto: Črtomir Goznik
Program 27. rojstnodnevnega srečanja FECC na Ptuju so na tiskovni konferenci predstavili (od leve) člani organizacijskega odbora: Andrej Klasinc, direktor Term Ptuj, Branko Brumen, predsednik FECC Slovenije, in predsednik organizacijskega odbora Dies Natalis na Ptuju, in dr. Božidar Koželj, predsednik ptujskega društva filatelistov.
domačiji v Okiču; dogajanje jih je navdušilo. V živo so spoznali tudi izdelavo kurenta izpod rok spominkarja Aleksandra Blaža, izdelavo kuren-tove oprave pa jim je prikazal Marko Klinc. V hotelskem klubu Gemina XIII. so gostje iz 15 držav doživeli Kurento-vo noč, v Ptujski kleti pa po-kusili odlična ptujska vina.
Osrednje dogajanje po protokolu je bilo v soboto, 6. oktobra, ko so na Mestnem trgu slavnostno dvignili FECC-ovo zastavo; s tem je Ptuj kot slovenska pustna prestolnica tudi na simbolni ravni prejšnji konec tedna zaživel kot pustna prestolnica Evrope.
Na ptujskem gradu je goste pozdravil ptujski župan dr. Štefan Čelan, ogledali pa so si tudi zbirko mask in druge grajske zbirke. Na posebno željo nekaterih udeležencev so v program ogledov ponovno vključili Ptujsko Goro, ki so jo sicer videli že leta 1996, ko sta Maribor in Ptuj skupaj organizirala tedenski kongres FECC. Andrej Klasinc, ki je prav tako sodeloval pri pripravi letošnjega Dies Natalisa na Putju, je povedal, da si želijo, da bi v prihodnjih letih na Ptuju gostili tedensko konvencijo FECC-a, tudi zato je zelo pomembno, da se izkažejo že kot gostitelji rojstnod-
Foto: Črtomir Goznik
Dies Natalis (rojstnodnevno srečanje) FECC je na Ptuj privabil cel mednarodni odbor s predsednikom Henryjem van der Kroonom in trinajst članov mednarodnih predsedstev iz 15 držav Evrope, Amerike in Arube, ki so se v soboto, 6. oktobra, udeležili tudi dviga FECC-ove zastave na ptujsko Mestno hišo.
nevnega srečanja. Kurento-vanje 2008 bo eno najkrajših doslej, trajalo bo samo tri dni, zato je Klasinc že napovedal, da ga bodo z nekaterimi aneksi skušali raztegniti. Upajo, da jim bo uspelo.
Aktivno so se v programsko dogajanje Dies Natalisa vključili tudi ptujski filatelisti. Kot je povedal predsednik ptujskega društva filatelistov dr. Božidar Koželj, to ni naključje, že do sedaj so s svojimi izdajami priložnostnega filate-
lističnega gradiva sodelovali pri številnih pustnih festivalih in promociji pustnih likov s Ptujskega. To počenjajo že od leta 1962. Rojstnodnevno srečanje FECC so obogatili s priložnostno razstavo pod naslovom Slovenski pustni karnevalski liki, organizirali so izdajo posebne znamke, založili priložnostni pisemski ovitek in dali izdelati priložnostni poštni žig.
Prvi odmevi s 27. obletnice FECC so več kot odlični. Gost-
je iz 15 držav Evrope in sveta so Ptuj zapustili z velikim navdušenjem. Zadovoljni so bili z vsem, kar so jim pripravili ptujski gostitelji. S tem pa je Ptuj vse bliže organizaciji tedenske FECC-ovi konvencije. Z letošnjim Dies Natalisom naj bi pridobilo tudi kuren-tovanje 2008, na katerem naj bi sodelovalo še več organizatorjev karnevalov s svojimi skupinami, članov FECC, kot letos.
MG
dinjstvo bo prejelo eno varčno sijalko, ki jo lahko s kuponom dvigne na enem izmed desetih poslovnih mest podjetja.
Foto: M. Ozmec
Predsednik uprave Elektra Maribor Stanislav Vojsk: „Varčna sijalka lahko prihrani do 10 kWh električne energije mesečno!"
Elektro Maribor se je pridružil pobudi holdinga Slovenske elektrarne in začel deliti brezplačne varčne sijalke. »Zavedajmo se, da ena varčna sijalka, če je priključena štiri ure dnevno, prihrani skoraj 10 kWh električne energije mesečno oziroma 120 kWh letno. Skupaj bodo torej vse sijalke, ki jih bomo razdelili našim gospodinjskim odjemalcem, ob predpostavki, da jih bodo vsi naši gospodinjski odjemalci namestili na tista mesta, kjer bodo vključene vsaj štiri ure dnevno, prispevale k prihranku električne energije več kot 21.000 MWh električne energije letno,« razlaga predsednik uprave Elek-tro Maribor Stanislav Vojsk. Zato v Elektro Maribor svetujejo, da naj odjemalci varčne sijalke uporabijo na mestih, kjer bo učinek največji, se pravi tam, kjer žarnice gorijo
najdlje. Pomembno pa je tudi, da vsa gospodinjstva prejete sijalke začnejo čimprej uporabljati. V Elektro Maribor so izračunali, da bi uporaba ene varčne sijalke v vsakem od 180.000 gospodinjstev, ki jih oskrbujejo z električno energijo, lahko pomenila prihranek preko 21.000 MWh električne energije letno. Gospodinjstva lahko varčno sijalko prevzamejo v prihodnjih treh mesecih, saj se akcija zaključi 28. decembra 2007.
Gospodinjski odjemalci lahko svojo varčno sijalko prevzamejo s kuponom, ki je na hrbtni strani računa za električno energijo za september 2007, ki so ga odjemalci prejeli po 28. 9. 2007. Na Elektro Maribor opozarjajo, da so na kuponu navedena tudi poslovna mesta njihovega podjetja, kjer gospodinjski odjemalci lahko dvignejo varčno
Ormož • Srečanje bujatrikov Slovenije
Bujatriki ustanovili lastno društvo
Bujatriki so veterinarji, ki se ukvarjajo z zdravljenjem prežvekovalcev - krav, koz in ovac. Doslej je bilo 118 takšnih veterinarjev združenih v okviru slovenske veterinarske zveze. Zaradi težav, ki jih ima ta zveza, pa so bujatriki ustanovili lastno društvo in se osamosvojili. To se je zgodilo konec septembra na kongresu, ki se ga je v Ormožu udeležilo preko 70 veterinarjev.
Predsednik društva je postal mag. Ožbalt Podpečan, ki je prepričan, da jim bo ta način organiziranosti omogočil več samostojnosti pri delu, odločanju in tudi financah. Člani društva niso le veterinarji zasebniki, ampak tudi predstavniki farmacevtskih firm in drugi.
Za glavno nalogo si je društvo postavilo izpeljati program nadzora in izkoreninjenja dveh bolezni pri govedu, za katerega se že 15 let prizadevajo dobiti podporo države. Gre za IBR (bovini rinotrahe-itis, t. i. respiratorni sindrom) in BVD (virusna diareja). „IBR je tihi ubijalec, čigar direktna škoda v sami čredi ni zelo opazna. Povzroča zmanjšano pridelavo mleka. BVD pa ravno obratno, je zelo opazna na črednem nivoju in je vsak rejec zelo zainteresiran, da jo izkorenini na svojem dvorišču, na državnem nivoju pa ni tako opazna." Bujatriki so se letos zadeve lotili bolje kot v preteklosti in so se že pogovorili in tudi dogovorili z rejci, rejski-mi organizacijami, poslovnimi združenji in KGZ, ki predla-
gan program podpirajo. Na vrsti je torej država, ki se mora odločiti, ali jih tovrsten program zanima in ga bo podprla z zakonodajo ali pa tudi ne. Pri tem je Podpečan poudaril, da gre predvsem za zakonsko podlago, ne denar, saj naj bi program bolj ali manj financirali sami uporabniki.
„Poleg gospodarske škode, ki jo omenjeni bolezni povzročata, je še en moment, ki ga je potrebno upoštevati. Sosednje države namreč že sprejemajo tovrstne ukrepe in če Italija ali Avstrija sprejmeta tak ukrep, se zaprejo meje za naše rejce. Istočasno pa v našo državo, ki nima tovrstne zakonodaje, lahko prihaja vse in lahko postanemo smetišče Evrope. Veliko programov se po Evropi sprejema ravno zaradi tega, da se zaščiti lastna trgovina," je opozoril Podpečan.
Tudi dr. Borut Zemljič je podobnega mnenja in si prizadeva, da se s programom prične čimprej. „Sedaj je pravi čas za izkoreninjenje bolezni, ker je pojavnost bolezni v Sloveniji nizka. Po podatkih dobljenih na osnovi skrininga iz leta
2006, ko smo odvzeli 214.000 vzorcev krvi in jih dali pregledati na vsebnost protiteles bolezni, je okrog 8 %. Po mednarodnih izkušnjah bi program trajal 7 do 12 let, ocenjen letni strošek na nivoju države pa bi
znašal tri milijone evrov. Zatiranje obeh bolezni bi teklo simultano."
V zakonu naj bi bilo opredeljeno, kakšen status pridobijo rejci, ki se v program vključijo in imajo vse živali dokazano
zdrave, s kom lahko trgujejo, kako je s tistimi, ki imajo bolne živali, na kakšen način se izločajo pozitivne živali in podobno. Za rejce pomeni to manj bolezni, manj škode, boljšo proizvodnjo, dvignil pa bi se
tudi položaj naših rejcev proti tistim iz drugih držav. Hkrati je podatek pomemben tudi za trgovanje med rejami. Glede na način preverjanja prisotnosti bolezni, bi lahko uporabili postopek, ki omogoča določitev statusa reje po preveritvi reje in ne vsake živali posebej. Živali, ki so pozitivne, niso neuporabne, treba jih je le odstraniti iz reje v klavnico.
V Sloveniji imamo 224.000 glav goveda, starejšega od 24 mesecev, skupno 480.000 glav govedi. Kot sta povedala sogovornika, po teh podatkih ne spadamo ravno med gigante, smo pa ena redkih tranzitnih držav, ki je obdržala število glav goveda. Za primerjavo - Madžari so imeli leta 1991 skoraj 4,2 milijona, sedaj pa le še 600.000 glav goveda.
Bujatriki so se dotaknili tudi vprašanja Q mrzlice, ki pa je po njihovem mnenju bolj zanimiva za humano medicino kot za veterino. Sicer pa med bujatriki kroži šala (ali pa tudi ne), da je s Q mrzlico okužen vsak veterinar, ki je v stiku z živalmi.
Viki Klemenčič Ivanuša
Mlekarstvo • Mleka je premalo
Odkupne cene se bodo zviševale postopno
Pridelovalci mleka, vključeni v ptujsko Mlekarsko zadrugo, se lahko v prihodnjih mesecih nadejajo postopnega zviševanja odkupne cene mleka. Odkupna cena za liter mleka se je doslej že zvišala dvakrat; in sicer za en cent prvega septembra, mesec kasneje še za en cent, prvega novembra pa naj bi se cena povišala še za dva centa po litru.
Kot pravi direktor MZ Drago Zupanič, je postopno povišanje dogovorjeno in sprejeto tudi s strani obeh mlekarn, s katerima sodeluje MZ; in sicer z Ljubljansko ter s Pomurskimi mlekarnami.
„Nasploh pa lahko ocenim, da je bilo poslovanje naše zadruge v prvih devetih mesecih letošnjega leta uspešno. Doslej smo prevzeli 23,3 milijona litrov mleka, kar je dobre štiri odstotke več kot v istem obdobju lani. Tudi na ravni države se je odkup povečal za približno tri odstotke glede na lanski obseg. Odkupne cene mleka so do poletja dosegale 30 centov po litru, čez poletje pa se je cena nekoliko znižala, in sicer na povprečje 28 centov brez DDV. Kvaliteta našega mleka je izjemno dobra, seveda pa imajo rejci več težav čez poletne mesece, predvsem zaradi vročine. Zato jih tudi vedno bolj informiramo in pojasnjujemo, da je za zahtevano kvaliteto mleka potrebno vsestransko skrbeti za zdravje živali, predvsem ali tudi z rednim prezračevanjem hlevov, pa tudi z ohlajevanjem, zlasti ko nastopi vročina, ker vse to vpliva na kvaliteto mleka in s tem na odkupno ceno."
Mlekarska zadruga trenutno odkupuje mleko na 523 kmetijah in ta številka se je v zadnjih dveh oz. treh letih ustalila. Glede na znane razmere na kmetijskih trgih po celotni EU je seveda bilo pričakovati, da se bo z jesenjo začela zviševati tudi odkupna cena mleka: „Glede na sprejeto postopno zviševanje odkupne cene mleka se bo do konca leta slednja torej zvišala za štiri, morda tudi pet centov na liter. Razlogi za to so seveda v velikem povišanju osnovnih surovin, predvsem krmil, saj so
se ta podražila precej nad 30 odstotkov, kar vpliva na stroške prireje mleka." Zupanič ob tem poglavitnem razlogu za podražitev navaja tudi stanje na evropskem trgu, kjer se je prvič v 15 letih zgodilo, da ni nobenih rezerv mlečnega prahu.
Na dodatno kritično stanje je vplivala tudi suša v Novi Zelandiji in Avstraliji, povečalo pa se je tudi povpraševanje po mleku. „Napovedi in grožnje z začetka leta, češ, da bo odkupna cena mleka padla, celo na 22 centov, se torej niso uresničile,
prav obratno! Mleko je postalo iskano blago, povpraševanje je veliko, vendar je večina mleka pogodbeno vezanega, manj se ga prodaja izven pogodb," pravi Zupanič in ob tem ne zanika, da odkupne cene mleka trenutno ponekod na „črnem trgu" dosegajo zelo visoke cene, tudi 40 centov za liter, vendar je to po njegovem mnenju kratkoročnega značaja: „Mlekarne seveda morajo slediti trendom pri poviševanju cene, sicer pa so tudi same povišale cene svojih izdelkov na trgovskih
policah." Kot je znano, je za slovenske mlekarje najzanimivejši italijanski trg, kjer so zaradi pomanjkanja lastne mlečne pridelave potrebe zelo velike, vendar je prepričan, da se slovenski rejci ne bodo brezglavo spuščali v izvoz, čeprav so trenutno njihove odkupne cene zelo mamljive: „Resni kmetje z dolgoročno vizijo razvoja svoje kmetije poznajo dogajanja in vedo za tendence, da se mlečne kvote ukinjajo, sicer šele okrog leta 2015, kar bo precej spremenilo položaj prideloval-
cev mleka. To pomeni, da bodo takrat italijanski pridelovalci, ki so danes brez kvot, spet lahko množično prodajali svoje mleko in pomanjkanja ne bo več. Cene mleka bodo seveda padle." Že danes pa večina EU članic podpira povišanje do sedaj veljavnih mlečnih kvot, ravno zato, ker je potrošnja večja od pridelave: „Osebno menim, da bo do povišanja kvot gotovo prišlo, kar pa za naše rejce ni slabo. V Sloveniji namreč sploh še nismo dosegli nacionalno priznane kvote, kaj šele, da bi jo presegli in tudi za letos ne kaže tako. Nacionalna kvota znaša 576 milijonov litrov mleka, naša proizvodnja pa se giblje okoli 518 milijonov litrov mleka in tudi z letošnjim 3-od-stotnim dvigom ne moremo preseči dodeljene kvote. Zato priporočam našim članom, da lahko molzejo tudi več, kot jim je bilo po kvoti dodeljeno, saj sankcij glede na stanje sploh ni pričakovati."
Glede nadaljnjega poviševanja odkupnih cen mleka Zupanič meni, da je še možno, vendar je zaenkrat o tem pre-uranjeno govoriti: „O tem bo odločal trg."
SM
Foto: SM
Direktor MZ Ptuj Drago Zupanič: „Odkupna cena mleka se zvišuje
Foto: SM
Razmere na trgu, predvsem zvišanje cen surovin in pomanjkanje mleka, so pripomogle k višji odkupni ceni za rejce. Člani ptujske MZ lahko zaradi nedoseganja nacionalne mlečne kvote letos presežejo določene kvote, ne da bi bili zato kaznovani.
Bruselj • Poročilo EUuobserverja:
Evropa se vrtoglavo hitro stara in ločuje
V	Evropski uniji trenutno živi več starejših ljudi kot otrok, saj se je delež mladih na območju povezave v zadnjih 25 letih zmanjšal kar za 21 odstotkov oz. 23 milijonov, kaže poročilo španskega Inštituta za družinsko politiko, ki ga povzema bruseljski spletni bilten EUobserver. Poročilo, posvečeno razvoju družine v Evropi v letošnjem letu, opozarja tudi na vse manjše število uspešnih zakonov in navaja, da se vsakih 30 sekund v Evropi loči en zakonski par.
Največji upad deleža mladih, za 44 odstotkov v obdobju med letoma 1990 in 2005, so zabeležili v Španiji. Delež mladih je sicer najnižji v Italiji (14,2 odstotka), 20 odstotkov Italijanov pa je starejših od 65 let. Največji delež mladih ima po drugi strani Irska (20,7 odstotka).
Število prebivalcev unije se je v zadnjih 27 letih sicer povečalo za 8,2 odstotka na skoraj 500 milijonov, predvsem na račun migracij. Samo lani je bilo 75 odstotkov vse demografske rasti posledica migracij. Če se bodo ti trendi v 27-članski povezavi nadaljevali, obstaja velika verjetnost, da bo unija leta 2060 štela enako prebivalcev kot ZDA, napoveduje poročilo. Trenutno v ZDA sicer živi 300 milijonov ljudi, vendar pa je rast števila prebivalstva 12-krat večja kot v EU.
Poročilo ob tem opozarja na nizko stopnjo rodnosti v uniji. V Grčiji, Španiji in Italiji je stopnja rodnosti dosegla kritično vrednost od 1,28 do 1,34 otroka na družino, medtem ko ima med novinkami le Ciper več kot 1,30 otroka na družino.
V	Evropi se poroča vse manj ljudi, obenem pa narašča delež propadlih zakonov. Med letoma 1980 in 2005 se je tako število porok zmanjšalo za 22,3 odstotka, medtem ko je število ločitev v enakem obdobju naraslo za 55 odstotkov. Rekorderka pri tem je Španija, kjer se je število ločitev v zadnjih 11 letih povečalo kar za 326 odstotkov, še ugotavlja poročilo, ki temelji na podatkih evropskega statističnega urada Eurostat. (sta)
Brdo pri Kranju • Z
ministrskega foruma
EU in Zahodni Balkan v skupni boj proti kriminalu
Ministri za pravosodje in notranje zadeve trojke EU in Zahodnega Balkana so se prejšnji teden na ministrskem forumu na Brdu pri Kranju strinjali, da je vprašanje čezmejnega kriminala mogoče uspešno reševati samo s sodelovanjem. "Pripravljeni smo na tesno sodelovanje med EU in državami Zahodnega Balkana," je na novinarski konferenci po zaključku srečanja poudaril portugalski minister za notranje zadeve Rui Pereira in izpostavil medkulturni dialog kot zelo pomemben v boju proti čezmejnemu kriminalu.
Portugalski minister za pravosodje Alberto Costa je pojasnil, da so na srečanju nadaljevali zelo uspešen dialog med EU in državami Zahodnega Balkana na področju pravosodja in notranjih zadev, ki je bistveno, da bi zagotovili pravo pravno državo in resnično demokracijo. "Zaščita pravic državljanov so osnova tega in sistemi pravosodja morajo na učinkovit način odgovoriti na ta vprašanja, za kar je potrebno sodelovanje," je dejal Costa in pojasnil, da danes kriminal ne pozna meja in je resna grožnja za demokracijo.
Prvi rezultati sodelovanja in uvajanja ukrepov v države na območju Zahodnega Balkana so že vidni. "Bil sem prijetno presenečen nad tem, kako intenzivno so države Zahodnega Balkana pristopile k izvajanju reforme in uvajanju dobrih praks v delo notranjih ministrstev," pa je ob tem dejal minister za notranje zadeve Dragutin Mate. Pojasnil je, da lahko na osnovi dosedanjih rezultatov pričakujemo še večji uspeh pri preprečevanju vseh oblik kriminala na t.i. Balkanski poti. (sta)
Rim • Namesto v 26-ih odslej poročila le v treh jezikih
RAI ukinil poročila v tujih jezikih, tudi v slovenščini
Italijanska državna radiotelevi-zija RAI je s 1. oktobrom nehala pripravljati radijska poročila v tujih jezikih, ki jih je na kratkih valovih oddajala več kot 70 let. Namesto vsakodnevnih petnajstmi-nutnih poročil v 26 jezikih, med njimi v slovenskem, ki jih je bilo moč poslušati na vseh celinah, bo RAI International pripravljal le še poročila v angleščini in francoščini, ki jih bo oddajal v svojem običajnem radijskem programu na srednjih valovih, uvesti pa namerava tudi podobna poročila v španščini.
Vodstvo RAI je to odločitev utemeljilo z dejstvom, da so kratki valovi zastarela tehnologija, ki sta jo že izpodrinila satelit in internet. Ni pa pojasnilo, zakaj se je odločilo povsem ukiniti oddaje, ki so od 30. let 20. stoletja širile italijanske novice in kulturo v tujini. Poročila v slovenščini so začeli oddajati leta 1947, leta 1962 pa je italijanska vlada pripravljanje teh oddaj zaupala RAI na podlagi konvencije, ki sta jo vlada in državna radiotelevizija obnavljali vsako leto.
V prvih desetletjih oddajanja in zlasti v času hladne vojne so imela poročila, ki so jih iz italijanščine prevajali v 25 jezikov, predvsem propagandistični namen. Kot je
za STA povedala Marija Bidovec, profesorica slovenske književnosti na rimski univerzi La Sapien-za in dolgoletna sodelavka RAI International za slovenščino, je takšen način poročanja sčasoma izgubil smisel. Vendar RAI po njenem mnenju ni imel sposobnosti in politične volje, da bi oddaje prilagodil sodobnim razmeram, vključil vanje več kulturnih tem in tudi komercialnih vsebin.
Bidovčeva je prepričana, da razlog za ukinitev oddaj ne more biti finančni, saj je bilo kratkovalovno oddajanje razmeroma poceni. Okoli 60 pogodbenim sodelavcem, ki so pripravljali oddaje, še niso uradno sporočili, da so ukinjene.
Čeprav so v poročilih prevladovale italijanske notranjepolitične teme, ki so bile samo prevedene v druge jezike in ne prilagojene različnim državam, so imele oddaje po mnenju nekaterih italijanskih komentatorjev širok krog poslušalcev po vsem svetu. Z ukinitvijo oddajanja so ostali brez novic iz domovine tudi italijanski izseljenci, vsaj tisti, ki nimajo možnosti poslušanja italijanskega radia prek satelita ali interneta.
Podobne radijske servise za tujino poznajo v številnih državah, med najbolj znanimi so ameriški Voice of America, nemški Deutsche Welle in britanski BBC World Service. Večina jih je v zadnjem desetletju skrčila program, vendar ne tako korenito kot RAI. BBC World Service je denimo konec leta 2005 ukinil deset redakcij, med njimi slovensko, obdržal pa je oddaje v jezikih, ki so jih ocenili kot strateško pomembne, na primer arabščino, ruščino in albanščino. (sta)
Ljubljana, Zagreb •
Hrvati ne odstopajo od ERC
Slovenska politika kritično glede napovedane uveljavitve ERC
Sredina napoved hrvaškega premiera Iva Sanaderja, da bo Hrvaška s 1. januarjem 2008 uveljavila zaščitno ekološko-ribo-lovno cono (ERC) v Jadranu tudi za države članice Evropske unije, je izzvala vrsto odzivov tako na slovenski kot hrvaški strani. Medtem ko se je slovenska stran na odločitev Zagreba odzvala kritično ter opozorila, da bi enostranska uveljavitev ERC povzročila težave za Hrvaško pri njenem približevanju EU, so hrvaški politiki Sanaderjeve besede večinoma podprli.
Sanader je uveljavitev ERC tudi za članice unije s 1. januarjem 2008 napovedal po tem, ko so se v hrvaških medijih pojavila ugibanja, da je vlada v Zagrebu po zasedanju skupnega parlamentarnega odbora EU in Hrvaške v začetku tedna omilila retoriko v zvezi z ERC in da obstaja možnost preložitve datuma njegove polne uveljavitve.
Na omenjenem zasedanju je namreč predstavnik Evropske komisije v ponedeljek opozoril, da enostranska uveljavitev ERC ne bi bila v skladu z nasveti Evropske komisije in vsebino političnega dogovora iz leta 2004 in bi imela negativne posledice za približevanje Hrvaške uniji.
Na Sanaderjeve besede se je že v sredo odzval zunanji minister Dimitrij Rupel, ki je ponovil stališče evropskega komisarja za širitev Ollija Rehna, da bi uveljavitev ERC za članice EU pomenila veliko težavo za Hrvaško pri njenem približevanju uniji. "Jaz temu
nimam kaj dodati. To so besede komisarja Rehna in jaz se z njimi strinjam," je dejal Rupel.
Tudi po mnenju predsednika SD in evropskega poslanca Boruta Pahorja bi bila morebitna enostranska razglasitev ERC slaba odločitev, "ne toliko za Slovenijo in EU kot za Hrvaško". Kot je v četrtek ocenil Pahor, izjava Sana-derja namreč ne pomeni zapleta s Slovenijo in Italijo, temveč neposreden zaplet z EU.
Obenem je opozoril, da bi se lahko ta zadeva še dodatno zapletla, saj bo 1. januarja 2008 predsedovanje EU prevzela Slovenija, ki je Hrvaška soseda. V skupno dobro je, če bi Hrvaška našla način, da s 1. januarjem ne bi uvedla ERC, je poudaril Pahor.
Pahor je sicer v Evropskem parlamentu vložil tudi poslansko vprašanje Svetu EU, kako se namerava odzvati "na enostransko odločitev Hrvaške, če bo ob koncu leta 2007 jasno, da Hrvaška ne namerava spremeniti svoje enostranske odločitve o uveljavitvi ERC".
LDS je v odzivu na napoved hrvaškega premiera sporočila, da je "odgovor Slovenije lahko samo jasen ne" ter premieru Janezu Janši predlagala sklic sestanka predsednikov parlamentarnih strank, na katerem bi se dogovorili o nadaljnjih korakih. Uveljavitev ERC sicer razumejo kot nov korak k doseganju hrvaškega strateškega cilja - sredinski črti v Piranskem zalivu.
SLS je medtem ocenila, da je napoved Hrvaške "v neposrednem nasprotju s principi EU in ne more biti opravičljiva za državo, ki želi postati članica te unije". Zato stranka meni, da "mora Slovenija tako Hrvaški kot EU nemudoma in jasno sporočiti", da bo v tem primeru "prišlo do prekinitve pogajanj za vstop Hrvaške v EU" s 1. januarjem 2008 do razveljavitve hrvaškega sklepa.
Vodja poslanske skupine SNS Zmago Jelinčič pa je v pisni poslanski pobudi vlado vprašal, kakšne postopke bo uvedla proti načrtovani razglasitvi ERC, in jo pozval, naj do rešitve odprtih vprašanj prekine vse odnose z Zagrebom, v primeru uveljavitve ERC tudi za članice EU pa naj Slovenija kot predsedujoča uniji takoj ustavi pogajanja o vstopu Hrvaške v unijo.
Nasprotno pa sta se hrvaška poslanca Tonči Tadic in Miroslav Rožic v četrtkovem odprtem pismu zavzela za razglasitev ERC tudi za članice EU in Sanaderja pozvala, naj "nikakor ne sproži postopka vnovične prestavitve polne uveljavitve hrvaške ERC v Jadranu".
V pismu Sanaderju sta med drugim še zapisala, da sta zaskrbljena zaradi groženj o morebitnem oviranju hrvaških pogajanj z EU, ter poudarila, da Hrvaška ne potrebuje dovoljenja unije za polno uveljavitev ERC, saj ekološki del gospodarske cone v ERC ni del pogajanj z EU.
Tadic je sicer član nacionalnega odbora za spremljanje pogajanj z EU Rožic pa član skupnega odbora Evropskega parlamenta in hrvaškega sabora. Oba sta prejšnji teden izstopila iz opozicijske Hrvaške stranke prava (HSP) zaradi nestrinjanja z načinom vodenja te stranke.
Predsednica Hrvaške narodne stranke - liberalnih demokratov (HNS) in podpredsednica sabora Vesna Pusic je medtem ocenila, da je polna uveljavitev ERC od začetka naslednjega leta sicer možna, a zahteva zelo intenzivno diplomatsko komunikacijo z Italijo in Slovenijo, saj je ravno v tem trikotniku potrebno doseči skupni predlog za urejanje problema.
Predsednica HNS sicer ne dvomi o hrvaški pravici do polne uveljavitve ERC, torej tudi za članice EU. Opozorila je še, da je ekološki vidik ERC absolutno v interesu vseh držav in da bo ERC glede ribištva uredil sedanji kaos v Jadranu.
Sabor je ERC razglasil 3. oktobra 2003, 3. junija 2004 pa je sprejel odločitev, da se uveljavitev ERC za Slovenijo in Italijo odloži, dokler ne bo sklenjen skupen dogovor v duhu EU, ki bo upošteval interese vseh sosednjih držav članic povezave. 15. decembra lani je nato sabor sprejel vladni predlog, ki določa polno uveljavitev ERC v Jadranu tudi za članice EU najpozneje do 1. januarja 2008.
Predstavniki EU, Italije, Slovenije in Hrvaške se pogovarjajo o hrvaški ERC na tehnični ravni. Namen štiristranskih pogajanj je doseči dogovor o hrvaški ERC, sprejemljiv tudi za Slovenijo in Italijo. (sta)
Gospodarstvo po svetu
WASHINGTON - Ameriško ministrstvo za delo je v petek sporočilo, da je bilo v ZDA septembra odprtih 110.000 novih delovnih mest, kljub temu pa se je stopnja brezposelnosti v ZDA septembra v primerjavi z avgustom zvišala za 0,1 odstotka na 4,7 odstotka. Ministrstvo je objavilo tudi popravljene številke o novo ustvarjenih delovnih mestih za julij in avgust, ki so višje od uvodnih poročil.
PARIZ - Evropski proizvajalec letal Airbus je dobil veliko naročilo iz dežele svojega konkurenta Boeinga. Ameriška letalska družba US Airways je namreč podpisala pogodbo o nakupu 92 Airbusovih letal, so po poročanju nemške tiskovne agencije dpa sporočili s sedeža Airbusa v Parizu.
LONDON - Britanska banka Barclays je priznala poraz v šestmesečnem boju za prevzem nizozemske banke ABN Amro ter umaknila svojo ponudbo za prevzem, poroča nemška tiskovna agencija dpa. S tem ostaja bančni konzorcij okoli banke Royal Bank of Scotland s svojo visoko ponudbo edini tekmec v boju za ABN Amro. Gre za največji prevzem v bančnem sektorju.
ZAGREB - Delnice enega izmed najbolj dobičkonosnih podjetij na Hrvaškem, Hrvaških telekomunikacij (T-HT) so bile v petek uvrščene na zagrebško in londonsko borzo. Promet omenjenih delnic na borzi so z velikim zanimanjem spremljali hrvaški državljani, ki so imeli pravico do prednostnega nakupa delnic T-HT po 265 kun (36 evrov) za delnico. Prvi posel na zagrebški borzi je bil opravljen po ceni 402 (55 evrov) kuni, kar je za 51 odstotkov več od začetne cene.
PODGORICA - Nemška medijska skupina WAZ se umika iz črnogorskega dnevnega časnika Vijesti. Dogovor so sklenili po večmesečnih pogajanjih, poročajo Vijesti. WAZ je 50-od-stotni lastniški delež v črnogorskem časniku kupil marca 2003, zdaj pa ga bo prodal črnogorskemu solastniku in izdajatelju časnika, družbi Daily Press.
BERLIN - Nemški proizvajalec avtomobilov Daimler Chrysler je ločitev od svoje ameriške hčerinske družbe Chrysler zdaj podkrepil še s spremembo imena. Na izredni skupščini v Berlinu so delničarji v četrtek pozno zvečer z veliko večino (98,8 odstotka) podprli predlog uprave in nadzornega sveta o preimenovanju družbe v Daimler.
HAMBURG - Zaradi stavke strojevodij na nemških železnicah je v petek železniški promet po vsej državi poteka le po izrednem voznem redu. Že pred uradnim začetkom stavke ob 8. uri je prišlo do omejitev ter velike gneče na vlakih in mestni železnici. "Domnevamo, da se bodo vozači tako kot pri stavki v minulem poletju od doma odpravili precej prej kot običajno," je dejal tiskovni predstavnik Deutsche Bahn. Do prometnega kaosa kljub temu ni prišlo.
DUNAJ, SINGAPUR - Cena ameriške nafte se je v petkovem azijskem trgovanju, potem ko se je v četrtek ob negotovosti zaradi zadostnosti zalog ponovno povzpela na 81 dolarjev za sod (159 litrov), nekoliko znižala. Za sod zahodnoteksaške lahke nafte za dobavo novembra je bilo treba na borzi v New Yorku v petek odšteti 81,26 dolarja, kar je 18 centov manj kot ob koncu trgovanja v četrtek. V četrtkovem trgovanju se je ta nafta podražila za 1,50 dolarja na 81,44 dolarja za sod, je poročala ameriška tiskovna agencija AP.
DUNAJ - Svet ECB je po pričakovanjih pustil ključno obrestno mero nespremenjeno pri štirih odstotkih. Glavna razloga za to odločitev sta, kot so že pred tem napovedovali ekonomisti, krepitev vrednosti evra in znaki upočasnjevanja gospodarske rasti v območju evra. Predsednik ECB Jean-Claude Trichet je sicer izrazil zaskrbljenost zaradi stopnje inflacije in napovedal, da povišanje obrestne mere v prihodnosti ni izključeno. Kot je dejal, bo banka "pozorno spremljala" razmere v območju evra. Pri tem je Trichet napovedal, da je banka "pripravljena ukrepati" proti inflaciji, izrazil pa je zaskrbljenost predvsem nad višanjem cen energentov in nad vse bolj nestanovitnimi razmerami na svetovnih trgih.
BRUSELJ, FRANKFURT - Evropska podjetja zaradi skrbi o vplivih vse dražjega evra na izvoz zahtevajo takojšnje ukrepe za zaustavitev rasti tečaja skupne evropske valute. "Tečaj evra je dosegel prag bolečine za evropska podjetja," je v odzivu na rekordne vrednosti tečaja evra glede na dolar in druge valute dejal Ernest-Antoine Seilliere iz vseevropskega delodajalske-ga združenja BusinessEurope, ki je pisal vodji evroskupine, luksemburškemu premieru Jean-Claudeu Junckerju, je poročal britanski časnik Financial Times. V ponedeljek je evro dosegel 1,4281 dolarja, pri čemer pa nova izvozna naročila v območju z evrom rastejo najpočasneje od avgusta leta 2005, piše Financial Times. Finančni ministri območja evra naj bi na rednem srečanju 9. oktobra sprejeli skupno stališče; po pisanju Financial Timesa naj bi si prizadevali, da bi bili menjalni tečaji osrednja tema srečanja držav G7, ki bo od 20. do 22. oktobra v Washingtonu.
BRUSELJ - Evropska komisija je v četrtletnem poročilu o območju evra zapisala, da je pričakovati, da bo gospodarska rast v območju evra do konca leta ostala robustna, saj gospodarske osnove ostajajo zdrave, a tveganja za upočasnitev rasti naraščajo zaradi nedavnih finančnih nemirov v ZDA ter tamkajšnje bolj upočasnjene rasti. Rast je poganjala predvsem zasebna potrošnja, spodbujena z močnim trgom dela, dejavnost v gradbeništvu pa se je zmanjšala, zaradi česar so celotne naložbe upadle prvič v petih letih. Po krepki rasti v petih zaporednih četrtletij se je rast v drugem letošnjem četrtletju upočasnila in je znašala 0,3 odstotka BDP, kar je zgolj polovica spomladanske napovedi. Delno je to povezano z vremenskimi pogoji, mogoče pa je tudi signal, da je poslovni cikel območja evra dozorel.
Ptuj • Šestdeset let Društva upokojencev Ptuj
Odgovornost do sočlana in
medgeneracijsko sožitje
Društvo upokojencev Ptuj je v soboto, 6. oktobra, v Narodnem domu na Ptuju pripravilo slovesnost ob 60-letnici uspešnega delovanja.
Slovesne trenutke so delili z nekaterimi gosti, med katerimi so bili tudi podžupan MO Ptuj Mirko Kekec, predsednik Pokrajinske zveze društev upokojencev Spodnjega Podravja Franc Koderman, predsednik ptujskega DeSUSa Albin Pišek in direktorica Doma upokojencev Ptuj mag. Kristina Dokl. Za kulturni utrip jubileja so poskrbeli člani Likovne sekcije DU Ptuj, ki letos slavi desetletnico, s priložnostno razstavo, Mešani pevski zbor DU Ptuj, Edi Klasinc s harmoniko in Oto Mesarič z monologom.
Rojstni dan DU Ptuj je 24. marec 1947, ko je je bila v okviru Zveze sindikatov ustanovljena Podružnica društva upokojencev Ptuj za območje Ptuja, Ptujskega polja, Slovenskih goric in Haloz. V slavnostnem govoru predsednika DU Ptuj Voja Veličkoviča je bilo slišati veliko kritičnih in lepih misli. »Marsikdo pozablja na nas, ko govori o uspehih in razvoju Slovenije, in se nas spominja le, ko se govori o pritisku na pokojninsko in zdravstveno blagajno. Številni mladi ekonomisti in številni politiki zelo radi ošvrknejo naš obstoj, ko segajo v sredstva različnih skladov in blagajn ter nas označujejo kot grožnjo za stabilnost države,« je posebej poudaril Vojo Ve-ličkovič in vse, ki odločajo o njihovi usodi, pozval, da naj upokojencem skrojijo takšna oblačila, da se ne bodo počutili oguljene ali utesnjene v
Foto: Črtomir Goznik
Mešani pevski zbor Društva upokojencev Ptuj, vodi ga prof. Oliver Buček, je letos praznoval 40-letnico uspešnega delovanja in nastopanja.
Foto: Črtomir Goznik
Mirko Kekec, podžupan MO Ptuj, Vojo Veličkovič, predsednik Društva upokojencev Ptuj, Franc Koderman, predsednik Pokrajinske zveze društev upokojencev Spodnje Podravje, in Silva Gorjup, članica društva, v sproščenem pogovoru na jubilejni slovesnosti ob 60-letnici delovanja DU Ptuj.
jeseni svojega življenja.
Trdnost in klenost člani DU Ptuj dokazujejo že od vsega začetka delovanja. Ne tarnajo in jokajo, temveč živijo in pomagajo soustvarjati življenje
svoji generaciji in dvema ali celo trem rodovom za njimi. V vseh letih delovanja jih je vodila ideja druženja, rekreacije, ohranjanja in širitve kulture besede in likovnega
izražanja. Številne sekcije omogočajo, da vsak član najde tisto obliko delovanja, ki ga najbolj veseli. Med najaktivnejšimi so likovna, kolesarska in rekreacijsko-izletniška sekcija, mešani pevski zbor ter športne panoge, kot so viseče kegljanje, pikado in klasično kegljanje.
Posebej pa so ponosni na letošnja dva izstopajoča projekta, s katerima želijo izraziti čut odgovornosti do sočlana in duh medgeneracijskega sožitja. Čeprav prvi projekt »Član-članu« še ni v popolnosti zaživel, ga bodo že zaradi plemenite ideje nadaljevali. Imamo ljudi, ki bi radi dajali, na drugi strani pa take, ki pomoč potrebujejo, poudarja Veličkovič. V projektu »Združimo znanje, hotenja in moči«, ki je bil pika na »i« letošnjega jubileja ob jubilejnem koncertu in jubilejni razstavi likovne sekcije, pa je sodelovalo kar 793 aktivnih udeležencev, starih od 2 do 84 let, ki so ustvarjali na področju slikarstva, literature in se športno udejstvovali. Projekt je združil mlade iz ptujskih osnovnih šol in Vrtca Ptuj, Doma upokojencev Ptuj ter DU Ptuj. Pokazal je, da medgeneracijsko druženje ni zamrlo, da je nujno in potrebno.
Potem ko so toplo izzvenele še besede gostov, je nastopil čas za veselo druženje, saj je šestedesetletnica samo enkrat.
MG
Ptuj • Četrta razstava Društva gospodinj Jezero
Kruh na Slovenskem -
dediščina, hrana in simbol
V Domu krajanov Budina-Brstje je v soboto, 29. septembra, zelo dišalo, mize so se šibile od krušnih dobrot, od kruha do najrazličnejših peciv, pogač, potic, zle-vank, ocvirkovc, sadnega kruha, posebno pozornost pa sta vzbujali tudi torti, pripravljeni po receptu Valentina Vodnika.
Pa brez zamere
Osebni koncept
Zakaj je potrebno iti volit
Kmalu bo napočil čas, ko se bomo spet napotili do lokalnih izpostav demokracije, ki se vsake toliko pojavijo v naši četrti. Sicer se volitev ni nujno udeležiti, saj vas v duhu najsijajnejše demokracije prav nihče ne more prisiliti, da bi do odrejenega volišča morali odkorakati, a če se že gremo dem okracije, je vseeno pra v, da to priložnost, ki nam jo vsake toliko da vladajoča garnitura, tudi izkoristimo. Ob tem, recimo temu, politično korektnemu razlogu za odhod do volišča, pa obstaja še drug razlog, ki je nekako bolj konceptualno-pragmatične narave (vsaj kar se mene tiče); sam nekako nisem bil najbolj discipliniran in zvest volivec. Če se mi je na volišče ljubilo, sem šel, če ne, pa ne. Tisto o državljanski dolžnosti in podobne nebuloze, ki nam jih kaj radi postrežejo od zgoraj, pri meni nikoli niso padle na kaj prida plodna tla. Prej nasprotno - take in podobne kvazi-moralnosti politične (pa tudi kake druge) srenje mi osebno delujejo odbijajoče. Apredpar leti sem se ob razmišljanju, ali obstaja še kak večji in vsaj meni osebno bolj legitimen motivacijski razlog za udeležbo na volitvah, domislil (spet, meni osebno) bolj posrečenega in bolj prepričljivega koncepta. In od takrat se redno udeležujem vseh volitev, referendumov in kaj je še takih procedur. Sicer se vam bo ta koncept morda zdel, kako bi rekel, malce pritlehen, a meni se zdi precej bolj prepričljiv in legitimen, kot pa zgoraj omenjene parole politične. Kaj čem, sem pač rahel anarhist in tečnobnežpo naravi.
Koncept, do katerega sem se dokopal, morda ni noviteta, saj je čisto možno, da ga je postavil že kdo pred mano, a kot rečeno, mi osebno dosti bolj odgovarja in je dosti bolj prepričljiv od ostalih. Gre pa takole: vsi vemo, da kar na slepo nekaj in nekoga kritizirati ni prav lepo, še posebej pa tega človek, ki ima vsaj malo čuta za odgovornost in (recimo temu) etičnost, ne more opravičiti pred samim seboj. V primeru volitev in podobnih političnih opravil se to pokaže na naslednji način: v kolikor se ne udeležiš volitev, se pravi, v kolikor ne daš svojega glasu kandidatu/ki, za katerega/katero misliš, da je najboljša izbira, ali vsaj najmanj slaba izbira, potem v primeru, da zmaga tisti/tista, ki ti najmanj ustreza, nimaš prevelike etične osnove, da ga kritiziraš - bodisi v medijih, bodisi za gostilniškim pultom ali kje drugje. V tem primeru izpadeš kot kakšna stara branjevka (z vsem spoštovanjem do starih branjevk), ki ves dan samo obira (in tu in tam kaj proda), ali pa kot kak gostilniški veleum, ki ima vedno in povsod vse prav, čeprav ga nihče ne jemlje resno in gre vsem na živce. Če želiš biti kritičen, pa ne samo do aktualne oblasti, ampak do celotnega dogajanja na politični sceni in konec koncev tudi v državi, potem ne moreš enostavno reči "ah, mene volitve ne zanimajo, prav tako ne politika, zato ne bom šel volit", pozneje pa, ko so izvoljeni tisti, ki ti ne ustrezajo (oziroma so najslabša izmed slabih opcij), ali pa se v državi dogaja kaj takega, kar ti ni najbolj všeč, biti najbolj glasen v kritikah in podobnem. Enostavno, volitev seje treba udeležiti, da ti morda kasneje kdo ne očita, da kaj pa zdaj na veliko "šimfaš", saj si pa imel priliko dati svoj glas in izraziti svoje mnenje, pa nisi. Če ti tile, ki so zdaj na oblasti, niso všeč, zakaj pa potem nisi šel na volišče in glasoval proti njim (oziroma za druge, ki so ti bolj všeč), ko si imel priložnost?
Seveda lahko kdo poreče, da samo s svojim glasom na volitvah ne moreš kaj prida vplivati na izid. Kar je res. A kot rečeno, zgornji koncept je bolj etično-pragmatična postavka, ne pa nek matematični koncept. In kot rečeno, je to koncept, ki mene prepriča, da grem na volišče. Kaj pa prepriča vas, je seveda vaš problem. Upam samo, da to niso razlogi v stilu tiste ženičke, ki so jo pred leti, ko je kandidiral še Kučan, vprašali, koga bo volila na predsedniških volitvah, ter je le-ta izstrelila: "Ja, Kučana!" Ko so jo potem vprašali še po razlogih za to svojo neomajno prepričanost, pa je izjavila, da bo Milana volila zato, ker ima lepe oči.
Upam, da vi ne boste volili "na lepe oči".
Gregor Alič
Kot je povedala predsednica društva gospodinj Jezero Marija Cvetko, so z letošnjo razstavo pod naslovom Kruh na Slovenskem - dediščina, hrana in simbol želele opozoriti na vso razsežnost, ki jo ima kruh med našimi ljudmi. Več kot sto krušnih izdelkov so pripravile po starih receptih iz 18. in 19. stoletja brez pecilnega praška in drugih sodobnih dodatkov. Letošnja četrta razstava je bila resnično nekaj posebnega, prvi dve so pripravile na Ranci, tretjo pa na Hajdini. Tudi za ptujske-
ga župana dr. Štefana Čelana, ki je dejal, da nas kruh očitno druži, saj so se na odprtju razstave zbrali predstavniki posvetne in cerkvene oblasti, predstavniki civilne družbe in številni drugi. Z razstavo pa so bili seznanjeni tudi štirje predsedniški kandidati, edini, ki je obljubil, da bo prišel, je bil Zmago P. Jelinčič, a je obljubo snedel, kar je nekatere, ki so se bali, da bo odprtje preraslo v predvolilni shod, celo razveselilo. Pri pripravi razstave so ob Društvu gospodinj, članice so z njo proslavile tudi šesto
obletnico uspešnega delovanja, angažirano sodelovali še doc. dr. Ljubica Šuligoj, tudi častna občanka MO Ptuj, Pokrajinski muzej Ptuj, učenci OŠ Mladika ter Ljudski pevci in godci iz Podgorcev, člani KUD Maks Furjan iz Zavrča, ki nastopajo pod imenom Trta. Tisti pa, ki smo prišli le na ogled, smo bili prav tako navdušeni kot vsi drugi, dobrote so kmalu pošle, želja po tem, da bi se razstava še kdaj ponovila, pa je velika, ker takšnih dobrot ni na voljo vsak dan.
MG
Ptuj • Število stanovalcev v dijaškem domu Ptuj nekoliko upadlo
Na dobri poti, da število stanovalcev povečajo
Kapaciteta dijaškega doma Ptuj je 210 ležišč, od česar je zasedenih le 40 odstotkov. Letos bo v ptujskem dijaškem domu bivalo 83 stanovalcev, kar je za sedem manj kot lani. Kot najpomembnejšo aktivnost, s katero se trudijo zvišati vpis, ravnateljica doma mag. Danica Starkl, navaja sodelovanje s šolami.
Na knjižni polici
Letos bo v dijaškem domu Ptuj stanovalo 62 dijakov, od tega jih je 19 vpisanih v prvi letnik srednjih šol in bodo v dijaškem domu bivali prvo leto. »Podatek je spodbuden, saj smo septembra lani imeli manj novincev, bilo jih je 12. Število na novo vpisanih pri srednjih šolah se je zvišalo sicer samo za sedem dijakov, vendar smo na dobri poti, da število povečujemo, saj smo eden redkih dijaških domov v Sloveniji, ki mu je to uspelo,« je optimistično dejala Starklova.
Dijaški dom Ptuj pa že dolgo ni več samo dom, namenjen zgolj dijakom. Za bivanje v ptujskem dijaškem domu se je odločilo tudi pet študentov, ki obiskujejo Višjo strokovno šolo Ptuj, kar je več kot lani, ko sta v domu bivala le dva študenta. Sicer pa Starklova pravi, da to ni dokončno število vpisanih, saj računajo še na izredne študente, ki se odločijo za bivanje v domu preko vikenda.
Izrednega pomenaje dobro sodelovanje s Centrom za socialno delo
Zraven študentov in dijakov biva pri njih tudi 16 učencev osnovnih šoli ter osnovne šole s posebnimi potrebami. Gre za učence, ki potrebujejo izven-družinsko nastanitev preko tedna, zaradi oddaljenosti ali boljših pogojev za življenje in učenje.
Starklova poudarja, da je tudi potreb po izvendružin-ski namestitvi otrok vedno več. »Največji problem, s katerim se srečujemo ob tem, je plačevanje oskrbnine. Posebnega pomena je naše dobro sodelovanje s Centrom za socialno delo Ptuj, s katerimi iščemo skupne poti in možnosti za plačevanje stroškov bivanja v dijaškem domu. Tudi sam CSD nam pogosto pošlje otroke v dijaški dom. Vedeti moramo, da o izven-družinski namestitvi otroka prvi odločajo starši in tukaj je potrebnega veliko svetovalnega dela z vseh strani, da se starš odloči za domsko nastanitev otroka. V srednjih šolah imamo že danes kar nekaj dijakov, za katere bi bilo dobro, da bi bivali v dijaškem domu; v razgovorih s svetovalnimi delavkami, učitelji in ravnatelji šol iščemo poti in
Foto: Dženana Bečirovič
Danica Starkl, ravnateljica Dijaškega doma Ptuj, je z vpisom zadovoljna.
možnosti in najpogosteje se ponovno ustavi pri denarju. Prav za to populacijo iščemo dolgoročno rešitev na nivoju države - štipendije in Šola druge priložnosti,« je dejala ravnateljica.
Trudijo se zvišati vpis
Razpoložljivih mest v dijaškem domu Ptuj je še veliko, ne le za dijake in študente, temveč tudi za osnovnošolce in osnovnošolce s posebnimi potrebami, samo teh bi namreč lahko sprejeli kar 44.
Skupaj pa je v domu še 127 prostih ležišč, kar predstavlja kar 60 odstotkov zmogljivosti dijaškega doma Ptuj.
O tem, kakšne aktivnosti izvajajo v smeri povišanja vpisa, Starklova pravi: »Najpomembnejše je sodelovanje s šolami. V šolah dobivamo informacijo o potrebah namestitev v dijaški dom za posamezne učence ali dijake. Poudarjamo kakovostno izvajanje vzgojnega dela in vse prednosti, ki jih učenec ali dijak pridobi, če se odloči za bivanje v dijaškem domu. Poskrbljeno je za zdravo prehrano, prenočitev in varnost vsakega posameznika. Učni uspeh naših dijakov je vsako šolsko leto nad 98 odstotki, kar pomeni, da skoraj vsi uspešno zaključijo izobraže-
vanje. Delo naših vzgojiteljev je usmerjeno tudi v pomoč pri učenju, v učenje učenja, predvsem pa v pomoč pri razvijanju osebnosti vsakega posameznega učenca ali dijaka. Želimo si, da se vsak stanovalec našega dijaškega doma lepo vede, se pridno uči in se vključuje v ponujene aktivnosti v okviru življenja in dela v dijaškem domu. To je izvajanje kurikula za dijaške domove - 24-urno bivanje v dijaškem domu, od ponedeljka do petka«.
Sicer pa v domu nudijo različne oblike bivanja. Veliko sodelujejo tudi s šolami, ki jim nudijo bivanja udeležencem mednarodnih projektov šol, bivanje gostujočim učiteljem na šolah in bivanje pripravnikom.
Delajo na tem, da pomagajo tistim, ki nimajo denarja za bivanje v domu
V dijaškem domu na Ptuju pa veliko delajo tudi na iskanju rešitev za tiste, ki bi si želeli bivati v domu, pa za to nimajo sredstev. V domu že drugo leto deluje Domski sklad, ki ob namestitvi v dijaški dom pomaga posameznim staršem oz. njihovim otrokom pri plačilu oskrbnine. V lanskem šolskem letu
je za dva dijaka plačala oskrbnino humanitarna Fundacija Aktiva iz Ljubljane, s katero sodelujejo in se tudi za letošnje šolsko leto že dogovarjajo o plačilih oskrbnin za tiste dijake in učence, ki denarja za bivanje v dijaškem domu nimajo dovolj, ali pa ga sploh nimajo. Dobro sodelujejo tudi z Rdečim križem Ptuj, ki je letos dvema stanovalcema omogočil letovanje v Punatu, jim pomaga pri oblačenju otrok, pri nabavi šolskih potrebščin, občasno pa namenijo tudi priložnostna darila, glede na potrebe izvajanja vzgojnega programa. »Dobro sodelujemo tudi z drugimi institucijami mesta Ptuj in izven ter se trudimo pridobivati denarna sredstva v Domski sklad in tako omogočiti našim učencem in dijakom boljši jutri. Ne potrebujejo veliko, potrebujejo samo osnovno in če dobijo kaj več, so tega izjemno veseli. Drugi teden v petek bomo praznovali domski dan in prejeli bodo manjše darilo, ki je zaenkrat še presenečenje; vem pa, da se ga bodo izjemno razveselili.
Sodelujemo tudi z drugimi humanitarnimi organizacijami, društvi in podjetji, ki se jim moramo zahvaliti za do-nacije, ki so jih že prispevali in tudi v bodoče želijo pomagati.
Prepričana sem, da lahko dvignemo vpis učencev, dijakov in študentov v dijaški dom Ptuj samo z dobrim sodelovanjem z okoljem, v katerem dom deluje. Smo izjemnega pomena za podporo pri vzgoji in izobraževanju tako staršem, šoli, učencem, dijakom in študentom,« je še dodala Starklova.
V ptujskem dijaškem domu je trenutno zaposlenih 21 delavcev, od tega 9 strokovnih delavcev in 12 drugih delavcev. Vsi strokovni delavci imajo zahtevano stopnjo izobrazbe pedagoške smeri.
Ptujski dom je specifičen dijaški dom, saj pri njih bivajo tako učenci osnovnih šol in osnovnih šol s posebnimi potrebami kot tudi dijaki in študentje, kar domu daje nekaj prednosti. Normativi jim med drugim dovoljujejo zaposlitev medicinske sestre, ki v sodelovanju z vzgojitelji dijaškega doma ustvarja programe preventive in kurative za učence, dijake in študente.
Dženana Bečirovic
Eva Menasse Vienna
Ljubljana. Mladinska knjiga, 2007
Eva Menasse, novinarka, živi v Berlinu. Prvenec Dunajčanke je naletel pri bralcih na lep sprejem. Roman je slikovita družinska kronika treh generacij pol judovske in pol nemške rodbine, napisan slikovito in z blago ironijo vzponov in padcev posameznih oseb. Pripoved dobi svoj tekoči pripovedni lok po začetnih nekaj desetih straneh. Prvoosebna pripovedoval-ka s časovno oddaljenostjo opisuje življenje prednikov, kar zmanjšuje bralčevo neposredno poosebitev in vstop v romaneskni svet. Jezik niha med knjižnim in pogovornim, v katerega želi vpletati sleng.
Babica je bila bleda lepotica s svetlo rdečkastimi lasmi in njeno edino veselje je bil bridž v dunajski kavarni pri Bauernfeindu. Za mizo se je kriče rodil pripovedovalkin oče kot tretji otrok. Vse dedove ljubice so bile Judinje. Oče je bil tih in prijazen otrok, že pri štirih letih je dobil svoj prvi komplet kart. Deklice v parku je učil kartati, od nekdaj jih je imel rad. Vse do osmega leta je bil optimist. Odgovornost zanj pa je prevzel njegov suhljati starejši brat. Babica je imela o ženskah na splošno še slabše mnenje kot o moških. Oče je imel vse življenje moten odnos do vzročne povezave med dajanjem in jemanjem. Weisskopf je bil shajališče »fejst fantov«. Na Dunaju je bila korupcija rezultat nelagodnosti, da bi zavrnili neprimerno ravnanje. Karli, Joshi in »pomožni šerif« so bili strokovnjaki za prevare in vplivanje na priče. Stric je preživel prvi del vojne za šivalnim strojem, drugi del pa na napačni fronti. Na vsak način je hotel priti v britansko vojsko. Zatekel se je v Anglijo kot Avstrijec in Jud. Nekako so vsi natanko vedeli, kdo je kdo. Ded je rad igral karte, oboževal je grenko sladko menjavanje zmag in izgub. Kar naprej je prekašal samega sebe, ni bil prevarant, le igral je. Na koncu se je vedno nekako izšlo. Urejen nastop je pol življenja, je bil prepričan ded. Njen oče in stric sta sepo-ročila, zaplodila otroke, se ločila in se znova poročila, klub temu sta gojila harmonične odnose s prejšnjima ženama in otroki. Plašni raznašalec časopisa se je razvil v predrzneža, ki so ga ljubile dunajske ženske. Njena matije modrovala, da Poljakinja aliJugoslovanka ne prideta v poštev pri najetju postrežnice, ker vesta, kaj lahko z njima počneš, in česa ne. Stric je bil pacient celotne medicinske vede in je bil odločen, da iz sebe napravi mučenca. V življenju njenega očeta in strica so se Angleži vedli vzorno, še posebej, ko so jih postavili v vrsto in potem prešteli. Značilnost njihove družine je bila, da so hoteli neprijetnosti čimprej odpraviti. Njen stric je v odnosu do drugih igral neizprosnega junaka tihomorskih otokov in Burme. Jude so naselili v temna, vlažna stanovanja vzdolž dunajskega kanala. Babica je zaradi vpliva sudetsko nemškega izvora govorila drugače, kar so imeli na Dunaju za tipično nemščino. V petdesetih letih je njen oče ustanovil malo trgovinico in dajal videz, da se ne obremenjuje s pretiranim tuhtanjem in mu vse pade v roke. Ciljna publika so bili športniki iz vzhoda. Od vsega začetka so posli tekli sijajno. Njen oče je postal goreč sovražnik komunizma in militantni nekadilec. Bil je prepričan, da vsi talenti tega sveta ne pomagajo, če ne vzdržijo živci. Mlajši bratranec je bil rojen trgovec in ustanovitelj številnih podjetij. Na koncu travnikov je visok plot predstavljal konec ogromnega zemljišča. Prvič so zagledali na igrišču muslimansko zakrito žensko, ko je Branko iz Splita postal novi delavec na teniškem igrišču. Njen oče je bil šaljiv, šarmanten, vendar lahkomiseln. Ženske so se mu metale pod noge. Od nekdaj je imel težave z darili in pozornostjo, še posebej moških z usnjenimi jaknami iz Leopoldstadta. Sovraštvo do vročine se je dedovalo iz roda v rod kot kos družinskega nakita. Židje so taki, da nimajo nič in nič ne znajo, pa se imajo za nekaj boljšega. Bogata judovska zgodovina je danes skrita za holokavstom. Brat in stric sta se redno dobivala na ribjem kosilu, govorila o politiki, in si bila edina, da so določene stvari mogoče le v Avstriji. Stric je bil inteligenten in načitan. Tovarna je sprva prinašala lep, skoraj neresničen dobiček. Bratu sta se njegov oče in stric zdela neresnična, brez srca in nezainteresirana. Njena sestra se je pri dvajsetih panično bala staranja. Mlajši bratranec je sodil, da je bilo vse samo vprašanje časa, kdaj bo šla družinska zgodba v zrak in se razletela. Družina je bila včasih večja, včasih manjša. Na dan, ko so sežgali dedka, je bilo vreme spremenljivo.
Vladimir Kajzovar
Ptuj • Druga pesniška zbirka p. Mirka Pihierja
Poet iskreno iskrivih ljudi
Te dni je v Slomškovi založbi Maribor izšla druga pesniška zbirka nadžupnika nadžupnije sv. Jurija na Ptuju p. Mirka Pihlerja pod naslovom Prameni svetlobe. Prvo pod naslovom Večerni spomini je izdal leta 1994 ob pomoči minoritskega samostana Sostro v nakladi tisoč izvodov. Tematika, ki se je loteva, je več ali manj ista, verovanjska in domačijska lirika, druga je malo bolj izpopolnjena, ima tudi več pesmi, razlaga in dodaja, da pa ne gre za čisto duhovno liriko, kot jo je pisal Simon Gregorčič. To tudi ni neka tožba. „Vedno vidim na koncu neko svetlobo, izhod k dejavnemu, polnemu in pravemu življenju, kar je glede na moj poklic, tudi razumljivo," poudarja.
Foto: Črtomir Goznik
Nadžupnik p. Mirko Pihler je izdal drugo pesniško zbirko: po Večernih spominih se verovanjski in domačijski lirik izpoveduje v Pramenih svetlobe.
P. Mirko Pihler ima več darov, ni samo pesnik, je tudi slikar, čarodej, natančneje rokohitrec, ker ne „čara". „Člo-vek ima neke naravne darove, karizme, ki so mu nekako prirojene, tudi jaz jih imam, nekaj tega poskušam tudi izraziti", pravi. Bum oziroma življenjska prelomnica v njegovem življenju je bil 50. rojstni dan. Ni se zgledoval po drugih jubilantih, ki ob takih priložnostih okrog sebe zberejo ljudi in nazdravijo. „Kot duhovnik tega nisem naredil, jubileju sem „nazdravil" s prvo razstavo svojih likovnih stvaritev (akvarelov in risb). Vsega skupaj trideset del, ki so mnoge presenetile, lahko rečem, da je bila razstava zelo odmevna. Odprtje je pospremil bogat kulturni program, ob tej priložnosti sta bili prvič javno predstavljeni tudi dve moji pesmi. Do danes sem imel skupaj že trinajst samostojnih razstav. Po izdaji prve pesniške zbirke so sledili kulturni večeri, na katerih sem se predstavljal kot pesnik, slikar in magik, rokohitrec, pa tudi kot dober poznavalec vina. V Evropskem redu vitezov vina sem konzularni vikar, vitez. Druženje z vinom se je začelo, ko smo na Ptuju ustanovili Gradiščansko-panonski red vitezov vina leta 1991. To je bil hkrati tudi prvi vinski konzulat v samostojni Sloveni-
ji, ki ima sedež v Železnem na Gradiščanskem. Včasih sem na dopustu, vedno ga preživljam sam na Cresu, slikal, zadnja leta me spremljata svinčnik in papir. Pesmi sproti zapisujem, da jih ne pozabim. Ko sem na dopustu, imam čas za razmišljanje. Tudi če se ideja za novo pesem porodi ob kavici, jo nemudoma zapišem," je o svojem ustvarjanju v sliki in besedi povedal p. Mirko Pihler. Z ročnimi spretnostmi pa se je začel ukvarjati že davnega leta
1962 kot študent teologije. Priložnosti, na katerih pridejo do izraza njegove rokohitrske spretnosti, pa je vedno manj, saj je čedalje manj tudi porok. Glede predstavljanja svojih darov tudi ni imel nikoli problemov s svojimi predstojniki, škofi, ker gre za rokohitrske spretnosti, ne pa čarovnije, kot so se lahko tudi sami prepričali na njegovih nastopih, ki so prvenstveno namenjeni temu, da se ljudje sprostijo, nasmejijo.
Pesniti je začel za svojo dušo, da so prišle v javnost, je zaslužen novinar in urednik literarnih oddaj na Radiu Slovenija Marjan Kovačevič - Beltram, ki ga je spodbudil k temu, da je pesmi z listov spravil na papir, takrat je še uporabljal pisalni stroj, zatem pa so jih v več prispevkih predstavili v oddaji Literarni nokturno. Marjan Kovačevič - Beltram pa je tudi avtor spremne besede v prvi pesniški zbirki Večerni spomini, v kateri je zapisal, da njegov
pesniški prvenec sodi med pr-vinsko in tematsko raznoliko liriko. Za Pihlerjevo poezijo so značilni izvirnost, bogata vsebina in metaforika, prav tako moderne pesniške oblike. Naslov zbirke je povzet po eni od pesmi, v večerni samoti so se prebudili spomini in ga ponesli k njegovim najbližjim, k trpečim ljudem po svetu in v rojstni kraj. Spremno bese-
do za drugo pesniško zbirko Prameni svetlobe je napisala Berta Golob. Opisuje ga kot poeta iskreno iskrivih besed, ki življenje pojmuje kot dar in se ga zato veseli.
Pesmi za tretjo zbirko so že napisane, vendar bo z izdajo še počakal, pravi, tudi zato, ker je pot založnika vse prej kot lahka.
MG
Prvi odmevi zelo pozitivni
„Izjemno sem presenečena, zelo lepa knjižna izdaja, prefinjena oprema in tudi na prvi pogled so pesmi vsebinsko in literarno presenečenje glede na prvo pesniško zbirko. Mislim, da bo kot del njegove umetniške ustvarjalnosti zbirka vredna resne literarne presoje," je o drugi pesniški zbirki p. Mirka Pihlerja povedala knjižničarka Liljana Klemenčič.
Ptuj • Učitelji Elektro šole na mednarodni konferenci
Slovenski projekt med 20 najodličnejšimi v EU
V okviru programa Leonardo da Vinci Evropska komisija ter nacionalne agencije delujejo organizirane v pet tematskih skupin. Za skupino tri, ki se ukvarja s kvaliteto v izobraževanju, so konec septembra v Angliji pripravili mednarodno konferenco, ki se je udeležil tudi učitelj Poklicne in tehniške elektro šole Ptuj Franc Vrbančič.
Tridnevna konferenca, ki se je začela 24. septembra v Birminghamu, je potekala pod naslovom Kvaliteta v poučevanju - Kako pripraviti, voditi in zaključiti uspešen projekt.
120 delegatov udeležencev iz 25 držav Evropske unije je na konferenci v obliki razstav in plakatov predstavilo 20 najodličnejših projektov EU. V tem ozkem izboru si je svoje mesto prislužil tudi projekt ComLA-b2, katerega nosilec je Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani, pod vodstvom izrednega profesorja dr. Slavka Kocijančiča. Vodja omenjenega projekta na Poklicni in tehniški elektro šoli Ptuj pa je Franc Vrbančič.
»Sam projekt sva predstavila tudi na plenarnem predavanju. Opozorila sva na kritične točke projekta, kot so občasna nedoslednost partnerjev ter upoštevanje časovnih, vsebinskih in denarnih dogovorov, ki kar hitro lahko vodijo k neuspešnosti projekta,« je pojasnil Vrbančič.
V projekt ComLab2 so vključene fakultete in javni zavodi iz devetih držav, in sicer Madžarske, Češke, Grčije, Španije, Irske, Litve, Nizozemske, Slovaške in Slovenije. ComLab2 je kratica za Computerised laboratory for science and technology teaching - part 2 (Računalniško voden laboratorij za poučevanje znanosti
in tehnologije - drugi del).	službami. Gre za dvoletni
Vsak od parterjev sodeluje	projekt, ki ga sofinancira
z nekaj osnovnimi in sredn-	tudi EU preko sistema Leon-
jimi šolami ter svetovalnimi	ardo da Vinci.
Foto: Dženana Becirovic
Slavko Kocijančič razkazuj projekt ComLab2; desno vodja konference Jan Aulehle, levo Maja Mihelič Debeljak s slovenske nacionalne agencije.
»Mislim, da sva dobro predstavila projekt ComLab2, jaz s stališča uporabnika, Kocijančič s stališča prijavitelja. Ljudi je zanimala najina razstava in mislim, da je Slavko navezal stike in bo lahko projektne dosežke razširil po vsej Evropi. Tudi izkušnje s projektom sva jim morala nenehno razlagati. Pohvalili so naju tudi za dobro izvedbo plenarnega predavanja,« je še poudaril Vrbančič.
Na konferenci so potekale tudi štiri tematske delavnice, na katerih so udeleženci imeli možnost izmenjati izkušnje pri pripravi, vodenju in širjenju projekta ter njegovih dosežkov. Glavne teme delavnic so bile kvaliteta projektov, razširjanje rezultatov, priprava dobrega
projekta in iskaje partnerjev za sodelovanje v projektih. Dr. Kocijančič in Vrbančič sta sodelovala tudi na teh, v dveh delavnicah sta s svojimi izkušnjami aktivno sodelovala pri svetovanju zainteresiranim.
»V Evropski komisiji so dojeli, da se evropski denar porablja kar tako in ni predvidenih dosežkov. V kratkem bo razpis za nove projekte. In želja Evrope je, da se naj rezultati dobrih projektov razširjajo po vsej Evropi. V naslednjem razpisu bo torej poudarek na razširjanju rezultatov dobrih projektov in manj na novih inovacijskih projektih. Seveda tudi slednji morajo biti, drugače bi se lahko zgodilo, da bi ostali brez novih idej,« je zaključil Vrbančič.
Dženana Becirovic
Ptuj • Z okrogle mize ob svetovnem dnevu turizma
»
Pred (mestom) nami leži veliko bo gastvo, le izrabiti ga je potrebno ...
«
Na Ptuju so tudi letos izvedli okroglo mizo ob svetovnem dnevu turizma, ki je letos potekal pod pomenljivim naslovom Turizem odpira vrata ženskam. Ženske danes opravijo tudi na področju turizma največ dela, a tistega, ki ni povezan s položaji in kazanjem mišic. Zato tisti, ki so razmišljali o letošnjih poudarkih svetovnega dneva turizma, v nobenem primeru niso mogli izbrati gesla Turizem odpira vrata moškim. Tudi organizator okrogle mize o pomenu turizma in turistične ponudbe starih zgodovinskih in pobratenih mest TD Ptuj je sledil stilu slogana, zato je za glavne razpravljavke oziroma uvodničarke povabil ženske na Ptuju, ki v resnici v turizmu nekaj pomenijo in poleg tega tudi delajo na zelo konkretnih projektih, ki pomembno vplivajo na razvoj turizma na Ptuju in širše.
Mag. Slavka Gojčič je izbrala temo Priložnosti in trendi - razvoj zdraviliškega in wellness turizma v starih zgodovinskih mestih EU, Daniela S. Cartl, direktorica hotela Mitra, je govorila o upravljanju in trženju celovite turistične ponudbe v zgodovinskih mestih, Sonja Krajnc Brlek je izbrala temo o priložnostih in dejanskem položaju žensk v turizmu, Marija Hernja Masten pa je kot arhivarka razvila zanimivo temo o uporabi dediščine in tradicije v turistični ponudbi zgodovinskih mest. TD Ptuj je na okroglo mizo povabilo strokovnjake s področja turizma, organizatorje turističnih prireditev v starih zgodovinskih in pobratenih mestih, da bi prišlo do izmenjave mnenj, povezave med zgodovinskimi mesti, poživitve starih mestnih jeder in medletnega sodelovanja na prireditvenih in drugih področjih. Ptujska okrogla miza o turizmu je tudi tokrat ostala sama sebi namen, pričakovanih gostov ni bilo, ptujski župan dr. Štefan Čelan pa zaradi zadržanosti nekaterim bistvenim stvarem ni mogel prisluhniti, med drugim, da je naloga mesta, da poskrbi za izdelavo dolgoročne turistične strategije, ki bi moralo imeti tudi turistični odelek, ki bi skrbel za povezavo vseh priložnosti in ustanov v mestu, ki so tako ali drugače povezani s turizmom, da bi udarna moč ptujske vedute dala pričakovane rezultate. Po besedah Marije Hernja Masten, ki je
okrogli mizi posadila piko na i, pred mestom (nami) leži veliko bogastvo, le izkoristiti ga je treba. Podobno je dejal Napoleon Bonaparte, da francoska krona leži v blatu, le na glavo si jo je treba povezniti. Do potankosti je potrebno obdelati tudi koledar turističnih prireditev.
Povezovanje je smiselno in nujno
Wellness turizem je v tem trenutku eden napomembnej-ših trendov v svetovni turistični ponudbi, je med drugim v svojem prispevku povedala mag. Slavka Gojčič. V svoji ponudbi ga ima tudi novi Grand hotel Primus. Ponudba naravnih danosti, mineralnih in termalnih voda v povezavi s kulturnimi, športnimi in drugimi doživetji, kot so jih že nekoč ponujala mesta Baden Baden, Karlovi Vari, tudi Rogaška Slatina, in so bila središča političnega in kulturnega življenja v 18. in 19. stoletja, je aktualna še danes. Zdravje je pomembna vrednota, sodobni turist mu daje prednost pred bogastvom, pomebne so zgodbe, tudi zato imajo duhovne dobrine mesto pred materialnimi. Povečuje se povpraševanje po ekološki ponudbi (nazaj h koreninam), ponudbi novih storitev, ki izhajajo iz značilnosti kulturno-etonološke dediščine (hrana, zelišča, naravno zdravljenje, ...).
Povezovanje v turizmu je smiselno in nujno, brez tega ne moremo oblikovati in za-
Foto: Črtomir Goznik
(od leve) Mag. Slavka Gojčič, Sonja Krajnc Brlek, Daniela S. Cartl, Albin Pišek in Marija Hernja Masten, štiri gospe, ki so ob predsedniku TD Ptuj Albinu Pišku krojile letošnjo okroglo mizo ob svetovnem dnevu turizma, ki je bila v slavnostni dvorani ptujskega gradu, 28. septembra.
okrožiti turistične ponudbe, ki bo gosta pritegnila in ga tudi zadržala pri nas, je med drugim v svojem referatu poudarila direktorica hotela Mitra Daniela S. Cartl. Oblikovali so različne programe ponudbe in dokazali, da je povezovanje možno. So eden izmed redkih hotelov, ki nastopa kot incoming agencija. Zadnji podatki
Foto: Črtomir Goznik
Udarna moč srednjeveške vedute Ptuja je tako močna, da je mogoče turizem graditi na njej, zdaj se premalo izkorišča, je prepričana Marija Hernja Masten, ki v mestu ob Dravi vidi še veliko potencialov, ki se ki bi se jih dalo izkoristiti v okviru turistične ponudbe mesta. V tujini znajo zapakirati vsako najmanjšo stvar in jo ponuditi turistom. Ker so kulturniki le varuhi in upravljavci dediščine, mora to nalogo prevzeti mesto v okviru svoje turistične strategije oziroma oddelka za turizem.
kažejo, da jim je uspelo dobo bivanja turistov podaljšati z 1,2 na 2,4 dneva. K njim prihajajo iz daljnje Avstralije, veliko jih je v zadnjem času tudi iz Anglije in drugih oddaljenih destinacij. V očeh njihovih gostov je Ptuj majhno simpatično mesto. Skozi različne projekte, kot je na primer Kulturna oaza, hotelske goste povezujejo z domačini. Od povečanja nastanitvenih zmogljivosti in ponudbe v mestu si tudi sami veliko obetajo, pripravljeni so na te izzive, je še poudarila Cartlova.
Tudi kuhar je lahko gospod ...
V slovenskem turizmu imajo ženske kljub 80-odstotni prisotnosti veliko manj ugoden položaj kot moški, ugotavlja statistika, za to pa prejemajo le 79 odstotkov plačila moških. Njihov zaslužek je manjši ne samo zaradi spolne segregacije, zbijajo ga tudi bolniške oziroma krajši delovni čas zaradi skrbi za naraščaj. Tudi podatki o nezaposlenih ženskah v primerjavi z moškimi gredo v škodo žensk. Sonja Krajnc Brlek, direktorica podjetja Ptujske Vedute, je izbrskala tudi podatke o nezaposlenih z izobrazbo za poklice za potrebe turizma
do 31. avgusta letos. Med 125 nezaposlenimi s Ptujskega jih je bilo kar 89 žensk, med temi imajo nekatere tudi diplome iz turizma. Delo v turizmu je zelo zahtevno, zahteva veliko več kot v drugih dejavnostih.
Uvodničarkam so se v razpravi pridružili tudi nekaterih gostje, v slavnostni dvorani jih je bilo resnici na ljubo zelo malo, vseh skupaj manj kot trideset. V imenu Združenja zgodovinskih mest Slovenije se je oglasila predsednica Mateja Hafner Dolenc, ki je prepričana, da mestni turizem doživlja razcvet. Združenje je pred novimi izzivi, luč sveta je ugledal nov prospekt, seveda pa ni pričakovati, da bodo stara zgodovinska mesta »prodajala« le lepe slike, za to potrebujejo vsebino, to je potrebno prodati. Tudi predstavnik Pomurske turistične zveze je opozoril na problem povezovanja slovenskih turističnih ponudnikov, problem pa je tudi, da je prenekatera danost, ponudba, preslabo označena. Ptujski turizem v prvi vrsti potrebuje profesionalni načrt, ta je ključen, brez tega ne bomo dosegli globine investicijskega načrta, zdaj se oslanja še vedno le na »gigante«, potrebna pa je pajkova mreža, je prepričan Milan Krajnik. V urejanje nekaterih zadev bo potrebno
odločneje poseči, če bo treba tudi z odloki, na primer za urejanje fasad, objektov, tudi na račun občine, ki se bo pozneje zapisala na te objekte za stroške vlaganja. Oglasila se je tudi Nevenka Kavčič iz Štajerske turistične zveze Maribor, ki se je zavzela za odločnejše vlaganje v kader, ne samo v turistično infrastrukturo. Pozna se, da smo zadnjih deset do petnajst let tlačili gostinske poklice pod mizo. Potrebno bo spremeniti miselnost, tudi kuhar je lahko gospod, je poudarila.
Predsednik TD Ptuj Albin Pišek je v zaključku letošnje okrogle mize povedal, da se bo ta razprava nadaljevala tudi na srečanju predstavnikov zgodovinskih oziroma najstarejših mest iz EU, ki naj bi bilo aprila 2008 na Ptuju. Potrebno pa si bo tudi prizadevati, da bi zgodovinska mesta pridobila čimveč sredstev iz države in EU za vzdrževanje svojega fonda oziroma dediščine, ker ga same niso zmožne.
Med zaključke okrogle mize so zapisali potrebo po dolgoročni turistični strategiji, ki ne bo samo zbir želja, temveč konkretnih načrtov, ki jih bo mogoče uresničiti po fazah. Sicer pa naj bi turizem v zgodovinskih mestih postal način življenja v teh mestih.
MG
Rokomet
Rokometašice Ptuja uspešnejše od Celjank Stran 14
Nogomet
Aluminij do točke v zadnjih sekundah tekme Stran 14
Judo
Lea Murko peta na mladinskem EP
Stran 19
Rokomet
Odločitev v derbiju šele v končnici
Stran 19
Odbojka
Proti »bankirkam« osvojile kar 64 točk
Stran 21
Strelstvo
Majda do prvih stopničk v novi sezoni Stran 21
Urednk športnih strani: Jože Mo-horič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Tadej Podvršek, Milan Zupanc, Miha Šoštarič, Zmago Šalamun, David Breznik, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak
tednik
E-mail: sport@radio-tednik.si
Drava Ptuj - Mik CM Celje 0:2 (0:2)
Strelca: 0:1 Biščan (7.), 0:2 Puc (17.)
Drava: Murko, Emeršič, Šterbal, Grižonič, Prejac, Drevenšek, Horvat, Bošnjak (od 70. Ogu John), Tisnikar (od 52. Zilič), Kmetec (od 68. Zupan) in Kelenc; trener: Milan Duričič.
Mik CM Celje: Mujčinovič, Križnik, Pečnik (od 79. Korun), Gorinšek, Gobec, Sešlar, Biščan (od 65. Urbanč), Lekič (od 89. Benič), Puc in Hadžič, Travner; trener: Pavel Pinni.
Rumeni kartoni: Zilič; Travner, Križnik. Rdeči karton: Travner (82.).
Nogomet • 1. SNL
Goričani s petimi zaporednimi zmagami ujeli priključek z vrhom
Strelci so bili na tekmah 13. kroga dobro razpoloženi, saj so v povprečju dosegli več kot 3 zadetke na tekmo (17 zadetkov na 5 tekmah). Goričani so še petič zapored zmagali, spet pa sta bila v glavnih vlogah veterana Milan Osterc in Enes Demirovič; nad prvim je bil storjen prekršek za najstrožjo kazen, drugi pa jo je uspešno izvedel. Gorica je po slabšem startu tako že ujela skupino, ki zasleduje vodilne Domžale.
Končno so luč na koncu tunela zagledali tudi Mariborčani (hat-trick je dosegel Bolgar Makriev), ki so uspeli zmagati v Ivančni Gorici (predtem so zadnjič slavili v 8. krogu v Ljubljani). To bo verjetno v Ljudski vrt prineslo vsaj nekaj miru pred reprezentančnim premorom, ki so ga nekatere ekipe že težko čakale. Med »čakajočimi« je tudi Drava, ki proti Celjanom ni uspela iztržiti točke; gostje so se na ptujskem Mestnem stadionu pokazali kot zelo izkušena ekipa, ki se je tudi po dveh nepričakovanih zaporednih porazih (Interblock, Nafta) znala zbrati.
Svoj strelski pohod v dresu Domžal pa nadaljuje tudi Hrvat Dario Zahora, ki je na vrhu lestvice najboljših strelcev, tako kot njegova ekipa. Le-ta je v zadnjih krogih uspela izkoristiti spodrsljaje najbližjih zasledovalcev in si nabrati prednost petih točk, ki pa jim še vedno ne zagotavlja mirnega spanca. Pet točk je tudi razlike med Mariborom na 5. in Dravo na 9. mestu. Le »livarji« so precej zaostali, na žalost navijačev Drave pa so edino zmago dosegli prav na Ptuju.
V naslednjih dneh bomo stiskali pesti za slovensko reprezentanco, ki bo v soboto in sredo odigrala dve kvalifikacijski tekmi za nastop na EP leta 2008 (z Albanijo in Nizozemsko), zato bodo prvoligaši lahko opravili regeneracijo ekip in mini priprave za finiš jesenke sezone, kjer se bo odločalo o simboličnem naslovu jesenskega prvaka.
JM
Prva liga Telekom Slovenije - 13. krog:
Koper - Primorje 1:1 (0:1); strelca: Galun 60.; Andruško 44., 11 m Livar - Maribor 0:6 (0:2); strelci: Makriev 25., 36., 55., Čadikovski 49., Jelič 85., Brulc 87.
Domžale - Nafta 5:0 (3:0); strelci: Brezič 14., Zahora 32., 78., 11 m, Ljubijankič 36., 89., 11 m HiT Gorica - Interblock 1:0 (0:0); strelec: Demirovič 76., 11 m
1. SNL
Rezultati 13. kroga: Drava - MIK CM Celje 0:2 (0:2), Livar - Maribor 0:6 (0:2), Koper - Primorje 1:1 (0:1), HIT Gorica - Interblock 1:0 (0:0), Domžale - Nafta 5:0 (3:0).
1. DOMŽALE	13	9	2	2	32:11	29
2. MIK CM CELJE	13	7	3	3	19:8	24
3. KOPER	13	6	5	2	24:16	23
4. HIT GORICA	13	7	2	4	19:16	23
5. MARIBOR	13	5	3	5	23:21	18
6. INTERBLOCK	13	5	2	6	18:15	17
7. NAFTA	13	4	5	4	17:25	17
8. PRIMORJE	13	4	2	7	17:16	14
9. DRAVA	13	4	1	8	17:31	13
10. LIVAR	13	1	1	11	11:38	4
Lista najboljših strelcev: 11 zadetkov: Dario Zahora (Domžale); 9 zadetkov:
Dimitar Ivanov Makriev (Maribor); 8 zadetkov: David Bunderla (Primorje); 6 zadetkov: Nejc Pečnik (MIK CM Celje), Ermin Rakovič (Interblock), 5 zadetkov: Dalibor Volaš, Amer Jukan (oba Koper), Milan Osterc (HIT Gorica), Zlatan Ljubijankič (Domžale); 4 zadetki: Marko Kmetec (Drava), Andraž Kirm (Domžale), Janez Perme (Livar), Rene Mihelič (Maribor), Enes Demirovič (Hit Gorica).
Nogomet • 1. SNL, PrvaLiga Telekom Slovenije, 13. krog
Celjani do točk z enostavno igro
Foto: Črtomir Goznik
Blaž Puc in Simon Sešlar (MIK CM Celje, beli dres) sta ustavljala Marka Drevenška (Drava); razplet akcije opazuje Emil Šterbal.
Ritem tekem sreda-sobota-sreda-nedelja je več kot očitno pustil sled na nogometaših Drave, ki so predvsem tekaško izgubili dvoboj s Celjani. Le-ti so modro prepustili pobudo modrim na igrišču, medtem ko so sami z enostavno igro prišli do želenega rezultata. Kljub večji posesti žoge so modri izgledali na igrišču precej nemočno; res pa je tudi, da so gostje predvsem v sredini igrali zelo organizirano. Tako njihova defenzivna kot tudi ofenzivna igra sta bili na višjem nivoju kot ptujski, v kateri je bilo vse preveč zaletavanja v celjski obrambni blok in dolgega zadrževanja žoge. Gledano v celoti, igralci Drave so naredili preveč tehnič-
nih napak, v fazi obrambe pa so stali predaleč od gostujočih igralcev, ki so prostor s pridom izkoriščali za hitre akcije.
Celjani so s spreminjanjem ritma igre delali veliko težav Dravi že v uvodnih minutah srečanja, ko so s preprosto, kombinatorno in hitro igro po-vedli. Razigrani Pečnik je z desne strani podal žogo v sredino do Biščana, ki je z diagonalnim strelom po tleh premagal Murka. Sporna je bila 11. minuta, ko je Kmetca z držanjem za dres v osrčju kazenskega prostora ustavljal celjski branilec. Ptujski napadalec je bil močnejši, vendar je iz težke situacije na-streljal vratarja Mujčinoviča. Konstanten pritisk Celjanov jim
Foto: Črtomir Goznik
Marko Grižonič (Drava) se je takole znašel sam pred Mujčinovi-čem, a je bil slednji uspešnejši.
je prinesel novi zadetek, potem ko je Puc preigral Emeršiča in natančno streljal v levi spodnji kot. Sledilo je obdobje, v katerem so nogometaši Drave dolgo gradili napadalne akcije, vendar sta Kelenc in Horvat v zaključku streljala preveč po sredini. Grižonič je bil v najlepši priložnosti, ko je bil sam v kazenskem prostoru, vendar se je namesto za strel odločil za podajo v sredino, kjer je Križnik razčistil situacijo.
V drugih 45. minutah so se Celjani zaprli in zelo izkušeno čakali na svoje priložnosti iz hitrih protinapadov. Po hitri kombinaciji Biščana in kapetana Sešlarja, ki je kar nekajkrat »stopil na žogo« in razigraval svoje igralce, je slednji lepo asistiral do Puca, ki pa je nastreljal Murka. Modri so se v nadaljevanju sicer trudili, širili igro, ki je bila skozi vso srečanje bolj orientirana na desno stran, a so zares s težavo prihajali do prostora za zaključni strel. Tako so Prejac, Kelenc in Ogu John poskušali, a je njihovi strele Mujčinovič z lahkoto ustavil ali pa so šli mimo vrat. Pečnik in Puc sta na drugi strani z bliskovito akcijo v 67. minuti ponovno spravila v težave Murka, a je ta v situaciji ena na ena dobro zaprl kot in obranil strel Puca. Že globoko v sodniškem podaljšku pa smo videli najbolj nevaren poskus
Drave na celotnem srečanju; Grižonič je prodrl po levi strani in je čudovito nastavil žogo Zi-liču, ki je z glavo dobro streljal, a se je s super parado izkazal Mujčinovič.
Celjani so tako že drugič premagali Ptujčane v tej sezoni; slednji so bili deležni tudi nekaj žvižgov za svojo igro med in po tekmi. Za razplet tekme sta bila odločilna dva hitra gola v uvodu, kar so izkušeni nogometaši iz knežjega mesta znali zadržati in so zato zasluženo odnesli domov tri točke. Po tej tekmi sledi reprezentančni premor, ki so ga Ptujčani še kako potrebni, da si naberejo novih moči in se dobro pripravijo za nadaljevanje prvenstva.
David Breznik
Pavel Pinni (trener Mik CM Celja): »To je bila za nas težka tekma. Pokazali smo taktično zrelo igro in jo nadgradili z dvema zadetkoma ter smo zasluženo zmagali.«
Milan Duričič (trener Drave): »Čestitam gostom za zmago, ki so hitro dvakrat zadeli, nato pa so z dobro organizirano in rutinirano igro pripeljali tekmo do konca. Mojim igralcem se je poznala velika utrujenost, saj igramo z omejenim številom igralcem. Sedaj sledi reprezentančni premor, v katerem nas čaka veliko dela.«
Rokomet • 1. A MIK liga (m), 1. A DRL (ž)
Derbi Ptujčankam, Ormož tik pod vrhom
Foto: Črtomir Goznik
Igralke Mercator Tenzor Ptuja so proti Celjankam prikazale borbeno igro in zasluženo zmagale. Na fotografiji je Vesna Puš (Mercator Tenzor Ptuj, rdeči dres) v prodoru.
Mercator Tenzor Ptuj - Celeia Žalec 39:33 (20:13)
Mercator Tenzor Ptuj: Marinček, Kelenc, Puš 3, Majcen, Prapotnik 6, Kikanovič 5, Ciora 12 (8), Strmšek 5, Štemberger, Volarevič, Mihič, Notesberg in Levstik. Trener: Nikola Bio-strovič.
Sedemmetrovke: Mercator Tenzor Ptuj 4(5), Celeia Žalec 5(7).
Izključitve: Mercator Tenzor Ptuj 12, Celeia Žalec 6 minut.
V 4. krogu 1. A-slovenske ženske rokometne lige so roko-metašice Mercator Tenzor Ptuj gostile do sedaj neporaženo ekipo Celeia Žalec, ki je na Ptuj prišla brez poškodovane mladinske reprezentantke Sanje Potočnjak, ki bo po operaciji še šest mesecev izven rokometa, seveda kot rokometašica kluba iz Žalca.
1. A SRL ženske
Rezultati 4. kroga: Mercator Tenzor Ptuj - Celeia Žalec 39:33 (20:13), Velenje - Škofja Loka KSI 20:32 (8:15), Burja Škofije - Krim Mercator 18:45 (11:23), Olimpija PLK - Celjske mesnine 25:26 (14:14), Zagorje Istrabenz Gorenje - Europrodukt Brežice 21:32 (9:11). Srečanje Kočevje Evro Casino - Izola bo odigrano 17. oktobra.
1.	KRIM MERCATOR 5 5 0 0 10
2.	CELJSKE MESNINE 4 4 0 0 8
3.	MER. TENZOR PTUJ 4 3 0 1 6
4.	CELEIA ŽALEC 4 3 0 1 6
5.	ŠKOFJA LOKA KSI 4 3 0 1 6
6.	EUROPROD. BREŽICE 4 3 0 1 6
7.	OLIMPIJA PLK 4 1 0 3 2
8.	VELENJE	4 10 3 2
9.	KOČEVJE EVRO CASINO 3 0 0 3 0
10.	BURJA ŠKOFIJE 3 0 0 3 0
11.	I ZOLA	3 0 0 3 0
12.	ZAGORJE ISTRABENZ 4 0 0 4 0
Sicer pa se v tem srečanju ni dogodilo nič nepredvidenega, saj imajo Ptujčanke v tem trenutku kvalitetnejšo igralsko zasedbo in so enostavno bolje pripravljene, tako v smislu telesne kot tudi taktične pripravljenosti. Domačinke so pričele srečanje dobro in ves
Miša Marinček - vratarka Mercator Tenzor Ptuj: »V tem
srečanju smo prikazale dobro igro. Z dobro igro v obrambi in učinkovito v napadu smo dokazale svojo kvaliteto. Zmagal je kolektivni duh naše ekipe.«
čas vodile, vendar si do 21. minute niso mogle priigrati večje razlike, bilo je 11:10. Nato pa so do odmora sledile odlične obrambe reprezentančne domače vratarke Miše Marinček (na celem srečanju je zbrala 16 obramb) in prednost je po prvih 30 minutah narasla na sedem zadetkov razlike. Proti vratom Žalčank so bile uprizorjene prave strelske vaje, ki so jo uprizorile Ana Mihaela Ciora, Kristina Mihič in Martina Strmšek. V tem delu se je poškodovala gostujoča igralka Ula Toplak, ki do konca tekme ni več stopila v igro.
Varovanke trenerja Nikola Bistroviča so s podobno igro nadaljevale v drugem polčasu, kjer so si petnajst minut pred koncem priigrale deset zadetkov prednosti. S tem je bilo dokončno rešeno vprašanje zmagovalca te tekme. Po opravljenih zamenjavah so se gostje v 56. minuti približale na samo minus štiri zadetke (34:30), vendar je bil to njihov zadnji preblisk, saj so Ptujčanke do konca spet povečale prednost na varnih 6 zadetkov in se na koncu s svojimi zvestimi privrženci veselile zaslužene zmage Danilo Klajnšek
Nova Gorica -Jeruzalem Ormož 27:29 (15:12)
Nova Gorica: Kersnič, Turk, Baduri-na; Miška, Furlan 4, Polgajner, Šturm, Pucelj, Žbogar 1, Rodik 1, Mujagič, Arčon, Jug 9 (4), Velikonja, Cunjac 5 in Čelica 7. Trener: Borut Maček.
Jeruzalem: G. Čudič, Cvetko; Belšak 3, Korpar 4, Krabonja 1, M. Bezjak 6, Bogadi 1, R. Bezjak 8 (2), Radujkovic 3, Sok 1, Hebar, Žuran 2, Potočnjak in Korez. Trener: Saša Prapotnik.
Sedemmetrovke: Nova Gorica 4/5; Jeruzalem 2/3.
Izključitve: Nova Gorica 2; Jeruzalem 10 minut.
Igralec tekme: Gregor Čudič (Jeruzalem Ormož).
Kot so v taboru Jeruzalema pričakovali, jih je v Novi Gorici čakalo težko delo, ki pa so ga Ormožani uspešno zaključili z dvema novima točkama (nastopili so brez Bojana Čudiča in Matjaža Pisarja). Pot do zmage je bila težka in po 1. polčasu ni kazalo, da bodo jeruzalemčki tekmo 5. kroga v novogori-škem balonu pred 200 gledalci dobili. V 17. minuti so gostitelji povedli s +5, 11:6, ter prednost petih golov držali vse do 24. minute in izida 13:8. V teh trenutkih je obramba Ormožanov izgledala res slabo; Jug in Čeli-ca sta pridno polnila ormoško mrežo. Nato je v zaključku 1. polčasa v igro namesto Žurana vstopil Belšak, ki je z dvema zadetkoma poživil igro »jeru-zalemčkov«. Nekaj odličnih obramb je dodal še Gregor Čudič in vinarjem je uspelo zadržati priključek.
V 2. polčasu pa so varovanci Saše Prapotnika pokazali
1. A SRL moški
Rezultati 5. kroga: Intera Gorica Leasing - Jeruzalem Ormož 27:29 (15:12), Gold club - Slovan 36:29 (18:15). Prevent - Trimo Trebnje 29 :31 (14:12), Knauf Insulation - Celje Pivovarna Laško 24:25(9:11), Sviš Pekarne Grosuplje - Cimos Koper 31:37 (12:20). Srečanje Rudar EVJ Trbovlje - Gorenje je prestavljeno na kasnejši termin.
1.	CIMOS KOPER 5 4 10 9
2.	CELJE PIVOVAR. LAŠKO 5 4 0 1 8
3.	GOLD CLUB	5 4 0 1 8
4.	TRIMO TREBNJE 5 4 0 1 8
5.	JERUZALEM ORMOŽ 5 4 0 1 8 6 GORENJE	4 3 0 1 6
7.	RUDAR TRBOVLJE 4 2 0 2 4
8.	PREVENT	5 1 1 3 3
9.	SVIŠ PEK. GROSUPLJE 5 10 4 2
10.	SLOVAN	5 1 0 4 2
11.	KNAUF I NSULATION 5 0 0 5 0
12.	INTERA LEA. GORICA 5 0 0 5 0
veliko lepši obraz. S serijo 7:1 so vinarji v 39. minuti povedli z 19:16. Pri rezultatu 23:23 v 51. minuti je bil rezultat še zadnjič izenačen. Na koncu se je Ormožanom v nekaj primerih nasmehnila tudi sreča, saj so se po obrambah novogoriškega vratarja Kersniča odbite žoge znašle v njihovih rokah in nato še v golu Nove Gorice. V končnici je »ormoški leteči cirkus« suvereno držal prednost dveh do treh zadetkov in mirno pripeljal tekmo k novi zmagi, ki je Ormožane popeljala v sam vrh lestvice.
UG
Marko Bezjak: »Po pričakovanjih je to bila težka tekma. Kar petdeset minut smo potrebovali, da smo zlomili žilave Novogoričane, ki so odigrali odličen 1. polčas. V nadaljevanju smo mi bili boljši nasprotnik in že veliko prej, če bi bili preciz-nejši, bi lahko tekmo popeljali v mirne vode. Zdaj nas čaka domača tekma s Svišem, kjer moramo pred tritedensko pavzo zabeležiti novi točki.«
Nogomet • 2. SNL
ena doma, Zavrču tri v gosteh
Foto: Črtomir Goznik
17-letni vratar Aluminija Kristijan Lipovac je z dobrimi obrambami povsem upravičil zaupanje trenerja.
Aluminiju
Aluminij - Krško 2:2 (0:2)
Strelci: 0:1 Barkovič (42), 0:2 Mitič (42), 1:2 Veselič (74) in Marinič (95).
Aluminij: Lipovac, Osaj (od 46. Stojnič), Topolovec, Gašparič, Krajcer, Težački, Dugolin (od 63. K. Medved), Marinič, Veselič, Bakovič in Šimenko (od 82. Kvas). Trener: Bojan Špehonja.
Rumeni kartoni: Kostič (50), Krajcer (53), Težački (74), Zorko (88) in Marinič (95).
Nogometaši domačega Aluminija so po porazu minulo nedeljo proti Triglav Gorenjski v Kranju proti izkušeni ekipi iz Krškega pričakovali novo domačo zmago, vendar so se na koncu morali zadovoljiti s srečno in spretno osvojeno točko. Izenačujoči zadetek je namreč dosegel Rok Marinič v izredno
2. SNL
Rezultati 9. kroga: Aluminij - Krško 2:2 (0:2), Krka - Zavrč 0:2 (0:0), Bonifika - Rudar Velenje 1:3 (0:1), Zagorje - Mura 05 1:1 (0:1), Bela Krajina - Triglav Gorenjska 2:1 (1:1).
1. TRIGLAV GOR,	9	5	2	2	13:7	17
2. BELA KRAJINA	9	5	1	3	14:10	16
3. RUDAR VELENJE9		5	0	4	23:13	15
4. BONIFIKA	9	4	2	3	12:8	14
5. ALUMINIJ	9	4	2	3	11:9	14
6.ZAVRČ	9	3	3	3	11:8	12
7. KRŠKO	9	2	6	1	9:9	12
8. MURA 05	9	3	3	4	9:11	12
9. ZAGORJE	9	1	4	4	13:20	7
10. KRKA	9	0	3	6	2:22	3
dolgem sodniškem podaljšku.
Sicer pa samo srečanje ni bilo na visoki kakovostni ravni, predvsem v prvem polčasu, ko so maloštevilni gledalci v Kidričevem videli v prvem polčasu praktično samo tri direktne udarce v okvir gola. Pri Aluminiju je bil to poizkus najbolj izkušenega nogometaša Roberta Težačkega v 26. minuti, ko je njegov strel za dobrega
pol metra zletel mimo levega vratnika gostujočega vratarja Veziroviča. Gostje so uprizorili dva uspešna poizkusa in so preko Barkoviča in Mitiča prišli v vodstvo z 0:2. In to je praktično vse, kar je bilo razburljivega v prvih 45. minutah igre; vsekakor veliko manj od pričakovanj.
Drugi polčas je minil v znamenju domačih nogometašev,
ki so zamudili številne priložnosti, iz katerih je težje zgrešiti kot zadeti. Če bi bili izkoristili le polovico priložnosti, bi se lahko veselili vseh treh točk, tako pa so morali do zadnjega trepetati za točko. Prvič so nogometaši Aluminija zadeli v 74. minuti, ko je bil najbolj priseben Veselič po akciji celotnega napada, ki jo je pričel Robert Težački, nadaljeval pa Nenad
Bojan Špehonja - trener Aluminija: »Če bi bilo po moje, bi igro v prvem polčasu najraje kar pozabil. Zato pa smo bili v nadaljevanj srečanja boljši in smo zasluženo izenačili. Če bi zadeli prej, bi verjetno tudi slavili zmago.«
Dakovič. Točko domačih je v zadnjih sekundah sodnikovega podaljška rešil Rok Marinič, ki je bil pred vrati Krškega najbolj spreten ter je žogo potisnil za hrbet njihovega nemočnega vratarja. Seveda ne moremo mimo pohval za domačega trenerja, ki je v vrata postavil mladega Kristjana Lipovca, sicer mladinskega vratarja, ki je svoje delo opravil zelo dobro in je kljub svoji mladosti in neizkušenosti vlil svojim soigralcem samozavest.
Uspele menjave Emeršiča
Krka - Zavrč 0:2 (0:0)
Strelca: 0:1 Rozman (72) in 0:2 Satler (80).
Zavrč: Sraga, Šnajder (od 68. Rozman), Golob, Lenart, Gabrovec, Bajlec, Korez (od 60. Murko), Buzeti, Čeh, Kokot in Rampre (od 76. Satler). Trener: Miran Emeršič.
Nogometaši Zavrča nadaljujejo s serijo dobrih iger in z zbiranjem točk. Tokrat so vse tri prinesli iz Novega mesta, kjer so se veselili prve zmage na gostovanjih, odkar nastopajo v 2. SNL. V prvem polčasu
je bila igra enakovredna, nekoliko konkretnejši pa so bili nogometaši Krke, ki so ravno proti Zavrču iskali prvo zmago. »Krkaši« so imeli nekaj pol priložnosti, vendar v zaključku akcij niso bili natančni; streli njihovih napadalcev so šli mimo vrat ali pa so postali lahek plen Roberta Srage, vratarja Zavrča.
V nadaljevanju srečanja pa se je vse spremenilo; varovanci trenerja Mirana Emeršiča so vse vajeti igre vzeli v svoje roke in noge ter diktirali močan ritem, ki so ga nogometaši iz Novega mesta težko spremljali. Gostujoči trener je v drugem polčasu naredil tri menjave in z njimi zadel v polno. Dve menjavi sta bili v znamenju štiric, saj je po štirih minutah igre v polno zadel Rozman, nato pa na enaki način še Satler in sanj domačih o morebitni zmagi je bilo konec. Veseli pa tudi dejstvo, da se je po poškodbi uspešno vrnil Murko, ki je v zadnjih tridesetih minutah igre dal svoj delež k uspehu Zavrča. Te tri točke pa so za Zavrčane vsekakor lepa popotnica pred nadaljevanjem prvenstva in pred nedeljskim gostovanjem v Kidričevem pri domačem Aluminiju.
Danilo Klajnšek
Miran Emeršič - trener Zavrča: »Fantom moram čestitati za dobro igro. Do zmage smo prišli po prepričljivejši in učinkovitejši igri v drugem polčasu.«
Hrnri
Pomislimo pravi čas
sezono
Vsak ogrevalni sistem, ne glede na to, ali je hiša z individualnim ogrevalnim sistemom ali stanovanjski blok, v katerem je ogrevanje urejeno daljinsko ali iz skupne kotlovnice, je sestavljen iz več naprav, ki potrebujejo redno vzdrževanje. Vzdrževanje ogrevalnega sis-
tema pa pravzaprav ni zelo zahtevno, vaš trud in vloženo delo pa bosta bogato poplačana. Povečali boste namreč obratovalno zanesljivost ogrevalnega sistema in njegovo življenjsko dobo. Izognili se boste nepotrebnim okvaram, preveliki porabi kuriva in nepotrebnemu onesnaževanju
Da nas ne bo zeblo ...
Zima že trka na vrata. Žal nas vroči poletni spomini ne bodo več dolgo greli. Ob večerih bi se nam skoraj že prileglo, če bi v kaminu zaprasketal ogenj. Ali če bi obrnili gumb na termostatu za centralno. Kar je danes nekoliko običajnejše kot kurjenje drv - seveda pa ni tako romantično. Pač posledica modernejšega življenja. Težave se začno, ko gumb obrnemo, pa se nič ne zgodi. Nobenega puhanja v peči, ko naj bi se zagnal gorilnik. Nobenega pokanja v radiatorju, ki naj bi se pričel greti. Ali pa se naenkrat noče radiator ogreti po celotni površini. Ali pa se avtomatski mešalni ventil noče premakniti s tiste točke, na kateri je čez vse poletje mirno počival ... In še kup drugih nevšečnosti se naenkrat pojavi. Ponavadi takrat, ko to najmanj pričakujemo.
Da bi se vsem tem večjim ali manjšim nezgodam izognili, je potrebno na hladne jesensko-zimske dni pomisliti vsaj malo pred tem, ko smo primorani zavrteti gumb za priče-tek svoje kurilne sezone. Pomisliti pa je potrebno še na marsikaj drugega: mogoče je potrebno dodatno zatesniti okna in vrata, da ne bomo pozimi pod okenske okvirje tiščali brisač ali odej. Tudi dimnikar bi bil najbrž dobrodošel, še preden se nam iz dimnika zares pokadi. Pa dobro bi bilo preveriti, koliko lanskoletne zaloge kurilnega olja nam je ostalo. Na srečo nas je lanska zima prijetno presenetila in nismo pokurili vseh zalog. Ampak vseeno nam bo najbrž neprijetno, ko bomo po nekaj dneh čakanja v mrzli sobi od svojega serviserja kurilnih naprav izvedeli, da je s pečjo sicer vse v najlepšem redu, le naša cisterna je bolj sušna ...
No, tudi zato smo vam danes pripravili prilogo: da vas spomnimo, na kaj vse bi bilo dobro pomisliti pred začetkom kurjenja. Saj vemo, da ste vse to že velikokrat slišali - ampak mogoče vam je ušlo iz spomina. Pa toplo zimo vam želimo!
Alenka Šmigoc
okolja.
V bistvu lahko vzdrževanje razdelimo na dva dela. V prvi skupini so tista dela, ki jih lahko opravite sami, v drugo skupino pa sodijo dela, za katera boste potrebovali pooblaščenega oziroma strokovnega izvajalca. Pomembno je, da poznate ogrevalni sistem in da znate vsaj osnovno vzdrževanje opraviti sami. S tem se boste izognili nepredvidenim in nepotrebnim zastojem, ki se običajno zgodijo v najbolj neprimernem času.
Del vzdrževanja lahko opravite sami ...
Kotlovnica
V kotlovnici morate poskrbeti predvsem za urejenost in čistočo, ki sta še posebej pomembni pri tekočih in plinastih gorivih. Prah, ki se nabira na elementih gorilnika, sčasoma poruši izgorevalne parametre. Pospravite ves gorljiv in ostali material, ki ga imate v kurilnici, ter uredite varen
dostop do vseh naprav ogrevalnega sistema. Pazite, da ne založite ali zaprete kanala ali odprtine za dovod svežega zraka v kotlovnico. Dovod zraka je nujno potreben za pravilno delovanje kurilnih naprav. Ne glede na vrsto goriva preverite zalogo le-tega in se pravočasno oskrbite s primerno količino goriva ter zabeležite količino pred pri-četkom ogrevanja. Preverite tudi tesnilnost rezervoarja za
kurilno olje in dovodnih cevi do gorilnika. Pozabiti ne smete niti na stanje filtra za olje pred gorilnikom, ki ga je enkrat letno priporočljivo zamenjati. Preveriti morate še tlak vode v kotlu in jo po potrebi dodati, za tem pa ogrevalnega sistema ne smete pozabiti odzračiti. Odzračevanje je potrebno ponoviti, ko vodo se-grejete na 80 do 85° C, da iz ogrevalnega sistema odstranite kisik. Preverite tudi obra-
KURILNO OLJE
>	kvaliteta
>	konkurenčne cene
>	prodaja na več obrokov
02/787-1010
Tel: 02/787-1010 Fax: 02/787-1020 E-mail: info@teve.si
Mocfraizbra, veflc prihranek
AJM8000
Za nizkoenergijske in pasivne hiše
Vama okna z izredno dobro toplotno izolacijo, izdelana po vaši meri in v skladu z najvišjimi standardi.
AJM d.o.o., Kozjak nad Pesnico 2a, SI 2211 Pesnica pri Mariboru
2 Štajerski
Pred kurilno sezono
torek • 9. oktobra 2007
tovanje obtočne črpalke (če ne deluje, z izvijačem zavrtite rotor motorja) ter stanje vseh zapornih armatur kurilne naprave. Antikorozijsko zaščitite vse površine ogrevalnega sistema, ki so podvržene koroziji in toplotno izolirajte neizolira-ne cevi.
Kotli na trdo gorivo
Pri kotlih na trdo kurivo je potrebnega nekaj več dela. Kotel je potrebno redno čistiti tudi med ogrevalno sezono. Največja nadloga so katranske in sajaste obloge, ki se pojavijo na stenah kotla. Obloge nastajajo predvsem zaradi slabe kakovosti oziroma kemične sestave goriva, nepopolnega izgorevanja in kondenzacije v kotlu. Kon-denzacija je večinoma posledica neustrezne moči kotla ali odsotnosti naprave za omejevanje povratne temperature v kotel. Vsak milimeter oblog poslabša izkoristek kotla za približno 4 %. Kotel očistite mehansko s pomočjo strgal in ščetk. Pomagate si lahko tudi s kemičnimi sredstvi, ki jih uporabljajte v skladu z navodili proizvajalca.
Kotli na tekoče gorivo
Pri pravilnem delovanju gorilnika in uporabi kakovostnega goriva, ki ustreza predpisom, je izločanje oblog na stene kotla minimalno. Običajno zadostuje eno čiščenje na kurilno sezono.
Kotli na plinasto gorivo
Ti kotli zahtevajo najmanj vzdrževanja saj poteka izgorevanje skoraj brez saj in nastajanja oblog v kotlu. Čiščenje kotla se zato izvaja po potrebi.
Varnostne in pomožne naprave
Te je potrebno enkrat v kurilni sezoni obvezno pregledati in preizkusiti njihovo delovanje. Varnostni in pomožni elementi ogrevalnega sistema so: varnostni ventil, varnostni termični ventil pri kotlih na trdo kurivo, odprta ali zaprta raztezna posoda, varnostni kotlovni termostat in odzrače-valni lončki.
Varnostni ventili se samodejno odprejo, ko tlak v sistemu preseže maksimalno dovoljeno vrednost, običajno je to 3 bare. Preizkusite ga tako, da zavrtite kapo varnostnega ventila v smeri odpiranja in nazaj v prvotni položaj kjer rahlo zaskoči. Ko ventil odprete, iz njega priteče voda iz ogrevalnega sistema. Varnostni termični ventil imajo vgrajen le kotli na trda kuriva, ki so priključeni na zaprt ogrevalni sistem in nimajo drugega sistema za varovanje proti pregretju.
Raztezno posodo preizkusite z merjenjem predtlaka plina v neobremenjenem stanju. Hiter preizkus opravite s kratkotrajnim izpustom zraka iz zračnega ventila, če iz njega priteče voda je raztezna posoda gotovo v okvari in jo je potrebno popraviti oziroma zamenjati. Sicer pa s pomočjo vgrajenega posebnega servisnega ventila raztezno posodo ločite od ogrevalnega sistema, izpraznite vodo iz raztezne posode in izmerite predtlak, ki mora biti vsaj 0,3 bara večji kot je statični tlak ogrevalnega sistema oziroma toliko kot je navedeno na nalepki proizvajalca. Če servisni ventil ni vgrajen, si pomagaj-
te tako, da znižate nadtlak vode v sistemu na zgolj statični tlak ogrevalnega sistema in sedaj izmerite predtlak raztezne posode. Predtlak po potrebi zmanjšajte ali dopolnite z zračno tlačilko. Statični tlak ogrevalnega sistema je določen z višino najvišjih ogrevalnih teles glede na mesto vgradnje raztezne posode. Na primer, če so grelna telesa v mansardi 12 m nad tlemi kotlovnice, je statični tlak sistema ca 1,2 bara. Po preizkusu ponovno dopolnite ogrevalni sistem z vodo do tlaka, ki je za 0,2 bara višji kot je predtlak raztezne posode. To velja, ko je sistem v hladnem stanju.
Varnostni kotlovni termostat lahko pri nekaterih izvedbah kotlovnih regulacij preizkusite s pomočjo varnostnega preizkusnega stikala. Pri preizkusu upoštevajte navodila proizvajalca.
Odzračevalne lončke preizkusite tako, da ročno aktivirate izpustni ventil na vrhu lončka, pri tem bo izteklo nekaj vode.
Grelna telesa in cevovodno omrežje
Potrebno jih je vsaj enkrat letno pregledati. Pazite predvsem na morebitna manjša puščanja vode, ki se običajno pojavijo na spojnih povezavah in raznih zapornih in drugih vgrajenih elementih. Minimalno občasno puščanje vode boste opazili po sledeh vodnega kamna, ki se izloči, ko voda izhlapi. Potrebno je priviti spojne vijake ali zamenjati tesnila oziroma slabe elemente.
Cevovode, ki vodijo skozi ne-ogrevane prostore, izolirajte. Radiatorjev ne zastirajte s težkimi zavesami, pohištvom
ali drugimi predmeti. Grelna telesa preglejte in očistite. Predvsem odstranite prah, ki se nabere v notranjih re-brih radiatorjev in zmanjšuje kroženje zraka. V času med ogrevalnima sezonama je koristno občasno odpreti in zapreti termostatske ventile, da v mirovanju ne »zatrdijo« in pričnejo kasneje puščati. Če med ogrevalno sezono opazite, da posamezni radiatorji niso enakomerno ogreti, je to znak, da je v radiatorju zrak. Radiator odzračite z odpiranjem odzračevalnega ventila na radiatorju. Ventil zaprite, ko prične iztekati voda. V primeru, da radiatorji v posameznih prostorih grejejo bolj kot drugje, lahko to odpravite s pomočjo zapornih ventilov na povratnem vodu radiatorja. Postopek je sledeč: postopoma priprete ventile tistih grelnih teles oziroma v tistih prostorih, kjer je temperatura previsoka.
Regulacijske naprave
Praviloma ne zahtevajo posebnega vzdrževanja. Kakorkoli, pri letnem pregledu ogrevalnega sistema preglejte tudi regulacijsko in krmilno opremo, ki jo sestavljajo mehanski elementi in naprave ter elektronska regulacija ogrevanja. Mehanske naprave so: mešalni ventili in motorni pogoni, obtočne črpalke in kotlovna regulacija. Tesnost in delovanje preverite vizualno in s preizkusom. Sodobni regulatorji v letnem času samodejno izvršijo občasni zagon črpalk in mešalnih ventilov. V tem primeru zadostuje samo vizualni pregled le-teh. Če ugotovite, da črpalka ne deluje, lahko odvijete vijak na sprednji strani ohišja in poskusite z izvijačem
zavrteti rotor. Pri tem bo iz črpalke priteklo nekaj vode. Če to ne pomaga, pokličite serviserja. Če imate elektronski regulator ali sobni termostat vključen vse leto boste morebitno okvaro najverjetneje takoj opazili. Kadar pa regulator med dvema ogrevalnima sezonama izključite, je priporočljivo pred začetkom kurilne sezone preizkusiti delovanje regulatorja. Pri tem se ravnajte po navodilih proizvajalca. Sodobni regulatorji imajo vgrajeno diagnostiko in vas na morebitne napake opozorijo z ustreznim sporočilom na displeju naprave. Vedno pa preverite delovanje in točnost programske ure, morebitna sporočila o napakah, ročni vklop in podobno. Regulatorji, ki imajo vgrajene baterije za napajanje programske ure, vas bodo z ustreznim indikatorjem opozorili, da je potrebno baterijo zamenjati. Če je vgrajena alkalna baterija, jo preventivno zamenjajte vsaki dve leti. Kadar so regulatorji priključeni na omrežje neprekinjeno vse leto, je potrebno posebno pozornost posvetiti varovanju električnega omrežja proti prenapetostim, ki nastajajo ob atmosferskih praznjenjih. Prenapetosti lahko poškodujejo ali uničijo elektronske in druge električne naprave ogrevalnega sistema. Če je le mogoče, naprave v času neviht s pomočjo vgrajenega glavnega stikala ali drugih odklopnikov izključite iz omrežja.
... drugi del pa je bolje prepustiti strokovnjakom
Kotlovnica
Naloge, ki jih je potrebno opraviti v določenih časovnih intervalih in jih predpisuje od-
PRIMA kurilno olje greje in čisti peči
PRIMA kurilno olje je novo ekstra lahko kurilno olje, s katerim Petrol dopolnjuje ponudbo t.i. nadstandardnih goriv.
PRIMA kurilno olje sicer še vedno izpolnjuje vse fizikalno kemijske zahteve, ki jih določa slovenski standard za kurilna olja SIST 1011, gorivo pa po novem ponuja še vrsto izboljšav, ki naj bi po zagotovilih Petrola kupcu zagotavljale tako večjo zanesljivost in zaščito grelnega sistema, kot tudi konkretne prihranke. Novo kurilno olje je obogateno z izbranim paketom dodatkov, ki poskrbijo za ohranjanje čistosti sistema in vbrizgalnih šob, zagotavljajo občutno izboljšano zaščito pred korozijo in staranjem goriva. Vse to vpliva na stanje in življenjsko dobo sistema, za uporabnike pa je še posebej razveseljivo to, da prispeva k boljšemu izkoristku in toplotni moči ogrevanja. Ker se poraba zmanjša, se zniža strošek goriva, zmanjšajo pa se tudi stroški vzdrževanja. Zaradi nižjih emisij, ki so posledica popolnejšega zgorevanja, je njegova uporaba prijaznejša tudi do okolja.
Po zagotovilih Petrola se novo PRIMA kurilno olje zaradi teh izboljšav ne bo podražilo in je od letošnjega septembra na razpolago pod enakimi pogoji, kot so veljali za dosedanjo običajno kakovost (izjema so seveda spremembe cen po modelu, ki ga določa država). Uporabniki lahko PRIMA kurilno olje še naprej naročajo na brezplačni telefonski številki 080 22 66, preko spletnega naslova www.petrol.si/primakurilnoolje, na razpolago pa bo tudi na izbranih Petrolovih bencinskih servisih.
STOJNCI 19, 2281 MARKOVCI, TEL.: 02 788 81 60
ELEKTROINSTALATERSTVO, SERVIS IN MONTAŽA GORILNIKOV TER TOPLOTNE TEHNIKE

JANŽEKOVIČ
GSM 041 632 505 Tel. trgovina: 02 788 81 60
DIMNIKARSTVO ZAVRŠNIK d.n.o. Ptuj
Anželova 24,2250 PTUJ
TEL: 02/ 746 70 01, FAX: 02/ 746 70 00 GSM: 041/630 243
čiščenje kurilnih in dimovodnih naprav meritve parametrov dimne emisije pregledovanje kurilnih in dimovodnih naprav
čiščenje in pregledovanje prezračevalnih naprav
Občutljivost komponent na obrabo in vpliv nečistoč v energentu se pozna predvsem na koroziji, usedlinah ter oblogah, ki sčasoma zmanjšajo učinkovitost ogrevalnega sistema. Na sliki je primerjava stopnje korozije pri uporabi navadnega in Prima kurilnega olja.
A
Roman Zemljarič s.p. GSM: 031 851 324 TEL.: 059 03 03 05
TOPLOTNE ČRPALKE TERMOTEHNIKA
-	ogrevanje objektov in sanitarne vode
-	zmanjšanje stroškov do 70%
-	možnost priklopa hm obstoječe radiatorsko ogrevanje (65°C)
KOMPLETNA PONUDBA IZVEDBE:
-	izdelava vrtin za toplotne črpalke
-	testiranje vrtin in vodnjakov
-	izkopi za zemeljske kolektoije
-	talno in stensko gretje
-	vezava kotlovnice
www.radio-tednik.si
redba o oskrbi malih kurilnih naprav (UL RS Št. 2, z dne 11. 1. 2002), prepustite pooblaščeni javni službi. Ta opravila so predvsem: kontrola in čiščenje kotla in pripadajočih naprav, kontrola in čiščenje dimnika, dimovodnih in prezračevalnih elementov ter meritve emisij dimnih plinov.
Kotli na tekoče gorivo
Obisk serviserja in nastavitev gorilnika je priporočljivo opraviti dvakrat letno oziroma vsaj pred začetkom vsake ogrevalne sezone. Po izkušnjah je nujni servis potrebno opraviti na vsakih 4000 l porabljenega kurilnega olja. Le dobro vzdrževan in nastavljen gorilnik omogoča zanesljivo, varno in varčno delovanje ogrevalnega sistema. Prihranek goriva lahko pri dobro nastavljenem gorilniku znaša tudi do 10 %. Ob obisku mora serviser opraviti kontrolo in čiščenje dovodov in filtra za gorivo, kontrolo in čiščenje filtra na oljni črpalki v gorilniku, čiščenje filtra na razpršilni šobi, čiščenje dovodnih kanalov za zrak, čiščenje ventilatorja, čiščenje fotouporov in izgorevalne glave gorilnika, pregled in po potrebi zamenjavo vseh ostalih elementov (elektrod, izolatorja, pregibnih cevi), izmeriti sajavost dimnih plinov, izmeriti temperaturo dimnih plinov, izmeriti vsebnost CO2 v dimnih plinih, ugo-
toviti prisotnost kurilnega olja v dimnih plinih. Za nastavitev gorilnika in merjenje vseh naštetih parametrov potrebuje serviser ustrezno merilno opremo, zato serviserju, ki te opreme nima, ne smete zaupati nastavljanja gorilnika. Po vsaki opravljeni meritvi mora serviser napisati zapisnik (merilni protokol), ki ga shranite za primerjavo v prihodnji sezoni.
Kotli na plinasto gorivo
Čeprav skorajda ne povzročajo oblog, je vsaj enkrat letno potreben celovit servisni pregled s preverjanjem tesnosti dovoda plina do gorilnika in zraka za izgorevanje ter nastavitvami na plinski postaji (filter, regulator tlaka, varovalo tlaka, elektromagnetna ventila, zaporne armature), ob tem pa je treba izmeriti tudi emisijo dimnih plinov in toplotne izgube. Nikakor pa ne smete pozabiti na preverjanje dovoda zraka, kakovosti izgorevanja in odvoda dimnih plinov, kar je pomembno predvsem, da preprečite možnost zastrupitve s škodljivimi snovmi v dimnih plinih (predvsem CO,
NOx).
Dimniki in dimovodne naprave
Za čiščenje in kontrolo dimnikov, dimovodnih in kurilnih naprav so na podlagi zakonskih odredb pooblaščena
javna podjetja, ki morajo dimnikarske storitve opraviti enkrat letno. Pri tem strokovnem pregledu vam izdajo soglasje in opravijo kontrolne meritve emisij dimnih plinov in toplotnih izgub Za izboljšanje parametrov delovanja kotlov lahko na ali v dimovodne elemente vgradite regulatorje vleka in zaporne lopute v skladu z navodili proizvajalca in požarno-varnostnimi predpisi. Zahtevnejša dela na kurilnih napravah prepustite pooblaščenemu strokovnjaku, ki ima ustrezno znanje in opremo ter uporablja originalne rezervne dele. To je predvsem pomembno zaradi morebitnih posledic ter s tem povezane odgovornosti v primeru nestrokovno opravljenega dela.
Rezervoar
Na dnu rezervoarja se nabirajo oksidacijski produkti, ki lahko dosežejo sesalno cev in povzročijo težave. Da do le-teh ne bi prišlo, morate rezervoar občasno pregledati. Dobro je, da je sesalna cev od 5 do 10 cm nad dnom rezervoarja. Čiščenje rezervoarja je smiselno na vsakih 5 do7 let. To delo prepustite strokovnjakom, ki so zato usposobljeni in imajo ustrezno opremo. Kako si lahko sami pomagate, če ogrevalni sistem nepričakovano preneha delovati:
-	preverite, ali ima kotlovnica električni tok, vključite stikalo ali zamenjajte varovalko,
-	preverite, ali morda ni izključeno stikalo za zasilni izklop in vključite stikalo,
-	preverite prisotnost goriva v rezervoarju ali instalaciji, če ga ni poskrbite za gorivo,
-	preverite dovod goriva do ogrevalne naprave oziroma gorilnika; po potrebi odprite sesalni ventil, ventil oljnega filtra ali očistite oljni filter,
-	preverite, ali ni motnje na gorilniku, v tem primeru gori lučka za motnjo na gorilniku in kotlovni regulaciji; pritisnite tipko »reset« na gorilniku, tipke ne pritiskajte večkrat zaporedoma,
-	preverite, ali se ni morda aktiviral varnostni termostat kotlovne regulacije, pri nekaterih napravah to napako signalizira indikator na ko-tlovni regulaciji; ponovno ga vključite, varnostni termostat je običajno skrit pod ustrezno označenim pokrovčkom, pri tem posegu se držite navodil proizvajalca,
-	če kotel deluje, grelna telesa pa kljub temu niso topla; preverite delovanje obtočne črpalke, tlak vode v ogrevalnem sistemu in delovanje elektronske regulacije ogrevanja,
-	če napake sami ne morete odkriti in odpraviti, pokličite serviserja.
Viri: www.seltron.si, www. petrol.si
d.o.o. U
TRGOVINA, MONTAŽA
•	vodovod
•	centralna kurjava
•	plinske instalacije
•	kopalniška oprema
•	keramične ploščice
OBRTNA CONA NOVI JORK, Nova vas pri Markovcih 103
prodaja ogrevalnih naprav (ogrevalni kotli in gorilniki)
vzdrževanje in popravilo ogrevalnih kotlov in gorilnikov
Pokličite na telefon 02 754 00 90, z veseljem Vam bomo pomagali in svetovali!
T 91 ME»S
TRGOVINA iN7FNiniNft srnam/F
INŽENIRING, STORITVE
Ptuj, Ormoška cesta 14, telefon: 02/ 778-10-11, faks: 02/ 775-28-61
*	Trgovina z instalacijskim materialom in drugim tehničnim blagom
*	Izvedba elektro, strojnih in plinskih instalacij
*	Montaža toplotnih črpalk za ogrevanje stanovanjskih hiš
*	Montaža klimatskih, hladilnih in prezračevalnih naprav
*	Servis in montaža gorilnikov
SVETUJEMO - PRODAJAMO - MONTIRAMO -SERVISIRAMO - GARANTIRAMO IN KREDITIRAMO
Želite čistejšo in cenejšo kurjavo?
Z rastjo cen nafte na svetovnih trgih, naraščanjem okoljevarstvene zavesti ter uvajanjem novih tehnologij zgorevanja goriv postaja les pomemben vir energije za ogrevanje objektov. Razlogi, ki govorijo temu v prid, so številni: les je obnovljivi vir energije, predstavlja neizkoriščen in dostopen domači vir energije, ne vsebuje žvepla. Več kot 54 % površine Slovenije pokriva gozd. Izkoriščanje lesa omogoča hkratno negovanje gozda, prispeva k uravnoteženosti CO2 bilance in s tem k zmanjševanju učinka tople grede in vpliva na ekološko nenevaren transport na kratkih razdaljah. Dodana vrednost pri pripravi goriva
lavo lesa in pri tem proizvaja lesne ostanke, obrezline, drve in ostale proizvode, primerne za čistejšo kurjavo. Nudimo ugodno in hitro dostavo na
dom. Se priporočamo! Sodelujmo z naravo - uporabimo les!
LKF, podjetje za predelavo lesa, trgovino in storitve
ostane doma, domači vir energije predstavlja neobčutljivost na svetovne energetske krize itd.
Na sliki je razvidna uravnoteženost CO2. Saj je les v kemičnem pogledu sestavljen iz ogljika, vodika in kisika. V vseh fosilnih gorivih pa je CO2 skladiščen že vrsto let in je z njegovo uporabo porušeno ravnovesje v zraku in se pojav-la prevelika količina toplogred-nih plinov. Njihovi učinki pa so na žalost že vidni v ogrevanju zraka in z nerazumnimi vremenskimi razmerami. Zaradi navedenih dejstev vas obveščamo, da se podjetje LKF, d. o. o., ukvarja s prede-
PODJETJE ZA PREDELAVO LESA, TRGOVINO IN STORITVE
Rogozniška cesta 33, 2250 PTUJ tel.: 02 771 1911,787 69 40 fax: 02 787 69 41 email: lkf@siol.net
DIMNIKARSTVO
Jože Klobasa s.p. /Mariborska 10, 2230 Lenart v Slov. Goricah Tel: 02/729-25-03 Tel.&Fa* 02/729-25-04 GSM: 041/ 667-306, 041/ 541-832 email: dimnikar-joze.klobasa@siol.net'
GOZDNO GOSPODARSTVO MARIBOR, d.d. Tyrseva ulica 15, 2000 MARIBOR
GOZDNI OBRAT PTUJ Rogozniška cesta 12, 2250 Ptuj Tel.: (02) 79 80-400
Prodaja:
-	bukova drva
-	drva ostalih trdih listavcev
-	odkupuje in prodaja obli les
-	na željo lastnikov gozdov izvaja storitve tudi v njihovih gozdovih
Sebastien Majhen s.p.. Zgornja Hajdina 12b, Hajdina
Telefon: 781 54 41, fax: 781 54 41
Gsm: 041 620 205
e-mail: sebastien.majhen@volja.net
MONTAŽA, SERVIS TOPLOTNE TEHNIKE
GORILNIKI OLJNI IN PLINSKI - NASTAVITVE IN MONTAŽA
MÎT
ALEŠ HORVAT s.p. - MIT MONTAŽA OGREVALNIH, VODOVODNIH, KLIMA IN PLINOVODNIH NAPRAV, POBREŽJE 158, tel. 02 764 45 71 , gsm 041 639 797
storitve
in trgovina, d.o.o.,
PE PTUJ, Zabovci 85,2281 Markovci, tel.: 02/788 88 12
OGREVANJE, VODOVOD, PLIN
Dejan VU K s.p. Naraplje 30 Majšperk
GSM 031 388 198 e-mail: instalaterstvo.vuk@siol.net
VODOVODNE, PLINSKE IN SANITARNE INSTALACIJE
m
KO KOT».
plin - ogrevanje - vodovod - prezračevanje - klima
Kokot Boštjan s.p., Moškanjci 45a, 2272 Gorišnica Tel.: 02 743 02 26, Faks: 02 743 02 27, Gsm: 041 676 822, e-mail: kokotbsp@siol.net
PONUDBA SVETOVANJ, STORITEV, SERVISIRANJA IN MOŽNOSTI UGODNEGA KREDITIRANJA: VODOVODNIH IN PLINSKIH INSTALACIJ, CENTRALNEGA OGREVANJA, INSTALACIJ KLIMA NAPRAV IN PREZRAČEVANJA
Tehnologija delitve stroškov
•	v -	• i • i •v«
ogrevanja v vecstanovanjski hiši
www.radio-tednik.si
Veliko je danes razlogov, zakaj je potrebno varčevati z energijo in gorivi. Prvi je zato, da so računi v vsakem gospodinjstvu ob koncu meseca ali leta nižji. Drugi razlog je, da zmanjšamo onesnaževanje okolja, izpust toplogrednih plinov, to je obveza Slovenije po Kyotskem protokolu in po direktivi Evropske unije. Tretji je omiliti klimatske globalne spremembe, ki so dejstvo in ki že povzročajo po svetu milijarde škode. Poraba energije in goriv je v svetu in tudi v Sloveniji previsoka. Povečanje v zadnjih 150 letih je kar za 350-krat večje, ta trend se nadaljuje.
Učinkovita raba pomeni enak učinek z veliko manjšo rabo energije, to je z večjim izkoristkom in novimi izpopolnjenimi napravami. Če želimo vedeti, kakšni in zakaj so taki stroški za energijo, moramo poznati porabljene količine. Pri porabi elektrike, plinu, kurilnem olju to ni problem pri posameznih porabnikih. Kako meriti to pri skupnih napravah in pravično porazdeliti porabljeno energijo, pa je že problem. Tam, kjer se poraba toplote ne meri, velja načelo: eden za vse, vsi za enega. Običajno je to delitev po kvadratnem metru stanovanjske površine. V takem primeru se ne varčuje, ogreva se vse, mnogi pa uravnavajo temperaturo z odpiranjem oken. Veliko oken je več ur odprtih na kip. Tako dolgotrajno in počasno zračenje stanovanja, hiše je škodljivo in energijsko potratno. Saj podhlaja stanovanje in povečuje porabo ogrevalne energije. V eno in več družinskih hišah se je treba varčno obnašati in jo tako tudi ogrevati. Varčevanje z energijo ne pomeni, da se udobje bivanja zmanjša. V večstanovanjskih hišah s skupno kurilno napravo ali skupnim merilnikom porabljene toplotne energije je eden izmed večjih problemov nesmotrna raba toplotne energije, posledično pa visoki strošek ogrevanja. S splošnimi ukrepi za znižanje porabe toplote smo dobro seznanjeni iz dnevnega časopisja in elektronskih medijev. Na žalost pa ti ukrepi niso dovolj učinkoviti, če se za varčevanje ne odločimo sami. Še vedno bo kdo imel celo zimo odprto okno na pregib, za nameček bo marsikdo pri tem oblečen le v kratke rokave. Rezultat tega je, da za ogrevanje vsi plačujemo preveč, ne glede na to, koliko sami varčujemo.
Slovenska zakonodaja določa, da se o načinu delitve stroškov ogrevanja v več-stanovanjski hiši dogovorijo solastniki hiše z večinskim soglasjem. Žal pa v večini večstanovanjskih hiš solastniki tega dogovora nimajo in si stroške ogrevanja delijo sorazmerno z ogrevano površino posameznega stanovanja, kar ima za posledico, da stanovalci niso stimulirani k varčevanju s toplotno energijo in s tem znižanju stroškov ogrevanja, saj ne plačujejo dejansko nastalih stroškov za porabljeno toplotno energijo v svojem stanovanju.
ODLOČITEV JE VASA,
KER JE DENAR VAŠ,
MI VAM PONUJAMO TEHNIČNO
IN VARČNO REŠITEV
DELITVE STROŠKOV OGREVANJA!
Nudimo Vam:
Pravično razdelitev stroškov ogrevanja;
Visoko usposobljeno osebje;
Svetovanje na področju delitve stroškov;
Delilnike stroškov ogrevanja Švicarskega proizvajalca Metr°x;
Uporabniku prijazen in enostaven sistem.

Info : Tel. (02) 787 51 11; energetika@komunala-ptuj.si; www.komunaia-ptuj.si.
Kaj torej storiti, da bodo stanovalci v teh stanovanjih res začeli smotrno uporabljati toplotno energijo in svojo porabo tudi pravično plačali? Ta cilj stanovalci lahko dosežejo tako, da se odločijo za vgradnja delilnikov stroškov porabljene toplote. Delilnik stroškov ogrevanja registrira količino oddane toplote izražena v enotah, na osnovi odčitanih enot na delilnikih in z upoštevanjem ustrezne metodologije pa določimo delež stroškov posameznega radiatorja ali odjemne enote v skupnih neodvisnih stroških. Kakšne so tehnične možnosti in kakšna je najprimernejša metodologija, pa je seveda neznanka, ki jo bodo solastniki v večstanovanjski hiši brez zunanje pomoči težko razrešili, kaj šele dogovorili. Izbira delilnikov za delitev in zajem porabe je pa odvisna od načina izvedbe interne instalacije v večstanovanjski hiši, kjer želimo namestiti naprave za delitev stroškov ogrevanja. Novejši objekti imajo interno instalacijo izvedeno tako, da za vsako stanovanje dotok in odtok toplote (tople vode) poteka v zaključeni zanki iz vertikalnega cevovoda v sredini objekta. V takem primeru se lahko s toplotnimi števci zajema celotna oddaja toplote za posamezno stanovanje na enem mestu. Merilnik toplotne energije ali toplotni števec je instrument, ki omogoča merjenje toplote na osnovi stalnega merjenja pretoka ogrevalnega medija in temperaturne razlike na dovodnem in povratnem vodu. Na osnovi teh merjenih vrednosti števec avtomatično beleži rabo toplote skozi vso ogrevalno obdobje. Rezultate odčitavamo v MWh ali kWh. Z rednimi kontrolnimi pregledi naprave zagotavljamo točnost meritev in pravilnost rezultatov.
V starih objektih, ko pa je in-
terna instalacija izvedena v obliki vertikalnih vodov in se ogrevala - radiatorji napajajo iz vertikalnih cevovodov, v tem primeru bi potrebovali toliko toplotnih števcev koliko je radiatorjev, kar je iz vidika stroškov za nakup, nesprejemljivo. V tem primeru je seveda stroškovno ugodnejše namestiti elektronske delilnike stroškov ogrevanja na ogrevala. Elektronski de-lilnik stroškov ogrevanja je nameščen na grelnem telesu
-	radiatorju. Ta naprava meri temperaturo ogrevala in temperaturo okoliškega zraka. Na podlagi teh dveh temperatur, karakteristik ogrevala (tip, moč, način priključka na cevovod, razni faktorjev, ki so določeni za vsaki tip ogrevala in način namestitve ...) in časa oddaja toplote iz ogrevala, vrednoti porabo toplotne energije v prostoru. Elektronskih delilnikov ni potrebno umerjati.
Pri izbiri tehnologije za zajemanje podatkov za delitev stroškov za ogrevanje po dejanski porabi moramo biti zraven izbire naprav tako po na činu zajemanj a podatkov, prenosa podatkov, načinu odčitavanja, posebno pozorni na metodologijo delitve (možnosti uporabe izravnalnih
-	izenačevanje lege posameznega prostora v stavbi, uporaba primorane poraba toplote - oddaja toplote cevnih razvodov ogrevne vode, ki potekajo skozi prostore). V praksi se pogosto dogaja, da izvajalci vgradijo potrebno opremo, skrb za delitev oziroma na čin delitve pa pade na bodoče lastnike. In tu prihaja do največjih nesporazumov, kjer se pokaže celotna paleta od nepoznavanja zakonodaje do strokovnega neznanja. Vendar se moramo zavedati, da so delilniki stroškov samo indikatorji, ki sami od sebe ne zmanjšajo porabo toplotne energije. Za vse tiste od-
jemalcev, ki za zmanjšanje toplotne energije ne naredijo nič, pomeni vgradnja delilni-kov samo dodaten strošek v gospodinjstvu.
Robert Polanec, Komunalno podjetje Ptuj, d. d.
STRELEC FRANC s.p. Prvenci 9b, Markovci
Gsm: 041 730 857 franc.strelec@teleing.com
CENTRALNA KURJAVA TALNO OGREVANJE SOLARNI SISTEMI VODOVODNE INSTALACIJE PRENOVA KOPALNIC
W_Y <___I _ . _______l_______
Naj k boljši kakovosti življenja prispeva tudi izboljšano kurilno olje. Novo aditivirano kurilno olje OMV futurPlus stane prav toliko kot običajno ekstra lahko kurilno olje, vendar zagotavlja več toplote. Inovativne rešitve skupine OMV odslej tudi v vašem domu. Za naročilo pokličite na brezplačno telefonsko številko 080 2332.
Več kot gibanje. OMV
Namizni tenis • 1. SNTL (m)
Se druga zmaga
Rezultati 2. kroga: Edigs Mengeš
-	Ptuj 0:5, Krka - Kema Pucionci 4:5, Ilirija - Finea Maribor 0:5, Sobota - Prevent 5:0, Melamin Kočevje
-	Tempo Velenje 4:5.
1.	MARIBOR FINEA	2	2 0	0 4
2.	SOBOTA	2	2 0	0 4
3.	PTUJ	2	2 0	0 4
4.	KEMA PUCONCI	2	2 0	0 4
5.	KRKA	2	10	12
6.	TEMPO VELENJE	2	10	12
7.	MELAMIN KOČEVJE	2	0 0	2 0
8.	PREVENT	2	0 0	2 0
9.	ILIRIJA	2	0 0	2 0
10.	EDIGS MENGEŠ 2 0 0 2 0
Edigs Mengeš - NTK Ptuj 0:5
Avbelj - Pavič 2:3, Jazbič - Ovčar 0:3, Orešnik - Piljak 0:3, Jazbič - Pavič 2:3, Avbelj - Piljak 2:3.
V drugem krogu 1. slovenske moške namiznoteniške lige so igralci NTK Ptuj brez večjih težav slavili v Ljubljani, kjer so premagali ekipo Mengša. Kljub zdravstvenim tegobam Bojana Paviča in Urbana Ovčarja so se Ptujčani na koncu veselili zmage. Pohvaliti gre Urbana Ovčarja, ki je brez težav gladko ugnal domačina Jazbiča, ki v slovenskem namiznoteniškem
Bojan Pavič - vodja ekipe:
»Kljub zdravstvenim težavam smo naredili svoje in dosegli drugo zaporedno zmago. Pohvalil bi predvsem Urbana, ki je zares pokazal, da napreduje iz kroga v krog, tako da lahko z optimizmom zremo v nadaljevanje prvenstva. Naslednjo soboto, ko gostimo močno Soboto, bi morali samo potrditi našo dobro formo.«
prostoru kotira zelo visoko, ter s tem dodal pomemben delček k gladki zmagi svoje ekipe.
Sicer pa je drugi krog prinesel derbi v Novem mestu, kjer je domača Krka, ki goji šampionske ambicije, gostila Kemo. »Keramiki« iz Puconcev so bili boljši in so z zmago Ro-poše proti Petrovčiču v devetem dvoboju slavili minimalno zmago. Maribor Finea in Sobota sta po pričakovanjih slavili maksimalne zmage.
Uspešne pa sta bili tudi Vesna Rojko in Ivana Zera, ki nastopata za velenjski Tempo in sta veliko pripomogle k visoki zmagi svoje ekipe na gostovanj pri Arrigoni Izola.
Danilo Klajnšek
* i	%
	t V \ , i TL^m' \
	
Foto: Črtomir Goznik
Urban Ovčar (NTK Ptuj)
Rokomet • 1. B DRL (m)
14 zadetkov Ivancica
Moškanjci-Gorišni-ca - Mitol Sežana 37:29 (19:16)
Moškanjci-Gorišnica: Zorli, Štor-man, B Šoštarič 3, Suljič 2, Prejac, Lozinšek 2, Golob, Žuran, Ivančič 14, Vincek, Firbas 2, Marušič 9, M. Šoštarič, Špindler 1, Grizold 3 in Valenko. Trener: Ivan Hrupič.
Stari dobri pregovor pravi, da v tretje gre rado, in to se je v soboto zvečer v športni dvorani v Gorišnici tudi zgodilo. V svojem prvem domačem srečanju proti ekipi iz Sežane so Go-
1. B SRL moški
Rezultati 3. kroga: Moškanjci Gorišnica - Mitol Sežana 37:29, Ribnica Riko hiše - Klima Petek Maribor 33:24, Dobova - Istrabenz plini Izola 22:27, Krka - Dol TKI Hrastnik 43:24, Radeče MIK Celje - Grosuplje 36:36, Ajdovščina - Krško 22:32.
1.	RIBNICA RIKO HIŠE 3
2.	KRŠKO	3
3.	MOŠ.- GORIŠNICA 3
4.	KRKA	3
5.	ISTRABENZ P. IZOLA 3
6.	RADEČE MIK CELJE 3
7.	GROSUPLJE
8.	KLIMA PETEK MB
9.	DOL TKI HRASTNIK
10.	MITOL SEŽANA
11.	DOBOVA
12.	AJDOVŠČINA
0
6
rišničani pričakovali zmago, ki so si jo na koncu tudi priigrali. Vendar nekaj uvodnih minut ni kazalo najbolje, saj so se Se-žanci dobro upirali, v deseti minuti pa celo vodili z 8:10. Polagoma pa so se pričeli prebujati domači rokometaši, ki jih je tokrat mojstrsko vodil Dejan Ivančič. Slednji je bil v tem srečanju ob odlični igri tudi zelo strelsko razpoložen, saj je dosegel kar 14 zadetkov Dobra igra »rumenih« iz Gorišnice v drugem delu prvega polčasa se je obrestovala in so si do odhoda na odmor priigrali tri zadetke prednosti.
V drugem polčasu pa je bilo povsem drugače, saj so Goriš-ničani ves čas držali stabilno prednost do petih zadetkov, v 55. minuti pa že devet (36:27). Srečanje so tako brez težav mirno pripeljali do nove druge zmage v prvenstvu, ki jim zaenkrat zagotavlja mesto v zgornjem delu prvenstvene razpredelnice.
Danilo Klajnšek
Ivan Hrupič - trener Mo-škanjci-Gorišnice: »Na začetku smo imeli z borbenimi Sežanci nekaj težav, v nadaljevanju pa smo jim vsilili naš slog igre in na koncu zasluženo zmagali.«
Judo • Mladinsko evropsko prvenstvo
Slovenski judo z EP z enim zlatom, Lea peta v svoji kategoriji
V nedeljo so v Pragi na mladinskem evropskem prvenstvu v judu opravili še z zadnjimi boji. Slovenske barve so zastopali trije predstavniki in predstavnice, najvišje pa se je uvrstila ptujska judoistka Lea Murko, ki je bila v kategoriji do 78 kg peta. Jan Ratej (JK Bežigrad) je bil v kategoriji nad 100 kg deveti, medtem ko je v kategoriji do 90 kg ostal David Mesaric (JK Koroški Holding) brez uvrstitve.
Še vedno odmeva zmaga Aljaža Sedeja (JK Bežigrad), ki je drugi dan tekmovanja v soboto v kategoriji do 81 kg ugnal vso konkurenco in osvojil zlato medaljo, kar je prva po 28 letih za moški judo, saj je nazadnje od Slovencev slavil
zmago bistriški judoist Franc Očko.
V nedeljo se je najbolje odrezala Lea Murko (do 78 kg), ki je s petim mestom izenačila najboljšo uvrstitev pri ženskah na tem EP. Pred njo je do petega mesta v petek prišla Anja Pečnjak (do 52 kg). Lea je bila v prvem krogu prosta, v drugem je premagala z wazari-jem Avstrijko Nadino Pichler, nato pa še z iponom Srbkinjo Tijano Radie in se prebila v polfinale. Tam je klonila proti Francozinji Maliki Michel (0:7), ki je kasneje postala evropska prvakinja, izgubila pa je tudi obračun za tretje mesto, saj je bila z enakim rezultatom boljša Ukrajinka Viktorija Denisenko.
Sebi Kolednik
Rezultati: Kategorija do 78 kg:	
1. Malika Michel	FRANCIJA
2. Hanna Radzevich	BELORUSIJA
3. Viktoriya Denysenko	UKRAJINA
3. Elena Grabova	RUSIJA
5. Lea Murko	SLOVENIJA (JK Drava Ptuj)
5. Rebecca Telfer	VELIKA BRITANIJA
7. Dovile Danaityte	LITVA
7. Tijana Radič	SRBIJA
Foto: Črtomir Goznik
Lea Murko je na EP na Češkem osvojila 5. mesto.
Rokomet • 2. DRL - vzhod (m)
Odločitev v derbiju šele v končnici tekme
Drava Ptuj - Velika Nedelja 26:25 (15:11)
Drava Ptuj: Mesarec 5, Halilovič 6, Skaza, Bračič 9, Predikaka, Kafel, Me-sarič, Ferk, Bezjak, Pučko, Dokša, Kle-menčič 3, Lukaček, Bedrač, Kokol in Dajčbauer 3. Trener: Marjan Valenko.
Velika Nedelja: Kovačec, Kvar 2, Cimerman 1, Meško, Orešnik, Han-
želič 1, Veselko, Škripec 6, Munda, Venta 6, Krabonja 1, Tušak 3, Preac, Kumer 5, Marin in Plohl. Trener: Samo Trofenik.
Po dolgem času sta svoj medsebojni dvoboj v uradni konkurenci odigrala ptujska Drava in Velika Nedelja. Kljub nizkemu ligaškemu nivoju (2. SRL - vzhod) je to lokalni derbi, ki vedno privabi veliko število gledalcev. Nič drugače ni bilo
tokrat, saj je bila ptujska dvorana Center dobro napolnjena z navijači obeh moštev.
V prvem polčasu so gledalci lahko videli zanimivo rokometno predstavo, kjer so si domači rokometaši ob koncu tega dela igre priigrali prednost šestih zadetkov. Praktično so izkoristili vsako svojo priložnost, medtem ko gostom iz Velike Nedelje ni šlo vse po njihovih
željah.
Na začetku drugega polčasa so Ptujčani povišali prednost na plus šest (17:11), nato pa se je njihov stroj ustavil. Gostje so tako v 46. minuti rezultat izenačili z zadetkom Tuška (18:18) in vse se je pričelo znova. V izenačeni igri do konca srečanja so bili nekoliko spretnejši domačini, ki so minuto in pol pred koncem povedli z zadetkom Mesarca. Manj kot pol minute do kraja je poskušal izenačiti Uroš Škripec, vendar je bila domača obramba na mestu.
Danilo Klajnšek
Marjan Valenko - trener Drave Ptuj: »Mislim, da smo zasluženo zmagali, saj smo skozi vso srečanje vodili. Poznala se nam je odsotnost dveh poškodovanih organizatorjev igre, Kafela in Lukačeka. Gostom čestitke za fer igro, kakor tudi vsem gledalcem, ki so prišli v velikem številu.«
David Venta - igralec Velike Nedelje: »Mi smo poizkušali vse, da bi zmagali na Ptuju, vendar se nam na koncu ni izšlo. Sicer pa je pred vsemi nami še veliko tekem in dovolj časa za dokazovanje.«
Foto: Črtomir Goznik
Derbi 2. SRL - vzhod so v tesni končnici dobili domačini (modri dresi).

C
"SCdl
:
telefon: 02/799-54-11
•	FIZIČNO-TEHNIČNO VAROVANJE
•	PROTIPOŽARNO VAROVANJE
•	SERVIS GASILNIKOV IN HIDRANTNEGA OMREŽJA
VARGAS -AL, d.o.o., Tovarniška cesta 10, Kidričevo
0
6
0
4
0
4
0
4
1
3
1
3
0
2
0
2
0
2
0
0
0
0
Nogomet • 3. SNL - vzhod, Štajerska liga, MNZ Ptuj
Stojnčani z Zajcem do točke
3. SNL - vzhod
Rezultati 9. kroga: Kovinar Štore
-	Stojnci 2:2, MU Šentjur - Odranci 4:2, Malečnik - Pohorje 3:1, Paloma
-	Črenšovci 1:0, Roma - Tehnostroj Veržej 1:4. Šmartno 1928 - Koroška Dravograd 2:0, Dravinja - Trgovine Jager 1:2.
1.	MU ŠENTJUR 9 7 2 0 21:5 23
2.	TRGOV. JAGER 9 5 2 2 14:8 17
3.	ŠMARTNO 9 5 2 2 15:12 17
4.	DRAVINJA 9 4 3 2 20:11 15
5.	TEHNO. VERŽEJ 9 4 2 3 14:9 14
6.	ODRANCI 9 4 2 3 15:14 14
7.	PALOMA 9 4 2 3 11:16 14
8.	MALEČNIK 9 3 4 2 15:12 13
9.	STOJNCI 9 3 2 4 16:16 11
10.	ČRENŠOVCI 9 3 2 4 13:16 11
11.	DRAVOGRAD 9 3 15 15:14 10
12.	KOV. ŠTORE 9 1 4 4 15:22 7
13.	ROMA 9 1 2 6 11:24 5
14.	POHORJE 9 1 0 8 8:24 3
Z novim trenerjem do točke v Štorah
Deveti krog v 3. SNL vzhod je postregel z zanimivimi dvoboji. Eden takšnih je bil tudi v Štorah, kjer so gostovali nogometaši iz Stojncev pod vodstvom novega trenerja Ivana Zajca, ki je med tednom zamenjal Silva Forstnariča. Po začetnem vodstvu gostov so domačini že v prvem polčasu preobrnili rezultat sebi v prid in povedli. V drugem polčasu je v igro vstopil Habrun in že po sedmih minutah igre poskrbel za izenačenje. Zanimivo je bilo tudi v Malečniku, kjer je trenersko »dirigentsko palico« prevzel stari nogometni lisjak Vojislav Simeunovič. Naproti mu je stal bivši trener Malečnika, sedaj Pohorja, Silvo Berko. Srečnejši je bil popularni Simke. Po porazu Dravinje na domačem igrišču proti trgovcem iz Šmarja pa se trese klop Marinu Bloudku, saj njegova Dravinja vse bolj zaostaja za Šentjurjem, ki je po zmagi nad Odranci prišel do velikih šestih točk prednosti pred nogometaši iz Šmarja pri Jelšah in Šmartnega 1928.
Kovinar Štore - Stojnci 2:2 (2:1)
Strelci: 0:1 Fridauer (15), 1:1 Filovič (23), 2:1 Korun (38) in 2:2 Habrun (60).
Stojnci: Veselič, Gaiser, Rižnar, Rumež, Fruk, Janžekovič, Topolovec, Žnidarič, Kuserbanj (od 83. Novak), Fridauer (od 53. Habrun) in Železnik. Trener: Ivan Zajc.
ŠTAJERSKA LIGA
Rezultati 9. kroga: Holermuos Ormož - AHA EMMI Bistrica 3:2, Šentilj Jarenina - Podvinci 0:1, Si-mer šampion - Gerečja vas Unuk-šped 0:0, Peca - Železničar 5:2, Mons Claudius - GIC Gradnje Rogaška 3:0, Šoštanj - Oplotnica 3:2, Partizan Fram - Zreče 4:0.
1.	SIMER ŠAMP. 9	7	2	0 25:6	23
2.	ŠOŠTANJ 9	6	2	1 22:6	20
3.	GEREČJA VAS U. 9	6	1	2	25:14	19
4.	HOLER. ORMOŽ 9	6	1	2	23:16	19
5.	MONS CLAUD. 9	4	2	3	18:14	14
6.	PODVINCI 9	4	2	3	16:17	14
7.	G. G. ROGAŠKA 9	4	14	15:18	13
8.	A. E. BISTRICA 9	3	3	3	20:18	12
9.	PARTIZAN FRAM 9	4	0	5	12:17	12
10.	ŠENTILJ-JAR.	9	3	15	12:16	10
11.	ZREČE	9	3	15	12:18	10
12.	PECA	9	3	0 6 19:23	9
13.	OPLOTNICA	9	1	0 8 12:30	3
14.	ŽELEZNIČA	9	1	0 8 12:30	3
Derbi tega kroga je bil odigran v Žalcu, kjer sta merila moči vodilni Simer Šampion in njegov tesni zasledovalec Gerečja vas Unukšped. Gostje so imeli priložnost, da ob 62. minute naprej z igralcem dosežejo zmagoviti zadetek, vendar jim to ni uspelo. Podvinčani so tokrat z zadetkom Mateja Toplaka slavili v Šentilju, kjer sta obe ekipi tekmo končali z desetimi igralci na igrišču (pri gostih je bil izključen Šebela).
Foto: Črtomir Goznik
Robert Petrovič (Podvinci) se je skupaj s soigralci veselil zmage z ekipo Šentilj-Jarenina.
Simer Šampion - Gerečja vas Unukšped 0:0
Gerečja vas Unukšped: Klemen-čič, Kokot, Slaček, Horvat, Kaisers-berger, J. Sagadin, R. Sagadin, Ma-rinič (od 77. Hertiš), Vtič, Gerečnik, Johnatan (od 68. Filipovič). Trener: Igro Vorih
Šentilj-Jarenina - Podvinci (0:0) 0:1 Strelec: 0:1 Toplak (63) Podvinci: Gašperič, Šebela, Kup-čič, Hren, Bratec, Brus, Benko (od 69. Modrič), Kupčič, Strgar, Petrovič, Toplak (od 76. Brumen). Trener: Slavko Petrovič
Tretja zaporedna zmaga Ormožanov
Holermuos - Bistrica 3:2 (1:0)
Strelci: 1:0 Zidarič (35), 2:0 Jur-čec (54), 3:0 Jurčec (63), 3:1 Mlinar (72), 3:2 Divjak (76).
Holermuos Ormož: Šnajder, D. Jerebič, Novak, Zidarič, Zadravec, Druzovič (od 46. Mihalič), Jurčec,
Fijavž 8od 73. Mlinarič), M. Jerebič, Prapotnik, Kolarič (od 83. Hanželič). Trener: Benjamin Krajnc
Ahha-Emmi Bistrica: Danilovič, Tkavc (od 54. Colnarič), Modrič, Pet-erca, Beranič (od 73. Hrušman), Ra-golič, Jelenko (od 68. Robar), Pipen-baher, Mlinar, Stegne, Divjak. Trener: Momčilo Mitič
Pri Ormožanih so gostovali tradicionalno neugodni gostje iz Slovenske Bistrice, ki so v preteklosti že večkrat dobro »šokirali« ormoške nogometaše. Tokrat so maloštevilni gledalci v Športnem parku Mestna graba (130 gledalcev) videli zanimivo in za Štajersko ligo kakovostno nogometno predstavo, ki je bila kronana s petimi doseženimi goli. Čeprav je padel le en gol, je bil 1. polčas boljši od nadaljevanja, kjer so padli kar štirje zadetki. Po napaki obrambe Bistrice pred svojim golom je "gradbenike" v vodstvo v 35. minuti popeljal Zidarič. Sledila je ofenziva Bistričanov, vendar je domačinom po odličnih obrambah Šnajderja uspelo zadržati minimalno prednost.
V drugem polčasu so Ormožani spretno izkoristili luknje v gostujoči obrambi in preko hitrega Jurčca dvakrat zadeli mrežo nemočnega Dani-
loviča. Za zaplet sta poskrbela Divjak in Mlinar, ki sta znižala vodstvo Ormoža. Bistrica je pred koncem tekme gostitelje povsem potisnila na njihovo polovico. V enem izmed protinapadov je Mihalič v 89. minuti zamudil stoodstotno priložnost za četrti gol Holermuosa, dve minuti kasneje pa mu je na isti način pred golom že premaganega Šnajderja »vrnil« Divjak in ostalo je pri minimalni zmagi Holermuosa, kar je že njihova tretja zaporedna (Fram, Železničar, Bistrica).
Borut Prapotnik (kapetan Holermuos Ormož): »Lepa nogometna predstava, kjer smo z veliko mero sreče premagali zelo dobro ekipo Bistrice. Poleg treh točk sem zadovoljen s pristopom in borbenostjo svoje ekipe.«
UK
1. LIGA MNZ PTUJ
Rezultati 7. kroga: Gorišnica - Središče 1:4, Skorba Saš - Zgornja Pol-skava 3:5, Bukovci - Rogoznica 3:0, Apače - Dornava 2:1, Boč - Videm 3:5, Hajdina - Cirkulane 3:2.
1.	SREDIŠČE	7	5	11 17:9	16
2.	APAČE	7	4	2 1 14:9	14
3.	BUKOVCI	7	4	1 2 11:6	14
4.	HAJDINA	7	4	0 3	13:11	12
5.	GORIŠNICA	7	3	2 2	16:12	11
6.	DORNAVA	7	3	13	14:10	10
7.	VIDEM	7	2	4 1	14:13	10
8.	BOČ	7	3	1 3	14:15	10
9.	ROGOZNICA	7	2	3 2	11:14	9
10.	ZG. POLSKAVA 7 2 0 5 11:23 6
11.	SKORBA SAŠ 7 0 4 3 10:16 4
12.	CIRKULANE 7 0 1 6 9:16 1
Apače - Dornava 2:1 (2:1)
Strelca: 0:1 Šuen (8), 1:1 Brunčič (14) in 2:1 Brunčič (26).
Skorba Saš - Zgornja Polskava 3:5 (1:1)
Strelci: 1:0 Krajnc (12), 1:1 Klaj-derič (18), 1:2 Klajderič (62), 1:3 Klajderič (64), 1:4 Vuk (70), 2:4 Krajnc (83), 3:4 Vogrinec (92) in 3:5 Vuk (93).
Gorišnica - Središče 1:4 (1:3)
Strelci: 0:1 Žalar (7), 0:2 Žalar (10), 1:2 Muršič (32), 1:3 Borko (40) in 1:4 Žalar (73).
Boč - Videm 3:5 (0:2)
Strelci: 0:1 Pečnik (5), 0:2 Pečnik (21), 0:3 Fideršek (51), 1:3 Jeovšek (54), 2:3 Babulč (66), 2:4 Ovčar (71), 3:4 Babulč (75) in 3:5 Pečnik (81).
Hajdina - Cirkulane 3:2 (2:1)
Strelci: 1:0 Pihler (7), 1:1 Gerbus (10), 2:1 Pihler (15). 3:1 Krajnc (33) in 3:2 Kokol (57).
Foto: Črtomir Goznik
Veterani Skorbe (na fotografiji) so bili v tem krogu uspešni na Boču in so trenutno na 4. mestu zahodne skupine veteranske lige MNZ Ptuj.
Bukovci - Rogoznica 3:0 (2:0)
Strelci: 1:0 Rajh (13), 2:0 Herga (44) in 3:0 Šeruga (90).
2. LIGA MNZ PTUJ
Rezultati 6. kroga: Markovci - Slovenja vas 4:0, Pragersko - Lovrenc 5:1, Spodnja Polskava - Pod-lehnik 1:0, Tržec - Hajdoše 2:2, Grajena - Leskovec 1:1.
1.	PRAGERSKO	6	6	0	0	29:4	18
2.	HAJDOŠE	6	4	1	1	19:11	13
3.	MARKOVCI	6	4	1	1	12:5	13
4.	SP. POLSKAVA	6	3	1	2	8:10	10
5.	SLOVENJA VAS	6	2	2	2	10:16	8
6.	PODLEHNIK	6	2	0	4	7:14	6
7.	LESKOVEC	6	1	2	3	9:14	5
8.	LOVRENC	6	1	1	4	6:12	4
9.	TRŽEC	6	0	3	3	13:18	3
10.	GRAJENA 6 0 3 3 9:18 3
Spodnja Polskava -Podlehnik 1:0 (0:0)
Strelec: 1:0 Krajnčič (78).
Tržec - Hajdoše 2:2 (0:0)
Strelci: 0:1 Fideršek (68. avtogol), 0:2 Kaučevič (72. z 11 m), 1:2 Sitar (75) in 2:2 Sitar (80).
Pragersko - Lovrenc 5:1 (2:1)
Strelci: 0:1 Pišek (5), 1:1 Lonča-rič (43), 2:1 Ferk (45), 3:1 Ferk (56), 4:1 Ferk (63) in 5:1 Pajek (87).
Markovci - Slovenja vas 4:0 (2:0)
Strelci: 1:0 Kukovec (18), 2:0 Klinc (22), 3:0 Janžekovič (77) in 4:0 Zver (89).
Fotozapis
Grajena - Leskovec 1:1 (1:0)
Strelca: 1:0 Kramberger (9) in 1:1 Krajnc (68. z 11 m).
VETERANSKI LIGI MNZ PTUJ
Zahodna skupina
Rezultati 6. kroga: Polskava
-	Hajdina 1:0, Zgornja Polskava
-	Pragersko 0:4, Boč - Skorba 0:3, Prepolje - Lovrenc 4:2, Apače - Pod-lehnik 6:1.
1. HAJDINA	6	5	0	1	15:5	15
2. ZG. POLSKAVA	6	4	1	1	16:7	13
3. PRAGERSKO	6	4	0	2	22:8	12
4. SKORBA	6	3	1	2	13:9	10
5. PREPOLJE	6	3	1	2	15:15	10
6. POLSKAVA	6	3	0	3	9:8	9
7. APAČE	6	3	0	3	14:15	9
8. BOČ	6	2	1	3	18:13	7
9. LOVRENC	6	0	1	5	6:21	1
10. PODLEHNIK	6	0	1	5	4:31	1
Vzhodna skupina
Rezultati 6. kroga: Savaria Podvinci - Grajena 0:1, Gorišnica - Leskovec 3:2, Tržec - Ormož 0:0, Videm - Stojnci 5:3, Dornava - Markovci 3:0.
1.	GORIŠNICA 6 4 2 0 20:7 14
2.	S. PODVINCI 6 4 11 10:2 13
3.	GRAJENA 6 4 1 1 9:5 13
4.	VIDEM 5 3 1 1 15:9 10
5.	ORMOŽ 6 2 2 2 7:10 8
6.	TRŽEC 6 2 1 3 6:11 7
7.	MARKOVCI 6 2 1 3 8:14 7
8.	DORNAVA 5 1 1 3 5:9 4
9.	STOJNCI 6 1 1 4 13:18 4
10.	LESKOVEC 6 0 1 5 5:13 1
Danilo Klajnšek
Foto: Črtomir Goznik
Nogometaši Slovenje vasi so prejšnji četrtek na svojem igrišču gostili ekipo Drave. Le-ta je nastopila z igralci, ki sicer v 1. ligi ne dobijo veliko priložnosti (izjema je bil kapetan ekipe Lucas Horvat). Kljub temu so pod vodstvom Milana Duričiča igrali zelo zavzeto vseh 90 minut in varovancem Nanija Matjašiča »podarili« 11 zadetkov. Na fotografiji sta Leon Kodrič (Slovenja vas) in Aleksander Herman Zupan.
Nogomet (ž) • 1. SŽNL
Krka pregloboka za Ptujčanke
Krka - ŽNK Ljudski vrt 15:0 (8:0)
ZNK Ljudski vrt: Murko, Skaza, Koren. Šmintič, Trafela, Arnuš, Mat-jašič (od 46. Petek), Mesarec, Cafu-ta, Potrč in Vrečar (od 46. Vrečar). Trener: Alen Ivartnik.
Mlade ptujske nogometašice so gostovale v Novem mestu pri ekipi Krke, sicer lanskoletnim državnim prvakinjam. Gostje iz Ptuja so res visoko izgubile, vendar je bil ta poraz pričakovan, saj je Krka praktično razred zase v slovenskem ženskem
nogometu.
Rezultati 4. kroga: Krka - ŽNK Ljudski vrt 15:0 (8:0), Pomurje
-	Slovenj Gradec 3:1 (0:1), Velesovo
-	Olimpija - Bežigrad 8:0 (5:0), Se-nožeti Škale - Maribor 10:0 (5:0).
1.	KRKA	4	4	0	0	30:1	12
2.	VELESOVO	4	3	0	1	16:3	9
3.	POMURJE	4	3	0	1	16:4	9
4.	SLOV. GRADEC	4	2	0	2	37:6	6
5.	LJUDSKI VRT	4	2	0	2	6:37	6
6.	SENOŽETI - Š.	4	10	3	13:18	3
7.	OLIMPIJA BEŽ.	4	1	0	3	12:21	3
8.	MARIBOR	4	0	0	4	0:40	0
Danilo Klajnšek
Odbojka • 1. DOL (ž, m)
Proti »bankirkam« v treh nizih osvojile kar 64 točk
1. A DOL ženske
Rezultati 1. kroga: Nova KBM -ŽOK Ptuj 3:0, Prevalje - Luka Koper 0:3, Benedikt - LIP Bled 3:0, MZG Grosuplje - Epic Sloving Vital 0:3.
Nova KBM Branik -Ptuj 3:0 (21, 23, 20)
Ptuj: Mc Natt 12, Cvirn 6, Ljubec 3, Jovič, Zupanič, Bilanovič, Ravnjak 8, Kutsay 9, Mihelač in Geršak.
Ptujske odbojkarice so v letošnjem premiernem nastopu v prvi državni ligi gostovale pri favorizirani ekipi Maribora ter po pričakovanjih izgubile. Žal jim ni uspelo osvojiti niti enega niza, vendar so bile v vsakem blizu zmagi, še najbolj v drugem, ko so osvojile 23 točk. Novinke v ligi so proti izkušenim »bankirkam« prikazale dobro igro, kar jim daje prve pozitivne odgovore in dobre temelje za bolj pomembne tekme z neposrednimi nasprotniki za uvrstitev v prvenstvu.
Uvod tekme kot tudi nekateri kasnejši deli, je bil izenačen. Ptujčanke so bile enakovredne nasprotnice vse do drugega tehničnega odmora, nato so domačinke s serijo uspešnih točk pobegnile na šest točk prednosti (22:16). Ptujčanke so do konca zaostanek nekoliko znižale, vendar poraza v uvodnem nizu niso mogle preprečiti. V nadaljevanju so zaigrale še bolje, saj so prvič povedle s tremi točkami razlike (0:3), vendar so prednost tudi hitro zapravile. Zaostanek za favorizirani domačinkami je bil vseskozi minimalen, možnost za izenačenje so imele še povsem ob koncu (23:24), vendar jim je za presenečenje zmanjkal tudi kanček sreče. V tretjem in hkrati zadnjem nizu so boljše pričele bankirke, ki so hitro povedle (7:3). Gostje se niso predale, z borbeno igro so držale priključek do zadnje tretjine niza, ko so si Mariborčanke s konstantno prednostjo treh do štirih točk zagotovile miren zaključek srečanja in pričakovano zmago.
V preostalih srečanjih prvega kroga ni bilo presenečenj, vsa tri favorizirana moštva so si zmage nad lanskimi drugoli-gašinjami priigrale brez izgubljenega niza. Ljubljančanke so slavile na gostovanju v Grosup-
ljem, Luka Koper je zmagala na Prevaljah, v Benediktu pa so bile boljše domačinke, ki so se znesle nad Jeseničankami (letos pod imenom Lip Bled). V drugem krogu jim bržkone ne bo šlo tako gladko. Prihajajo namreč na Ptuj, kjer se bodo domačinke v uvodnem nastopu pred domačo publiko želele prikazati v najboljši luči in vknjižiti prvo zmago v elitni slovenski konkurenci.
UG
Prekmurci premočni za Bistričane
1. A DOL moški
Rezultati 1. kroga: Svit Unimetal
-	Galex Mir 0:3, Olimpija - Salonit Anhovo 1:3, Machiol Prvačina
-	Krka 3:2, Calcit Kamnik - Astec Triglav 3:1.
Salonit Unimetal - Galex mir 0:3 (-23, -19, -14)
Svit Unimetal: Bračko, Valentan, Pulko, Kos, Gomivnik, Jurak, Frešer, Lampret, Pipenbaher, Cizerl in Korošec.
Ekipa Svita iz Slovenske Bistrice je kot povratnik v slovenski elitni razred po pričakovanjih klonila proti močni ekipi iz Murske Sobote. Slednji so s prvo zmago napovedali, da bi lahko v letošnji sezoni igrali vidnejšo vlogo.
V uvodnem nizu so gosti z močnimi servisi in tremi asi povedli z 8:2, nato pa so domačini potek preobrnili. Po začetnih udarcih izkušenega Gorana Juraka so povedli s 16:15 in nato tudi z 21:17, a bili nato premalo zbrani ter s tem odbojkarjem Galexa dovolili vrnitev v igro in izenačenje na 22:22, po dveh blokih Perišiča pa so dokončno oddali prvi niz. V drugem nizu je bil izid vse do sredine izenačen, nato pa so Sobočani z močnimi servisi spet oddaljili domačine od mreže in tako brez težav prišli do drugega niza. Še lažje delo so gostje imeli v zadnjem delu igre, ko so takoj povedli in prednosti ob nerazpoloženih domačinih, ki so se že predčasno sprijaznili s porazom, niso več izpustili iz rok.
Danilo Klajnšek
Planinski kotiček
Pohod po Stoperški planinski poti
Planinsko društvo Donačka gora iz Stoperc v soboto, 13. oktobra 2007, prireja že sedmi tradicionalni pohod po Stoperški planinski poti, ki se ga bodo udeležili tudi planinci Planinskega društva Ptuj.
Zbor planincev bo ob 7. uri zjutraj pred železniško postajo Ptuj, od koder se bodo z osebnimi avtomobili odpeljali v Stoperce. Start pohoda bo med 7. in 8.30 pred gostiščem Litož. Tam bo možno tudi kupiti dnevnik pohoda in vodnik po Stoperški planinski poti. Na startu bo možno odtisniti tudi prvi žig. Po približno treh urah hoje bo na »Hribru« možno obnoviti porabljeno energijo z joto in domačo klobaso, prav tako se bo možno okrepčati z domačo kapljico ali s »čim močnejšim«. Pot bo vodila naprej na Donačko goro in nato sestopila v Završe, kjer bo pohodnike čakal pečen kostanj. Za tiste, ki se ne bodo povzpeli na vrh Donačke gore, bo možen sestop v Stoperce. Ob 17. uri je v Dolini Winetu predviden zaključek pohoda.
Potrebna je planinska oprema za lažje poti. Cena izleta bo določena po dogovoru z vozniki, hrana in pijača iz nahrbtnika in ob poti ter v planinski koči. Izlet vodi Tone Purg.
T. Radek
Nogomet • Mihaela Arnuš, vodja ženske ekipe v Dornavi
»
Naši cilji so zelo visoki
«
Mihaela je študentka na pedagoški fakulteti v Mariboru, program Trener izbrane športne panoge. Izbrala si je seveda nogomet, ki ga obožuje. Z žo-gobrcom je tako ali drugače povezana vse življenje, že tretje leto pa je tudi nogometna delegatka v ligah pod okriljem MNZ Ptuj. Tokrat pa nam je predstavila žensko nogometno selekcijo v Dornavi.
Kdaj in kako je prišlo do ideje o ženski ekipi? Si že na začetku razmišljala, da bi to bilo v Dornavi?
M. Arnuš: »Že nekaj let sem tesno povezana z nogometom, zadnja leta sem tudi nogometna delegatka in rekla sem si, zakaj pa ne bi naredili ženske nogometne ekipe. Ne strinjam se namreč s tezo, da je nogomet samo moški šport. Doma sem iz Dornave in bližnji klub je pač logična izbira. Hvaležna sem vsem v klubu, ki so pomagali pri uresničevanju mojih idej o novi selekciji. Če predlog ne bi naletel na plodna tla, sem imela tudi druge kombinacije, toda kot že rečeno, pogovori so bili konstruktivni in posledica tega je sodelovanje.«
Temelji so postavljeni. Kako naprej? Vizija, cilji ...
M. Arnuš: »Poudariti moram, da dekleta pridno in zavzeto trenirajo, za kar jim gre vsa pohvala. Treninge obiskuje v povprečju 25 igralk, ki jih naš strokovni štab že tudi »razvršča«. V prihodnji sezoni si namreč želimo, da bi zaigrale v prvi ligi. Imeli bomo tudi kadetsko ekipo, ki bo prav tako začela na-
Ženska nogometna ekipa Dornave
stopati v boju za prvenstvene točke. Predpogoj za vse te smele načrte pa je seveda denar.«
Vsak začetek je težak. Kot si omenila že sama, glavno vlogo pri vsem še vedno denar. Kako pa je pri vas z logistiko in ostalimi stvarmi, ki niso neposredno povezane z nogometnimi zelenicami?
M. Arnuš: »Začele smo iz »ničle«. Tako kot drugod se tudi pri nas srečujemo s »porodnimi krči«, kar pa je nekaj povsem normalnega. Naj povem, da še vedno vabimo punce, ki imajo rade nogomet, da se nam pridružijo, ne glede na starost. Okrepiti si želimo tako strokovni (trenutno nam
pomagajo trenerji in ostali nogometni delavci iz NK Dornave) kot tudi tehnični del ekipe (upravni odbor, ki bi tako kot ekipa deloval povsem samostojno). Potrudile se bomo tudi za čim boljšo prepoznavnost v medijih - predvsem na račun dobrih predstav, kar bo, upam, prepričalo tudi sponzorje in ostale, ki bi bili pripravljeni pomagati v kakršnikoli obliki. Ambicije so res visoke, a realne. Naj samo namignem, da je spomladi planirana predstavite ženske ekipe NK Dornava v okviru športno-zabavne prireditve. Tudi na teh področjih mi še kako prav pridejo ideje in znanja, ki sem si jih pridobila na različnih šolanjih in semi-
narjih pod okriljem MNZ Ptuj.«
Naj na koncu dodamo, da se nam zdi ideja o nogometnem udejstvovanju predstavnic nežnejšega spola nadvse zanimiva. Mihaeli smo obljubili, da bomo punce na enem izmed prihodnjih treningov tudi obiskali, da se sami prepričamo o delovanju nove ženske ekipe na našem področju. Želimo jim veliko sreče, ki jo bodo glede na ambiciozne cilje nedvomno potrebovale. Svoj kamenček k mozaiku izgradnje uspešnega »teama« je obljubil tudi dornav-ski župan Rajko Janžekovič, za katerega v klubu upajo, da bo pomagal po najboljših močeh oz. tako kot jim je obljubil.
Tadej Podvršek
Strelstvo • 11. Pokal občine Gornja Radgona:
Majda Raušl do prvih stopničk v novi sezoni
Na 11. pokalu občine Gornja Radgona, ki je potekal 6. in 7. oktobra na 24-steznem montažnem strelišču, je v disciplini zračna pištola zmago slavil hrvaški strelec čakovske-ga kluba »Alzas« Božidar Ko-larič; le-ta si je po kvalifikacijah delil najboljši dosežek 564 krogov, v finalu pa je nastreljal 100,9 kroga. Na 2. mesto se je uvrstila edina ženska predstavnica s pištolo, Ptujčanka Majda Raušl, ki si je v kvalifikacijskem delu s krogom zaostanka za najboljšima dvema pripravila odlično izhodišče za finalno streljanje. Tam je dodala še 99 krogov ter se s tem dosežkom prebila pred vodilnega po rednem delu, Roka Ivanca iz Grosupljega, ki si je v finalu pokvaril svojo uvrstitev in z zadetimi 84 krogi nazadoval na 5. mesto. Od ostalih ptujskih strelcev je nastopil še Simeon Gonc, ki je dosegel 542 krogov in tekmovanje končal na 9. mestu.
V disciplini standard puške je slavil avstrijski strelec Martin Strempfl (Steiermark) s 592 krogi v kvalifikacijah in odličnim finalom 102,9 kroga, ki je s tem dosežkom prehitel vodečo po kvalifikacijah, najboljšo slovensko strelko Zdenko Stolnik, ki je dosegla 594 krogov in finale 100,4 kroge. V finale se je kot 8. najboljši iz kvalifikacij uvrstil tudi ormoški strelec Tadej Horvat, SD TSO, ki pa se finalnega streljanja ni udeležil. Njegova moštvena ko-
Foto: Simeon Gönc
Ptujčanka Majda Raušl si je z dobrim finalnim streljanjem priborila svoje prve stopničke v novi strelski sezoni
lega Boris Hergula in Anton Novak sta dosegla 571 in 570 krogov ter zasedla 25. in 27. mesto. Svoje prve velike tekme na 60 strelov se je udeležil tudi odlični mladi kidričevski strelec Uroš Mohorko, ki je s serijami 93, 92, 91, 98, 95 in 97 dosegel zanj zelo dobrih 566
krogov, kar je bilo dovolj za 36. mesto.
Prijateljski pripravljalni turnir v Juršincih
V sklopu praznovanja 13.
občinskega praznika občine Juršinci, so v tamkajšnjem strelskem društvu organizirali prijateljski pripravljalni turnir v streljanju z zračno pištolo. Po pričakovanju je slavil domači strelec Simon Simo-nič, ki je s 576 krogi dosegel izvrsten rezultat in na 2. in 3. mestu premagal kidričevska strelca, brata Boštjana in Simona Simoniča, ki sta s 573 in s 571 krogi prav tako dosegla odlična rezultata. Za veliko presenečenje je poskrbel juršinski strelec Mirko Mo-leh, ki je dosegel 568 krogov in s tekmovanjem zaključil na 4. mestu, tretji član juršinske ekipe Rok Pučko pa je dosegel 563 krogov in pristal na 5. mestu.
V ekipnem delu je slavila jur-šinska ekipa z rezultatom 1707 krogov, kar je za to začetno pripravljalno obdobje izredno visok dosežek, k temu rezultatu pa je vsekakor pripomoglo še domače strelišče, sproščenost po dolgih počitnicah in neobremenjenost z rezultatskimi pričakovanji. Na 2. mesto se je uvrstila kidričevska ekipa s 1695 krogi, v kateri je kot tretji član ekipe streljal še Jurček Lamot (zamenjal je začasno odsotnega Cvetka Ljubiča), ki je dosegel 551 krogov. Na 3. mesto so se uvrstili strelci SD Štefan Kovač iz Turnišča s 1605 krogi, pred domačo ekipo SD Juršinci II, ki je dosegla 1568 krogov.
Simeon Gonc
Upravna enota Ormož
CVETLIČAR
Afanžef, delo v cvetličarstvu, aranžiranje, prodaja - M/Ž, NDČ, dvo ali več izmensko delo, delovno mesto je prosto takoj, voz. izpit kat. B, komunikativnost, delo z ljudmi, ročne spretnosti, smisel za oblikovanje. ANTON ŠAMPERL, s. p., BODKOVCI 35 A, 2256 JUR-ŠINCI.
Rok prijave: 15. 10. 2007 MESAR
Izkoščevanje mesa - M/Ž, pomožni delavec, DČ 1 leto, enoizmensko delo, delovno mesto je prosto po dogovoru, voz. izpit kat. B. ANU-ŠEK BOŠTJAN, S. P., IZKOŠČEVANJE MESA AKORD, VUZMETINCI 3, 2275 MIKLAVŽ PRI ORMOŽU.
Rok prijave: 13. 10. 2007 EKONOMSKI TEHNIK Prodajalec - kalkulant, prodaja gradbenega materiala - M/Ž, NDČ, enoizmensko delo, delovno mesto je prosto takoj, poskusno delo 3 mes., delovne izkušnje 2 leti, voz. izpit kat. B, fizična moč, komunikativnost, delo z ljudmi, oster vid, ročne spretnosti, angleški jezik
-	zelo dobro, nemški jezik - osnovno. INVEST TRGOVINA, D. O. O., HARDEK 44 B, 2270 ORMOŽ.
Rok prijave: 12. 10. 2007 Vodja prodaje, nabava, prodaja gradbenega materiala - M/Ž, NDČ, enoizmensko delo, delovno mesto je prosto po dogovoru, poskusno delo 1 mes., delovne izkušnje 3 mes., voz. izpit kat. B, fizična moč, komunikativnost - delo z ljudmi, organizacijske sposobnosti, oster vid, ročne spretnosti, vodenje manjših skupin, angleški jezik - zelo dobro, nemški jezik - osnovno, urejevalniki besedil
-	zahtevno, delo s preglednicami - zahtevno, delo z bazami podatkov - zahtevno, programiranje - zahtevno, poznavanje računalniških omrežij - zahtevno, poznavanje operacijskih sistemov - zahtevno, računalniško oblikovanje - zahtevno. INVEST TRGOVINA, D. O. O., HARDEK 44 B, 2270 ORMOŽ.
Rok prijave: 12. 10. 2007 VISOKOŠOLSKA STROKOVNA IZOBRAZBA
Profesor klavrija, praktično znanje iz improvizacije in jazzovskih osnov - M/Ž, DČ 10 mes., 4 ur/teden, delovno mesto je prosto po dogovoru. GLASBENI STUDIO KLAVDIJA, KLAVDIJA ZORJAN ŠKORJANEC S. P., PUŠEN-CI 43, 2270 ORMOŽ. Rok prijave: 3. 11. 2007
Upravna enota Ptuj
DELAVEC BREZ POKLICA Pomožna dela v delavnici in montaža pwc stavbnih elementov - M/Ž, NDČ, enoizmen-sko delo, delovno mesto je prosto takoj, poskusno delo 1 mes., voz. izpit kat. B, fizična moč, oster vid, ročne spretnosti. AKTAL, D. O. O., INDUSTRIJSKO NASELJE 14, 2325 KIDRIČEVO. Rok prijave: 19. 10. 2007 Gradbena dela, montažna dela, pomožna montažna dela, elektro dela - M/Ž, DČ 6 mes., enoizmensko delo, delovno mesto je prosto po dogovoru, poskusno delo 1 mes., voz. izpit kat. B, fizična moč. BEKEM, D. O. O., PE BEKEM PTUJ, VODNIKOVA ULICA 2, 2250 PTUJ.
Rok prijave: 27. 10. 2007 Gradbena dela in montažna dela - M/Ž, DČ 6 mes., enoizmensko delo, delovno mesto je prosto takoj, poskusno delo 1 mes., ročne spretnosti. CIGULA, D. O. O., DORNAVA 106, 2252 DORNAVA. Rok prijave: 31. 10. 2007 Voznik tovornega vozila - M/Ž, DČ 1 mes., enoizmensko delo, delovno mesto je prosto po dogovoru, poskusno delo 1 mes., fizična moč. CLASSIC, D. N. O., SLOVENJA VAS 35, 2288 HAJDINA. Rok prijave: 3. 11. 2007_ Natakarica - M/Ž, DČ 3 mes., dvo ali več izmensko delo, delovno mesto je prosto po dogovoru, poskusno delo 1 mes., delovne izkušnje 2 leti, komunikativnost / delo z ljudmi, ročne spretnosti. KRABONJA JOŽE PRODAJA MESA, VINOTOČ, GORIŠNICA 58A, 2272 GORIŠNICA. Rok prijave: 7. 10. 2007 Pomoč pri strežbi - M/Ž, DČ 6 mes., dvo ali več izmensko delo. MIRAN KOVAČIČ, s. p., TRSTENJAKOVA ULICA 5 A, 2250 PTUJ. Rok prijave: 27. 10. 2007 MONTAŽER
Montaža in polaganje knauf sistema - M/
Ž, DČ 4 mes., enoizmensko delo, delovno mesto je prosto po dogovoru ročne spretnosti. PETER BRAJLIH, s. p., ZGORNJA HAJDINA 107 A, 2288 HAJDINA. Rok prijave: 9. 10. 2007 Varilce A-testiranje CO2 in argon - M/Ž, NDČ, 10 ur/teden, enoizmensko delo, delovno mesto je prosto po dogovoru, fizična moč, oster vid, ročne spretnosti. RATING, D. O. O., RATING, ZASTOPSTVO, SVETOVANJE IN POSREDOVANJE, D. O. O., ORMOŠKA CESTA 5, 2250 PTUJ.
Rok prijave: 12. 10. 2007 Strežba - M/Ž, NDČ, dvo ali več izmensko delo, delovno mesto je prosto takoj, poskusno delo 1 mes., komunikativnost, delo z ljudmi, ročne spretnosti, lahko je brez poklica, veselje do dela z ljudmi. KSENIJA POŽAR, S. P., PE BAR DOLENCE IN PREMIČNI OBJEKT, PODLEHNIK 7, 2286 PODLEHNIK. Rok prijave: 13. 10. 2007 Upravljalec stroja - razlagalec M/Ž: upravljanje strojev, razlaganje končnih izdelkov, kontrola kakovosti izdelkov, vstavljanje materialov za pridobitve konenih zmesi ipd. - M/Ž, nižja poklicna izobrazba (do 2 let), DČ 8 mes., dvo ali več izmensko delo, poskusno delo 1 mes., voz. izpit kat. B, fizična moč, ročne spretnosti, kandidati brez zdravniških omejitev. Možnost zaposlitve za NDČ. MANPOWER, D. O. O., MANPOWER, D. O. O., PE CELJE, STANETOVA ULICA 4, 3000 CELJE. Rok prijave: 9. 10. 2007 Pomožna dela v gradbeništvu - M/Ž, DČ 6 mes., enoizmensko delo, delovno mesto je prosto po dogovoru, poskusno delo 1 mes., voz. izpit kat. B, fizična moč. PERO POPOVIČ, S. P., GAJEVCI 26 A, 2272 GORIŠNICA. Rok prijave: 10. 10. 2007 Natakarica - M/Ž, DČ 6 mes., dvo ali več izmensko delo, delovno mesto je prosto po dogovoru, poskusno delo 3 mes., voz. izpit kat. B, komunikativnost - delo z ljudmi. PETER ZOREC, s. p., ZADRUŽNI TRG 10, 2250 PTUJ. Rok prijave: 12. 10. 2007 Pomožna dela v nizkih in visokih gradnjah - M/Ž, DČ 3 mes., gibljiv/nestalen urnik, delovno mesto je prosto po dogovoru, poskusno delo 1 mes., STANISLAV KRAJNC, S. P., NARAPLJE 16, 2322 MAJŠPERK. Rok prijave: 31. 10. 2007 Zidar za zidanje in ometavanje ali pomožna dela v gradbeništvu - M/Ž, DČ, enoizmensko delo; delovno mesto je prosto: takoj, fizična moč. VIDOVIČ JANKO, S. P.
-	GRADBENIŠTVO, REPIŠČE 51, 2285 ZGORNJI LESKOVEC.
Rok prijave: 31. 10. 2007 MIZAR
Montaža parketov - M/Ž, DČ 6 mes., enoiz-mensko delo, delovno mesto je prosto takoj, voz. izpit kat. B, ročne spretnosti. AVGUŠTIN MARJAN, S. P., ZAKLJUČNA DELA V GRADBENIŠTVU MAJŠPERK, MAJŠPERK 87, 2322 MAJŠPERK.
Rok prijave: 31. 10. 2007
Pomožna dela pri montaži parketov
-	M/Ž, lesar, DČ 6 mes., enoizmensko delo, delovno mesto je prosto takoj, voz. izpit kat. B, ročne spretnosti. AVGUŠTIN MARJAN, S. P., ZAKLJUČNA DELA V GRADBENIŠTVU MAJŠPERK, MAJŠPERK 87, 2322 MAJŠPERK. Rok prijave: 9. 10. 2007 Preoblikovalec in spajalec kovin, mon-terska dela na terenu - M/Ž, DČ 3 mes., gibljiv/nestalen urnik, predvideno plačilo: 1.800 EUR neto, delovno mesto je prosto po dogovoru, delovne izkušnje 2 leti, voz. izpit kat. B, fizična moč, nemški jezik - zadovoljivo. BAUKOM, D. O. O., ZADRUŽNI TRG 8, 2250 PTUJ.
Rok prijave: 27. 10. 2007 Delavec začetnik IV. stopnje strokovnosti - usposobitev za samostojno opravljanje del - M/Ž, strojni mehanik, DČ 6 mes., dvo ali več izmensko delo, delovno mesto je prosto po dogovoru, delovne izkušnje 1 mes., voz. izpit kat. B, želena izobrazba: KV mehaniki in strojniki, KV elektrikarji, KV obdelovalci kovin, KV metalurgi, KV administratorji in sorodni KV prekvalifikacija in podobno želeno znanje privezovanja bremen in posluževanja dvigala s tal. TALUM, D. D., KIDRIČEVO, TOVARNIŠKA CESTA 10, 2325 KIDRIČEVO. Rok prijave: 12. 10. 2007 Ključavničar 2 - M/Ž, strojni mehanik, DČ 6 mes., enoizmensko delo, delovno mesto je prosto po dogovoru delovne izkušnje 1 mes., znanja za privezovanje bremen in posluževa-nje dvigala s tal. TALUM, D. D., KIDRIČEVO, TOVARNIŠKA CESTA 10, 2325 KIDRIČEVO. Rok prijave: 12. 10. 2007 Ključavničar - M/Ž, NDČ, enoizmensko delo, delovne izkušnje 2 leti. ZEMLJARIČ KONRAD, S. P. - KLJUČAVNIČARSTVO, ZA-BOVCI 100 A, 2281 MARKOVCI PRI PTUJU. Rok prijave: 9. 10. 2007 Brusilec, dobro poznavanje strojev za nastavljanje oz.zamenjava rezervnih delov, brušenje nožev - M/Ž, srednja poklicna izobrazba, srednja strokovna ali splošna izobrazba, DČ 6 mes., deljen delovni čas, delovno mesto je prosto po dogovoru, delovne izkušnje 5 let, organizacijske sposobnosti, oster vid, ročne spretnosti, slovenski jezik - osnovno, Delavec mora imeti izkušnje na avtomatih, traub in index, lahko je starejša oseba z izkušnjami pripravljena še delati , ali mlajši kateri se dobro pozna z navedenimi stroji. Drugih oseb, ki nimajo teh znanj, mi ne pošiljajte. Delavec bo opravljal delo samostojno. KGM KATARINA KAJNIH, S. P., PREČNA POT 9, 2250 PTUJ. Rok prijave: 12. 10. 2007 Monter konstrukcij, opravljanje montaže gradbenih elementov, knauf suhomontažna
dela - montaža - M/Ž, DČ 6 mes., enoizmensko delo, delovno mesto je prosto takoj, poskusno delo 1 mes., delovne izkušnje 1 leto, fizična moč, ročne spretnosti, slovenski jezik -dobro, vozniški izpit B kategorije. PRO-TEAM ANDREJ JANŽEKOVIČ. S. P., ČUFARJEVA ULICA 13, 2250 PTUJ. Rok prijave: 24. 10. 2007 KV delavec-izvajanje zahtevNih in manj zahtevnih avtomehanskih del v skladu s tehnološkim postopkom v servisnem oddelku. opravljanje popravil na različnih tipih vozil. Popravila in generalne obnove raznih zahtevnejših sklopov, generalne obnove motorjev OM, NDČ, enoizmensko delo, delovno mesto je prosto po dogovoru, fizična moč, ročne spretnosti. VEOLIA TRANSPORT, ŠTAJERSKA, D. D., DELOVNA ENOTA PTUJ, PUHO-VA ULICA 14, 2250 PTUJ. Rok prijave: 24. 10. 2007 ELEKTROMONTER
Elektromonter - M/Ž, elektrotehnik, DČ 1 leto, enoizmensko delo, delovno mesto je prosto po dogovoru, poskusno delo 3 mes., delovne izkušnje 3 mes., voz. izpit kat. B, fizična moč, komunikativnost - delo z ljudmi, organizacijske sposobnosti, ročne spretnosti, poznavanje dela na terenu. MZK ELEKTRO, D. O. O., DORNAVSKA CESTA 18, 2250 PTUJ. Rok prijave: 16. 10. 2007 Elektromehanik za dvigala, projektant osebnih dvigal (pripravnik) - M/Ž, inženir strojništva, NDČ, gibljiv/nestalen urnik, delovno mesto je prosto takoj, poskusno delo 3 mes., voz. izpit kat. B, fizična moč, komunikativnost - delo z ljudmi, organizacijske sposobnosti, oster vid, ročne spretnosti, vodenje manjših skupin, angleški jezik - tekoče, nemški jezik - dobro, urejevalniki besedil
-	osnovno, programiranje - osnovno, računalniško oblikovanje - osnovno, vloge pošljite neposredno delodajalcu. CASTER DVIGALA, D. O. O., PREŽIHOVA ULICA 13, 2250 PTUJ. Rok prijave: 13. 10. 2007
ŠIVILJA
Šivilja - zahtevno strojno šivanje športne konfekcije - M/Ž, pomožna šivilja, DČ 6 mes., enoizmensko delo, delovno mesto je prosto po dogovoru, poskusno delo 2 mes., delovne izkušnje 6 mes., organizacijske sposobnosti, oster vid, ročne spretnosti. ASKOT, D. O. O., ŠPINDLERJEVA ULICA 25, 2250 PTUJ. Rok prijave: 9. 10. 2007 Voznik avtomehanik - M/Ž, DČ 6 mes., gibljiv/nestalen urnik, delovno mesto je prosto po dogovoru, delovne izkušnje 1 leto, voz. izpit kat. B,C,E, fizična moč, komunikativnost
-	delo z ljudmi, oster vid, ročne spretnosti, izkušnje z prevozi z tovornimi vozili. PAAM LOG, D. O. O., OB DRAVI 3 A, 2250 PTUJ. Rok prijave: 31. 10. 2007
Voznik tovornega vozila - M/Ž, DČ 3 mes., gibljiv/nestalen urnik, delovno mesto je prosto po dogovoru, delovne izkušnje 1 leto, voz. izpit kat. B,C,E, fizična moč, komunikativnost
-	delo z ljudmi, oster vid, ročne spretnosti. PAAM LOG, D. O. O., OB DRAVI 3 A, 2250 PTUJ.
Rok prijave: 9. 10. 2007 VOZNIK
Vozni tovornega vozila (Slovenija, Madžarska, začetek Italije) - M/Ž, avtomehanik, certifikat voznik v cestnem prometu, DČ 1 leto, gibljiv/nestalen urnik delovno mesto je prosto takoj, poskusno delo 3 mes., delovne izkušnje 1 leto, voz. izpit kat. C,E, fizična moč, komunikativnost - delo z ljudmi, oster vid, ročne spretnosti, nemški jezik - osnovno, resnost. JOŽE MOHORIČ, S. P., ZLATOLIČJE 5, 2205 STARŠE. Rok prijave: 12. 10. 2007 PRODAJALEC
Prodajalec v trgovini Maya Maya - Ptuj
-	M/Ž, ekonomski tehnik, DČ 1 leto, dvo ali več izmensko delo, delovno mesto je prosto takoj, poskusno delo 3 mes., delovne izkušnje 4 leta, voz. izpit kat. B, komunikativnost - delo z ljudmi, organizacijske sposobnosti, angleški jezik - zelo dobro, urejevalniki besedil
-	osnovno, delo s preglednicami - osnovno, delo z bazami podatkov - osnovno, zaželene so izkušnje v prodaji športnih artiklov. Iščemo osebo, ki je dinamična, samoinicativna, odgovorna in zanesljiva, po potrebi se delo opravlja tudi v drugih poslovalnicah družbe. kandidat ima lahko tudi drugo z zakonom ustrezno izobrazbo. ITU SPORTS FASHION, D. O. O., LJUBLJANA, BRNČIČEVA ULICA 13, 1231 LJUBLJANA - ČRNUČE.
Rok prijave: 9. 10. 2007 ZASTOPNIK
Zbiranje naročil pri znanih kupcih za objave in oglase v produktih podjetja: Pirs, potrošniški vodnik. delo je terensko na območju Ptuja. - M/Ž, komercialni tehnik, ekonomski tehnik, DČ 3 mes., enoizmensko delo, delovno mesto je prosto po dogovoru, poskusno delo 1 mes., voz. izpit kat. B, komunikativnost
-	delo z ljudmi, slovenski jezik - tekoče, lastno osebno vozilo. SLOVENSKA KNJIGA, D. O. O., STEGNE 3, 1000 LJUBLJANA.
Rok prijave: 13. 10. 2007
Prodajalec tekstilnih - usnjenih artiklov -
M/Ž, trgovinski poslovodja, DČ 3 mes., dvo ali
več izmensko delo, delovno mesto je prosto po dogovoru, delovne izkušnje 6 mes., voz. izpit kat. B, komunikativnost - delo z ljudmi, ročne spretnosti, angleški jezik - osnovno, urejevalniki besedil - osnovno, delo s preglednicami - osnovno, pripravljenost za delo, vloge pošljite neposredno delodajalcu. ODEJA, ŠKOFJA LOKA, D. D., KIDRIČEVA CESTA 80, 4220 ŠKOFJA LOKA. Rok prijave: 12. 10. 2007 Natakar - M/Ž, DČ 6 mes., dvo ali več izmensko delo, delovno mesto je prosto takoj, poskusno delo 3 mes., delovne izkušnje 1 leto, voz. izpit kat. B, fizična moč, komunikativnost
-	delo z ljudmi, organizacijske sposobnosti, oster vid, ročne spretnosti, vodenje manjših skupin. MLEKARSKA ZADRUGA PTUJ, Z. O. O., ORMOŠKA CESTA 29, 2250 PTUJ. Rok prijave: 3. 11. 2007
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA Strugar 2 X, rezkar 2 X, varilec 1 X - M/Ž, NDČ, enoizmensko delo, predvideno plačilo: 650,00 EUR neto, delovno mesto je prosto po dogovoru, poskusno delo 1 mes., oster vid, ročne spretnosti, urejevalniki besedil
-	osnovno. ALEKSANDER VUČKOVIČ, S. P., OB ŽELEZNICI 11 B, 2250 PTUJ.
Rok prijave: 13. 10. 2007 Grafično oblikovanje (corel draw in de-sign,sitotisk,tanpotisk,lepljenje rek.napisov, komunikativnost, voznik b kategorije) - M/Ž, DČ 2 mes., enoizmensko delo, predvideno plačilo: 450,00 EUR neto, delovno mesto je prosto po dogovoru, poskusno delo 1 mes., voz. izpit kat. B, fizična moč, komunikativnost
-	delo z ljudmi, organizacijske sposobnosti, oster vid, ročne spretnosti, aranžerski poklic, iznajdlivost. BATIS PLUS, D. O. O., ŠIKOLE 9, 2331 PRAGERSKO.
Rok prijave: 9. 10. 2007
Pomožna dela v kovinski dejavnosti
-	M/Ž, DČ 6 mes., enoizmensko delo, predvideno plačilo: 600,00 EUR neto, delovno mesto je prosto takoj, voz. izpit kat. B, fizična moč, ročne spretnosti. BEDENIK SREČKO, S. P. - BOS-VAR STORITVE VARJENJA, KLJUČAVNIČARSTVO, PTUJSKA GORA 107, 2323 PTUJSKA GORA.
Rok prijave: 12. 10. 2007 Prodajalec na bencinskem servisu v Jur-šincih - M/Ž, srednja strokovna ali splošna izobrazba, DČ 10 mes., dvo ali več izmensko delo, predvideno plačilo: 510,00 EUR neto, delovno mesto je prosto takoj, poskusno delo 1 mes., komunikativnost - delo z ljudmi, organizacijske sposobnosti, ročne spretnosti, urejevalniki besedil - osnovno, delo s preglednicami - osnovno. HESSOL, D. O. O., OREŠJE 162, 2250 PTUJ. Rok prijave: 12. 10. 2007 v Varilec (argon) - M/Ž, DČ 6 mes., enoizmen-sko delo, delovno mesto je prosto takoj, ročne spretnosti. IZVIR, D. O. O., KRAIGHERJEVA ULICA 30, 2250 PTUJ. Rok prijave: 3. 11. 2007 Natakar - M/Ž, DČ 6 mes., gibljiv/nestalen urnik, delovno mesto je prosto takoj, delovne izkušnje 6 mes. JANEZ VUK, S. P. - PICARIJA ŠPAJZA, BREG 21 A, 2322 MAJŠPERK. Rok prijave: 13. 10. 2007 CNC operater - rezkalec - M/Ž, DČ 2 mes., dvo ali več izmensko delo, predvideno plačilo: 500,00 EUR neto, delovno mesto je prosto po dogovoru, poskusno delo 1 mes., fizična moč, komunikativnost - delo z ljudmi, oster vid, ročne spretnosti. MILAN MURKO S. P., ŠPINDLERJEVA ULICA 27, 2250 PTUJ. Rok prijave: 27. 10. 2007 Voznik tovornega vozila, prevoz gradbenega materiala na območju štajerske - M/Ž,certi-fikat voznik v cestnem prometu, DČ 3 mes., gibljiv/nestalen urnik, delovno mesto je prosto takoj, voz. izpit kat. B, C, E, izobrazba ni pomembna. NASTA TRANS, D. O. O., ZGORNJE GRUŠKOVJE 2, 2286 PODLEHNIK. Rok prijave: 9. 10. 2007 ELEKTROTEHNIK ENERGETIK Vodja projektov - M/Ž, inženir elektrotehnike, NDČ, enoizmensko delo, delovno mesto je prosto po dogovoru, poskusno delo 6 mes., delovne izkušnje 5 let, voz. izpit kat. B, fizična moč, komunikativnost - delo z ljudmi, organizacijske sposobnosti, ročne spretnosti, vodenje manjših skupin, vodenje večjih skupin, angleški jezik - dobro, nemški jezik
-	dobro, urejevalniki besedil - zahtevno, delo s preglednicami - zahtevno, poznavanje dela na terenu iz stroke. MZK ELEKTRO, D. O. O., DORNAVSKA CESTA 18, 2250 PTUJ.
Rok prijave: 16. 10. 2007 Elektromonter - skupinovodja - M/Ž, elektrotehnik elektronik, DČ 1 leto, eno-izmensko delo, delovno mesto je prosto po dogovoru, poskusno delo 3 mes., delovne izkušnje 6 mes., voz. izpit kat. B, fizična moč, komunikativnost - delo z ljudmi, organizacijske sposobnosti, ročne spretnosti, vodenje manjših skupin, vodenje večjih skupin, angleški jezik - zadovoljivo, nemški jezik - zadovoljivo, urejevalniki besedil - osnovno, delo s preglednicami - osnovno, poznavanje dela na terenu. MZK ELEKTRO, D. O. O., DORNAVSKA CESTA 18, 2250 PTUJ. Rok prijave: 16. 10. 2007
ELEKTROTEHNIK
Monter el. naprav - M/Ž, elektrikar energetik, DČ 3 mes., enoizmensko delo, poskusno delo 1 mes., voz. izpit kat. B, organizacijske sposobnosti, oster vid, ročne spretnosti, vodenje manjših skupin, kandidati so lahko iz celotne štajerske, Murske Sobote, celotne Slovenija. ELEKTROTEHNIKA A&B, D. O. O., PREŠERNOVA ULICA 11, 2250 PTUJ. Rok prijave: 3. 11. 2007 Gradbeni tehnik, vodja skupine - M/Ž, DČ
1	leto, enoizmensko delo, predvideno plačilo: 1.100,00 EUR neto, delovno mesto je prosto po dogovoru, poskusno delo 3 mes., delovne izkušnje 1 leto, voz. izpit kat. B, C, komunikativnost - delo z ljudmi, organizacijske sposobnosti, oster vid, vodenje manjših skupin, slovenski jezik - dobro, urejevalniki besedil
-	osnovno, delo s preglednicami - osnovno. GRADBENO PODJETJE JAZBEC. D. O. O., ŽETALE 14 A, 2287 ŽETALE.
Rok prijave: 20. 10. 2007 EKONOMSKI TEHNIK Komercialist - M/Ž, konfekcijski tehnik, DČ 6 mes., enoizmensko delo, delovno mesto je prosto po dogovoru, poskusno delo
2	mes., delovne izkušnje 1 leto, voz. izpit kat. B, fizična moč, komunikativnost - delo z ljudmi, organizacijske sposobnosti, oster vid, ročne spretnosti, angleški jezik - zadovoljivo, hrvaški jezik - zelo dobro, nemški jezik
-	dobro, urejevalniki besedil - osnovno, delo s preglednicami - osnovno, delo z bazami podatkov - osnovno, programiranje - osnovno, poznavanje računalniških omrežij - osnovno, poznavanje operacijskih sistemov - osnovno, računalniško oblikovanje - osnovno, poznavanje športnih dejavnosti, vloge pošljite neposredno delodajalcu. ASKOT, D. O. O., ŠPINDLERJEVA ULICA 25, 2250 PTUJ.
Rok prijave: 9. 10. 2007 Računovodja, referent za finačno računovodske zadeve - delovno mesto Ptuj - M/Ž, ekonomski tehnik, DČ 1 leto, enoizmensko delo, poskusno delo 3 mes., delovne izkušnje
3	leta, voz. izpit kat. B, komunikativnost - delo z ljudmi, organizacijske sposobnosti. Prijave z opisanimi delovnimi izkušnjami pošljite na naslov. TRENKWALDER, D. O. O., OSOJNIKO-VA 9, 2250 PTUJ. TRENKWALDER, D. O. O., LESKOŠKOVA CESTA 9 E, 1000 LJUBLJANA. Rok prijave: 12. 10. 2007 GIMNAZIJSKI MATURANT
Receptor - M/Ž, ekonomski tehnik, DČ 3 mes., dvo ali več izmensko delo, delovno mesto je prosto po dogovoru, poskusno delo 1 mes. MEMORIA, D. O. O., VINARSKI TRG 5, 2250 PTUJ.
Rok prijave: 9. 10. 2007 SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZOBRAZBA
Grafični oblikovalec (program corel draw, in-desing, adobe ilustrator), pomoč v tiskarni
-	M/Ž, NDČ, enoizmensko delo, predvideno plačilo: 600,00 EUR neto, delovno mesto je prosto po dogovoru, poskusno delo 3 mes., voz. izpit kat. B, fizična moč, komunikativnost
-	delo z ljudmi, organizacijske sposobnosti, oster vid, ročne spretnosti, vodenje manjših skupin. BATIS PLUS, D. O. O., ŠIKOLE 9, 2331 PRAGERSKO.
Rok prijave: 11. 10. 2007 Voznik tovornega vozila - razvoz pohištva v Sloveniji - M/Ž, DČ 1 leto, dvo ali več izmensko delo, delovno mesto je prosto po dogovoru, poskusno delo 3 mes., delovne izkušnje 2 leti, voz. izpit kat. C, E. FRANC KUKOVEC, S. P., BODKOVCI 8, 2256 JURŠINCI. Rok prijave: 13. 10. 2007 INŽENIR TEKSTILNE TEHNOLOGIJE Tehnolog - določanje normativov porabe materialov in časa za proizvode, določanje tehnoloških postopkov, izdelava dokumentacije o pripravi dela, reševanje reklamacij
-	M/Ž, DČ 6 mes., enoizmensko delo, delovno mesto je prosto po dogovoru, poskusno delo 2 mes., delovne izkušnje 1 leto, voz. izpit kat. B, komunikativnost - delo z ljudmi, organizacijske sposobnosti, oster vid, ročne spretnosti, vodenje manjših skupin, angleški jezik
-	zadovoljivo, nemški jezik - dobro, urejevalniki besedil - osnovno, delo s preglednicami
-	osnovno, delo z bazami podatkov - osnovno, računalniško oblikovanje - osnovno, kandidat mora biti dober poznavalec športa ali pa sam portnik - vsaj smučar. ASKOT, D. O. O., ŠPINDLERJEVA ULICA 25, 2250 PTUJ.
Rok prijave: 9. 10. 2007 EKONOMIST ZA KOMERCIALNO DEJAVNOST
Komercialist - M/Ž, DČ 6 mes., enoizmen-sko delo, delovno mesto je prosto takoj, poskusno delo 1 mes., delovne izkušnje 4 leta, voz. izpit kat. B, komunikativnost - delo z ljudmi, organizacijske sposobnosti, oster vid, angleški jezik - zelo dobro, urejevalniki besedil - zahtevno, delo s preglednicami -zahtevno, poznavanje računalniških omrežij
-	zahtevno, tehnično predznanje oz. predizo-brazba. LIMB, D. O. O., ROGOZNIŠKA CESTA 32, 2250 PTUJ.
Rok prijave: 9. 10. 2007 DIPLOMIRANI INŽENIR GRADBENIŠTVA (VS)
Svetovalec: pomoč pri pripravi predpisov in drugih zahtevnejših gradiv na področju gradbenih zadev - zbiranje, urejanje in priprava podatkov na področju gradbenih zadev
-	pomoč pri izvajanju strokovno tehničnih in razvojnih nalogah s področja gradbene dejavnost, NDČ, enoizmensko delo, delovno mesto je prosto po dogovoru, poskusno delo 5 mes., delovne izkušnje 7 mes., komunikativnost - delo z ljudmi, organizacijske sposobnosti, urejevalniki besedil - osnovno, delo s preglednicami - osnovno, delo z bazami podatkov - osnovno, poznavanje računalniških omrežij - osnovno, - znanje uradnega jezika, državljanstvo Republike Slovenije, ne smejo biti pravnomočno obsojeni zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti in ne smejo biti obsojeni na nepogojno kazen zapora v trajanju več kot šest mesecev zoper njih ne sme biti vložena pravnomočna, vloge pošljite neposredno delodajalcu. MESTNA OBČINA PTUJ, MESTNI TRG 1, 2250 PTUJ.
Rok prijave: 12. 10. 2007 DIPLOMIRANI ORGANIZATOR TURIZMA (VS)
Svetovalec: vodenje in organiziranje dela za informiranje,vodenje evidenc in priprava informacij na njihovi podlagi-vodenje in organiziranje izdelave koledarja prireditev ter skrb za distribucijo le tega -izvajanje dogovorjenih nalog informiranja v domačem in visokošolska strokovna izobrazba, NDČ, enoizmensko delo, delovno mesto je prosto po dogovoru, poskusno delo 5 mes., delovne izkušnje 7 mes., komunikativnost - delo z ljudmi, organizacijske sposobnosti, vodenje manjših skupin, angleški jezik dobro, nemški jezik dobro, urejevalniki besedil osnovno, delo s preglednicami osnovno, delo z bazami podatkov osnovno, poznavanje računalniških omrežij osnovno, znanje uradnega jezika, državljanstvo Republike Slovenije ne smejo biti pravnomočno obsojeni zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti in ne smejo biti obsojeni na nepogojno kazen zapora v trajanju več kot šest mesecev zoper njih ne sme biti vložena pravnomočna, vloge pošljite neposredno delodajalcu. MESTNA OBČINA PTUJ, MESTNI TRG 1, 2250 PTUJ. Rok prijave: 12. 10. 2007 UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI EKONOMIST
Svetovalec na področju financ in družbenih dejavnosti - M/Ž, DČ 1 leto, eno-izmensko delo, delovno mesto je prosto po dogovoru, delovne izkušnje 8 let, voz. izpit kat. B, komunikativnost - delo z ljudmi, organizacijske sposobnosti, oster vid, ročne spretnosti, vodenje manjših skupin, angleški jezik - zelo dobro, slovenski jezik - tekoče, urejevalniki besedil osnovno, delo s preglednicami - osnovno, računalniško oblikovanje
-	osnovno. OBČINA MAJŠPERK, MAJŠPERK 32 A, 2322 MAJŠPERK.
Rok prijave: 9. 10. 2007
DIPLOMIRANI DELOVNI TERAPEVT
(VS)
Delovno terapevtska testiranja - M/Ž, DČ 1 leto, 20 ur/teden, enoizmensko delo, delovno mesto je prosto po dogovoru, delovne izkušnje 1 leto, voz. izpit kat. B, komunikativnost - delo z ljudmi, organizacijske sposobnosti, oster vid, ročne spretnosti, vodenje manjših skupin, angleški jezik - osnovno, nemški jezik - zadovoljivo, urejevalniki besedil - zahtevno, delo s preglednicami - osnovno, delo z bazami podatkov - osnovno, računalniško oblikovanje - osnovno, vloge pošljite neposredno delodajalcu. ZAVOD VITIS PTUJ, OBRTNIŠKA ULICA 11, 2250 PTUJ. Rok prijave: 20. 10. 2007 DOKTOR MEDICINE SPECIALIST SPLOŠNE MEDICINE
Vodja zdravstvene dejavnosti - M/Ž, NDČ, enoizmensko delo, delovno mesto je prosto takoj, delovne izkušnje 5 let, komunikativnost
-	delo z ljudmi, organizacijske sposobnosti, vodenje manjših skupin, urejevalniki besedil
-	osnovno, delo s preglednicami - osnovno, veljavna licenca za opravljanje zdravniške dejavnosti kandidat mora biti strokovno aktiven na svojem področju nudimo možnost dodelitve stanovanja. ZUDV DORNAVA, DORNAVA 128, 2252 DORNAVA.
Rok prijave: 9. 10. 2007 DIPLOMIRANI SOCIALNI DELAVEC Strokovni delavec v stanovanjski skupini Ptuj - M/Ž, DČ 1 leto, enoizmensko delo, delovno mesto je prosto takoj, poskusno delo 3 mes., delovne izkušnje 5 let, voz. izpit kat. B, komunikativnost - delo z ljudmi, organizacijske sposobnosti, oster vid, vodenje manjših skupin, vodenje večjih skupin, angleški jezik
-	dobro, urejevalniki besedil - zahtevno, delo s preglednicami - zahtevno, strokovni izpit iz socialnega varstva. OZARA SLOVENIJA, NACIONALNO ZDRUŽENJE ZA KAKOVOST ŽIVLJENJA, LJUBLJANSKA ULICA 9, 2000 MARIBOR
Rok prijave: 18. 10. 2007
Silvester Vogrinec • Nerešene skrivnosti sveta (28)
Ali obstaja življenje po smrti?
Z vprašanjem življenja in smrti se človek ukvarja že od samih začetkov civilizacije. To je bila tema religije, mitologije, filozofije, ezoterike, umetnosti, zadnjih nekaj desetletij pa tudi znanstvenih raziskav. Veliki mislec in jasnovidec Thomas Marthinus je dejal: »Lažejo vam, smrt ne obstaja. Smrt je kot prelepo zahajanje sonca v zemeljskem svetu in čudovito vzhajanje v duhovnem svetu.« Znameniti švicarski psiholog Carl Gustav Jung je l. 1944 doživel infarkt in bil nekaj čas klinično mrtev. Ko so ga znova oživeli, je dejal, da sedaj ve, da po smrti živimo naprej.
Mitološke in religiozne predstave
Mitologija in religija razkrivata, da so ljudje v vseh zgodovinskih obdobjih na vseh koncih sveta verjeli, da je smrt le prehod iz enega sveta (tostranstva) v drugega (onstranstvo), iz minljivega zemeljskega življenja v spiritualno večnost. Odnos do smrti je navdihnil gradnjo monu-mentalnih spomenikov, grobnic, nekropol in piramid. Že cro-magnonski pračlovek je imel svoje predstave o posmrtnem življenju, saj je v grobove polagal orožje in posodo. Vse predstave o zagrobnem bivanju pa so nastale na enak način, in sicer skozi vizije, sanje, izkušnje neposredne bližine smrti (klinična smrt) in jasnovidnost.
Sigmund Freud in C. G. Jung sta verjela, da so miti in z njimi povezana religiozna verovanja plod podzavestnega duha in prvobitnih globin človeške narave. Jung je v njih videl proizvod »kolektivne podzavesti«, ki jo oblikujejo izkušnje prazgodovinskih ljudi in vsebuje »arhetipe« ali osnovne vzorce idej.
Egipčani so verjeli, da je duša (ba) umrlega stopila pred sodni zbor, ki mu je predsedoval Oziris, bog mrtvih in vladar podzemlja. Grške in Rimljanske duše so se po smrti spustile v mračno podzemlje Hades, v katerem je vladal bog Had oz. Pluton. To je bil neke vrste pekel. Bolj čiste duše pa so odhajale v nebeške Elizejske poljane in na Otoke blaženih, kjer je vladal Kronos. Indijske duše po hinduistič-nem in budističnem prepričanju gredo po smrti v nirajo ali vice, kjer jih pričaka Yama, kralj mrtvih. Niraja je neke vrste popravna šola za grešnike. Kitajci in Japonci so imeli podobne predstave kot Indijci. Pri Kitajcih je bil vladar podzemlja in glavni razsodnik Yanulo, pri Japoncih pa Ema-o. Pri Vikingih je bil
bog smrti Odin, ki je bil obenem bog modrosti in čarovništva ter najvišje skandinavsko božanstvo. Duše padlih bojevnikov so odhajale v Valhalo, Odinov dvorec v Asgardu, kjer se je na veliko popivalo in jedlo. Stara indijanska srednjeameriška ljudstva (Maji, Inki, Azteki) so verjela da mora duša po smrti skozi grozljivi podzemni svet, kjer vlada Mictlante-cuhti, Gospodar mrtve dežele. Indijanska plemena, ki so živela na področju današnjih ZDA in Kanade, pa so po smrti odhajala k Manituju ali Velikem duhu. Tudi stari Slovani so verjeli v posmrtno življenje, saj so že v otroštvu morali poslušati pravljice o hudobni čarovnici Jagi babi, katere usta so se raztezala od zemlje naravnost do pekla. V krščanskem izročilu pa prevladujejo predstave o nebesih, vicah in peklu.
Znanstvene raziskave
Znanost je za raziskovalne namene posmrtnega življenja skovala izraz NDE ali Near death Experience, kar pomeni »izkušnja v neposredni bližini smrti«. Gre za izkušnje ljudi, ki so jih zdravniki spoznali za klinično mrtve, nakar so jih reanimirali oz. obuditi k življenju. Vsi pred smrtjo rešeni ljudje pripovedujejo o enakih doživetjih. Med klinično smrtjo so bili pri polni zavesti in spoznali, da življenje po smrti obstaja še naprej. Pri tem je zanimivo dejstvo, da se značilnosti NDE ne spreminjajo glede na raso, spol, starost ali kulturo.
O NDE je prva spregovorila švicarska psihiatrinja dr. Elizabeth Kubler Ross v 70. letih 20. stoletja. Njena knjiga O smrti in življenju po njej je bila prevedena tudi v slovenščino. Nove raziskave sta prispevala ameriška psihiatra dr. Russell Noyes in Ray Kletti, ki sta l. 1972 objavila izkušnje alpinistov z NDE. Veliko prelomnico je prinesla knjiga dr. Raymonda Moodya Življenje
po življenju, ki je v hipu postala svetovna uspešnica, Moody pa je obveljal za ustanovitelja moderne discipline, ki se ukvarja z NDE. Naslednji pomembni prispevek je opravil dr. Kenneth Ring, ki je l. 1980 objavil knjigo Življenje ob smrti ter ustanovil TANDS (Mednarodno združenje za preučevanje bližine smrti). In še en avtor, ki ga ne gre prezreti, je bil dr. Machael Sabom, kardiolog in predavatelj na univerzi v Atlanti. Svoje raziskave je objavil l. 1982 v delu Spomini na smrt.
Vzorec, ki so ga pri NDE »odkrili« zgoraj omenjeni raziskovalci, je bil sledeči: »Človek umira in v trenutku največje telesne stiske zasliši, kako ga zdravnik razglaša za mrtvega. Začuti, da je osvobojen fizičnega trpljenja, in preplavi ga občutek neizmernega miru, blaženosti in varnosti. Potem se nenadoma zave, da je zunaj svojegafizičnega telesa, toda še vedno v prejšnjem okolju. Če se nahaja v bolnici, lahko vidi zdravnike, kako se trudijo okrog njegovega zemeljskega telesa. Nastopi faza gibanja. Opaža, da ima še vedno 'telo', s katerim se lahko giba po novi ravni obstoja. Nato potuje skozi temen prostor, ki ga večina označi za tunel. Na koncu tunela opazi močno, ohrabrujočo svetlobo. Če pride do nje, se vanjo potopi in začuti, da ga obdaja brezmejna ljubezen. Včasih svetloba prevzame lik 'bitja', ki ga v nekaterih primerih imenujejo 'angel', v drugih pa 'Jezus' ali 'Bog'. To fazo spremlja panoramska vizija preteklega življenja, ki ga posameznik ocenjuje v neke vrste 'poslednji sodbi', glede na svoja dobra in slaba dela. Izkušnja se lahko nadaljuje tako, da posameznik vstopi v transcendentalno dimenzijo (čudovite pokrajine, krasne palače ipd.) in se sreča z dušami svojcev in prijateljev, o katerih včasih še vedel ni, da so umrli. Končno se posameznik ponovno znajde v svojem fizičnem telesu, s katerim se vrne
tudi trpljenje. Reanimiranec se pogosto jezi na zdravnike, ker so ga priklicali nazaj v življenje.«
Izkušnja NDE močno vpliva na posameznika, predvsem na njegove etične, včasih pa tudi na religiozne predstave. Posamezniki se odločijo dokončati študij, spremeniti službo (če s prejšnjo niso zadovoljni), lotijo se mladostniških hobijev, skratka, postanejo bolj samozavestni, življenje pa vzamejo v svoje roke. Njihova izkušnja NDE pa z leti ne zbledi, temveč se še okrepi.
Ezoterično znanje
Ezoterična literatura ima
obsežno bibliografijo del, ki razlagajo posmrtno bivanje in smisel človeških življenj. Na zahodu sta pomemben delež prispevala Emanuel Swedenborg (1688-1722), švedski mistik in vojaški inženir Karla XII. z delom Nebesa in pekel ter danski mislec Thomas Martinus (18901981) s svojimi 'kozmičnimi analizami' in deli Skozi vrata smrti in Slika sveta. Seveda so se te teme lotevali tudi drugi pomembni avtorji kot Helena P. Blavatsky, Rudolf Steiner, Jakob Lorber, H. Dowling Levi, Gabrielle iz Wurzburga idr. Od vzhodnjaških avtorjev pa velja omeniti Krišnamurtija, Yo-ganando, Meher Babo, Osha, Sai Babo idr.
Zelo pomembno delo, ki ga lahko štejemo med napolznan-stveno prizadevanje, saj se je avtor posluževal enakega načina obdelave podatkov kot raziskovalci NDE, je prispeval dr. Michael Duff Newton, ki je zaslovel s knjigama Potovanje duš (1994) in Usoda duš (2001). Z metodo nehipnotične regresi-je je zbral podatke in pričevanja številnih posameznikov, ki jih je v nad- oz. super-zavestnem stanju poslal po želene podatke v onstranstvo. Dobil je podrobne opise o občutkih umiranja, o bitjih, ki nas pričakajo takoj po smrti, o videzu duhovnega sveta in prizoriščih, o tem, kam gremo kot duše, kdo so naše duhovne vodnice, zakaj se v duhovnem svetu pridružimo določenim skupinam in kaj tam počnemo, reinkarnaciji in potovanju duš med življenji, zakaj se odločimo za vrnitev v določenem telesu, kaj je smisel življenja in kakšne so oblike 'stvarnika'. Obe knjigi imamo v slovenščini.
Naslednjič: Najskrivnostnejša jetnika vseh časov
Kaj bomo danes jedli
TOREK
krompirjeva musaka, rdeča pesa SREDA
gobova juha, porov narastek*, solata ČETRTEK
grahova kremna juha, zelenjavna rižota, paradižnikova solata PETEK
bučkin narastek s posebno klobaso**, kumarična solata
PONEDELJEK
fižolova juha, ocvrta cvetača s tatarsko omako

CEPTI

Foto: Alenka Smigoc
SOBOTA
zelenjavna enolončnica, gratinirane sirove palačinke NEDELJA
goveja juha z ajdovo kašo, pečenka iz mletega mesa, pečen krompir, solata
*Porov narastek
30 dag očiščenega in na rezine narezanega pora, 3 jajca, 3 žlice bešamela, 1 žlica naribanega sira, sol, poper in malo muškatnega oreščka, 1 žlica masla, l žlica kruhovih drobtin.
Por prevremo, odcedimo in ohladimo. Vmešamo bešamel, sir, sol, poper in muškatni orešček, lahko tudi malo česnovega prahu. Po želji lahko dodamo na drobno narezano šunko. Dodamo rumenjak za rumenjakom in mešamo. Nazadnje vmešamo sneg beljakov. Pekač namažemo z maslom, potresemo s kruhovimi drobtinami in vanj stresemo narastek.
**Bučkin narastek s posebno klobaso
400 g posebne klobase, 300 g bučk, 150 g slanine, 1 velika čebula, 2 stroka česna, 3 jajca, 100 g riža, 1 lonček kisle smetane, 100 g naribanega sira, sol, poper, peteršilj.
Slanino narežemo na kocke in jo popražimo skupaj s sesekljanim česnom in čebulo. Dodamo na kocke narezano bučko in dušimo, da spusti vodo. Dodamo riž in pokrito dušimo, da se riž zmehča. Primešamo na kocke narezano posebno klobaso, 1 jajce, pol lončka kisle smetane, peteršilj ter sol in poper po okusu. Stresemo v pomaščen pekač in prelijemo z mešanico 2 jajc, pol lončka kisle smetane in sira.
Pripravlja: Alenka Šmigoc
Na valovih časa
Torek, 9. oktober
Danes goduje Abraham.
1835 se je rodil francoski skladatelj Camille Saint-Saens. 1857 se je rodil dubrovniški pisatelj, predhodnik hrvaške moderne Ivan Vojnovič.
1859 se je rodil francoski častnik židovskega rodu Alfred Dreyfus.
1940	se je rodil angleški pop glasbenik, eden od ustanoviteljev Be-atlov John Lennon.
1949 so grški komunisti odložili orožje in se niso več upirali legalni vladi.
1949 so se na Kitajskem vdale še zadnje čete Kvomintanga.
1967	je bil v Boliviji ubit revolucionar Che Guevara. Sreda, 10. oktober
Danes goduje Danijel.
Danes je svetovni dan duševnega zdravja.
1684 se je rodil francoski slikar Antoin Watteau, ki je prvi z novim
stilom rokoko dosegel akademsko čast.
1813 se je rodil italijanski skladatelj Giuseppe Verdi.
1892 se je rodil v Dolcu pri Travniku bosanski srbski pisatelj iz
Bosne Ivo Andric.
1962 je prišlo do vojaškega spopada med Indijo in Kitajsko. Četrtek, 11. oktober Danes goduje Milan.
1521 je papež Leon X. angleškemu kralju Henriku VIII. podelil naslov fidei defensor.
1895 se je rodil hrvaški skladatelj in dirigent Jakov Gotovac. 1899 je prerasla v vojno napetost med Buri, potomci zgodnjih nizozemskih naseljencev v Južni Afriki, in precej poznejšimi priseljenci, v glavnem Britanci.
1919	se je rodil ameriški bobnar in vodja jazzovskih orkestrov Art Blakey.
1924 so v Nemčiji uvedli novo plačilno sredstvo - rajhsmarko. 1956 so izbruhnile na Madžarskem množične demonstracije zaradi nezadovoljstva s komunističnim stalinističnim režimom.
1968	je poletela v vesolje prva misija programa s človeško posadko Apollo 7.
1976 so aretirali vdovo partijskega in državnega voditelja, ustanovitelja komunistične Kitajske, Mao Zedoga in tri visoke funkcionarje.
Petek, 12. oktober
Danes goduje Maks.
322 pr. n. š. je umrl ugledni grški državnik in največji atenski govornik Demosten.
1492 je španski pomorščak Krištof Kolumb praktično odkril novo celino.
1810 je bil začetek bavarske pivske prireditve Oktoberfest.
1868 se je rodil nemški izdelovalec in konstruktor avtomobilov
August Horch, ustanovitelj tovarne Audi.
1939 so začeli Nemci s prvimi deportacijami Židov iz Avstrije in
Moravske na Poljsko.
1964 je Sovjetska zveza je z plovilom Voshod 1 prvič poslala v vesolje tri ljudi.
1973 je zaradi utaje davkov odstopil ameriški podpredsednik Ag-new.
1985 je umrl v ameriški filmski režiser in igralec Orson Welles. Sobota, 13. oktober Danes goduje Edvard.
1307 je francoski kralj Filip IV. dal zapreti vse francoske templjarje, njivo premoženje pa zaseči.
1821 se je rodil nemški patolog Rudolf Virchow, utemeljitelj celu-larne patologije.
1884 so se dogovorili, da bo na čast angleškega astromoma Johna Flamsteeda poldnevnik, ki teče skozi Greenwich, imel zemljepisno dolžino nič.
1921 se je rodil se je francoski šansonjer in filmski igralec Yves Montand.
1960 je sovjetski predsednik Nikita Hruščov poskrbel za škandal na zasedanju OZN v New Yorku. Nedelja, 14. oktober Danes goduje Veselko.
Danes je svetovni dan standarizacije.
1809 je Napoleon s posebnim dekretom ustanovil Ilirske province.
1859 so odprli v Mariboru štiriletno slovensko bogoslovje. 1873 je zale izhajati v Ljubljani politični list, glasilo katoliške struje in pozneje slovenske ljudske stranke Slovenec.
1894	sta občinska odbora v Kopru in Piranu protestirala proti odločbi cesarsko-kraljevega višjega sodišča v Trstu, naj v vseh sodnih okrajih, kjer skupaj prebivajo Slovenci, Hrvati in Italijani, namestijo dvojezične napise.
1895	se je rodil slovenski kritik, esejist in prevajalec, politik in predsednik SAZU Josip Vidma.
1920	so razglasili končne rezultate koroškega plebiscita.
1941	je Ministrski svet za državno obrambo pod predsedstvom Hermanna Göringa izdal odredbo o pridobitvi nemškega državljanstva na ozemljih Spodnje Štajerske, Koroške in Kranjske. 1991 si izvedli na vadišču Poček zaključno vojaško vajo prve generacije vojakov iz učnih centrov TO iz Peker in Iga.
1991 so na mirovni konferenci o Jugoslaviji podaljšali mandat opazovalcem Evropske skupnosti v Jugoslaviji, razen za Slovenijo. Ponedeljek, 15. oktober Danes goduje Terezija.
70 pr. n. št. se je rodil največji rimski pesnik Vergil.
1582 so pri datumih enostavno preskočili 10 dni in za tem dnem
zapisali 15. oktober.
1608 se je rodil italijanski fizik in matematik Evangelius Torricelli. 1783 se je Francoz Francois Pilatre de Rozier, privezan na Montgol-fierovem balonu na vroči zrak, kot prvi človek dvignil v zrak. 1844 se je rodil nemški filozof Friedrich Nietzsche (niče). 1917 so ustrelili najslavnejšo vohunko vseh časov Mato Hari. 1964 je Aleksej Kosigin zamenjal Nikito Hruščova na položaju ministrskega predsednika SZ.
1990 so podelili sovjetskemu predsedniku Mihailu Gorbačovu Nobelovo nagrado za mir.
AvtottSOM
Končno spet športni audi A4
Prihajajoča generacija ingolstadtske limuzine srednjega razreda v vseh pogledih prekaša aktualno s tem, da dinamičnost novega audija ne izhaja zgolj iz agresivnih oblikovnih potez in zmogljivih pogonskih sklopov, temveč tudi iz nove zasnove in spremenjene razporeditve mas. A4 je v tehničnem smislu v limuzino preoblečeni audi A5, tako bencinski kot dizelski motorji vsebujejo neposredni vbrizg goriva, njihove moči pa trenutno segajo od 143 do 265 konjev.
Premium limuzina A4 dobiva naslednika, ki ne želi zgolj nadaljevati tam, kjer je ostal predhodnik, temveč naj bi mešala štrene najšportnejšim med rivali - tudi BMW-ju serije 3. K temu bo svoje prispevala oblika, ki nadaljuje s smernicami kupeja A5, pa tudi dodelana mehanika in elektronika. Slogan „Prednost je v tehniki", tako znova dobiva svoj pravi pomen.
Karoserija deluje hišno prepoznavno, je nekaj bolj mišičasta in razpotegnjena, pokrov motorja in medosna razdalja pa vidno podaljšana. Prednja žarometa sta znova posebnost sodobnih audijev, ker dnevne luči
na vsaki strani svetijo s pomočjo štirinajstih diod in ne več običajnih žarnic. Po zaslugi uporabe trdih jekel so dosegli desetodstot-no znižanje teže karoserije in ugoden količnik zračnega upora, ki znaša 0,27.
Tipično Audijevo je oblikovana notranjost, ki ne pušča dvomov o športnem značaju, s tem da 2,8 metra medosne razdalje omogoča znatno več prostora, kot pri prejšnjem A4. Zadaj je za tri centimetre in pol več prostora za kolena, več zračnosti je tudi v višini ramen ter nad glavami zadaj sedečih. Nekaj poudarka so Audijevi inženirji namenili izboru ustreznih materialov in er-gonomiji upravljanja posameznih komand, zato se slednja nahajajo tam, kjer si jih večina želi in tudi pričakuje; med drugim so vsakemu potniku na voljo držala za pijačo in udobno obložena naslonjala za roke. Prostornina prtljažnega prostora v osnovi znaša 480 litrov, s podiranjem zadnje klopi jo je moč povečati na zavidljivih 962 litrov, nisem pa ravno prepričan, če jih boste tudi izkoristili, ker so limuzine, kot je audi A4, namenjene uživanju in manj prevažanju bele tehnike.
Neke vrste novost predstavlja pogonski sklop, kjer je diferencial zamenjal mesto s sklopko oziroma pretvornikom navora, zato so prednjo premo prestavili za dobrih 15 centimetrom naprej. Na ta račun so lahko zmanjšali previs, podaljšali motorni del, hkrati pa povečali kolotek - taka rešitev je torej „kriva" za idealno porazdelitev osnih obremenitev.
Zraven sodobne; lahko bi rekli evolucijske zasnove podvozja, k užitkom med vožnjo prispeva svoje še elektronska podpora. Proti doplačilu si lahko omislite sistem „drive select", ki nadzoruje delovanje motorja, samodejnega menjalnika, aktivnega krmilnega mehanizma in elektronsko nadzorovanega blaženja. Omenjeno blaženje ima ob vgrajenem MMI vmesniku (Multi Media Interface), zraven tovarniških nastavitev comfort, auto in dinamic, še dodatno izbiro individual, ki omogoča nastavitve lastnega profila s kar 24 izbirami! Aktivni krmilni sistem ob pomoči elektronskega dodatka za stabilizacijo vozila ESP izvaja še manjše popravke smeri v primeru zanašanja avtomobila.
Seveda elektronika ni vsemogočna, tako da voznikova zbranost med vožnjo še zmeraj šteje največ. Novi audi A4 je serijsko
opremljen s šestimi varnostnimi zračnimi blazinami in ESP, ki vsebuje še nekatere dodatne funkcije, kot so hlajenje zavor, vklop varnostnih utripalk ob močnem zaviranju in stabilizacija prikolice, če je slednja pri-klopljena na vozilo. Klasično parkirno zavoro je zamenjala električna, ključ pa daljinski upravljavec, ki ga za zagon motorja, potisnemo v temu namenjeni utor. Elektronski ključ je sposojen od audija A5, nanj se shranjujejo številne informacije, kot so osebne nastavitve položaja sedeža, opravljeni servisni posegi in število prevoženih kilometrov. Prestižni avtomobili srednjega razreda niso poceni in A4 pri tem ni izjema, sploh če si omislite še kakšen dodatek, kot so zračeni sedeži, tripodročna klimatska naprava, smerni žarometi, samodejno prilagodljiv tempomat, vzvratna kamera, sistem za opozarjanje na vozila v mrtvem kotu ter navigacijski sistem.
Pod podaljšanim motornim pokrovom audija A4 se bo na začetku prodaje vrtelo pet agregatov: bencinska ponudba se prične z motorjem 1,8 TFSI, ki ponuja 160 Km, na vrhu pa kraljuje 3,2-litrski šestvaljnik, ki je zraven neposrednega vbrizga goriva opremljen še s samodejnim nastavljanjem odpiranja ventilov. Tak motor razvija 265 konjev in se lahko pohvali s skoraj 15-od-stotnim zmanjšanjem porabe goriva. Vstopni dizel je 2,0-litrski TDI s 143 KM, sledita mu šestvaljnika, ki iz prostornin 2,7 in 3,0 razvijeta 190 oziroma 240 KM. Čez dve leti naj bi se pojavila še „strupena" izvedba S s 420 konji in 4,2-litrskim osemvaljnikom, kar je (po naključju?) natanko toliko konjev, kot jih ima BMW M3.
Menjalniki bodo v osnovi ročni s šestimi prestavami, tistim, ki po prestavni ročici ne želijo posegati tako pogosto, bo služila šest-stopenjska avtomatika, ki se ji bo prihodnje leto pridružila še različica s sedmimi stopnjami za močnejše agregate.
Limuzinski audi A4 se bo na našem trgu pojavil že v letošnjem novembru, na karavana pa bodo morali kupci počakati do prihodnje pomladi.
Danilo Majcen
Moje cvetje
Zdravstveni nasveti
Težave s prostato
Prostata je moška žleza, ki izloča semensko tekočino. Leži pod sečnim mehurjem in obdaja sečnico. Bolezni, ki jo prizadenejo, so največkrat povezane s starostjo moških.
Vnetje prostate se najbolj pogosto pojavi pri moških, starih 30 do 40 let. Navadno ga povzročajo bakterije. Spremljajo ga močna bolečina v spodnjem delu trebuha, stalno siljenje na vodo, pekoče mokrenje in povišana telesna temperatura. Potrebno je strogo mirovanje in zdravljenje z antibiotiki.
Najpogostejše obolenje je njeno nenevarno povečanje, ki ga strokovno imenujemo benigna hiper-plazija prostate (BHP). Prostata raste zaradi tvorbe dihidrotestosterona kot posledica hormonskih motenj pri starejših moških. Povečana prostata pritiska na sečnico, kar povzroči šibek ali tanek curek urina, napenjanje med odvajanjem, zastoj urina v mehurju, uhajanje seča po kapljicah
po mokrenju,... Ko pa se stena sečnega mehurja pod vplivom odtočne motnje zadebeli, postane mehur bolj razdražljiv. Značilno je pogosto mokrenje z nočnim vstajanjem, neustavljiva potreba po mokrenju z uhajanjem seča in občutek nepopolno izpraznjenega mehurja.
Najbolj nevarna bolezen prostate je seveda rak, še zlasti pri mlajših moških, saj se lahko hitro razširi na okolna tkiva. Pri starejših poteka bolezen počasneje.
Moškim po 50. letu priporočajo enkrat letno preventivni pregled prostate - tudi če nimajo težav z mokrenjem. Ti pregledi so pomembni zlasti za zgodnje odkrivanje raka na prostati, ko je le-ta še obvladljiv. Opravijo ga v splošni ambulanti in po potrebi pri urologu. Nato z njegovo pomočjo izpolni Mednarodni vprašalnik za točkovno vrednotenje simptomov mikcije pri povečani prostati, na podla-
Foto: Črtomir Goznik
Stanislava Novak, mag. farm.
gi katerega lahko opredeli bolnikove težave. Z laboratorijskim pregledom urina ugotovi morebitno vnetje ali krvavitve iz sečil. Določi tudi vrednost PSA (prosta-tični specifični antigen) v serumu, ki je normalno 3 jug/l. Pri rakavih bolnikih je nivo PSA povišan. Če je potrebno, napoti pacienta na ultrazvočno preiskavo, merjenje pretoka urina in citoskopsko preiskavo.
Moški lahko preventivno proti raku veliko postorijo tudi sami. Svetujemo, da ne uživajo pretirano rdečega mesa, maščob, alkohola in hrane, okužene s pesticidi.
Priporočljivo je uživanje soje, živil z veliko karotena, tudi bučnih semen, zmerno uživanje rdečega vina in zelenega čaja, pomembna pa sta tudi vitamina D in A. Ugodno deluje tudi anti-oksidant likopen iz paradižnika.
Raka na prostati zdravimo operativno s popolno odstranitvijo, s hormonskimi tabletami in injekcijami za zniževanje testosterona ali z obsevanjem. Operativno zdravljenje ima lahko za posledico uhajanje vode in žal tudi impotenco.
Pri blagih težavah s povečano prostato svetujemo le pazljivost pri prehrani, vendar so potrebne redne kontrole pri zdravniku. Če so težave resnejše, zdravijo z zdravili, ki bodisi zmanjšajo prostato ali pa sprostijo gladke mišice prostate. Običajno uporabljajo obe vrsti zdravil hkrati, tudi več let. Če so težave že prehude ali se bolniku voda popolnoma zapre, je potrebna operacija, ki se opravi skozi sečnico ali preko mehurja.
Nadaljevanje prihodnjič Stanislava Novak, mag. farm.,
Lekarne Ptuj, Lekarna Breg
Čas za načrtovanje
Tako, trgatve so zdaj že povsem za nami, zadnje grozdje je bilo obrano ta vikend. Zdaj imate več časa za razmišljanje, kaj bo raslo na vaših gredicah pozimi, jesen je konec koncev tudi čas, ko sadimo nove trajne rastline, naj bodo to zelnate trajnice, grmovnice ali drevesa, pa tudi balkonsko cvetje je že potrebno zamenjati.
Sobne rastline
Sobne rastline moramo pripraviti k počitku. To sicer delamo že od septembra naprej. A vedno krajši dan je tisti, ki jim kljub temu, da se je že pričela kurilna sezona, pravi, da je čas za zimsko spanje. Zato preobilno zalivanje ali celo gnojenje zdaj samo moti njihov naravni ritem. Z gnojenjem povsem prenehamo, zalivamo pa le toliko, da se zemlja čisto ne izsuši. Vse sobne rastline, ki so še na prostem, prestavimo na njihova zimska mesta.
Okrasne gredice in balkonsko cvetje
Čas je, da razmislimo o tem, da bi zasadili vsaj nekaj balkonskih korit in loncev tudi čez zimo. Enake rastline lahko posadimo tudi na okrasne gredice. Danes je izbor rastlin že izredno širok. Veliko sem jih že predstavila v zadnjih prispevkih, saj sedaj ne ločimo več rastlin za grobove, rastlin za gredice in rastlin za okrasna korita. Dobra lastnost rastlin, ki jih sadimo zdaj, je ta, da so po večini trajnice. To pomeni, da jih čez zimo izkoristimo za popestritev predvsem vhodov v hišo in tistih nekaj oken ali balkonov, ki jih tudi pozimi pogosto gledamo. Spomladi pa jih posadimo na okrasne gredice, kjer nas bodo razveseljevale še veliko let. Nekaj jih seveda čez zimo propade ali pa spomladi ne cvetijo več, te pa kar hitro spomladi zamenjamo z drugimi.
/
Foto: Miša Pušenjak
Kot sem že omenila, je rastlin zelo veliko. Med cvetočimi se seveda mačeham še nismo povsem odrekli, le da jih v zasaditev damo le za pikico na i. Sama se za sajenje v posode raje odločam za majhne mačehe, ki so veliko bolj odporne pa tudi bolj cvetive kot njihove velikocvetne sestre. Če jih dopolnimo samo še s kakšnim šašem, okrasnim zeljem ali travo, je zasaditev že nekaj povsem drugega. Mnogi že veste, nekateri pa še ne, zato ni odveč, če vas vse vseeno še enkrat spomnim, da obstajajo tudi povešavi tipi drobnocvetnih mačeh. Toplo jih priporočam tudi za grobove, saj se spomladi lepo razlezejo po površini groba in zakrijejo beton ali pesek. Če se odločimo zanje, jih seveda sadimo na robove korit, posod ali gred. Mačehe izberemo tako, da jih primemo s prsti tam, kjer izraščajo iz zemlje. Če med prsti ne čutimo šopa listov in pecljev, ampak samo majavo rastlino, se zanjo ne odločimo. Taka rastlina bo slabo prezimila.
Poleg mačeh med cvetočimi jesenskimi lepoticami najdemo še majhne krizanteme, jesenske astre, ciklame (te preživijo do -10o C na prostem, okrasno papriko, pijavčnice, jesenske vrese in kalune, ajanije, sedume in saxifrage, skimmie, hebe in še bi še našlo. Izbor je torej velik, zanima me le, ali se vse to dobi tudi v naših vrtnarijah. Običajno se je potrebno za zanimive rastline kar potruditi.
V zasaditvi, ki vam jo danes predstavljam, pa je tudi neobičajna rastlina, čeprav trave radi dajemo v zimske zasaditve. Okrasna trava je Miscanthus sinensis s pisanimi listi, ki je zelo velika rastlina, ko odraste, zato jo spomladi seveda presadimo v ozadje okrasne gredice, a na povsem sončno mesto. Ne sadimo ga globoko. Družbo mu delajo v ospredju rumeno zelena povešava pijavčnica, na desni rdečelistni skrečnik, na levi pa sivolistna kotula. Tudi to je trajnica, ki nas celo poletje razveseljujejo z drobnimi rumenimi bunkicami. Zahteva pa odcedne, suhe in sončne lege. Za cvetenje poskrbita krizan-tema in v ozadju belo cvetoča pokončna pijavčnica, namesto nje je lahko tudi bela jesenska vresa. Povsem v ozadju pa je slabo vidna tudi hojkera z rdečimi okroglimi listi povsem na drugi stani lonca. Sama sicer nisem pristaš, da lonce tako natrpamo, ravno polovica rastlin bi bila primerna za tako posodo. Nemci pač raje sadijo vse bolj razkošno.
Takšno zasaditev lahko popestrimo še z bučami, koruzo, zanimivimi koreninami in podobno, prav lepa pa je tudi namesto razkošne, a kratkotrajne ikebane na grobovih, saj lahko tam ostane celo zimo.
Miša Pušenjak
torek • 9. oktobra 2007
Zanimivosti, o mladih - za mlade
Štajerski TEDNIK 25
Svetovni dan turizma na OŠ Olge Meglič
Šola - svet v malem
Učitelji in učenci Osnovne šole Olge Meglič vsako leto ob svetovnem dnevu turizma pripravijo kak projekt, s katerim se trudijo poudariti pomen turizma v današnjem svetu. Letos so s pomočjo učencev posebej predstavili dve državi: Bosno in Hercegovino ter Portugalsko.
Šola na Prešernovi je postala svet v malem. V klopeh sedijo otroci različnih narodnosti iz različnih držav, ki so tokrat dobili možnost, da svoje izkušnje izkoristijo tudi v delavnicah in tako svoje znanje prenesejo še na ostale učence.
S pomočjo delavcev šole so pripravili zanimiv program, ki so ga izvedli minuli teden na svetovni dan turizma. Pri izpostavljanju pomena turizma na šoli dajo velik pomen izkušnjam s potovanj učencev, ki najbolje vedo, kako opisati in predstaviti določe-
no državo na zanimiv in slikovit način.
Primož, Tilen in Tadej so predstavili svoje vtise in zanimivosti s potovanja po Bosni in Hercegovini, medtem ko je Valentin je opisal potovanje njegove družine po Portugalski. Osnovnošolci, ki so pri-
pravili izredno zanimiva in vabljiva predavanja, so svoje besede podkrepili z zanimivim slikovnim gradivom in značilnimi predmeti obiskane države. Da bi življenje ljudi v omenjenih državah še bolj približali svojim sošolcem in prijateljem, so z mentorji pripravili delavnice, v katerih so jih naučili nekaj osnovnih besed in spoznavali značilnosti portugalskega, bosanskega, hrvaškega in srbskega jezika, njihove pesmi in plese.
Izpeljali so zanimive dialoge v slovenščini in portugalščini, zabavne skeče, zapeli značilne portugalske in bosanske narodne pesmi ter zaplesali njihove plese, s katerimi so navdušili svoje sošolce ter učitelje. O državah so izdelali tudi zanimive plakate, pri pripravi in izvedbi delavnic pa so jim nekoliko pomagali tudi starši.
Za vedoželjne otroke pa je kolektiv šole pripravili še eno presenečenje, zanimivo predstavitev, na kateri je poklic in delo turističnega vodiča predstavila znana ptujska turistična delavka Marija Hernja Masten.
»Turizem je postal danes pomembna gospodarska panoga. Z njim lahko približamo našo državo, naše mesto, našo kulturo in naš način življenja svetovnim popotnikom in turistom, prav tako pa s potovanji sami spoznavamo dežele sveta,« je dejala Alenka Zenunovič, ena izmed koordi-natoric projekta.
Dženana Bečirovič
Hajdina • SPVCP s sodelavci o analizi varovanja osnovnošolcev
Šolske poti bolj nevarne kot varne
V začetke še enega šolskega leta so tudi v občini Hajdina svetu za preventivo in vzgojo v cestnem prometu (SPVCP) dali največji poudarek varovanju in spremljanju otrok na najbolj nevarnih prehodih čez cesto. Znova so poudarili, da so kot občina po prometni plati zelo ogroženi, zato bodo morali še bolj pritisniti na pristojne v državi za ureditev dodatne signalizacije.
V sodelovanju s policisti, številnimi prostovoljci, med katerimi je bilo največ članov društva upokojencev Hajdina, pridružili so se jim gasilci in letos prvič še člani planinskega društva, pa je letošnja desetdnevna akcija varovanja uspela, kot so si jo zamislili, so pred dnevi na srečanju po-
udarili prav vsi sodelujoči in druženje popestrili z zanimivi zgodbami ter prometnimi prigodami.
Predsednik SPVCP Hajdina Slavko Burjan je znova poudaril, da je to le ena od nalog sveta za preventivo, a prav gotovo najpomembnejša, saj smo po njegovem odrasli ven-
darle odgovorni za naše otroke in njihovo varnost. Ob tem je poudaril velik pomen vloge prostovoljcev, brez katerih bi težko izpeljali akcijo varovanja otrok v prvih šolskih dneh, in po njegovem je vsak od njih na svojem območju dal maksimalni prispevek k še boljši varnost osnovnošolcev
na poti v in iz šole. Še posebej v hajdinski občini, kjer je varnih šolskih poti bolj malo, so pa številni nevarni odseki in prometnice, česar pa se mnogokrat premalo zavedamo. Sicer pa je Burjan dejal, da je pa največja vrednota ta, da se ni zgodila prav nobena prometna nesreča z udeležbo otrok, in dodal, da se bodo v prihodnje še posebej potrudili, da bodo izobrazili tudi nekaj učencev, ki bodo ob sodelovanju s policijo pomagali vrstnikom v prometu v prvih šolskih dneh.
Ravnatelj hajdinske šole Jože Lah pa je med drugim dejal, da se na šoli še kako zavedajo, da so prav hajdinski učenci nevarnostim v prometu izpostavljeni mnogo bolj kot drugi vrstniki po okoliških šolah. Dejanskih, ustreznih varnih šolskih poti naj bi bilo na razpolago bolj malo, je spomnil ravnatelj, ob tem pa dodal, da predstavlja prav šolski avtobus veliko rešitev za varnost otrok, zato še kako podpira tovrstne akcije v prvih dneh pouka in se bo tudi sam zavzemal, da se akcija nadaljuje in nadgrajuje v prihodnjih šolskih letih.
TM
Foto: TM
Dobra polovica tistih, ki so v začetku septembra v hajdinski občini učencem pomagali in svetovali na poti v šolo.
Barvna fotografija korejskih predsednikov
Frankfurt, 5. oktobra (STA) - Z barvno fotografijo na naslovnici, ki prikazuje ob zajtrku v miru združena predsednika obeh Korej, je vplivni nemški dnevnik Frankfurter Allgemeine Zeitung (FAZ) danes odprl novo stran v svoji zgodovini. V bodoče bo časnik, ki stavi na tradicijo, na naslovnici vsak dan objavil po eno fotografijo, poroča nemška tiskovna agencija dpa. K novemu videzu sodi tudi odpoved gotici pri naslovih komentarjev.
"Ostajamo zvesti sami sebi," je v uvodniku poudaril soizdaja-telj Werner D'Inka. Naslov uvodnika je tako prvič natisnjen v pisavi times. Z novo preobleko in večjo skrbjo za vizualno podobo časnik "upošteva spremembe bralnih navad". Dan poprej je FAZ objavil anketo, v kateri je več kot tri četrtine bralcev menilo, da jim je novi videz bolj všeč od stare podobe časnika. K novostim sodijo še povzetki k daljšim člankom na notranjih straneh časopisa. Nespremenjena je glava, šeststolpični prelom in notranja razporeditev rubrik.
Ruski poslanec bo kot turist poletel v vesolje
Moskva, 5. oktobra (STA) - Ruski poslanec Vladimir Gruž-dev bo oktobra 2008 kot šesti vesoljski turist poletel v vesolje, je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP v petek poročal ruski časnik Kommersant. Gruždev, sicer član vladajoče stranke Enotna Rusija in bogat poslovnež, ki ima rad pustolovščine, je po besedah predsednika te stranke Borisa Grizlova že prestal vse potrebne medicinske preiskave ter je trenutno v skupini testni astronavtov in bo gotovo letel v vesolje.
Stroške Gruždovega izleta v vesolje, ki je pri njegovih predhodnikih znašal povprečno 14 milijonov evrov, bo plačala Enotna Rusija, kot "naš prispevek k proračunu vesoljskega programa," je Grizlove besede povzel Komersant. Gruždev je iz leta v vesolje tako izrinil Richarda Garriotta, ameriškega programerja računalniških igric, ki je prav tako nameraval leteti na Mednarodno vesoljsko postajo oktobra 2008, saj ima po besedah predstavnika ruske vesoljske agencije prednost pred Garriottom.
Belgijska princesa pričakuje četrtega otroka
Bruselj, 5. oktobra (STA) - Belgijski prestolonaslednik, princ Filip in njegova soproga, princesa Matilda pričakujeta svojega četrtega otroka, so sporočili iz kraljeve palače. Novica je bila objavljena na drugi rojstvi dan njunega drugega sina, princa Emanuela, poroča ameriška tiskovna agencija AP.
Iz kraljeve palače so še sporočili, da bo princesa Matilda rodila spomladi. Prvorojenka prestolonasledniškega para je stara pet let, njun starejši sin pa štiri.
Filip, sin kralja Alberta Il., se je z Matildo poročil leta 1999. Albert je na prestolu nasledil svojega brata Baudouina, ki je umrl leta 1993, ni pa imel otrok. Filip je prvi v vrsti za nasledstvo, sledita pa mu Elizabeta in Gabriel, še poroča AP.
Ukrepi proti vožnji pod vplivom alkohola
Helsinki, 5. oktobra (STA) - Na Finskem bodo morali vozniki, ki so jih policisti že večkrat zalotili pri vožnji po vplivom alkohola, po novem v svoja vozila namestiti posebne naprave, ki jim bodo dovolile zagnati avto šele, ko bodo uspešno opravili preizkus z alkotestom, je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa sporočila finska vlada.
V	skladu s predlogom vlade, ki ga je danes predstavila vlada v Helsinkih, bo moral voznik, ki bo več kot enkrat kaznovan zaradi vožnje pod vplivom alkohola, če bo želel obdržati vozniško dovoljenje, v svoje vozilo vgraditi posebno napravo, ki bo preprečevala vžig motorja.
Naprava bo med drugim sestavljena iz t. i. alkotesta, ki meri koncentracijo alkohola v izdihanem zraku in v katerega bo moral voznik, še preden bo obrnil ključ, pihniti. Če bo raven alkohola nad dovoljeno mejo, bo naprava preprečila vžig motorja.
Na Finskem, ki šteje 5,3 milijona prebivalcev, so v zadnjih letih zabeležili eno najnižjih stopenj smrtnosti na cestah v Evropi, saj v povprečju letno na finskih cestah umre manj kot 400 ljudi, lani na primer samo 335.
V	prvi polovici letošnjega leta pa so začele te številke hitro naraščati - do avgusta so zabeležili kar 25 odstotkov več smrti na cestah kot v enakih obdobjih v minulih letih, poleg tega pa je za kar 70 odstotkov naraslo število nesreč s smrtnim izidom zaradi alkohola.
V	šestih vagonih 500 let umetnosti
Rim, 5. oktobra (STA) - Šest vagonov nekakšnega muzeja na tirih (Treno dell'Arte) te dni Italijanom predstavlja 130 vrhunskih del iz 500 let italijanske umetnosti od Tiziana do tim. "street arta". Prva postaja nenavadnega vlaka je bil v ponedeljek glavni kolodvor v Rimu. Po poročanju nemške tiskovne agencija dpa je potujočo razstavo oblikoval pisatelj in kurator Antonio Maria Pivetta. Vlak se bo ustavil na skupno 22 postajah na vseh koncih Italije.
Končna postaja umetniškega vlaka, ki najprej potuje po jugu, nato pa se bo usmeril še na sever Italije, prinaša pa dela tako pomembnih umetnikov, kot so Caravaggio, Canaletto, De Chirico in Fontana, bo centralna železniška postaja v Milanu. Tja bo vlak, ki želi prebivalcem približati umetnost, predvidoma prispel 10. novembra. Ogled del je brezplačen, v vsakem kraju pa se kompozicija z dragocenim tovorom praviloma ustavi za dva dni. Prevozila bo 3000 kilometrov.
Iskrice
Če hočemo vedeti, kako je treba dobro in pravilno vzgajati otroke, moramo vprašati tiste, kijih nimajo. -k-k-k
Neprestano tarnanje kaže bolj slabost duha kot pravo bolečino. •k-k-k
Denar ne naredi toliko iskrenih prijateljev kot pravih sovražnikov. -k-k-k
Nasilje koristi samo tistim, ki nimajo kaj izgubiti. -k-k-k
Samo en način je, da postaneš srečen: da imaš vest čisto ali pa da je sploh nimaš. -k-k-k
Javnost je kot ječmen na polju -vetru. -k-k-k
nagne se po
Če si v Rimu, se obnašaj kot Rimljan. -k-k-k
Če nimaš lastnega sija, te sij drugih ne bo osvetlil. -k-k-k
Ljubezen se rodi, živi in umre v očeh. Kadar morajo eni poslušati ukaze drugih, ni govora o enakopravnosti. -k-k-k
Ljubezen je goreča pozaba vsega drugega. Sanjal sem stvarnost. Kakšno olajšanje, ko sem se zbudil! -k-k-k
Večina junakov je podobnih nekaterim slikam: če jih hočemo ceniti, jih ne smemo gledati preveč od blizu.
Smeh ni greh
Kontrola rojstev
Ginekolog pregleduje žensko, ki pričakuje devetega otroka. Vpraša jo: »Ali vi sploh veste, kaj je kontrola rojstev?«
»Seveda, to pomeni, da ves čas veš, koliko otrok imaš.«
Pozabljivost
Po operaciji odpeljejo bolnika nazaj v sobo.
»Zelo vesel sem, da je vse minilo,« reče sosedoma.
»Ne veseli se prezgodaj,« ga posvari prvi sosed, »v mojem trebuhu so med operacijo pozabili košček vate in vse je bilo treba opraviti znova.«
»To ni nič,« pravi drugi sosed, »v mojem trebuhu so pozabili škarjice ... «
Tedaj se odprejo vrata, v sobo pogleda kirurg in vpraša: »Je kdo videl moj dežnik?«
kih in gozdovih. Naenkrat je učitelj v daljavi na pašniku, kjer se je pasel bik, zagledal smerokaz. Otrokom je naročil, naj počakajo kjer so, sam pa se je napotil do pašnika, da pogleda smerokaz.
Ko je učitelj zapustil otroke, se je pri njih nenadoma pojavil kmet in jih vprašal: »Kje pa imate učitelja?«
Janezek pokaže s prstom na pašnik in reče: »Tamle na pašniku, blizu bika. Tisti s klobukom je naš učitelj!«
Lepa ženska
»Slišal sem, da grdi moški ponavadi dobijo lepo žensko.«
»Potem imaš pa srečo.«
»Zakaj?«
»Ker boš dobil lepo žensko!«
Kalorije
Koliko kalorij porabi moški pri seksu? 2002. Kako?
Dve pri seksu, 2000 pa potem, ko se hvali naokrog.
Mešanec
»Moj pes je mešanica med pitbulom in zlatim prina-šalcem, kar je idealna kombinacija. Že res, da mi lahko odgrizne nogo, a me ne skrbi, ker vem, da mi jo bo po-temprinesel nazaj.«
Tajnica
»Tvoja tajnica je pa res dobra mačka.«
»To je res, toda raztresena je pa kot kura!«
Učitelj
Učitelj je odpeljal razred na šolski izlet v naravo. Seveda se je kot meščan izgubil in tavali so po gorskih pašni-
Naročilo
»Prosim, prinesite mi postrvi na mlinarjev način,« reče gost natakarju.
»Meni tudi postrvi,« se oglasi gost pri sosednji mizi. »Ampak sveže naj bodo!«
Natakar naroči v kuhinji: »Dvakrat postrvi, od tega enkrat sveže.«
Štajerski TEDNIK
PESEM, PESNITEV
ZELO TRDEN PAPIR ZA BRUŠENJE
DLAKA POD NOSOM
VOJAŠKO POVELJSTVO
INTEGRIRANO VEZEJE
FRANCOSKI POLITIK (GEORGES)
IZBOČITEV IZ CERKVE
VLADO KRESLIN
NOG. TRENER MATJAŽ
DUHOVNIŠKO POKRIVALO
ALENKA KEJŽAR
TRAJNOST, NEPRETRGANOST
VERDIJEVA OPERA
KRATKA LESENA PIPA
EVA MOŠKON
KANTAVTOR SMOLAR
HITER KONJSKI TEK
SKLADATELJ OSTERC
JAPONSKA OBLIKA BUDIZMA
ŠPORTNO MOŠTVO
ČETRTA DIMENZIJA
PRESKUS OB UPORABI ŽIVIH ORGANIZMOV
DEL PREMICE
RAZČLENJEVANJE POJMA
OBOROŽEN ČUVAJ
REKA V
ROMUNIJI
VRHUNSKI ŠPORTNIK
ČEBELJA PAŠA
SVICARSKO VINO
HIŠNI BOG PRI RIMLJANIH
MESTO V NIGERIJI
POD
MESTO V MAROKU
OTOK NA JADRANU
ŠTUDIJ NAČINOV
Štajerski TEDNIK

IZ BESED BOJ + EKU
ISKALEC ZLATA
RADIOPTUJ
89,8° 98,2 °I04Í3
www.radio-tednik.si
Rešitev prjšnje križanke: vodoravno: splav, trafo, Rikl, Rožman, tamburaš, kontrabas, MK, moped, Treviso, por, usoda, Aellig, Lagerlöf, des, Kne, Sluijs, jar, Lah, CIA, tat, apreterka, Edna, Varkaš, Iberka, niska, Nain, Arre, eks, TJ, TR, Tit, Laos, tič. Ugankarski slovarček: ALALA = bojni krik pri antičnih Grkih; HULST = nizozemska tekačica (Elly van, 1959 - ), IZARD = francoski novinar, politik in esejist & Georges, 1903 - 1973); KSABI = mesto v Maroku; KAR = hišni bog pri Rimljanih; MONT = hišni bog pri Rimljanih; SEIDERSTANZ = švabski ples; TOBOL = levi pritok Irtiša v Sibiriji, dolg 1670 km; TRIOL = alkohol s tremi hidroksilnimi skupinami.
šel po odpirač in reče: »Ti goljuf ti! Če boš goljufal sploh ne bom šel po odpirač!«
Zadnja
Ženska ima zadnjo besedo pri vsakem prepiru.
Vse, kar moški reče potem, je začetek novega prepira.
Striptiz
Marjan je od prijateljev prvič slišal za striptiz. Ko je prišel domov, je rekel ženi: »Sonja, sleci obleko!«
Ona jo je slekla.
»Sleci tudi modrček!«
Tudi modrček je slekla.
»Sedaj pa še hlačke!«
Slekla je tudi hlačke.
»Sploh ne razumem, kaj ljudje vidijo v striptizu!« je presenečeno rekel Marjan.
Požar
Mož prileti dopoldne v hišo in vpije: »Požar! Žena,
Glas iz omare: »Rešujtepohištvo, rešujte pohištvo!«
Žeja
Polža se že osem let premikata (po polžje seveda) po pustinji. Nekega dne pa ju prične mučiti žeja. Ravno pravi čas odkrijeta na tleh ležečo steklenico mineralne vode, toda ker nimata odpirača, je ne moreta odpreti in si potešiti žeje.
»Ti ostani tu s steklenico in jo čuvaj, jaz grem pa iskati odpirač!« je rekel eden od polžev. In res. Odpravi se na pot.
Odsoten je že dve leti. Polž, ki varuje steklenico, ne vzdrži več in jo poskuša odpreti. V tem trenutku pa se izza kamna pojavi polž, ki je od-
Hišni red
Novi direktor je prevzel vodenje zloglasne jetnišnice. Zbral je obsojence in jim od-predaval hišni red: »Kdor ne bo spoštoval hišnega reda, lahko gre!« je na koncu dejal.
Žaba
Štorklja poje žabo in odleti na višino 1500 m. Nato zasliši glas iz trebuha: »Štorklja, na kakšni višini sva?«
Štorklja odgovori: »Na višini 1500m.«
Žaba odvrne: »Ne seri!«
Srečanje
Trije moški gredo po ulici, ko zagledajo, kako jim nasproti prihaja moški, ki je na moč podoben Jezusu. Ko se srečajo, ga prvi zaustavi in ga vpraša, če je on Jezus in če mu lahko pozdravi teniški komolec.
Možakar potrdi, da je Jezus in v trenutku prenehajo bolečine v komolcu.
»Ali mi lahko ozdraviš astmo?« ga vpraša drugi in hip za tem je lahko že svobodno zadihal sveži zrak.
Ker tretji ni pristopil do Jezusa, ga je ta vprašal: »Kaj pa lahko pozdravim tebi?«
»Meni pa, lepo te prosim, nič! Invalidsko sem upokojen in čez teden dni imam kontrolo pred invalidsko komisijo!«
Grehi
Škot je prišel k duhovniku, da se mu izpove svojih grehov.
»Oče, moram vam priznati, jaz imam odnose sam s seboj.«
»Sinko, to je pa velik greh.«
»Vem, ampak je pa zastonj.«
Na potovanju
Janez se je med popotovanjem po Evropi ustavil v manjšem škotskem mestu. Ceste so bile opustele, nikjer nikogar. V centru mesta zagleda policista in ga vpraša, kaj se dogaja?
»Rdeči križ pobira prostovoljne prispevke po ulici.«
Naslednji dan je bila na ulicah množica ljudi. Mimoidočega vpraša, kaj pomeni ta množica.
»Danes Rdeči križ pobira prostovoljne prispevke po domovih.«
OČKA
ONUČE
ŠVABSKI PLES
NADEV
Govori se...
... da se na športih igrah ob prazniku občine Hajdina na tihem govori, da se za najboljšega golfista poteguje sam župan Radoslav, prvi in edini. Težkega dela ne bo imel, saj je v tej zahtevni disciplini res edini.
... da vpoetovionski občini ne razmišljajo o tekmovanju v tej disciplini, saj je župan Štefan tretji zagret le za mali nogomet. Tam pa ni edini.
... da bi podlehniški policisti, ki so se pred kratkim preselili iz stanovanjskega bloka v novo policijsko postajo, nujno potrebovali uvajalni tečaj - za delo v (prostorsko) normalnih razmerah.
. da naj bi vstop v združenje karnevalskih mest ponudili tudi vrlim Holermoža-nom, ki naj bi feccovce prevzeli ob nedavnem druženju v Poetovioni z odličnim programom maskenbal-burlesk na sejah občinskega sveta.
. da ni slučaj, da so imeli v videmski občini jesenski
dečji živžav zastonj, na po-etovionskem gradu pa so udarili po žepu starše; tako je bilo bojda zaradi kvalitete ponujenega programa, saj je bolj zahtevna mestjanska deca morala uživati ob kvalitetnem umetniškem programu, podeželska deca pa se je zadovoljila le s palačinkami, sokovi in bonboni.
. da obilno jesensko deževje začuda ni vplivalo na Dravo, niti toliko, da bi narasla vsaj za milimeter. In tako se
morajo modri kurenti zadovoljiti z razmeroma nizkim 9-millimetrskim vodostajem.
Viidi se ...
... da so bili v ptujski bolnišnici nedavnega obiska rdečih noskov zelo veseli, tako da si ga je nadel celo sam direktor. In tako lahko odslej računajo nanj vedno, ko jim bo hudo: če ne bo pravih rdečih noskov, bo za dobro voljo zagotovo poskrbel on.
Za ostre oči • Najdi razlike
Foto: Tajno društvo PGC
Foto tedna • Bralci fotografirajo
Slika se razlikuje v desetih podrobnostih. Poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do petka, 12. oktobra, pošljite na naslov: Radio-Tednik, Raičeva 6, Ptuj. Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali enega reševalca in mu podarili CD. Nagrajenec iz prejšnje številke je: Nuša Fekonja, Ločki Vrh 10, 2253 DESTRNIK.
Pa veliko zabave!
Foto: Marko Mlinaric
Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@radio-tednik.si. Fotografija naj bo v formatu "jpg" in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo! Tokrat nam je fotografijo poslal Marko Mlinarič iz Zabovcev, na njej pa je Amalija s svojima mucama.
t RADIOPTUJ
^ 89,8° 98,2° 1043
www.radio-tednik.si
Sudoku • Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
		8	2	3	9	6		
	6		4		1		2	
	9						8	
6		1		4		2		9
7			9		6			1
9		3		5		8		6
	7						1	
	1		7		3		9	
		9	8	1	4	7		
Anekdote slavnih
Ko je postal grški filozof Diogen suženj, so si sorodniki zelo prizadevali, da bi ga rešili okovov. Ob tem je Diogen vzkliknil: "Jaz, da sem suženj?! Suženj je moj gospodar, ki me mora oblačiti in hraniti!"
O značaju predsednika jugoslovanske kraljeve vlade, srbskega državnika Nikola Pašica in njegovih sodelavcev pove svoje naslednja anekdota. Na nekem sprejemu je opazil, da je zunanji minister vtaknil v žep srebrni pribor. Čez nekaj časa se je ponudil, da bo naredil čarovnijo. Pred vsemi je spravil v svoj žep srebrni pribor. Dejal je, da bo začaral, da se bo znašel v žepu zunanjega ministra. Ko so res našli pribor pri zunanjem ministru, je Pašic mirno svojega odnesel domov.
Britanski politik in predsednik vlade Clement Rihard Attlee je izrekel naslednjo misel o demokraciji: »Demokracija pomeni vladanje z razpravljanjem. Ta princip pa deluje samo, če drugim preprečiš govorjenje."
Ko je nekoč mlad romanopisec dejal, da ima ženska tri življenjska obdobja, ga je irski književnik George Bernard Shaw popravil: »Oprostite, ima jih sedem: punčka, dekletce, dekle, mlada ženska, mlada ženska, mlada ženska in mlada ženska.«
Ob obisku pri nemškem politiku Konradu Adenauerju, so predstavniki Bundestaga opozorili kanclerja: "Nismo prišli k vam zato, da bomo rekli amen in da na vse, kar boste predlagali." Adenauer jim je odgovoril:" Amen ni potreben, zadoščalo bo da.«
Od torka do torka
Tadejev znakoskop
	Ljubezen	Poseí	Denar	Zdravje
Oven	¥	©©	€€€	OO
Bik	¥¥¥	©	€€	OOO
Dvojčka	¥¥	©	€€	OO
Rak	¥¥¥	©©	€€€	O
Lev	¥¥	©	€€	OOO
Devica	¥¥¥	©©	€	OOO
Tehtnica	¥¥	©©©	€€	O
Škorpijon	¥	©	€€€	OO
Strelec	¥¥	©©	€	OOO
Kozorog	¥¥¥	©©©	€€	OO
Vodnar	¥	©©	€	OOO
Ribi	¥¥	©	€€€	O
Velja za teden od 9. oktobra do 15. znaka - dobro, 3 znaki - odlično
Sestavil: Tadej Sink, horarni astrolog
oktobra: 1 znak - slabo, 2
Vozili smo • Honda civic 1,8 sport
Civic obrača glave, kamorkoli se pripelje
Honda po večini izdeluje avtomobile z športnim pridihom, zato so blizu mlajšim kupcem, ki jim radi dodajo kakšen spojler, večja platišča in jih s tem naredijo še atraktivnejše. Ko so Japonci predstavili zadnjo generacijo civica, se je pri večini znova pojavil nasmešek na obrazu. Zakaj znova? Civic je od nekdaj športen, nizek in to je veljalo za šest generacij, prejšnja pa je bila preveč enoprostorska in ni obljubljala užitkov v vožnji. Hondini inženirji so „napako" popravili in izdelali model, ki si ga večina konkurenčnih avtomobilskih hiš ne bi upala pokazati niti kot prototip, kaj šele kot serijski izdelek, zato je oblika civica ločila ljudi na dva pola. Na eni strani so tisti, ki jim je avto všeč, drugi nad vesoljskimi potezami zmajujejo z glavo.
Zunanjost civica prehiteva konkurenco za vsaj deset let. Avtomobil deluje futuristič-no, agresivno, skladno in hišno prepoznavno. Ob pogledu na malo hondo opazimo, da so se oblikovalci ukvarjali s številnimi podrobnostmi, ki v osnovi povzemajo trikotne poteze - takšni sta recimo prednji meglenki, ogromni izpušni cevi na zadku, žarometa sta dolga ter razpo-tegnjena čez celotno širino vozila. In še posebnost, ki bi jo pričakovali od naših zahodnih sosedov in ne uniformiranih Japoncev: če prednja žarometa obrnemo, dobimo zadnje luči, le da so obarvane rdečo. Močno položno vetrobransko steklo in skriti kljuki drugega para vrat, ki ju brez težav spregledamo, sta v osnovi ideja bivšega alfista Walterja de Silve, pri Hondi pa so ju prav tako uspešno integrirali v stebrička zadnjih vrat.
Odstopanje od običajnih oblikovnih vzorcev v glavnem pomeni manj funkcionalnosti ali prostornosti, civic pa je izjema. V primerjavi s predhodnikom je za 3,5 cm krajši in ima za 4,5 cm krajšo medosno razdaljo, a je kljub temu občutno prostornejši, kar je opazno pri prostoru za komolce, za kolena, na zadnji klopi in pri prostornini prtljažnika, ki z 485 osnovnimi litri velja za najprostornejšega med kombilimuzinami
nižjega srednjega razreda. Če asimetrično deljivo zadnjo klop prekucnemo naprej, dobimo ravno dno prtljažnega prostora s pomičnim oziroma dvojnim delom, pod katerim je nekaj prostora za drobnarije ali kakšne umazane cunje.
Takoj ko se usedete na voznikov sedež, vas obkroži notranjost futurističnih linij in detajlov povzetih po kok-pitih dirkalnikov formule 1. Številnih zaslonov se voznik kmalu privadi - digitalni merilnik hitrosti je nameščen pod vetrobranskim steklom, ostali pomembni podatki pa se prikazujejo na osrednjem zaslonu za volanskim obročem. Iz formule 1 je sposojen še prikazovalnik optimalnih vrtljajev motorja s to razliko, da hondin kaže tudi informacije o tem, kdaj smo dosegli najugodnejšo porabo goriva. Pogled nazaj ovira prečka oziroma spojler, ki razdeljuje zadnje steklo in povzroča mrtvi kot, a vas ponoči zadaj vozeči zato ne bodo oslepili s svojimi žarometi. Volanski obroč spominja na dirkalne avtomobile, s številnimi integriranimi gumbi pa upravljamo radijski sprejemnik, tempomat in nastavljamo informacije potovalnega računalnika. Nekaj pripomb si zasluži gumb za zagon motorja, saj mora voznik najprej zasukati ključ, potem pa z levo roko pritisniti še na gumb.
Ko želi avto ugasniti, mora ključ znova obrniti. Zakaj Hondini inženirji niso razvili preprostejšega sistema v obliki elektronske kartice, lahko samo ugibamo. Vzvod za odpiranje pokrova goriva je postavljen na bočni strani pedalov in ga hitro zamenjaš z vzvodom za odpiranje motornega pokrova. Zato pa velja pohvaliti sistem zlaganja zadnjih sedežev, saj je z enim samim preprostim potegom mogoče naslonjala zložiti do vodoravnega položaja ter tako povečati prtljažni prostor, za prevoz okornih in velikih predmetov, kot so kovčki, rože ali podobno.
Civic je drugačen tudi v tehničnem smislu, ker ga zraven nove platforme odlikuje še spremenjeno podvozje, ki glede na ostale Hondine avtomobile predstavlja presenečenje. Zadnji kolesi sta obešeni na poltogo premo in ta je bila deležna številnih diskusij. Kakor koli že, civic se ceste drži kot vlak na tirnicah, tudi v zavojih je zelo prepričljiv. Pri Hondi zatrjujejo, da so s posebno obliko preme, ki ima v srednjem delu izboklino v obliki črke U, dosegli natančno vodenje in več udobja. Vzmetenje je pričakovano trdo, zato je civic namenjen tistim voznikom, ki jih pretresanje zaradi ogromnih pnevmatik in kar 18-palčnih koles pri vožnji preko kratkih neravnin ne moti. Navdušil me je volanski obroč z direktnim prenosom, saj sta med skrajnima točkama potrebna le dobra dva vrtljaja, hkrati pa nudi dovolj povratnih informacij o dogajanju na cesti.
Preizkusnega civica je poganjal 1,8-litrski bencinski štirivaljnik, ki ob globinsko spremenljivem krmiljenju ventilov razvije 140 KM in 174 Nm največjega navora. Ta podatka naj bi v teoriji omogočala športno vožnjo, a je za to potrebno motor zavrteti nad 6000 vrtljajev v minuti! Takrat dobi honda svoj specifični zvok in ta se japonskim avtomobilov tako dobro poda. Če s civicom ne boste dirkali, vas bo razveseljeval z zmerno porabo goriva (na preizkusu je znašala 9,2 litra), vendar tovarniško navedenih 5,2 litra na sto prevoženih kilometrov ne boste dosegli.
Novo hondo so zasnovali izključno za evropske avtomobilske okuse in trge, pa tudi izdelujejo jo v Swindonu v Veliki Britaniji. Še največkrat jo bodo kupili tisti, ki od svojega prevoznega sredstva pričakujejo športen izgled in odlične vozne lastnosti ob
prepoznavnem dizajnu ter svojstvenem ugledu znamke. Če pogledate spisek dodatne opreme, boste ugotovili, da avto potrebuje le malo smiselnih doplačil, ker je večina sodobne elektronike že vgrajene.
Novi civic navdušuje in prinaša sveže oblikovne in tehnične ideje v svoj avtomo-
bilski razred, kar se mu zna obrestovati, saj vse več ljudi išče alternativo „sivim" in dolgočasnim konkurentom. Če se ozremo v prihodnost - najpomembnejše vprašanje ob hondinem civicu ni, ali je dober avto, bolj pomembno se zdi, kako bo prenašal svoja zrela leta. Če sodim po odzivih mimoidočih, trenutno
Foto: Danilo Majcen
doživlja prodajne uspehe, nekaj slabše se mu utegne goditi, ko bo po začetnem navdušenju postal stalnica na naših cestah in se ga bodo ljudje navadili. Brez dvoma so z vesoljskimi potezami pri Hondi veliko tvegali, a pogled v prihodnost zna biti še kako zanimiv.
Danilo Majcen
honda civic 1.8 sport	
gibna prostornina v ccm / največja moč v KM pri v/min	1798 / 140 pri 6300
največji navor v Nm pri v/min	174 pri 4300
največja hitrost v km/h / pospešek 0-100 km/h v s	209 / 8,6
poraba goriva v 1/100 km	8,4 / 5,2 / 6,4
splošno jamstvo / jamstvo zoper prerjavenje	3 leta ali 100.000 km / 12
izpušne emisije CO2 (g/km)	149
vrednost osnovnega modela honda civic 1.8 sport v €	21.463,00
dodatna oprema	
kovinska barva v €	450
18-palčna platišča v devetkraki izvedbi v €	1.832
vrednost preizkusnega modela honda civic 1.8 sport v €	23.745,00
Ormož • Nov prodajno-poslovni center
Center Holermuos odprt
V petek točno opoldne so v Ormožu svečano odprli nov prodajno poslovni center, ki nosi zgodovinsko ime Ormoža - Holermuos. Čeprav naj bi bil Ormož sonce Prlekije, ker se menda lahko pohvali z največjim številom sončnih dni, je bila na dan otvoritve izjema, saj je samo otvoritev čisto narahlo poškropil dež.
Anka Lesjak, direktorica IGD Holermuos, je povzela kratko zgodovino nastanka centra. Povedala je, da je bila na tem mestu Kuharičeva žaga, ki jo je podjetje kupilo in na tem mestu najprej imelo skladišče gradbene dejavnosti. Kmalu so našli poslovni interes z različnimi družbami in sredi leta 2006 je prišlo do podpisa predpogodbe, v kateri so se obvezali, da bodo decembra 2006 odprli Hipermarket Spar. „V želji po sodelovanju pri razvoju kraja se je kristalizirala ideja, da bi krajanom ponudili široko paleto trgovske ponudbe. Ves čas so se pojavljali tudi pomisleki, ali je tak center v Ormožu potreben ali ne. Mesta so se v zgodovini razvijala predvsem na mestu, kjer so se križale trgovske poti in se je trgovalo. Zato objekt pomeni enega od korakov k hitrejšemu razvoju mesta Ormož. Z izboljšano ponudbo bomo dosegli izboljšanje in povečanje skupne mase nakupov, ki so se doslej izvajali izven Ormoža."
Novoodprt Center Holermuos ima 7000 kvadratnih metrov uporabne površine
Prodajno-poslovni center sta odprla Anka Lesjak, direktorica investitorja podjetja IGD Holermuos, in župan občine Ormož Alojz Sok.
na 14.000 kvadratov velikem zemljišču. Kupcem je na voljo 220 parkirnih mest. Nova trgovska pridobitev je odprla tudi 65 novih delovnih mest v storitveni dejavnosti. Celotna vrednost investicije v zemljišče, izgradnjo in opremo znaša 7,5 milijona evrov. Veliko uspeha je trgovcem zaželel tudi župan Alojz Sok, ki je povedal, da še ni leto dni župan, pa je že otvoritev tretjega tovrstnega objekta v Ormožu. Ob tej priložnosti je podjetje IGD Holermuos Centru za socialno delo Ormož podarilo 3000 evrov. Simbolni ček je prejela direktorica Darja Nadelsberger Bene, ki je povedala, da bodo podarjen denar porabili za potrebe rejencev, ki jih je na območju, ki ga center pokriva, 18 in so nameščeni v 10 družinah. Otroci potrebujejo veliko strokovne pomoči, ki pa je na CSD ne morejo zagotavljati, ker ne zaposlujejo pedagoga ali psihologa. Zato bodo podarjena sredstva porabili za financiranje strokovnega sodelavca, ki bo rejnikom in rejencem pomagal reševati težave s pomočjo predavanj in delavnic.
V centru Holermuos so svoje mesto poleg trgovine Spar in kavarne Central od petka naprej našli še Kik, We-nice, Lepota in zdravje, Pami, Beti, Opal, Nes in trafika. Nekaj prostorov pa še čaka najemnike.
Stanovanjski krediti z obrestno mero po vaši >2bin.
S stanovanjskimi hipotekarnimi krediti z obrestno mero že od EURIBOR + 0,99 %* in polovičnimi stroški odobritve vam bomo pomagali oblikovati vaš jutri. Le izbrati ga morate.
* Ponudba velja za Evro kredite, zavarovane s hipoteko, ter za stranke, ki imajo pri banki UniCredit Banka Slovenija d.d. odprt transakcijski račun, na katerega ves čas kreditnega razmerja prejemajo plačo ali pokojnino ter so imetniki izbranih enot premoženja skladov Skupine Pioneer Investments v višini najmanj 20 % zaprošenega kredita oz. imajo sklenjeno pri banki pogodbo o vezavi sredstev v višini najmanj 20 % zaprošenega kredita. V kolikor znaša znesek zaprošenega kredita več kot 80 % vrednosti zastavljene nepremičnine, se enote premoženja skladov oz. vezana sredstva v zgoraj opredeljeni višini zastavijo v korist banke za dogovorjeno obdobje. Primer efektivne obrestne mere (EOM) je izračunan na dan 10.09.2007 za kredit v višini 100.000 EUR, po obrestni meri 12 mesečni Euribor + 0,99 %, z odplačilno dobo 30 let in stroški odobritve 146,05 EUR ter znaša 5,86 %. EOM je informativne narave in se lahko spremeni, če se spremeni katerikoli od zgoraj navedenih elementov, ki so vključeni v njen izračun.
WWW.UNICREDITBANK.SI
O UniCredit Bank
Foto: vki
Od tod in tam
Mala vas • Drugi požar uničil vse
Foto: SM
V Mali vasi v občini Gorišnica je minuli vikend, v noči s petka na soboto, zagorelo gospodarsko poslopje Janeza Kolariča. Požar naj bi izbruhnil nekaj minut pred tretjo uro zjutraj, v nekaj minutah po obvestilu pa so se na kraju požara že zbrali prvi gasilci iz PGD Mala vas, nato pa člani vseh ostalih PGD v občini Gorišnica. „Skupno je požar gasilo 55 gasilcev, goreče poslopje pa smo uspeli pogasiti okrog pete ure zjutraj. Naši člani so nato cel dan še pomagali odstranjevati posledice uničujočega požara," je povedal poveljnik PGD Mala vas Janez Ambrož. Po nestrokovni oceni je škoda zelo velika; gospodarsko poslopje je bilo sicer starejše, vendar pa je v njem bilo veliko kmetijske mehanizacije, ki je tako kot objekt v celoti pogorela. Samo stroji naj bi bili vredni okoli 40 milijonov starih tolarjev. Kaj je uničujoč požar povzročilo, ni jasno, je pa toliko zanimivejše dejstvo, da je taisto gospodarsko poslopje zdaj zagorelo (in tokrat pogorelo) že drugič letos ob isti uri; prvi požar seje zgodil na začetku letošnjega poletja.
SM
Ljutomer • Nova tovarna avstrijske družbe
Avstrijski koncern Komptech, najmočnejša evropska družba, ki izdeluje stroje in naprave za ravnanje s trdimi biološkimi odpadki in biomaso, je minuli teden na Babin-ski cesti v Ljutomeru slovesno odprl nov oddelek proizvodnje pred tremi leti ustanovljene ljutomerske družbe Komptech, okoljska tehnika Gradnja se je pričela letos januarja na 3,8 hektarja velikem zemljišču, narekovala pa jo je utesnjenost prostorov na Prešernovi ulici v Ljutomeru, v katerih družba Farmtech izdeluje traktorske prikolice in trosilce hlevskega gnoja. Celotna naložba je vredna 6 milijonov evrov, proizvodni prostori na 3500 kvadratnih metrih pa zajemajo ob pisarnah še skladišče, linijo za varjenje ter montažo z dvigali, peskalno komoro in dve lakirni komori. Nova delovna mesta so se odprla za kader z visoko kvalifikacijo - ob sedanjih 35 zaposlenih delavcih se do konca leta načrtuje dodatnih 15 delovnih mest. V začetni fazi bo proizvodnja usmerjena v izdelovanje strojev in naprav za obračanje komposta in drobljenje trdih bioloških odpadkov, v nadaljevanju pa se bo pričel prehod na proces izdelovanja strojev.
Ljutomer • Nova bencinska servisa?
Ob dveh bencinskih servisih - Petrol in OMV - se Ljuto-merčanom obetata še dva. Zgradila naj bi ju družbi MOL Slovenija in Engrotuš Celje. Prvi so odkupili zemljišče na Ormoški cesti nasproti upokojenskega doma, vendar se gradnja ni pričela, saj soji ostro nasprotovali okoliški stanovalci. Lani je MOL zaprosil za izdajo gradbenega dovoljenja, vloga pa je bila zavržena. Občina Ljutomer je ponudila alternativno rešitev z zamenjavo zemljišča izven mestnega središča, kar pa ni bilo izvedljivo zaradi neurejenega lastništva. Kot vse kaže, pa se bo kmalu pričela izgradnja bencinskega servisa Tuš Oil, ki spada v družbo Engrotuš. Kot lastniki dveh lokacij pripravljajo projekte, pridobljeni pa so tudi že vsi potrebni prostorski dokumenti. Neuradno bo nov bencinski servis Engrotušapostavljen na zemljišču ob glavni prometnici Ljutomer-Murska Sobota v neposredni bližini železniške proge, tovarne pohištva Murales in obrata oblačil Mura.
NŠ
Foto NS
Foto NS
OBČINA MARKOVCI, Markovci 43, 2281 Markovci, objavlja na podlagi Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna RS (Ur. l. RS, št. 50/07), Pravilnika o dodeljevanju državnih pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v Občini Markovci (Uradno glasilo slovenskih občin, št.23/07) ter odloka o proračunu Občine Markovci za leto 2007 (Uradno glasilo slovenskih občin, št 4/07)
RAZPIS
o dodeljevanju državnih pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v občini Markovci
I. PREDMET JAVNEGA RAZPISA
Predmet javnega razpisa je dodelitev nepovratnih finančnih sredstev za razvoj kmetijstva in podeželja na območju občine Markovci, po pravilih za »skupinske izjeme« in »de minimis« za naslednje ukrepe:
1.	Naložbe v kmetijska gospodarstva za primarno proizvodnjo.
2.	Pomoč pri plačilu zavarovalnih premij.
3.	Naložbe za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetijah.
4.	Naložbe v opravljanje storitev in trženje proizvodov in storitev s kmetij. II. VIŠINA SREDSTEV
Sredstva so zagotovljena v proračunu občine Markovci za leto 2007 v višini 20.864,63 EUR.
Dodelitev pomoči - skupinske izjeme:
1.	Naložbe v kmetijska gospodarstva za primarno proizvodnjo - okvirna višina 14.605,24 EUR.
2.	Pomoč za plačilo zavarovalnih premij - okvirna višina 4.172,93 EUR. Dodelitev pomoči - de minimis:
3.	Naložbe za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetijah in naložbe v opravljanje storitev in trženje proizvodov in storitev s kmetij - okvirna višina 2.086,46 EUR.
Glede na to, da so proračunska sredstva omejena, bo dejanska višina sredstev, ki jih bo pridobil posamezni upravičenec, odvisna od skupne višine zahtevkov prosilcev, ki bodo izpolnjevali vse pogoje tega razpisa. O razdelitvi in višini finančnih sredstev odloči Odbor za gospodarske dejavnosti pri Občinskem svetu občine. A. DODELITEV POMOČI - SKUPINSKE IZJEME
1.	POSODABLJANJE KMETIJSKIH GOSPODARSTEV
Pomoč se dodeli za naložbe v kmetijska gospodarstva za primarno proizvodnjo.
Upravičeni stroški za primarno kmetijsko proizvodnjo:
Posodabljanje, adaptacija, gradnja zmogljivosti:
-	stroški za nakup materiala za adaptacijo hlevov in ureditev izpustov,
-	stroški graditve, prenove, adaptacije gospodarskih objektov kmetije,
-	stroški razširitve, posodobitve ter pridobivanje novih zmogljivosti v primarni kmetijski dejavnosti,
-	stroški za nakup materiala za gradnjo ali adaptacijo pomožnih živinorejskih objektov (ne sofinancira se adaptacija ali rekonstrukcija gnojnih jam ali gnojišč zaradi izpolnjevanja standarda »Nitratna direktiva«).
Zemljišča:
-	nakup kmetijskih zemljišč do 10 % vrednosti naložbe v primeru izgradnje hleva in širitve kmetijske proizvodnje.
Oprema:
-	stroški za nakup nove in rabljene kmetijske mehanizacije,
-	stroški za nakup opreme hlevov,
-	stroški naprave skladišč za krmo s pripadajočo opremo,
-	stroški nakupa in montaže rastlinjaka in opreme. Dokumentacija:
-	stroški za pripravo načrta za novogradnjo in adaptacijo hlevov in gospodarskih poslopij zaradi prilagajanja novouvedenim standardom, ki temeljijo na zakonodaji skupnosti,
-	splošni stroški na področju izdatkov (honorarji arhitektov, inženirjev in svetovalcev, stroški za študije izvedljivosti, nakup patentov in licenc). Obresti kredita:
-	stroški obresti za kredite za naložbe na kmetijskem gospodarstvu. Višino sofinanciranja obresti določi Odbor za kmetijstvo in gozdarstvo občine Markovci.
Pogoji za pridobitev sredstev:
-	zbirna vloga za neposredna plačila za leto 2007 Agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja,
-	ustrezna dovoljenja - projektna dokumentacija za izvedbo investicije, vsa dokumentacija v skladu z veljavno zakonodajo,
-	predračun, -i (račun, -i oziroma dokazila o plačilu stroškov, za katere se uveljavlja pomoč, se morajo predložiti najkasneje do 10. 12. 2007),
-	dovoljenje lastnika zemljišča za izvedbo naložbe v primeru zakupa zemljišča,
-	investicija mora biti zaključena pred izplačilom sredstev,
-	drugi splošni pogoji, povezani z opravljanjem kmetijske dejavnosti.
V primeru sofinanciranja obrestne mere kreditov za zgoraj navedene namene posodabljanja kmetijskih gospodarstev (posodabljanje, adaptacija, gradnja, nakup zemljišča v sklopu naložbe oziroma izgradnje, opreme) je potrebno poleg zahtevanih dokazil predložiti tudi kreditno pogodbo, izračun obresti, potrdilo o plačilu obresti, poslovni načrt. Upravičenci do pomoči:
-	fizične osebe, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo, imajo stalno bivališče oziroma sedež v občini, so vpisani v register kmetijskih gospodarstev in imajo v lasti oziroma v uporabi kmetijska zemljišča, ki ležijo na območju občine oziroma tisti upravičenci kmetijskih gospodarstev, ki imajo svojo KMG-MID številko in so s tem vpisani v register kmetijskih gospodarstev. Bruto intenzivnost pomoči:
-	do 50 % stroškov na območjih z omejenimi dejavniki,
-	do 40 % upravičenih stroškov za ostala območja,
-	do 50 % upravičenih stroškov, če naložbe izvajajo mladi kmetje v petih letih od vzpostavitve kmetijskega gospodarstva in je naložba opredeljena v poslovnem načrtu,
-	do 50 % stroškov obresti kreditov za naložbe na kmetijskem gospodarstvu, za vrednost kredita do 40 % vrednosti celotne naložbe oziroma do 25 % vrednosti naložbe na območjih z omejenimi možnostmi (višino sofinanciranja obresti določi odbor).
-	Najmanjši skupni znesek pomoči na kmetijsko gospodarstvo je 250 €, najvišji skupni znesek pa do 2.000 € na kmetijsko gospodarstvo.
2.	POMOČ ZA PLAČILO ZAVAROVALNIH PREMIJ
Predmet podpore je plačilo ali doplačilo upravičenih stroškov zavarovalnih premij za zavarovanje posevkov in plodov ter živali za primer bolezni, kot to določa nacionalni predpis o sofinanciranju zavarovalnih premij za zavarovanje kmetijske proizvodnje za tekoče leto. Upravičeni stroški:
Sofinanciranje zavarovalnih premij za zavarovanje izgub, ki jih povzročijo vremenske razmere in izgube, ki jih povzročijo bolezni živali, s katerim se zagotavlja in ohranja dohodek lastnikom trajnih nasadov in poljščin v primeru trajnih nasadov in zaščiti pred izgubami v primeru bolezni živali:
-	sofinanciranje stroškov zavarovalnih premij za kritje izgub pri živalih, ki jih povzročijo bolezni,
-	sofinanciranje stroškov zavarovalnih premij za kritje izgub na posevkih in plodovih, ki jih povzročajo neugodne vremenske razmere.
Pogoji za pridobitev sredstev:
-	zbirna vloga za neposredna plačila za leto 2007 Agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja,
-	veljavna zavarovalna polica za tekoče leto 2007 z dokazilom o plačilu.
Upravičenci do pomoči:
Upravičenci so kmetijska gospodarstva, ki so vpisana v register kmetijskih gospodarstev in imajo kmetijske površine in sedež na območju občine Kidričevo.
Bruto intenzivnost pomoči:
-	podpora občine z upoštevanjem uredbe o sofinanciranju zavarovalnih premij za zavarovanje kmetijske proizvodnje za tekoče leto znaša do 10 % upravičenih stroškov obračunane zavarovalne premije za kritje izgub na posevkih in plodovih,
-	podpora občine za kritje izgub pri živalih znaša razliko do 50 % upravičenih stroškov obračunane zavarovalne premije,
-	skupaj s sredstvi, sofinanciranimi s strani države, nobena od obeh pomoči ne sme preseči 50 % stroškov zavarovalne premije.
Najmanjši znesek dodeljene pomoči znaša 20 €. B. DODELITEV POMOČI DE MINIMIS
Po pravilu de minimis se državne pomoči dodeljujejo za naslednja ukrepa:
-	naložbe za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetijah,
-	naložbe v opravljanje storitev in trženje proizvodov in storitev s kmetij.
3.	NALOŽBE ZA OPRAVLJANJE DOPOLNILNE DEJAVNOSTI NA KMETIJAH
Z ukrepom želimo ustvariti pogoje in možnosti za ustvarjanje novih delovnih mest ter realizacijo poslovnih idej članov kmečkega gospodinjstva. Namenjen je naložbam, ki so potrebne za začetek opravljanja dopolnilne dejavnosti ali za posodobitev in modernizacijo že obstoječe dopolnilne dejavnosti. Predmet sofinanciranja so naložbe:
-	predelava kmetijskih proizvodov,
-	turizem na kmetiji,
-	dejavnost (storitve in izdelki), povezani s tradicionalnimi znanji na kmetiji,
-	pridobivanje in prodaja energije iz obnovljivih virov na kmetiji,
-	kompostiranje organskih snovi,
-	žaganje lesa. Upravičeni stroški:
-	vsi stroški v zvezi z izgradnjo ali obnovo objekta,
-	nakup nove opreme,
-	promocija,
-	splošni stroški.
Pogoji za pridobitev sredstev:
-	potrdilo o registraciji dopolnilne oziroma nekmetijske dejavnosti ali
-	v kolikor kandidira upravičenec, ki še nima registrirane dejavnosti, jo mora registrirati v dveh letih od prejema pomoči ali
-	odločba o vpisu dejavnosti v davčni register,
-	dejavnost se mora izvajati na kmetiji še vsaj 2 leti po zaključeni naložbi,
-	poslovni načrt,
-	projektna dokumentacija naložbe,
-	račun oziroma dokazila o plačilu stroškov, za katere se uveljavlja pomoč, z datumom opravljene storitve od 1. 1. 2007 do 30. 10. 2007,
-	upravičenci morajo izpolnjevati vse pogoje za opravljanje dopolnilne dejavnosti, določene v javnem razpisu, skladno z veljavno zakonodajo in Uredbo o vrsti, obsegu in pogojih za opravljanje dopolnile dejavnosti na kmetiji,
-	dejavnost se mora opravljati v okviru dopolnilne dejavnosti na kmetiji še vsaj naslednjih 5 let po zaključeni investiciji.
Upravičenci do pomoči:
Nosilci kmetijskih gospodarstev in člani kmečkega gospodinjstva, ki se ukvarjajo ali se bodo ukvarjali z dopolnilnimi dejavnostmi na kmetijskem gospodarstvu, ki je vpisano v register kmetijskih gospodarstev, ima KMG-MID, ter ima sedež in kmetijske površine na območju občine Markovci. Bruto intenzivnost pomoči:
-	do 50 % upravičenih stroškov,
-	najmanjši znesek dodeljene pomoči znaša 500 €, največji pa do 5.000 € na kmetijsko gospodarstvo na leto,
-	skupna pomoč »de minimis«, dodeljena kateremukoli upravičencu, ne sme presegati 200.000 € bruto v kateremkoli obdobju treh proračunskih let.
4.	NALOŽBE V OPRAVLJANJE STORITEV IN TRŽENJE PROIZVODOV IN STORITEV S KMETIJ
Predmet sofinanciranja so naložbe za sledeče vrste namenov:
-	neposredna prodaja kmetijskih proizvodov na kmetijah,
-	neposredna prodaja kmetijskih proizvodov izven kmetije,
-	storitve s kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo, opremo, orodji in živalmi ter oddaja le-teh v najem,
-	izobraževanje na kmetijah, povezano s kmetijsko, gozdarsko in dopolnilno dejavnostjo na kmetiji.
Upravičeni stroški:
-	vsi stroški v zvezi z izgradnjo ali obnovo objekta,
-	nakup nove opreme,
-	promocija,
-	ostali splošni stroški. Pogoji za pridobitev sredstev:
-	potrdilo o registraciji dopolnilne oziroma nekmetijske dejavnosti ali
-	odločba o vpisu dejavnosti v davčni register,
-	račun oziroma dokazila o plačilu stroškov, za katere se uveljavlja pomoč, z datumom opravljene storitve od 1. 1. 2007 do 30. 10. 2007,
-	upravičenci morajo izpolnjevati vse pogoje za opravljanje dopolnilne dejavnosti, določene v javnem razpisu, skladno z veljavno zakonodajo in Uredbo o vrsti, obsegu in pogojih za opravljanje dopolnile dejavnosti na kmetiji,
-	dejavnost se mora opravljati v okviru dopolnilne dejavnosti na kmetiji še vsaj naslednjih 5 let po zaključeni investiciji.
Upravičenci do pomoči:
Nosilci kmetijskih gospodarstev in člani kmečkega gospodinjstva, ki se ukvarjajo ali se bodo ukvarjali z dopolnilnimi dejavnostmi na kmetijskem gospodarstvu, ki je vpisano v register kmetijskih gospodarstev, ima KMG-MID, ter ima sedež in kmetijske površine na območju občine Markovci. Bruto intenzivnost pomoči
-	do 50 % upravičenih stroškov,
-	najmanjši znesek dodeljene pomoči znaša 500 €, največji pa 5.000 € na kmetijsko gospodarstvo na leto,
-	skupna pomoč »de minimis«, dodeljena kateremukoli podjetju, ne sme presegati 200.000 € bruto v kateremkoli obdobju treh proračunskih let.
III. ROK IN NAČIN PRIJAVE
A. Roki in načini prijave za investicije v kmetijstvu
-	Rok za oddajo vlog za ukrep: Posodabljanje kmetijskih gospodarstev je 30. 10. 2007.
-	Upravičencem bo izdan sklep o višini odobrenih sredstev za posamezen ukrep. V obrazložitvi sklepa se opredelijo nameni ter opravičljivi stroški, za katere so bila sredstva namenjena.
-	Za ta ukrep velja, da se pomoč ne more dodeljevati za aktivnosti, izvedene pred sprejetjem pravilnika na občinskem svetu oziroma pred 20. 9. 2007. Upravičenci lahko uveljavljajo pomoč iz obdobja od potrditve ukrepov oz. sprejetja pravilnika do 30. 11. 2007. K vlogi na javni razpis do 30. 10. 2007 predložite predračune. Dokazila o plačilu oziroma plačane račune za izvedene aktivnosti boste upravičenci po izdanem sklepu o odobritvi sredstev predložili najkasneje do 10. 12. 2007. Upravičena sredstva bodo izplačana v 15 dneh po predložitvi vseh dokazil o plačilu oziroma po podpisu pogodbe.
B: Roki in načini prijave za zavarovalne premije, dopolnilne dejavnosti ...
-	Rok za oddajo vlog za ukrepe: Pomoč pri plačilu zavarovalnih premij, Naložbe za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetijah in Naložbe v
opravljanje storitev in trženje proizvodov in storitev s kmetijstva je ponedeljek, 30. 10. 2007.
- Za te tri ukrepe velja, da se pomoč dodeljuje za aktivnosti, izvedene v tekočem letu 2007. Upravičenci lahko uveljavljajo pomoč za stroške iz obdobja od 1. 1. 2007 do 30. 10. 2007. Dokazila o plačilu oziroma plačani računi za izvedene aktivnosti morajo biti z datumom iz tega obdobja in morajo biti skupaj z vlogo predloženi najkasneje do 30. 10. 2007. Upravičena sredstva bodo izplačana v 15 dneh po podpisu pogodbe.
Vloge - prijavne obrazce za vse ukrepe in vso zahtevano dokumentacijo je potrebno dostaviti v zaprti kuverti s pripisom »RAZVOJ PODEŽELJA«, na naslov Občina Markovci, Markovci 43, 2281 Markovci. Vloge bo obravnaval odbor za gospodarske dejavnosti. Če vloga ne bo popolna, bo prijavitelj v roku 8 dni od odpiranja vlog pisno obveščen s pozivom na dopolnitev. Nepopolne vloge, ki jih prijavitelji ne bodo dopolnili v določenem roku, bo komisija zavrgla. Vloge, ki ne izpolnjujejo pogojev razpisa, se kot neustrezne zavrnejo.
Brezplačne razpisne obrazce lahko zainteresirani dvignejo na Občini Markovci, Markovci 43, 2281 Markovci. Objavljeni so tudi na spletnih straneh Občine Markovci www.markovci.si, rubrika javni razpisi.
Župan občine Markovci Franc Kekec
Sirius NEP, Posredniška družba, d.d., Trstenjakova ulica 7, 2250 Ptuj, ki ga zastopa direktorica Milena Jančič (v nadaljevanju: organizator javne dražbe), po pooblastilu lastnika nepremičnine Nepremičninskega sklada pokojninskega in invalidskega zavarovanja d.o.o., Mala ulica 5, Ljubljana, (v nadaljevanju: lastnik) objavlja
JAVNO DRAŽBO
ZA PRODAJO NEPREMIČNINE
I.	PREDMET JAVNE DRAŽBE:
Poslovni prostor (možnost preureditve v stanovanje) št. 5 v pritličju sta-novanjsko-poslovne stavbe na naslovu Partizanska cesta 7, Lenart, leto gradnje 1975, ki je vpisano v zemljiško knjigo pri Okrajnem sodišču Lenart v podvložek št. 916/26, v stavbi, ki stoji na parcelni št. 210/1, k.o. Lenart, identifikacijska št. 803/52, v izmeri 59,18 m2 in pomožni prostor - klet v izmeri 5,75 m2; Izklicna cena je 52.000,00 EUR. Najmanjše večanje izklicne cene je 250,00 EUR.
Prodaja bo potekala po načelu » videno - kupljeno ». Poznejših reklamacij ne bomo upoštevali. Ogled nepremičnine bo možen: v torek, dne 23.10. 2007, od 15.00 do 17.00 ure. Javna dražba bo:
v ponedeljek, dne 29.10. 2007 z začetkom ob 17.00 uri v prostorih predmetne nepremičnine.
II.	PLAČILNI POGOJI:
Kupnino za predmetno nepremičnino je potrebno plačati v roku osmih (8) dni po sklenitvi prodajne pogodbe.
III.	POGOJI ZA SODELOVANJE:
1.	Na javni dražbi lahko sodelujejo pravne in fizične osebe, ki skladno s pravnim redom Republike Slovenije lahko postanejo lastniki nepremičnin.
2.	Vplačilo varščine v višini 10 % izklicne cene na TRR lastnika, pri ABANKI VIPA d.d., št. 05100-8010457659, do dneva dražbe z namenom »plačilo varščine«.
3.	Dražitelji morajo pred pričetkom dražbe komisiji predložiti:
a.	izpisek iz sodnega registra (ne več kot 10 dni star) za pravne osebe (izpis iz poslovnega registra za s.p.) oziroma identifikacijski dokument (osebna izkaznica ali potni list) za fizične osebe,
b.	overjeno pooblastilo za udeležbo na javni dražbi, v kolikor pravno ali fizično osebo na dražbi zastopa pooblaščenec,
c.	dokazilo o plačilu varščine s priloženo celotno številko bančnega računa in navedbo banke za primer vračila varščine.
IV.	IZBOR NAJUGODNEJŠEGA PONUDNIKA:
Izbor najugodnejšega ponudnika se opravi na javni dražbi. Z vplačilom varščine sprejme ponudnik obveznost pristopiti k dražbi ter potrdi strinjanje s pogoji javne dražbe.
1.	Če je dražitelj samo eden, je nepremičnina prodana za izklicno ceno.
2.	Najugodnejši ponudnik je tisti, ki ponudi najvišjo ceno.
3.	Če sta dva ali več dražiteljev, ki ponudijo najvišjo ceno, nepremičnina ni prodana, če eden izmed njih ne zviša svoje ponudbe.
4.	Če se ponudnik ne udeleži javne dražbe, šteje, da draži z izklicno ceno nepremičnine, po v tej objavi navedenih pogojih.
Izbor najugodnejšega ponudnika še ne pomeni sprejema ponudbe s strani lastnika.
Lastnik ni zavezan k sklenitvi pogodbe o prodaji nepremičnine z najugodnejšim ponudnikom, zato lahko že začeti postopek do sklenitve pravnega posla ustavi, vse brez obrazložitve in brez odškodninske odgovornosti, dolžan pa je takoj vrniti varščino brez obresti.
Plačilo varščine se šteje za dano ponudbo za nakup nepremičnine najmanj po izklicni ceni (v celoti upoštevaje objavljene pogoje). Ponudba veže do zaključka dražbe in do tedaj ponudnik ne more odstopiti ali jo na kakršenkoli drug način razveljaviti.
Dražba je končana, ko voditelj dražbe trikrat neuspešno ponovi isto najvišjo ponudbo.
Vplačana varščina se uspelemu dražitelju vračuna v kupnino, neuspelim dražiteljem pa se vrne brez obresti najpozneje v osmih (8) delovnih dneh po javni dražbi oziroma po obvestilu dražitelja o številki njegovega osebnega oziroma transakcijskega računa.
V.	OSTALI POGOJI JAVNE DRAŽBE
Dražitelj, ki uspe na dražbi, mora skleniti kupoprodajno pogodbo v osmih (8) dneh po izvedeni dražbi. Vplačana varščina se všteje v kupnino. Če dražitelj, ki uspe na dražbi, ne sklene kupoprodajne pogodbe v osmih (8) dneh ali ne plača kupnine v roku osmih (8) dni po sklenitvi pogodbe, se šteje, da je od sklenitve pogodbe oz. od pogodbe odstopil, lastnik/prodajalec pa zadrži vplačano varščino kot skesnino.
Uspešni dražitelj oz. kupec se strinja, da se zlicitirana kupnina poveča za vplačana sredstva etažnega lastnika v rezervni sklad stanovanjsko-poslovne stavbe na naslovu Partizanska cesta 7, Lenart v višini 567,42 EUR.
Kupec pridobi pravico zahtevati listine, ki so podlaga za vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo, šele, ko so izvedena plačila vseh pogodbenih obveznosti iz sklenjene kupoprodajne pogodbe.
Prenos lastništva nad predmetom prodaje se izvede po plačilu celotne kupnine ter izpolnitvi drugih obveznosti kupca.
Davek na promet nepremičnin in vse ostale stroške, kot sta overitev pogodbe in vknjižba lastninske pravice v zemljiško knjigo, plača kupec. Dražitelj, ki uspe na dražbi, izroči organizatorju javne dražbe še dokumente, iz katerih sta razvidni EMŠO in davčna številka za fizične osebe oz. matična številka ter ID za DDV za pravne osebe, ki sta potrebni za sestavo prodajne pogodbe ter telefonsko številko, na kateri je dosegljiv. Podrobnejše informacije v zvezi s tem razpisom in ogledom nepremičnine lahko zainteresirani ponudniki dobijo pri organizatorju javne dražbe Sirius NEP, Posredniška družba d.d., Trstenjakova ulica 7, Ptuj ali na telefonu 02/ 77 777 77 (Milena Jančič), vsak delavnik med 8.00 in 17.00 uro.
Prireditvenik
Torek, 9. oktober
14.00 Ormož, jedilnica Centra za starejše občane, strokovno predavanje »Galenski laboratorij« 17.00 do 18.30, Ptuj, Zdravstveni dom, nordijska hoja, ki jo vodi
medicinska sestra Lidija Lazar 19.30 Slovenska Bistrica, viteška dvorana gradu, koncert Vokalne zasedbe Canticum
Sreda, 10. oktober
18.0
18.00
18.00
19.00 19.30
Ptuj, Zdravstveni dom, nordijska hoja, ki jo vodi medicinska sestra Lidija Lazar
Maribor, literarna knjigarna, Miklošičeva ul. 4, Literarni večer z dr. Draganom Potočnikom
Ormož, drugo nadstropje gradu, zgodovinska razstava z naslovom »Ormož v času Karadordeviča in Titove Jugoslavije« Ormož, vinoteka hotela, filmski večer MCO Maribor, SNG, drama Mali princ, StaDvo, za abonma Dijaški 2 in izven
Četrtek, 11. oktober
17.00 do 18.30, Ptuj, Zdravstveni dom, nordijska hoja, ki jo vodi
medicinska sestra Lidija Lazar 18.00 Ptuj, Miheličeva galerija, fotografska razstava svetovne popotnice, fotografinje, pisateljice ... Benke Pulko 19.00 Slovenska Bistrica, knjižnica Josipa Vošnjaka, literarni večer 19.30 Maribor, SNG, drama Plemeniti meščan, StaDvo, za izven 20.30 Maribor, SNG, 1. koncert Plus, za koncert Ciklus Plus, in izven, KazDvo
-	Slovenska Bistrica, Evropski znanstveni simpozij o Svetem
Martinu
Kolosej Maribor
Torek, 9. oktober, ob 17.00, 19.30 in 22.00 Neustrašna. Ob 15.40, 18.15 in 20.50 Zvezdni prah. Ob 16.10, 18.40 in 21.10 Gasilca pred oltarjem. Ob 20.40 Gospod Brooks. Ob 21.45 V kraljestvu orgazmov. Ob 19.35 28 tednov pozneje. Ob 15.20, 17.30, 19.40 in 21.50 Ful gas 3. Ob 18.10 Sicko. Ob 16.30, 19.00 in 21.30 Bournov ultimat. Ob 16.50 in 21.40 Slutnja. Ob 19.10 in 21.20 Ljubezenski recept. Ob 17.10 Vsemogočni Evan. Ob 15.30, 17.15, 17.45 in 20.00 Ratatouille. Ob 16.20 Divji valovi. Ob 19.20 Super hudo. Ob 15.30, 17.45 in 20.00 Ratatouille.
Sreda, 10. oktober, ob 17.00, 19.30 in 22.00 Neustrašna. Ob 15.40, 18.15 in 20.50 Zvezdni prah. Ob 16.10, 18.40 in 21.10 Gasilca pred oltarjem. Ob 20.40 Gospod Brooks. Ob 21.45 V kraljestvu orgazmov. Ob 19.35 28 tednov pozneje. Ob 15.20, 17.30, 19.40 in 21.50 Ful gas 3. Ob 18.10 Sicko. Ob 16.30, 19.00 in 21.30 Bournov ultimat. Ob 17.40 Slutnja. Ob 19.10 in 21.20 Ljubezenski recept. Ob 17.10 Vsemogočni Evan. Ob 15.30, 17.15, 17.45 in 20.00 Ratatouille. Ob 16.20 Divji valovi. Ob 20.00 Super hudo. Ob 15.30, 17.45 in 20.00 Ratatouille.
Avtocenter Brezje d.o.o. Šentpetrska ul. 11, Maribor - Brezje Tel.: 02/ 471 03 53, Gsm: 040 221 921
www.avtocenter-brezje.si
GOTOVINSKI ODKUP POŠKODOVANIH VOZIL OD LETNIKA 2000 ODVOZ IN PREPIS NA NAŠE STROŠKE
PONUDBA RABLJENIH VOZIL ZNAMKA LETNIK CENA», OPREMA				BARVA
AUDI A4 AVANT 2.0 TDIS-UNE	2005	23.990.00	AVT. KLIMA	KOV. SREBRNA
AUDI A-6 AVANT 2.5 TDI	2002	12.990.00	AVI. KLIMA	TEMNO MODRA
KIACARNIVAL2.9CRD	2004	15.990.00	KUMA	ČRNA
KIA SEPHIA 1.5 GTX	1997	1.190.00	EL POMIK STEKEL	BORDO RDEČA
MERCEDES VIT0110D	1998	6.700,00		KOV.SRERRNA
PEUGEOT 206 BREAK 1.4	2003	7.490,00	KUMA	KOV.SRERRNA
RENAULT LAGUNA GRANDTOUR 2.2 DCI	2004	9.000,00	AVT. KLIMA	K0V.ČRNA
RENAULT MEGANE 1.616V	2006	11.990,00	AVT. KLIMA	KOV. ČRNA
RENAULT TWING01.2	2004	5.500.00	EL POMIK STEKEL	KOV. SREBRNA
§K0DA0CTAVIA COMBI 2.0 i 4X4	2002	8.700.00	AVT. KLIMA	SVETLO MODHA
VW PASSAT 1.1 T	1997	4.190.00	AVT. KLIMA	BELA
OBVESTILO
Občina Kidričevo na podlagi Odloka o proračunu Občine Kidričevo za leto 2007 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 8/2007) objavlja
3. JAVNI POZIV K IZSTAVITVI PONUDB
za prodajo stvarnega premoženja v lasti Občine Kidričevo v letu 2007, katerega predmet je:
> stavbno zemljišče parc. št. 731/1 k. o. Gerečja vas v površini 1503 m2 - območje LN Njiverce
Vse nadaljnje informacije o predmetih prodaje, izhodiščnih cenah, pogojih sodelovanja, vsebini ponudbe, plačilnih in ostalih pogojih, postopku izstavitve ponudbe, javnemu odpiranju ponudb, merilih za izbor, dodatnih informacijah in ogledu prejmete na spletni strani www. kidricevo.si/javni razpisi.
OBČINSKA UPRAVA
Mali oglasi
STORITVE
PROFINISH, popravilo poškodbe po toči in drugih udrtin na os. vozili brez lakiranja. Stanko Zagoršek, s. p., Drstelja 23 b, Destrnik tel. 031 6 6 6 7 74.
BETONSKI ZIDAKI širine 12, 20, 25 in 30 v prodajni akciji. Bruno Šur-bek, s. p., Cementninarstvo, Bistriška cesta 30, 2319 Poljčane. Tel. 02 8025 303.
PREDSEZONSKI popust za zimske avtoplašče in posezonski popust za letne avtoplašče do 30 %. Vulkanizerstvo, Zdravko Lamot, s. p., Ulica svobode 13, 2204 Miklavž. tel. 02 629 62 77.
KMETIJSTVO
POSKOČNIH
1.	Ans. BRATOV GAŠPERIČ - Dinar, tolar, euro
2.	VESELI BEGUNJČANI-Mini polka
3.	Ans. MODRIJANI - Nikotinski zakon
4.	MEH IN SMEH-Na moji poti
5.	Ans. VRISK - Zlate domače viže
6.	MLADI UPI-September
7.	PODKRAJSKI FANTJE - Ko spet je večer
1.REBEKADREMEU-	Petek 13
2.	TEJA HAVER-Divja mačka
3.	MALIBU - Sin muj se nječe žjenit
4.	FOXY TEENS - Zaljubljena v skejterja
5.	VESELE ŠTAJERKE - Tvoja muca
6.	SREČKO Z0RK0-Mojster Feliks
7.	ANEMARI - Blaž
ŠOPEK POSKOČNIH
POP 7 TOP
ime In priimek: Tel. Številka:
Glasujem za: Naslov: _
Glasovnice poSljite na dopisnicah na naslov: MEGA MARKETING d.o.o.,p.p. 13,2288 Hajdina
Orfejčkove
5M5 glasbene želje:
041/818-666
Nagrada prejme: Slavica Lichteneger Selška cesta 52,2250 Ptuj
NAJAMEMO manjšo hišo ali dvosobno stanovanje v hiši s posebnim vhodom v pritličju, najraje v bližnji okolici Ptuja ali Lenarta s sprotnim plačilo oz. 3-mesečnim predplačilom. Tel. 041 532 234.
NEPREMIČNINE
PRODAM enosobno stanovanje v Ptuju. Telefon 041 487 999.
DELO
DELO, D. D., vabi raznašalke, razna-šalce za dostavo Dela, Slovenskih novic, Nedela na področju Podlehni-ka. Če želite delati le nekaj ur dnevno in biti za svoje delo dobro nagrajeni, pokličite na telefonsko številko 02 25 16 245 ali pišite na naslov: Delo, Dostava časopisov, Strossmayerje-va 26, 2000 Maribor.«
RAZNO
NESNICE mlade, rjave, pred nesno-stjo, opravljena vsa cepljenja, prodajamo. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora.
PRODAM tribrazni obračalni plug znake Lemken opal 90, malo rabljen, cena 3300 €. Tel. 031 612 090.
PRODAM brejo telico v devetem mesecu. Tel. 757 47 01.
TELICO, brejo v devetem mesecu, prodam. Tel. 041 937 557.
PRODAM telico simentalko pred telitvijo ali po izbiri. Telefon 041 38 79 79.
DOM STANOVANJE
ODDAM 1,5-sobno opremljeno stanovanje na Ptuju, Prešernova ulica, s centralnim ogrevanjem in KTV priključkom. Telefon 041 428 673.
PRODAM jogi vzmetnico 200 x 160. Informacije na telefon 031 388 989.
RADIOPTUJ
89,8-98,e-l0473
- mobilno bančništvo -
• POTROŠNIŠKI - GOTOVINSKI ( do 8 let) (Tudi za prihodke manjis od 417 €)
STANOVANJSKI - HIPOTEKARNI (do 30 let)
SVETOVANJE na 051 804 324
Spomini so kot iskre, ki pod pepelom tlijo, a ko jih razgrneš, vedno znova oživijo.
SPOMIN
10. oktobra 2007 mineva leto žalosti, odkar nas je zapustil dragi
Ignac Vindiš
IZ ZG. LESKOVCA PRI PTUJU
Hvala vsem, ki se ga spomnite, ki z dobro mislijo postojite ob njegovem preranem grobu in mu prižigate sveče.
Žalujoča: Jelka in sin Sašo
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame in babice
Marije Grabar
CESTA B. AVGUSTA 23
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za svete maše in nam ustno izrazili sožalje. Hvala patru Marjanu za opravljen pogrebni obred in sv. mašo. Hvala pevcem, godbeniku za odigrano Tišino kot tudi gospe Veri za ganljive besede slovesa. Hvala pogrebnemu podjetju Komunala Ptuj za pogrebne storitve.
Žalujoči: sin Janez z družino
Spomin je kot pesem, ki v srcih odzvanja, spomin je kot cvet, ki nenehno poganja, spomin je svetloba, ki dušo obliva, spomin je ljubezen, ki v srcih prebiva!
ZAHVALA
Po dolgi in težki bolezni je mirno in za vedno zaspala draga mama, babica, prababica, tašča, sestra in teta
Ana Fajfarič
Z GORCE PRI PODLEHNIKU
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje in jo pospremili k večnemu počitku. Zahvala vsem za darovano cvetje in sveče. Posebej hvala p. Janko Gašpariču in p. Benjaminu za zelo lepo opravljen pogrebni obred in sveto mašo, pogrebnemu podjetju Mir za opravljene storitve, pevcem za odpete žalostinke, govorniku za izrečene besede slovesa kot tudi zastavonoši in godbeniku za odigrano Tišino.
Posebna zahvala velja uslužbencem intenzivnega oddelka Splošne bolnišnice Ptuj ter sodelavcem podjetij Čisto mesto Ptuj, Talum Kidričevo, Opekarna Wienerberger Pragersko in Alples Železniki.
Vsem še enkrat za vse iskrena hvala.
Žalujoči: vsi njeni najdražji
VSAK ČETRTEK OB 20.00 URI
A
Ob slovesu
Tisoč zvezd na nebu žari, veter jesenski žaluje, šumi, v mojem srcu misel nate večno živi; ko pride pomlad, polna, prepolna vseh nad, vse ozeleni, gozd oživi, ptica v grmu milo žgoli, ker tebe med nami večni. Za teboj, za teboj odšli bomo vsi.
M. Prodnik
ZAHVALA
ob boleči izgubi dragega očeta, sina, brata in strica
Marjana Šimenka
Z DORNAVSKE C. 2, PTUJ
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem ter znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše. Posebej hvala govornici Veri Kokol, župniku Janezu Kmetcu, pevcem Društva upokojencev Rogoznica ter delavcem Komunale Ptuj. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: sin Aleš, hčerka Valerija, mama Jožica, brata Vlado in Miro z družino
ter sestra Marija s hčerko Tadejo
www.radio-tednik.si
Ptuj • Izgradnja II. in III. faze tribun na Mestnem stadionu
Začetek gradnje pomaknjen v leto 2008
Po burni razpravi s pravniki so v Mestni hiši na Ptuju skupaj z županom kot predlateljem gradiva o projektu izgradnje II. in III. faze tribun na Mestnem stadionu uvideli, da je »pravilnejša« podelitev stavbne in razpolagalne pravice, ne pa prodaja fukcio-nalnih objektov in zemljišča, potrebnih za to gradnjo, kot so prvotno načrtovali, smo med drugim zapisali v prispevku s šeste seje mestnega sveta 19. aprila letos. Javno zbiranje ponudb za ustanovitev stavbne pravice za izgradnjo II. in III. faze tribun na Mestnem stadionu Ptuj je bilo objavljeno v Uradnem listu RS 17. avgusta letos, edino ponudbo je oddal NK Drava Ptuj, ki bo tudi investitor.
Nekateri so na šesti seji mestnega sveta 19. aprila celo predlagali umik te točke z dnevnega reda. Svetniki umika niso izglasovali, so pa potrdili umik prodaje zemljišča, poslovne stavbe in funkcionalnih objektov; po novem se bo investicija izvajala na podlagi stavbne pravice, ki se podeli za dobo dveh let. Višina stavbne pravice znaša 23.900 evrov brez DDV, poračuna pa se ob prenehanju stavbne pravice, ki se podeli na javnem razpisu z zbiranjem ponudb. Po preteku stavbne pravice se bo na zgrajenih športnih in poslovnih površinah ustanovila etažna lastnina. Nadomestilo za povečano tržno vrednost
nepremičnine bo lastnik nepremičnine imetniku stavbne pravice poravnal v sorazmernem lastniškem deležu na etažni lastnini. Stavbna pravica se bo zainteresiranim investitorjem podelila za izgradnjo športnih in poslovnih prostorov.
Po sprejemu sklepa o odobritvi investicijskega dokumenta indentifikacije investicijskega projekta II. in III. faze izgradnje tribun na Mestnem stadionu na Ptuju se svetniki z dokumenti za to izgradnjo več ne bodo ukvarjali, je bilo še posebej poudarjeno 19. aprila v ptujski Mestni hiši. Vso potrebno investicijsko dokumentacijo, ki zajema dokument identifika-
Foto: Črtomir Goznik
Izgradnja II. in III. faze tribun na Mestnem stadionu naj bi se predvidoma pričela v začetku leta 2008, po najbolj optimističnih napovedih naj bi bilo gradbeno dovoljenje pridobljeno do januarja 2008. Zanj bo zaprosil investitor, ki mora zagotoviti tudi vso potrebno dokumentacijo za izvedbo investicije.
Foto: Črtomir Goznik
Mag. Janko Sirec, vodja oddelka za gospodarsko infrastrukturo in okolje MO Ptuj: »Namen javnega zbiranja ponudb je bila ustanovitev stavbne pravice kot posebne pravice uporabe zemljišča za izgradnjo II. in III. faze tribun na Mestnem stadionu Ptuj za dobo dveh let.«
Foto: Črtomir Goznik
Robert Furjan, predsednik UO NK Drava Ptuj: »V zaključni fazi je priprava podpisa pogodbe o ustanovitvi stavbne pravice, zaključuje pa se tudi izdelava idejnega projekta.«
cije investicijskega projekta, predinvesticijsko zasnovo in investicijski program, mora zagotoviti investitor oziroma investitorji, pred samim pri-četkom del pa mora(jo) pridobiti gradbeno dovoljenje.
V okviru II. in III. faze izgradnje tribun na Mestnem stadionu naj bi bilo zgrajenih nekaj manj kot 3000 m2 uporabnih površin, od tega naj bi Športnemu zavodu pripadlo 1625 m2 površin, ostalim investitorjem okrog 540, družbi Radio-Tednik pa 764 m2. Gradnja naj bi predvidoma trajala od septembra 2007 do marca 2008, stala pa bo okrog 3,3 milijona evrov. Zasebni investitorji želijo z izgradnjo svojih poslovnih prostorov na Mestnem stadionu na nek način mestu in stadionu dati tisto, kar mu še nekaj let ne bo uspelo, namreč zaključiti II. in III. fazo gradnje na tem območju, je bilo slišati še na aprilski seji mestnega sveta.
Edino ponudbo oddal NK Drava Ptuj
Po slabih štirih mesecih
Napoved vremena za Slovenijo
Danes bo pretežno jasno, popoldne se bo od jugozahoda zmerno pooblačilo. Zjutraj in del dopoldneva bo ponekod po nižinah megla. Najnižje jutranje temperature bodo od 2 do 7, na Primorskem v krajih z burjo okoli 10, najvišje dnevne od 14 do 18, na Primorskem do 21 stopinj C. V sredo bo zmerno do pretežno oblačno in večinoma suho. Burja na Primorskem se bo okrepila. Nekoliko hladneje bo. V četrtek bo spet več sončnega vremena. Še bo vetrovno.
od odločitve mestnih svetnikov, da se bo investicija na Mestnem stadionu izvajala na podlagi podeljene stavbne pravice, je MO Ptuj v Uradnem listu RS, ki je izšel 17. avgusta letos, objavila javno zbiranje ponudb za ustanovitev stavbne pravice za izgradnjo II. in III. faze tribun na Mestnem stadionu Ptuj. Rok za javno zbiranje ponudbo se je iztekel 24. avgusta 2007 ob 12. uri. Komisija za vodenje in nadzor postopka razpolaganja s stvarnim premoženjem MO Ptuj, ki jo sestavljajo Janko Širec, Dragica Šteflič in Marjetka Eberl, se je sestala 29. avgusta 2007 ob 14. uri. Odprla je edino ponudbo, ki je prispela v zakonitem roku, ponudbo Nogometnega kluba Drava Ptuj. Namen javnega zbiranja ponudb je bila ustanovitev stavbne pravice kot posebne pravice uporabe zemljišča za izgradnjo II. in III. faze tribun na Mestnem stadionu na Ptuju za dobo dveh let. Ponudnik za pridobitev stavbne pravice mora v roku enega leta od pravnomočnosti gradbenega dovoljenja izvesti gradnjo II. in III. faze tribun skladno z razpisno dokumentacijo. Sestavni dela razpisne dokumentacije so bili pogoji in izhodišča iz investicijskega programa, zajeti v DIIP-u, ki so ga potrdili ptujski mestni svetniki. Kot je povedal Janko Širec, gre za pridobitev 2644 m2 pokritih površin in 1000 sedežev za gledalce. Predvideva se rekonstrukcija obstoječega objekta in izgradnja priključka v velikosti 37 krat 20 m s kletjo, pritličjem in dvema nadstropjema ter dodatni prizidek k obstoječim tribunam na zahodni strani
v velikosti 35 krat 5 metrov. To skupaj pomeni 337 m2 vadbenih prostorov, 315 m2 prostorov za gledalce, 1804 m2 poslovnih prostorov, pisarn in ostalih spremljevalnih prostorov na površini 474 m2. MO Ptuj (Športni zavod Ptuj) bo z investicijo II. in III. faze izgradnje tribun na Mestnem stadionu pridobila 1625 m2, Radio-Tednik 764 m2, razliko na površini 540 m2 pa ostali investitorji.
Robert Furjan, predsednik UO NK Drava Ptuj, je v imenu investitorja povedal, da v primeru izgradnje II. in III. faze izgradnje tribun na Mestnem stadionu ne gre samo za izgradnjo novega dela, temveč tudi adaptacijo starega dela tribun, ki bodo razširjene za pet metrov, ob tem pa tudi za spremembo in obnovo nekaterih prostorov. Prav zaradi obnove starega dela v tem trenutku še ni mogoče natančno povedati, kakšen bo obseg investicije, zagotovo pa bo več znanega po popisu del. Po končani izgradnji in sanaciji bo 1625 m2 predanih v uporabo in last MO Ptuj, 1304 m2 pa investitorju.
V tem trenutku se pripravljajo na podpis pogodbe o ustanovitvi stavbne pravice, idejni projekt pa je v zaključni fazi izdelave. Kot je še povedal Robert Furjan, naj bi bilo gradbeno dovoljenje po optimističnih napovedih izdano v januarju 2008. Za izdajo gradbenega dovoljenja mora zaprositi investitor, ta pa mora tudi zagotoviti vse potrebne dokumente za izgradnjo. Nekaj kvadratnih metrov površin v tej investiciji je namenjenih tudi trgu, in ker gre za lokacijo, ki je v
Osebna kronika
Rodile so: Silvija Cvetko Stolec, Volkmerjeva c. 23, Ptuj - Ano; Hajdi Termot, Lackova c. 163, Limbuš
-	Lano; Simona Zamuda, Gorišnica 116 - Mineo; Jasna Jerenec, Cirkovce 46 - Jaša Jakob; Ksenja Fridauer, Sp. Leskovec 13
-	Saško; Mihaela Valen-ko, Gorišnica 6/a - Miha; Klavdija Kumer, Vinski Trg 9, Ptuj - Alena; Lucija Dolores Ravš, Tovarniška ul. 16, Slovenska Bistrica
-	Nejca; Klavdija Tušar, Breg 56, Majšperk - Daniela; Metoda Mencinger, Šardinje 36, Velika Nedelja - Gabrijelo; Sonja Kozel, Sp. Hajdina 16, Hajdina - Anemarijo; Katarina Pučnik, Bezina 43/a, Sl. Konjice - Gašperja; Alenka Bombek, Mala vas 32/a, Sveti Tomaž
-	Simona; Marjana Ko-larič, Obrež 86, Središče ob Dravi - dečka; Ksenja Majerhofer, Hajdoše 40, Hajdina - Iztoka; Marija Kovačec, Polenci 48/a, Dornava - Neli; Lidija Strelec, Stojnci 122, Mar-kovci - Tio; Aleksandra Ozmec, Velika Nedelja 10/ g, Ormož - Lano. Umrli so: Ana Hamer-šak, Rogaška cesta 18, Ptuj, rojena 1922 - umrla 29. septembra 2007; Ana Kreslin, rojena Kaučevič, Lackova ul. 3, Kidričevo, rojena 1922 - umrla 1. oktobra; Zdenka Vogrinec, rojena Hrašan, Dolič 26, rojena 1970 - umrla 28. septembra 2007; Martin Florjanič, Lasigovci 15/ a, rojen 1942 - umrl 29. septembra 2007; Franc Širec, Prečna pot 6, Ptuj, rojen 1934 - umrl 30. septembra 2007; Elizabeta Ratek, Kicar 120, rojena 1923 - umrla 1. oktobra 2007; Franc Ivančič, Lovrenc na Dr. polju 19, rojen 1947 - umrl 1. oktobra 2007; Marjan Šimenko, Dornavska c. 2, Ptuj, rojen 1952 - umrl 2. oktobra 2007.
Poroke - Ptuj: Peter Ze-bec, Hrastovec 26/a, in Alenka Princl, Podlože 39; Boštjan Horvat in Marjeta Antolič, Moškanjci 3/b.
zadnjih štirih letih zelo pridobila na pomenu, se ni bati, da tudi za trenutno še nezasedene površine ne bi našli investitorjev.
Izgradnja II. in III. faze tribun na Mestnem stadionu je že tretja investicija, ki se bo v MO Ptuj izvajala na podlagi podeljene stavbne pravice. Prvi je bil vrtec Zvonček, drugo je Mestno gledališče, katerega obnova naj bi bila dokončana prihodnji mesec. Na podlagi stavbne pravice naj bi se uredilo tudi najdišče rimske opekarske peči, za katero pa še ni bilo izvedeno javno zbiranje ponudb. Za MO Ptuj je tak način gradnje ugoden, ker gre za zgodbo, ki ne sodi v kontekst zadolževanja in ker želijo za investicije, za katere v proračunu ni denarja, pridobiti denar zunaj proračuna, saj naj bi ga bilo na voljo veliko.
MG