P osam e zn e 2tev3ket Navadne Din -—'75, ob nedeljah Din 1*—
»TABOR* {shaja vsak dan, razven nedelje in potnikov, ob 18. uri s datumom oaj^iednjega dne ter stan c mesečno	za	ino-
semstvo D 1&—, dostfi^ijen na dom D lr-^j M izkaznice D 10*—# InflKSSiffl po dogovora. Naroča ae pri opravi »TABORA*1 MARIBOR JsrSčeva ulica ito«. 4»
' PoSfnfnaWacSN'a V go&oVih^V Cena dahaihjčTšaiv. 75 para*"
TABOR
Paeanezne Številk« Navadne Din —*75 ob nedeljah Din 1*—^
UREDNIŠTVO mn ubij, y boru, Jurčičeva nL M. ^ L —f-•tropie. TeJefoo int-rafc. U. m UPRAVA .. nahsj. * JorOM ulici it. 4, prit]i£ir* de-no. fon it, 24. — KP_b poitnoMe*! račun itcv. 11.787.
Na naročila brca denarja aa aa aaira. — Rakoniai aa a. ~Tn*a|a
Naslov
Maribor, petek 8. maja 1925.
CURlH. (Sklepni tečaji.) Pariz 26.80, Beograd 8.35, London 25.08, Praga 15-30, Italija 21.21, No\v York 516.70, Dunaj 0.00728.
ZAGREB. Pariz 320—325, Švica 1194— 1204, London 298.31—361.31, Dunaj 0.0865 —0.0877, Praga 182.80—185.80 Italija 252.75—256.75, New York 61.45-62.25.
NinifM na p®Sm ir Bnkarei§©B
Tudi Kalfov odpotoval iz Beograda.
Beograd, 7. maja. Zunanji minister dr. Ninčic je danes cib 12.50 s posebno ladjo odpotoval v Oršovo, odkoder bo nadaljeval potovanje v Bukarešto. V njegovem spremstvu je šef njegovega kabineta Novakovič in osobje zunanjega ministrstva. Agentura Havas objavlja danes tudi programi konference Male
antante. Konferenca bo podrobno proučila tudi državni bu-džet Madžarske.
Povodom od po to vanja zun. miiiilštra je bilo v zun. ministrstvu veliko diplomatskih obiskov. Med drugimi so se ja vila avstr j siki, grški, češkoslovaški in francoski poslanik.
Ob 8.30 je zapustil Beograd bolgarski zunanji minister Kalfov.
Anketna komisija na delu.
Poldrugourni razgovor dr. Janjiča s Stjepanom Radičem.
Zagreb, 7. maja. Anketna komisija, ki mora preiskati sporne mandate hrv. seljačke stranke, je pričela danes meritorno z delom. 0'b desetih se jo komisija 6ostala v justiml palači. Preiskovalni sodnik ji je dal vse akte in orginalme dokumente, ki se nanašajo na preiskavo Proti Radiču itn strankinemu vodstvu, na razpolago. Pri dopoldanski seji je manjkal dr. Janjič. Mudil se je namreč v zaporu pri Stepami Radiču in j c imel z njim poldrugourni pogovor, katerega vsebina še ni znana javnosti. Navzoča sta bila pri razgovoru tudi Pavle Radič te dr. Nilkič. Preiskovalni sodnik inii prisostvovali sestanku.
Politični proces v Zagrebu.
Komunistični vodja obtožen pa zakonu ■!■;	°	zaščiti države.
Zagreb, 7. maja. Danes se je pričel Politični proces proti voditelju komunistov Vladimirju Čopiču. Obtoženi je bil Poslaheo v fcoinsti-tu-anti, sedaj pa tajnik komunistične stranke in urednik «Rad-hičke borbe*. Obtožen je na osnovi zakona o zaščiti države. Proces bo trajal kri d n i. v
Živahna volilna borba v Zagrebu.
Konfiscirani komunistični letaki.
Zagreb, 7. maja. Za občinske volitve, ki se vrše pojutrišnjem, .vlad® v Zagrebu bajvečje zanimanje. Vse stranke in grupe razviljajo najžtivahmejšo agitacijo. Mesto jie preplavljeno z letaki. Policija je konfiseirala letake komunist, stranke. V peltek od 6. ure zvečer do pom del jk a do
6. ure zjutraj je prepovedano v. Zagrebu točenje alkoholnih pijač.
Avstrijski kanceiar o priključitvi Avstrije Nemčiji.
Za odpravljenje gospodarskih razmer in za samostojnost Avstrije.
Dunaj, 7, maja. Avstrijski zvezni kan-eelar Ram ek je izročil z ozirom na številne komentarje, ki jih je prinesel tisk sosednjih držav glede priključitve Avstrije k Nemčiji iu podonav. konfederacije, listu «Neue Ziircher Zeitung* zelo teteresamiteu članek. V tem članku pov-jterjia Ramek, da je bilo vprašanje priključitve Avstrije k Nemčiji in ustva-rilt-^ podonavsko konfederaoje izneseno od ».nozemstva, ne cd Avstrije. Avstrijska Javnost sicer z interesom zasleduje razsoj -vprašanja, vendar ne zavzema na-sBrt>ti temu še nobenega definitivnega stališča, Kajti avstrijska notranja kakor *u nanju politika hoče sigurno ozdravi je-»Je gospodarskih razmer din samostojnost avstrijske diržave.
□  • '
Atentaft na maturitetno komisllo.
Povzročili od mature odbiti gimnazijci. — En profesor in pet dijakov mrtvih, več ranjenih.
Vilna, 7. maja. Trije visokošolei gimnazije v Vilni na Poljskem niso bili pripuščam k maturi. Vdrli eo v konferenčno sobo, kjer je zborovala izpitna komisija, ter oddali na navzoče več strelov. Ravnatelj je lahko^eni profesor pa težko ranjen. Nato je neki dijak hotel vreči še bombo, ki pa mu je zdrknila iz roke in eksplodirala. Dva dijaka sta mrtva, dosett. pa težko ranjenih. Včeraj so podlegli ranam še trije dijaki, tako da znaša število mrtvih šest.
Program konference Male antante v Bukarešti.
Bukarešta, 6. maja. Konferenca Male antante se bo vršila v Bukarešti v dneh 9., 10. iu 11. maja. Dnevni red konference •vsebuje sledeče točke: 1.) Izmenjav,u misli glede splošnega političnega položaja.
2.) Odnošaji članov Male anitau. napram Madžarski. 3.) Odnošaji članm- Male antante napraim ostalim sosednjim državam. 4.) Specijeln® vprašanja glede Romunije do Čehnslcvnške m Jugoslavije ter Čehoslovašlke do Jugoslaviji 3.
LJUBLJANSKA BLAGOVNA BORZA. Losno tržišče.
Ljubljana, 7. maja. Hrastovi hlodi, 7—9 m dolgi, 2—60. ort, prvovrstni, 1380 denar. Hrastove deske, 43 mm. 2.7 m dolge, 53 mnirn in 2.9 m dolge obmejna, 1.400. Bukov les, 1 m dolg, suh, 25 denar.
Ooma lit svetu.
— Dan treznosti proslave 9. tm. v ljubljanski oblasti na ukaz prosvetnega oddelka velikega župana vse srednje šole in učiteljišča.
— Jugoslovanska Matica v Maren-borgu. IV. cbčni zbor »Jugoslov. Matice« podružnice za marenberški sodni okraj ee vnši v nedeljo, 10. tmajinenmtxmlh uri pri g. Jančiču v Breznu. Dnevni red običajen. Oficijelni del zborovanja se zaključi s predavanjem g. dr. Kovačiča iz Maribora in pevskimi točkami društva »Velika«.
— Usposobljenostni izpiti za osnovne in zn meščanske šolo. ki ao se vršili pred izpraševalno komisijo v Mariboru pod predsedstvom ravnatelja M. Pirca v času od 27. aprila do 5. maja tl., so imeli sledeče uspehe: 1. Izpit za meščanske šole (IIL skupina) je napravil g, Pertot Janko. 2. Izpit za osnovne šole so napravili: gg, Bratkovič Antoni, Er at Vladko, Šijanec Mira (odliko), Mursa Zvonimira, Zidar Milovan, Štuhec Jakob, Pavlič Efrem, Orač Olga, Ru-dež Josip, Golob Josip, Feriuga Franjo, Žohcr Hedvika, Miklavič Antonija, Pohar Sonja, Logar Valentiča, Jaut Radovan, Bitenc Rado, Ivanuša Angela, Rojc Olga, Ška-11« Željko in Huimiar Franjo. 3. Reprobi-raui so JjjliL; 1 -kiandidaiUnja za strokovni
in 2 kandidatinji za osnovnošolski izpit. 4. Med izpitom- je odstopil 1 kandidat.
— Predsedstvo Trgovske in obrtniško zbornice se je v plenarni seji 6. tm. pomnožilo za tri člane iz -mariborske oblasti: gg. Rebek Ivan i-z Celja, Zadravec Jakob iz Središča in Peto var Lovro iz Ivamjkovee.
— Gospod nemški poslanec »na razpoloženju« Franz Schauer ne more pozabili! svoje blamaže pri volitvah in u-driha v svoji jetični »Oillier Zeitung« na vse strani. V zadnji, številka se je zopet spravil na dolgovezno filozofiram je o »Repressalien fiir die Vergangenheit«. Ne bi se niti ozrli na to smešilo jereml-jad-o, da ni v njej par drznih trditev. G. Schauer je namenja, d-a naši Nemci niso bili s-olkrivi zapiranja Slovencev 1. 1914. Očividino je g. Schauer takralt smrčal v kakem kočevskem medvedjem brlogu, ker bi sicer ne mogel tako drzno zanikati, kar vrabci po strehah čivkajo, da so še- danes m-ed n-ami ljudje, ki' so s svojimi denuncij-acijnimd pripomogli marsikateremu Slovencu na pot v graške ječe, in da jih je še na stotine im tisoče pri na«, ki so takrat v Mariboru in drugod pljuvali po naših žrtvah. — Enako smešne so ostale, trditve Sehauerja, ki pravi, da bi biki Slovenci za časa turških vpadov brez zaslombe ,ma nemškem zapadu. prišli v turško sužnost. Schauer se naj gre v ljudsko šolo učit zgodovine, pa bo morda kodeij še vedel, da so bili Slovani, ki so ohranili nemški zapad s svojim junaškimi odporom- proti Turkom. In končno trdi Schauer tretjo zgodovinsko mieros-niibo, ko pravi, dia smo lahko Slovenci svoje kulturne prireditve pod Avstrijo v miru opravljali. Spo-mni-mo ga, samo na Ptuj, Maribor in Celje 1. 1908. Kaj več odgovarjati Seha-uerju, ki je res prava »toča« z-a naše Nemce, bi bilo pod našo častjo. Nemci »s naj zavedajo, da bo njihova stvar, na slalbih nogah dotlej, dokler bodo imeli kot zagovornike falzifikatorje zgodovine.
— Anketna komisija v Zagrebu. Dne
6. tm. so prispeli v Zagreb člani anketne komisije narodne skupščine, ki ima nalogo preiskati zadevo 24 radičev?-kih poslancev, katerih mandati niso bili v skupščini niti uničeni niti potrjeni, in ugotovi!.!, v kakc-m razmerju so bili oni napram vstopu v boljševiško internaoi-jou-a-lo. Predsednik komisije dr. Laza Markovič je izjavil., da ostane komisija v Zagrebu 5 d-o 6 dini. V slučaju potrebe bo šla tudi v kraje iizven Zagreba. Tudi Radič bo v slučaju potrebe zaslišan. Delo bo dovršila komisija v Zagrebu in potem predložila poročilo narodni skupščini, duši ima časa zato še d-o 29. junija. Skupščina bo p-o vsej priliki takoj prešla v razpravo o anketi.
— Nenavaden način samomora. Na
beograjskem kolodvoru je v pondeljek izvršil delavec Ilija Brankovič zelo neobičajen samomor. Odklopil je zadnji tovorni vagon, ki je bil natovorjen, z-blagom, ga z lastno močjo tiral proč tako, da je vagon pridobil precejšnjo hitrost Nato je stekel kakih deset korakov naprej in se vie.gel na tir. Vagon mu je popolnoma odrezal glavo. Delavci, ki so gledali prizor, so do zadnjega trenutka mislili, da zbiij-a šalo. Samomorilec ni imel roditeljev, bil je dober delavec. Kriminalisti stojo pred tem zagonetnim, v zgodovini samomorov osamljenim slučajem.
— Nenavadna nesreča na Blejskem jezeru se je zgodila 5. tm, zvečer. 5 mladih delavcev se je nekoliko razigranih od vinskih duhov spravilo v čoln, ki pa se jo kmalu prevrnil. Dva delavca sta se z naj večjim naporom rešila me breg, trije so pa utonili. Najstarejši ljudje ne pomnijo nesreče, da bi bili trije ljudje naenkrat utonili v jezeru.
— Manovri naše vojne mornarice. Iz
Beograda poročajo, da pred pceotom na Bledu odide kralj še v Dalmacijo, da prisostvuje velikim manevrom naše vojne mornarice. Spremljala ga bosta vojni minister Trifunovič iu admiral Priča.
Leto: VI. — Številka: 103.
Mariborske vesti.
Maribor 7. maja 1925.
GOSPODARSKO IN POLITIČNO DRUŠTVO za KOLODVORSKI OKRAJ V MARIBORU, ima dne 8. maja 1925 v gostilni Košto-maj v Mlinski ulici svoj redni občni zbor.
Pričetek ob 8. uri zvečer. V slučaju nezadostnega števila članstva, se vrši ob pol 9. uri občni zbor ne glede na udeležbo.
DNEVNI RED: 1. nagovor predsednika, 2. tajniško poročilo, 3. blagajniško poročilo, 4. volitve in 5. slučajnosti.
•
m Naj nikdo ne zavrne vstopnic, ki
jih prodajajo gospo in gospodične za »Jadransko noč«, katera se vrši v soboto. Posebnih vabil se ne razpošilja!
V SOBOTO V NARODNI DOM, KJER SE VRŠI »JADRANSKA N O C«.
m Narodni poslanec g. dr. Pivko je
v sredo opoldne prispel v Maribor m ta vrača v soboto v Beograd.
m Osebna vest. Na predlog ministra prosvete je premeščen gosp. prof. Frane Bračun z mariborske gimnazije v Niš.
m Predavanje o češki industriji v Ljudski univerzi. Nocoj oh % 20. se vrši v mali kazinski dvorani predavanje g. prof. Gruntarja o čehoslovaški industriji. Predavanje bodo pojasnjevale mnoge skioptične slike. Opozarjamo na predavanje z ozirom na važen predmet vse občinstvo, zlasti p-a gospodarske kroge.
m »Pedagoški teden« v Mariboru. Kakor je bilo že javljeno, se vrši v dneh od 11. do 16. maja tl. v veliki kazinski dvorani »Pedagoški teden«, kjer bodo priznani strokovnjaki razpravljali o reformi našega, šolstva. Predavanja se vrše ob večernih urah (začetek ob 19.45) in so namenjena najširšim krogom: staršem, vzgojiteljem, sploh vsem, ki se na kakršen koli način pečajo z vzgojo. Po vsakem predavanju se vrši diskusija, ki bo vsakomur omogočala, da izrazi svoje mnenje ali da .stavi primerna -vprašanja;
m Dijaška kuhinja v Mariboru vabi vse svoje člane in prijatelje k izrednemu zboru, ki se vrši v sejni’ dvorani Narodnega domia v Mariboru v petek dne 8. maja 1925 ob 18.30 uri. Na dnevnem redu je volitev predsednika in enega odbornika.
m Ustanovni občni zbor Zveze na-stnvljoncev denarnih zavodov in velepodjetij v Sloveniji s sedežem v Ljubljani, podružnica Maribor, 6e vrši dne 21. maj n 1925. ob 10.30 uri dopoldne v gostilni »Pregl«, Slomškov trg s sledečimi dnevnim- redom: L poročil-o pripravljalnega odbora, 2. vo-litev odbora, 3. slučajnosti. Poživljajo se vtsi interesenti* da se tega pomembnega občnega zbora v lastnem- interesu udeleže v največjem- številu. — Pripravljalni odlbor.
m Preselitev finančne kontrole in telefonska zveza. Kalkor smo izvedeli, se preseli pisarna prve inštance finančne kcin-tro-lo v Mariboru, tj. oddelek fimah>. čne kontrole Maribor 1 iz dosedanjih prostorov v Kopitarjevi ulici št. 14 ▼ bivšo Kifm-anovo hišo na Slomškovem! trgu. Smnitiramo to kot veliik korak v korist p-remn. podjetjem' in strankam; da se tako važen urad preseli v centruml našega mesta. Seveda želeti bi bilo, da ta urad dobi im-terurbano telefonsko zvezo, kar bi bilo ne samo v olajšavo urada samega, temveč v splošno korist vsemi trgovcem, industrijalnim podjetjem, gostilničarjem itd. Stroškov bi baje ne bilo veliko, ker bi b-i-1 tiu potreben samo govorilni aparat ter nekoliko metrov žice do telefonske centrale. Ker pa na u-panja, da bo to napravila finančna oblast, bi sc mogoče med mariborskim občinstvom našlo toliko idejnih zairote-retsirainecv, da bi ti tozadevno nekaj u-krcnili, kratko rečeno postavili ta aparat. Mogoče bi pa lastnica hiše mastna občina tu nekaj ukrenila, ker je to vi-tf-tc-resu vseh mariborskih občanov.
V Mariboru, 'dne g. maja 1925.'
ni! Podružnica Maribor. Udruženja vojnih invalidov je nakazala naslednjim revnim Siamom in članicam denarne podpore, dovoljene v seji dne 16. aprila: Kladnik Neža, Smolnik pri Rušah 150 Din, Gavran Ana, Pobrežje p. M. 150 Din, Cerar Neža, Maribor 100 Din, Pu«mja Amt„ Maribor 100 Din, Rait Ccc., Studenci p. M- 75 Din, Golob Ant., Kamnica p. M. 50 Din, Mlinarič M., Maribor 50 Din, Gradišnik Ter., Kamnica p. M. 50 Din, Horvat Ignac, Maribor 100 Din, Papež M. iz Buš p. M. prejme na predlog podružnice od I. O. v Ljubljani, posojilo po 2000 Din za selitev iz Ruš v Doljno Lendavo, kjer mn je dodeljena od agrarne?,a urada zemlja. Ker je revščina in pomanjkanje med vojnimi žrtvami vedno večje, prosimo dobra srca, da nam priskočijo na pomoč najeibo v denarju ali Pa v pod-podpori v obliki obleke, blaga ali obuvala. Nebroj otrok, posebno vojnih vdov, nima skoraj kaj več obleči. Matere bi rade poslale svoje otroke k birmi, a ne morejo ker nimajo kaj obleci. Upamo,da naša prošnja ne bo brezuspešna kalsor je brezuspešen naš klic v Beogradu, kjer že šest let rešujejo inval. vprašanje, med temi ko na tisoče težkih invalidov m vdov trpi nepopisno bedo in drug za drugim lega v prerani grob v glavnem vsled pomanjkanja in bede.	v.	.
m Kaj bo z mestnim kmom 1 Občinski e vet je že ma Savni .seji razpravi j id o .mestnem kiiiuu, na taljni seji je pa sklenili, da ga izroči g. Ivanu Rogiiču v najem' za mesečnih 5000 din., ako ho sprejel sledeče pogoje, da bo dal vsako nedeljo dopoldne nia razpolago ljudski univerzi dvorano im aparat in enkrat tedensko 50% popust delavstvu pri predista-vab. Ako bo g. Roglle sprejel pogoje, bo odložil svoj© mesto v občinskem svetu.
m Prvi sestanek perutninarjev iz Maribora in okolice radi pri rediti ve razstave, ki bo meseca oktobra tl. v Mariboru, bo prihodnjo nedeljo dne 10. maja tl., ob
3.	uri popoldne nai vrtu g. Ernesta Bir-tič, gostilničarja pri mestni klavnici ob brodu, ob slabem vremenu pa v posebni gobi. Obenem si bomo ogledali njegovo .perutnino z golobi vred. Dobrodošle tudi gospodinje perutniroarice!
m Tedenski izkaz o nalezljivah boleznih v mestnem okolišu mariborskem od 1. do 7. maja: Šlorlatimka: ostalo 22, norih 2. czdiravlj. 5, ostane 19; ošpice: ostalo 2, ozdravi j. 2; davi ca: stalo 1,
ozdiraiv. 3.	.____.. ..
i- m Iz policijske kronike. Od včeraj na danes je bilo vloženih 14 prijav Ikakor gllecle tatvine, telesne poškodbe, goljufije, cestno polici jakega reda in dr. Izvršeni;! sta bile radii potepušltva dve are-tajolji.
i m Avto splašil konje. Včeraj ob peti uri popoldne se je peljail posestnik Fran Nemec, Ruška ceista 22, po Urbanovi ul. v eanieiri proti KoroSki oesti. Ko so do-.epoli koniji: na (križišče z Vrtno, je pri-(idirvel s strani po Samostanski ulici neki avto. KJijlulb temu, da so se konji pr e s trači! i, je šofer vozil z ifeto hržimo naprej. (Kanji1 so z vozom1 zbežali naprej, nato i®avdili v Stroftmiajerjev drevored, kjer .so se (zaleteli z vozom) v lesen plot. ki je last dr. Orosla, in ga v dolžini 5 m ;podrii. Skoda je mala, druge nesreče ni bilo.
m1 Gostilniški vrt betela Halbwid! je ...popolnoma preurejen in že odprt. Sen čnat, in brez prahiu, Vodno sveže Gotzovo črno in marčno pivo. Prvovrstna vina. Meščanska kuhimijia. Zmerne cene. V nedeljo jutranji in večerni koncert. 964 m V kavarni Jadran se toči od danes naprej pristni kratki teran in opolo.
(v_____________________________________»>
1 Narodno sSedsllšže.
REPERTOAR.
Četrtek, 7. maja. »Scampolo« Ab. B (kuponi). Zadnjic v sezoni.
Sobota, 9. maja. Zaprto. Radi (koncerta Glasbene Matice odpade predstava. Nedelja, 10. maja »Marta« (kuponi).
Flotow «Marta». Pri sobotni pre-imijeri je dosegla t.a popularna opera lep uspeh. Natančneje poročilo prinesemo po prvi reprizi.
Mladinska predstavo. Pomladek Rdečega križa je priredil v nedeljo lepo uspelo mladinsko predstavo. Nastopi,]! Ista dve osnovni šoli ter meščanska šola v Cankarjevi ulici s prav srečno izbranimi din vestno naštudiranimi otroškimi zibori, kojih izvedba. >je diottiičnimr pevskim učnim močem v čast. Vrlo posrečena je bila še 1 juiblka igrica «Pri mamici je ra ji z rajal n brni nosi opi cvetic, palčkov in ril, Joakor tudi sklepna živa slika. Gledališče jo bilo nabito polno in občinstvo ni Medilo z izražanjem' zadovoljstva, katerega »O Wl istotako zaslužili prireditelji
za svoj velilk trud, kakor tudii mladina, ki se je tako rade volje postavila v službo blagega namena — v prid otroški bolnici.
/okolstvo.
o V Prago k slavnostni otvoritvi Tyr-ševega doma se odpelje delegacija Jugo-slovenskega Sokolstva 22. trn. z brzovl.a-kom oib 12. uri opoldne iz Ljubljane.-Vo-žnja je polovična ter sta.ne III. razred v Prago in naža.j ca 530 dim. Braitje in sestre, ki se hočejo priključiti tej delegaciji, naj se takoj javijo pri starešinstvu JSS v Narodnem domu v Ljubljar ni. Oni bratje in sestre, ki so svojo udo-ležbo že prijavili, si naj preskrbe pri pristojnem policijskem ravnateljstvu ali Krezkem poglavarju poltne liste, katere naj pošljejo potem pravočasno starešinstvu JSS, da jim preskrbi vizum pri češkoslovčrnskem konzulatu v Ljubljani. Slavnostne otvoritve se udeleže zastopniki vsega slovanskega Sokolstva ter delegati Francozov, Švicarjev, Angležev itd. Otvoritev Tyrševegu doma bo velika manifestacija slovanskega Sokolstva, vsled česar je dolžnost jugosloven-skega Sokolstva, da se udeleži te slavnosti v čim večjem številu.
o Otvoritev Sokolskega doma v Šoštanju dne 10. tm. obeta postati, — po predpisih in prijavah bratskih društev sodeč, — mogočna manifestacija sokolske, narodne in državne misli v osrčju Šaleške doline.Pod pritiskom nepoštenosti, sebičnosti, neznačajnosti pojenjuje danes jugoslovanska misel v širokih masah. Zato mora ravno v krajih kakor je n. pr. Šoštanj baš Sokolstvo kot naj-pozvanejši nosilec te ideje vzdržati Iju-to borbo s številnimi protivniki, ki širijo z zlo namero nerazumevanje ideje ed-nstva naroda in države. Naš praznik ni omejen le na svečami akt otvoritve Sokolskega Doma, temveč je združen s pregledom1 naših vrst in1 utrdo v tej obmejni Sokolski trdnjavi, v kateri hočemo kot borbena organizacija znova ojačiti našo voljo do dela, do nacij ona! nega dela. Zdravo! Odbor.
Indijanci plešejo: Tu je vidna protesk- Xavier de Montepin:
»PEDAGOŠKI TEDEN« v MARIBORU.
Spored predavanj »Pedagoškega tedna«, ki se vrši od 11. do 16. maja tl. v veliki kazinski dvorani dnevno ob 19.45 uri.
V pondeljek, dne 11. maja: Gonilne sile in glavne smeri šolsko-ref jrmnega gibanja. (Gustav Šilih).
V torek, dme 12. maja: Reforma osnovne . sole. (Sankovič).
V sredo, dne 13. maja: Reforma meščanske šole. (Fr. Fink).
V četrtek, dne 14. maja: Reforma srednje šole. (Iv. Favni).
V petek, dne 15. maja: Reforma učitelj ske izobrazbe. (Dr. Fr. Žgee).
V soboto, dhe 16. maja: Reforma nada ljevalnega šolstva. (Drag. Umek).
Kultura in umetnost.
K orkestralno-vokalnemu koncertu Glasbene Matice dne 9. maja.
Dvorakova šinfonija »Iz novega sveta«.
Dvorakova) osma šinfonija (e moli) »Iz novega sveta« opus 95 je poleg kvaliteta za lok F-Dur in kvinteta za lok fjs-Dur, glavna takozvana »ameriška« skladba mojstrova, ki jo je zložil na tleh novega sveta. V mnogm oziru se tudi takoj čuti in pozna vpliv nove sfere. Burno, eksotično življenje Newyorka, veličastna lepota tihih ameriških prerij in pragozdov, novo kulturno življenje, vse to je na Dvoraka zelo up Hvalo, v nekem: pismu, ki ga je poslal na češko, se jo izrazil, da bi zgoraj imenovane simfonije ne bil nikdar tialko napisal, če bi ne bil vidci Amerike. Mogočni vtis, ki ga je nanj napravil novi del sveta, nam je v godlbo uvedel vidno v stranskih stavkih sinfomiije. Bogastvo novih eksotičnih vtisov, podanih že v prvem stavku,^— narašča v finalu v -kaotično rajanje in kulminiira v pozuntni kodi. " Bolj poetično in idilično slttran eksotične tujine spoznamo, v drugem) stavku z izvirnim1 naslovom »Legenda«. Dvoralkse je izrazil, da je bil tukaj inspiriran s prizorom1 »Pogreb v gozdu« Longfellovo-ve »Pesmi o Hiiawatht«. V resnici se poslušalcu predeči slika nepregledne prerijo, kadar nad široko vznesenimi akordi ločnega orkestra poje angleški rog otožno široko melodijo. V sprednjem delu pa nas žalni tema klarineta spominja na sliko pogreba. Ali i veselejši zvoki razvenijo tu: soherzo, inspiriran, kakor se je somi Dvorak izrazil, zopet po Hia-naJthi — sliki »svečanost v gozdu«, kij er
nost in s svojo razposajeno ritmiko imenitno komtrastira s predstoječim largom Ameriška šinfonija učinkuje eksotično posebno s svojo originalno melodiko m ritmiko v dluhu ljudskih pesmi črncev in Indijancev. Dvorak je za svojega bivanja v An*eriki injih pesmii študiral in v njih duhu mnoga svoja temalta ustvarjal. Direktno pa jih v nobenem svojem delu ni citiral, sam se je proti temu izrazil. S svojo sinfonijo ni hotel napisati in ustvarjati kakšno ameriško narodno godbo, hotel je enostavno izraziti, kako novi svet, nova sfera na človeka-tujca vpliva.
Zato je tiste eksotično motive popolnoma češko obdelal. Tako ima na pr. v tem svojem delu mesta, ki so čisto češka; trio v scherzu zveni popolnoma kakor češki narodni ples- Inštriimentaciijia je na mojstrski višini.
Prvikrat je bila simfonija proizvaja-na v Newyorku leta 1893 z ogromnim' v Ameriki nenavadnjim vtjpehom); istega leta še v Pragi iin Londonu. Od tega časa je ta skladlba ena najpopularnejših in največ igranih simfonij Dvornikovih.
F. Topič.
Razlagov dan 10. mala 1925
po celi Slovenili! Kdor še ni, naj kupi srečke za spomenik slovenskemu pisatelju in politiku dr. Rad. Razlagu i
Gospodarstvo.
POROČILO o delovanju Kreditnega društva Mestne hranil, v Mariboru za I. četrtletje 1925.
Dne 19. februarja tl. se je vršil peti redni občni zbor, na katerem je bil na novo izvoljen Baloh Ignac odbornikom, Lah Jakob Iter Paš Anton namestnikom odbornika, dr. Faiituger ter Gaspari Karl računskim prgledovaicein, Rozman Franjo namestnikom računskim pregledovalcem.
Odbor se je kom s titui rali sledeče:
Izvoljeni so bili gg. Detela Stanko predsednikom, Šerec Josip podpredsed-miboim, za cenzorja sta bila izvoljena Kg. Šerec Josip ter Kravos Ivan.
Odbor je imel pet sej, na katerih se je obravnavalo 17 kredit, -prošenj v skupnem znesku 1,205.000 Din, povoljno rešilo, oziroma kredite dovolilo 14 prošnjikoon v skupnem znesku 980.000 Din, na ta način je dovolil peroenfcual. skoro v.sem, izjemoma odbil le tri prošnje, to pa vsled pomanjkanja potrebnega kritja.
Promet za I. četrtletje znaša 55,625.227 dinarjev 44 para.
Koncem meseca marca je imelo društvo denarja v prometu 6,582.967 Din 81 p.
Skrivnost rdeče hiše.
Roman iz francoskega življenja. 7/
Zadnja večerja je potekla zelo žalostno. Četudi seje Henry trudil, da bi osttd miren, ni mogel skriti svoje vznemirjenosti. Margerita, bi je stala pred resnim dogodkom1, ki jo loči od rednega, življenja in vodi v kraje, kjer se pričenja polsvet, je razmišljala o svoji preteklosti, o nedolžnem detinistvu, o smrti svoje matere, o poroki, o ljubezni, o mukah,o svoji napaki. Čeprav so ji je bodočnost kazala v lepi luči, je s silno muko zadrževala solze. Poveljnik pa je občutil iskreno tugo, ker se poslavlja od mladeniča, ki ga je toliko ljubil. Tudi Gibbj j© bil žalosten.
Končno je odbila na enajst.
— Dragi poveljnik, — reče IIenry, “* čas odhoda je prišel.
— Zakaj bi hiteli, odvrne grof Femy< Voz vam ne uide, ker gre tod mimo.
— To je res, ali moram iti preje še v urad radi prtljage.
— No, ako že to hočete, potem1 storite.
— Gospa, reče Henry Margeriti ter ji (ja roko, ne rečem vam z Bogom, ker .bi to pomenilo, da se ne vidimo yeč, zato vam kličem do svidenja!
— Do svidenja, gospod Henry, zašepeče rulada žena, prožeč tresočo se roko.
— Ah, kaj! — vzklikne grof Feruy, ne daj mu roke, ampak obraz. Zares, kdor bi vaju sedaj videl, bi mislil, da se komaj poznate. Margerita, objemi ga!
Ker se je uboga žena še obotavljala! jo je potisnil, smejoč se, k Henry in rekel:
— Ko bi to videli podli obrekovalci, me ne bi več nazivali uslužnim' soprogom. Ti zlobni stvori! Ako bi jih ne bil® na svetu, bi nas ne •zapuščal Henry.
Prisiljeno, z bolno kretnjo, je pritisnil Henry Margerito na srce. Stid) ®e mu je pojavil na obrazu, ko je v prisotnosti tega ubogega starca poljubil na čelo ženo, ki mu je ljubica in ki bo jutri zapustila starčevo hišo.
Šele, ko sxa prišla pred urad, so izpeljali voz. Na njem so bile že vse stvari* Henry je vstopil v kupe, stisnil poveljniku zadnjič roko ter se poslovil.
— Pred šestimi meseci so mi bila r*a razpolago vsa ta .mesta, je govoril v svojem premišljevanju IIenry. Da bi takrat odpotoval, kaka raralika v mojem življenju. Ali sem prav storil, da sem' ositalt O tem me bo še poučila bodočnost.
Ko se je Henry vozil miimo poveljnikove hiše, je pogledal skozi okno* Gro' ni mogel biti doma, slaba luč je prodirala skozi zastrta okna.
— Ona misli nam©, je pomislil Henry* Čez nekoliko ur bova. že združene*.
Ko so bili napravili že dober kos poti iz mesta, je Henry poklical kondukterja-
— Kaij želite, gospod? je vprašal koni-dulklter.
Prodajalka manufakturne in galanterijske stroke, zmožna tudi Šivanja in pisarniških del, želi spremeniti mesto. Gre e-ventnelno tudi za blagajničar-ko. Nastop po dogovoru. Na-slor pove upr. „Tabora“ 959
Otročji voziček, „Brenabor‘ na prodaj. Naslov v upravi.
949
Otročja postelja z vložkom in madraco 400, plišs9t divan 1000, veliko zronlo 450, postelje, omare in dr. na prodaj. RotovSki ti g 8, I. nad, levo.
967
Zamenjam stanovanje, veliko sobo in kuhinjo z vsemi pritiklinami, blilina kolodvora a enakim ali večjim. Naslov v upravi pod ,Zamenjam". 962
Majhna registrirna blagjnna *National“, skeraj nova, ceno na prodaj. Adalbcrt Gu>el, Ko-roSka cesta 18.	969
Klavir, (Salonflugel), se ugodno proda. Vetrinjska ul. 17/1. 962
Zamenja se soba s Sledilni kom. Zidovska ul. 12.	939
Lainjivec je vsakdo, kdor trdi
da tvrdka	400
A. VICEL,
MARIBOR, Glavni trg 5
ni znižala za 20a/o cene, vse kuhinjske posode, kakor: emajlirane, pločevinaste, težke znamke „Herkules“ ter lažje vrste, žeSkega proizvoda, Ute, železne, posteklene in prvovrstne duplo težke aluminijeve posode Iz prvovrstnih tovarn, k temu porcela naste, kamenlte In steklene robe itd. Toraj sl lahko danes vsaka tudi najrevnejša gospodinja nabavi to blago. Prej nego kupiš pri konkurenci, informiraj se pri tej tvrdki o cenah !
Merska riti
se peče četrtek, petek In soboto V
Dalmatinski kleti
Msrlbor, VajaSnlika ul. 4.
Pristopajte Jugoslovenski Matici.
Razglas!
Vodstvo naše ekspoziture v Mariboru, Slovenska ulica št. 13, je s 1. majem 1925 prevzel gospod
Josip Si m c i c
Prejšnji vodja gosp. Ig. Nadrah je izstopil iz službe*
„SLAVi A“ .
968	jugoslovanska	zavaiov.	banka	v	LjubljaO'*
Zahvala.
Za premnoge dokaze Ukrenoga sočutja povodom bridke izgube, ki me je zadela, za mnogobrojno časteče spremstvo pri pogrebu, kakor za darovano krasno cvetje, iztekam svojo globokočuUče, srčno zahvalo.	966
Marta Mlloitf-
Lastnik in izdajatelj; Konsocdjijabor«. Glavni Ja odgovoril aredtrtl; Vekoslav Špindler. — Tiska Mariborska tiskarna d. d.