. i U o ; i A FT MARBURG 5 ]¥flv IßlSf a 7 / , 47. številka. Beilagen »milu». t J I Vin Mil novembra 191 S. / XLIX. Ust ljudstvu v pouk in zabavo. 'jfctja četrtek ir, velja s poSThino vred in v Mariboru s pošiljanjem m dota z« celo leto 4 K, pol Iste 2 K In a« {«trt Isti 1 K. Naročala* za Idor hodi tam po njega, plača na ieto samo 3 K. - Naročnica k pofifif» «pravsHh» Jstw?ensfc«» Ooapodarja" v Maribora. — Uat se doec droitvs* dobivajo list brst posebne naročnine. — Pen «nemi listi stanejo 10 da. — Urednfttvci Korpka cesta liev. 5. — Sotoslai ac m vn&to. . tesen* in ir^^ " 5« taserat? se plačuje od enoatopne petltvrste za enkrat 18 vin., ali kar je teto, 1 kvadrabrf _ stene beseda 5 vin. Parts te isbvale vsaka petiinata 24 vte,, ¡4a« (a Posta» 38 via. — 0 K, u ¿nage tevenavitotiak« dc£ateS& do odpovedi - tw;e „Katalifteca c * 0?»avnOtvo i saata «ev. S, Pol leta Grška na razpotju« Dne 23. nov. 1915. Srbi se morajo tudi pri Bitolju pred Bolgari umikati. Ako se jim ne posreči, da si zavarujejo prosto pot proti izhodu v Albanijo, potem bodo prisiljeni, stopiti na grško ozemlje. Ker pa je Grčija nepristranska, je po mednarodnem pravu zavezana, da razoroži srbske vojake in jih ima do konca vojske zaprte. Ista nevarnost, kakor Srbom pri Bitolju, preti tudi Francozom in Angležem, ki so se izkrcali v Solun i in se sedaj ob srbsko-grški meji bojujejo proti Bolgarom. Grčija jim je sicer dovolila, da gredo oboroženi po r-jeni zemlji na srbsko bojišče, toda da bi se sedaj bojuioč umikali na grška tla in tako zanesli bojno divjanje tudi na Grško, tega grška vlada ne dovoli. Grška vlada jc že pretekli teden izjavila, da bo razorožila vsakega, ki bo vojskujoč se stopil z orožjem na njeno ozesalje. To je Angleže in Fran coaa halo podarilo. Naenkrat kakoi kafra je is-ginil iz Londona angleški vojni minister Kitchener. Takrat še nihče ni vedel, kam je šel in zakaj je šeL Sedaj pa vemo vse. Dne 21. t m. se je naenkrat prikazal v glavnem mestu Grčije, v Atenah. Kralj Konstantin ga je sprejel v avdijenci. Ko je minila avdijenca, je lord Kitchener zopet izginil iz Aten Toda še isti dan sta Francija in Anglija dali razglasiti, da besta blokirali Grčijo, to se pravi s svojimi ladjami zastavili pot grškim ladjam ter na ta način preprečili vsak dovoz in izvoz iz grških pristanišč. Francija in Anglija hočeta očividno prisiliti Grško, da se smejo francoske, angleške in srbske čete prosto umikati na grško ozemlje ter se tudi tam bojevati, ne da bi jih Grška razorožila. Grška še sedaj na to ni pristala, vsled tega je bila od čet-verosporazuma razglašena blokada. Tak je položaj danas. Kako se bo stvar razvijala nadalje? Priznati si moramo, da je Grška v velikanskih škripcih. Grčija nima živil doma, ampak jih mora uvažati. e vojske. S.;iiu izvaža rozine, vino, £olje,^|tohak. O IT treh strani je obdana od morja Njena trgovina je morska trgovina. Za to je ze po blokadi hudo prizadeta. Gotovo pa ji četverosporazurn še tudi preti, da bo ji vzel najvažnejše otoke in da bo s svojim ogromnim brodovjem bombardiral grška mesta ali oba Si. Ali bo torej Grčija pri vol la v četverospora-zumove zahteve? § § | T - Ako to dovoli, potem ima že morda prihodnje dni vojsko na svojih lastnih tleh. Bolgari, ojačeni s turškimi četami., se potem ne bodo več ozirali na Grško, ampsk tirali Francoze. Angleže in Srbe pred seboj na prško ozemlje. Nič bi ne bilo Bolgarom ljubše, nego da smejo v Solun. Bolgari so na srbskem boji -ča opravili svojo nalogo in s Turki skupaj si upajo vzdržati vojsko proti čttverospora-zumu in Grčiji. Ako pa Grčija ne stopi na stran čttverosporazuma, bodo Bolgari utaknih svoj mtč v nožnico ter z Grčijo gojili prijateljske razmere. Grška je v hudih škripcih, Grška je na razpotju. Danes ali jutri se mora nagniti na eno ah drugo stran. Stojimo torej pred novimi, velikimi "dogodki, o najnovejsm ao&oaKm poročamo na drugem mestu, Razmere na Grškem. Preko Csrigrada poročajo: Solunski grški krogi zatr-jnjejo, da bo Kilehenerjev prihod povzroči preobrat v grš ki politiki. Makedonsko grški krogi še bo redno Venizelosu ob strani. V novi Grški poslujoče orožslžtvo, ki se toji ve činoma iz Krečarov, je slepo orožje V« nize! oso vo ter javno agitira za njegovo polivko. Angleži, ki ee čutijo v Solunu že popolnoma domače, izjavljajo povsodi, da bo morala tu di Grška potegniti svoj med, «icer da bo treba proti njej nastopiti s silo. Na mi ga? a se, da je kraljeva rodbina v nevarnosti. V Atenah sa vrSijo resne varnostno priprave. Vsak hip je pričakovati, da bo tudi nad starimi grškimi okraji proglašeno obsedno stanje. Sicer je za to potrebno odo breija zbornice, toda višja mod mora biti za viado mero-dajna. V Solunu rekvirirajo Angleži in Francozi ne oziraje se na grške oblasti. Ker razsipajo denar, j« prebivalstvo ž njimi zadovoljno. Kralj o razoroženju. Tudi francoski minister Denis Cochin j« prispel v Atene in se s kraljem pogaja zaradi razo- roženja čet. Kralj Konstantin zatrjuje, da sicer hoče postopati z največjo prizaneslj vc-stjo. da pa je vsled grške nepristranosti primoran. razorožiti umikajoče se srbske in četverosporazumove čete, ako bi se dalj časa hotele muditi na grških tleh. Pač pa bo preudarjal, ali bi se ne mo«lo dovoliti srbskim četam prehod (v Albanijo) kakor se je dovolil četve-rosporazumovim četam prehod iz Soluna v Srbijo. Ali morajo Srbi na grška tla? Ako se Srbom pri Bitolju (Monastirju) ne posreči, da si obdržijo cesto, ki vodi iz Bitolja proti zahodu v Albanijo, jX)tem bodo prisiljeni, da stopijo na grška tla. Sicer morajo tudi po oni cesti, ki vodi iz Bitolja zahodno v Albanijo, nekaj časa po grški zembi, približno kakih 10 km, toda Grčija bi menda, kakor je kialj v pogovoru s francoskim ministrom Cochinom namignil, zatisnila obe očesi in pripustila prehod, ne da bi Srbe razorožila Mogoče, da se ravno glede te ceste najde izhod iz »» i-ir. J- A.-t' '.«v A vl^AM^nau» Cetverosporazum grozi. Italijanski list »Stampa« zna povedati, ua je francoski minister Denis Cochin odločno zahteval od Grške, da ne sme razorožiti nobenih četvero-sporazumovih čet. Ako bi Grčija ne ostregh« tej želji, bi č«tverosporazum zasedel grške otoke Kako se izvaja blokada? Angleški list »Times« poroča iz Aten Četverosporazumove ladje preiskujejo vse grške parnike v Egejskem in Sredozemskem morju. Nizozemski listi poročajo: Angleške križarke so pri Gibraltarju ustavile pet grških ladij in da s® štiri grške ladje odvedli na Malto. LISTEK. Spig&l Taclav Kosma k. Neko nedeljo eem prišel v romarski kraj Zarošice. Ravno je prihajala velika procesija. Spredaj so vihrala ban-dera, za njimi je pela mladina, potem godci, duhovniki in drugo ljudstvo. Godba je 'grala in iz tisočerih ust se je razlegala glasna ►lata Mariji Devici. Stopil sem k mostu, vzel klobuk z glave, pa gleda' trumo romarjev. Bili eo zaprašeni in potni, ¿enake so Desle pletene koše na hrbtu Za mostom je sedelo sredi poti, ki je držala v cerkev, nekaj beračev. Da bi jih ne pohodili, so se morali romarji razdeliti na dve strani Takoj pri mostu je sede'a nekaj čez trideset let stara lena in je kazala razgaijeno bolno nogo. Poleg sebe je imela ¿ve bergli. Stezala je roke pa kričala: „O daša krščanska, spomni se ubogega Lazarja. Vsak vinar svete miloščine ti povrne naš Gospod Jezus Kristus (pri teh besedah je sklonila glavo), romar moj mili. Obvaruj vas Bog, dobri krščanski ljudje, in daj vam ljubo zdravje." Marsikatera ženica ji je dala krajcar. „Oj, povrni ti Bog, zlata, radodarna roka. Bog vas sprimi v tem »vetem romarskem kraju!" Nekoliko naprej je vpil ogorel mlad človek. Stezal je s moleki m ovite roke, oči pa je iaiel zaprte: „Usmilite *«, dobra srca, mene ubogega, slepega berača, zakaj slepota je največja nesreča na svetu. Jai nesrečni, slepi reve« ne vidim solnca božjega — o moj Bog! — in večna tema je okoli mene. Povrni vam Bog sto tisočkrat in obvaruj slepote vas in vaše otroke! O, pobožni romar, mamica dobra, usmilite se mene, slepega revčka. Jezus Nazarenski, U3raili se mej" Še nekoliko naprej je sedel majhen, upaden mož, ki se je dižal pol na jok, pol na smeh in je mrdal kakor bi hotel govoriti. Levo roko je steza! po miloščini, z desno je pa pozvanjal z zvončkom. „Poglej, nbogega mutca!" so si štpetale romance, pa mu dajale ratfoščine. Izp evod je šel v ccrkev, zvonovi so ntihoiii, a v hramu bož em so zabučale orgle. Krenil sem v gostilnico, shranil tam daljnogled, pa odšel v cerkev. StopivŠi iz go stiluice, sem videl, da berači že sede tik ceste t senci pod dreveso Mestece je bilo kakor izumrlo, nikjer žive duše; ?se je bilo v cerkvi, razen onih beračev in kramarjev poleg pokopališča Stopil sem tiho okoli hiše, da bi me berači ne zapazili. Ženska je štela drobiž, a slepe« je privlekel izza raz trganega jopiča steklenico žgaaja, krepko nagnil, pa ponudil še ženi: „Na, pij! Si kaj dosti nabrala?" Hroma žena je segla po steklenici, pila in priatavila: „Ni, da bi človek govoril! Trideset krajcarjev. Človek kriči in krič , da se mu nkoraj razklenejo čeljusti, pa aa prazen nič. Cemu se neki potikajo po božjih potih, ko pa nočejo nič darorati? Še najboljše j» ta*le oaemc (namignila je z glavo proti mutcu), ne črhne niti besecuee. pa naj ved nabere." Slepec se je obrnil k mutcu: „1, Raj res, nag eden vpije in vpije, da ohripi; vi pa si polni.e mošnjo brez vsake težave. Dajte nam vsaj nekaj od tega, ksr ste nabrali, sicer vas izdam!" Mutee se pa jezno namrdne: „Le me, a tudi jaz imam jezik, da povem, kdo ste vi, sleparji sleparski. Fej te bodi!" „Kaj praviš, da smo sleparji ?" razkačeno zavpije ženšče. V tem w slepec slučajno ozre in zapazi mene (imel je brez dvoma nekakšen „svit"). Zgane se, stegne hitro roke in začne javkati: „Usmilite se mene, ubogega, slepega berača, debri krščanski ljudje!" Hroma tudi pomoli roke, pa začne: „O duša krščanska!" Mutec pa jame zvoniti, raigaje z ustuicami, jai pa grem meninič, tebinič v hišo Gospodovo. Po službi božji ee vsujejo romarji iz cerkve in se ra-zidejo po me3teeu, nekaj v gostiloiee, da se pokrepčajo« drugi pa med kramarje ob mostu. Berači pa še bolj kriče. Videl sem mlade deklioe, k; so jih glefiale z neko grozo, starke pa so sklepale roke a jih pomilovaie: „To so vam revčki nesrečni!" * * * Pri nas v Martinkovem je živela revna in zapašdens starka, nalivali smo jo Bezo Še danes jo vidim, kakor b? stala prod menoj. Bila je vela, suha, bolehna in je videb komaj dva koraka pred seboj. Nosila je dolga krila (pr IN Stran 2, S lj O VENSKI O O S P O I) A K. Včeraj dne 24. novembra je minolo pol leta, kar imamo z Itali ani vojsko. Najhujše bojišče, a tudi najslavnejše bojišče! Milijonska italijanska armada bruha neprenehoma ogenj v naše maloštevilne, a kot jeklo trde čete, toda naprej ne more! Posebno zadnji čas so italijanski napadi izrelno hudi. Dne 1. decembra se otvori italijanski parlament in general Kadorna bi rad pokazal kake uspel e gospodom poslancem. Pol leta že preliva kri, izrablja narodno italijansko gospodarstvo, prinaša bedo, glad in pomanjkanje v dežrio, a uspehov še nima pokazati nobenih. Za to sedaj pred 1. dec. tako divjanje na italijanski strani. Bog čuvaj naše junaške branitelje še nadalje! Posebno veliko trpi zadnji čas Gorica in sosedni kraji. Kadorna nima slabega okusa in hoče državnemu zboru pokloniti Gorico. Toda smola, i naši Gorice nočejo dati. In dosedaj še je vedno \ bilo tako, česar Boroevič s svojimi vojaki ni hotel ' dati, tega tudi Italijani niso dobili. Italijani zažigajo Gorico. • Najprej so Italijani več dai strešno obstrelje- i vali Gorico, dne 18. nov. ob 5. uri zjutraj pa je i začela italijanska artilerija bombardirati Gorico tudi i z vžigalnimi granatami. Mesto še je spalo. P^ebi- j valstvo je v prvem trenotku bežalo iz hiš pote;a ! pa iskalo zavetja v kleteh. Kmalu so se vneli razni deli mesta. Bombardiranje je trajalo ves dan do noči. Po glavnih ulicah so ležali v hipu drobci razbitih šip, kamenja, ometa in opeke. Ogromne jame so nastale na trdem granitnem tlaku in raz hiš so visele polknice, žlebovi in hišna oprava. Pogled na to razdejanje je bil grozen in strašni vtis so povečale še črne plasti dima ki so krožile nad celim mestom. Begunci, ki so prišli iz Gorice, opisujejo strašne trenotke, ki so jih ta dan doživeli v mestu. Kot da bi bil sodni dan. Ljudje so f.epeli v skriti v kleteh, da si rešijo vsaj ubogo življenje. Italijani so streljali z granatami iz topov, sovražni rnetaiCi pa so m čutil aa Ljudskem vrtu ni več. Zjutraj, dno 18. novembra se je vnela gledališka dvorana in po velikem trudu se je posrečilo mestnim ognjegascem, da so omej li požar. A popoldne je nnova izbruhnil in se razširil v prvo in drugo nadstropje in že proti večeru je bil ves Trgovski Dom v plamenih, ki so švigali iz vseh okenj in balkonov. Med prasketanjem in šviganjem ognjenih zub-ijev so se rušila nadstropja in vsak napor ognjetga, scev, ki so zopet prihiteli, se je zdelo, da je zaman. A ko so Lahi zapazili ognjegasce, so jih pričeli obstreljevati s šrapnelk ki pa niso povzročili nobene škode. Pogled v noči na gorečo stavbo je bil strašen. Plamen je visoko švigal proti nebu in razsvetljeval vso okolico. In krasna stavba, ponos goriških Slovencev, je pogorela do tal. Kako je sedaj v Gorici ? One lepe sotnčne Gorice ni več in vsaka misel nanjo, ki leži razdejana in porušena, te zaboli. Ulice sc prazne, le tupatam bega samoten človek in kmalu izgine. Vse ulice so razrite, prazne, vse življenje, glasno in smejoče je izumrlo na njih in na obrazu vsakega človeka leži groea, kO švigajo nad meisto ogromni ptiči smrti. Čudovito mirno je ostalo prebivalstvo. Nobene razburjenosti, nobenega brezumnega letanja ni bilo, kajti živci so ob fronti ojekleneii in razum je prevladal. Skrili so se v varne kleti in skrivališča, zato je bilo tudi silno malo žrtev. Materijalna Škoda pa. je ogromna. General Boroevič govori z vo Jaki slove» ski Grcovojnik Josip Kfeva, doma v Maliji pri Portorose t Istri, piio svojemu očeta z ital. bojišča, dne 1. novembra : Dragi oče! Danes sem bil tako srečen, da sem bil pri 8». uiasi < uOili-Ti >ulk.o ¿apuSCcuc raoi. Tervj oi morete sami misliti, kakšen vtis je napravila sv maš?- na nas vojake, ko je naš č. g vojni kur*t pred sv. mašo lepo pri-digoval. Po sv. maši je bil ev. blagoslov in potem smo zapeli par kitic cesarske pesmi. Vsak je goreče molil. Bih smo zelo srečni. Bog daj, da bi se kc.ala v domači cerkvi tako udeležili presvete daritve. Dne 26. oktobra smo se preselili iz bojne črte v neko zapuščeno vas in tam smo d?filirali pred našim poveljnikom armadnega zbora, zvečer pa pred poveljnikom 5. armade generalom Boroevičem, kateri se je z vojaki razgovarjal tudi v slovenskem jeziku. Drugi dan se nam je pismeno zahvalil sam nadvojvoda Friderik, ker je naš bataljon dne 22. okt. pri belem dnevu pri Tržiču z golim bodalom (z juriŠem) vrgel Italjane na zaj. Bile so same sveže italjanske četo. Dva regimenta sta zaman poskušala celo noč, da bi sovražnika ven spravila Zjutraj ob 8. uri, ko smo prišli mi, pa je moral bežati in v divjem begu pustiti nekaj munieije. strojno puško, roč e granate in veliko drugega vojnega gradiva, ter strašne kupe mrličev in 111 ujetnikov. M&Iokateri je odneiel pete Zasledovali smo jih smiraj za petemi in tako smo rešili celo fronto italijanskega obkoljenia Da dragi oče! Četudi še sto lat živim, 22. oktobra nikoli ne bom pozabil. 22. oktober je tudi moj rojstni dan. Zatorej se hočem rsako leto na isti dan udeležiti sv. maše za spomin na strašni boj n s šega bataljona, ter moliti za tovariše, ki so v boju padli. bes smo rekli, da se nosi po gosposko), t >da ta krila so biia že zbledela, oguljela. Stanovala je v majhni, temačni izbi v občinski hiši. Ali še to sob;co je morala deliti s sta rim baračem, ki je tečkrat prihajal dumov pi,'an in ni imel nobenih ozirov do nje. Kmetiškega dela. ni ne znala, ne umogla; beračiti jo je bilo pa sram. Pletla je ljudem nogavice (šivati ni več videla). Živila se je s tem, kur so ji ljudje dali za to. Iz ubožnega zaklada je dobivala kakšen groš in za to si je kupovala kavo. Teda kakšna je bila tista kava! Pa sem vendar često slišal od že a, ki so hodile k nam: „Kaj boš, Reza jt slakomeda! Samo kavo bi pila, a da bi človeka za kaj prosila — in kdo bi ji rad ae dal: Bog ne daj — -ada bi veljala za gospo!" Jaz vsega tega teaaj So nisem omel, pa vendar se je to meni vedno zdelo grdo. Meja mati so se za Rezo vselej potegnili. Bilo je nekoč jeleni. Na našnni vrtu je bilo že sko-rnj vse drevju golo, le na hruški so še rumeneli listi. Pri ■Sel sem iz eerkve domov. Mali so me poklicali v kuhinjo i> mi tam vteknili » žep dva zavitka s kavo in sladkorjem, T ruti pa zavito potico (gotovo so si jo bili sami pritrgali «d ust), pa so mi zašepetal:: „Na pa nesi bri Rezi. Reci, >!a ji to pošiljam z*, praznike — pa ne povej nikomur nič, da veš!" „Že vem!" In kot bi trenil, aem bil tasa. Kar zdiijal «m k Rezi. Sedela je pri majhne« oknn, ps. nogavico je $ietla. V sobici je bilo te»a6n«, «rzlo in vl&ža». „Hvaljen bodi Jezus Kristus!" sem jo pozdavil. „Na vekomaj, amen. Kdo pa si ti ?* „Tukaj vam pošiljajo mati nekaj za praznike3, sem dejal namesto odgovora in stopil bliže k njej. Poznala me je po glasu. „A, ti si, Ijubček moj, Bog te sprin_i!" Vxela je zavitka in ruto, jo razvozljala, in ko je videla, kaj sem ji prinesel, je od veselja zajokala. Solze so ji tekle po bledem, nagubanem licu Še izpregovonti ni mogla. Prijela me je za glavo in me poljubila na delo. Ta poljub me še danes gnje v duši. Naglo sem vzel ruto, pa otekel. Vpila je starka nekaj za menoj pa ne vem, kaj ; n sem se vrnil. Takrat nisem nikomur zinil besedice o tem; no, zdaj pa že lahko povem: Mati moja so že odšii z Rozo vred v večnost Tam dajeta skupaj o sebi odgovor. Meni je pa ostal na vse to samo spomin, sladak kakor prijeten sen, nežen kakor narodna pesem in neugasljiv kakor zvezda na nebu. * * * Ne morem trditi, da so vsi javni berači taki, kakršni so bili oni v Zarošieah, toda prav dosti jih je pa takih. Tajni berači bo pa vsi taki, kakršna je bila Reaa. Prijateljček drogi, kotaa boš dai ošaihiial Btilrtžimo 9 25. novembra 181 Kadornovim hlapcem ostane Doberdobska planota v spomina, Z Doberdobske planete se nam doe 14. novem»« poroia: Kakor že večkrat, t »ko so se tsdi dne 10. in 11. novembra začeli Kadornovi hlapci zaganjati s svojimi bučami proti našim postojankam. Zaganjali so se kakor kozel v močan zid. Kozel buta tako dolgo v zid, da se mu gl&fa razbije. Tako se je tudi L^hu zgodilo. Častniki bo jih s samokresom v roki priganjali proti nam. Mi smo takoj opa-stli, kdo je po e'jnik naskakujoče čete in temu smo hii c zmešali njegovo kri, da se mu je pomirila in postala hladna. Ni mi sicer mogoie natanko poročati, kako so Lahi napadali, samo toliko Vam rečem, da so kakor na začetku vojske. Tekom šestmesečnih borb se sovražnik ni mogel približati niti tistim točkam, katere je upal že v prvih naskokih zasesti, Pač pa je stala Italijane vojska dosedaj že okrog pol milijona mrtvili in ranjenih. Višina C jI di Lana v naših rokah. Iz vojnega časnikarskega stana se dne 22. novembra poroča: Švedski polkovn k Akerman br-zojavlja dne 22 novembra s Tirolskega: »Sam sem se osebno prepričal, da se nahaja višina Col di Lana v avstrijskih rokah in so danes Italijani to višino obstuljevali.« Italijani so namreč v svojih uradnih poročil,h zadnji čas trdili, da je ta važna gorska postojanka na južno izhodni tir Iski meji v italijanskih rekah Naši zrakoplove! obiskali Gornjo Itai; jo. Že zadnjič smo poročali o napadu naših zra-koplovcev na Ve^ono. Dne 18. novembra popoldne torej pri behm dnevu, pa je oddelek avstrisktga zračnega brodovja z velikim uspthcm metal bombe na Bst v roke, bodo gotovo že tudi naše čete lastnice teh važnih mtst. Pri t h me stih, t. j na Kosovem poju utegne priti v bližajih dneh do večje bitke, če se bod • namreč Srbi molili toliko ojunačiti, da se bodo postavili našim zmagujočim četam v b an. Listi poročajo, da je že ena tretjina srbske armade, t. j. blizu 1OO.O0O mož, ujeta. Tudi plen naših armad je zelo velik. V Albaniji se tamošnji rodovi pripravljajo na neposebno prijazen sprejem ostankov srbsks armade. Umikale je zelo težavno in Srbi morajo ptistili večL o tvojega vojnega gradiva na potu, samo, da si rtšjo življerje. Avstrijci v Novem pazarju Združene 'avstrijske, nemške! in bolgarske čete so dne IS. novembra vrglie Srbe popolnoma iz zadnjo, ga kosa (starosrbske zemlje. Avstrijske čete pod po-voveljstvom generala Kovies la so d'ne 20. novembra zasedle mesto Nova-Varoš,v južno od Užic,, v Sadžafcu Novi pazar. Isiti dan je prešlo v -naše roke tudi utrjeno mesto Sjenica v Sandžaku in mesto Rašica, kjer je bil že pred 'tednom nasifcanjen srbsk\ glavni stan. Dne 21. novembra pa so Kovieefšov® čete zasedle glavno me^to v Sandžaku — Novi pazar. Mest) Pr polje avstrijsko. Avstrijska Ko.essova kolona, ki je zasedla mest j Nova-Varoš, je dne 23. i ovembra vkorakala v mesto Prijepolje v severozahodnem kotu sandžaka Novi pazar. Ena trujina erbsle armade uj ta. Ker narašča od dne do dne število srbskih u-jeitnilkov, se nahaja doseldaj že ena tretjina srbske armado v ujetništvu. Urr.flno je ugotovljieno, da se nahaja sedaj čez 91,000 srbskih vojakov, torej ena tretjina srbske armade, v avstrijskem, nemškem in bolgarskem ujetništvu. 500 uplenjenih srbskih topov. Zmagovito in vedno prodirajoče avstrijske, nemške, bolgarske čete so uplenile dosedaj zavsem 5 0 0 srbskih topov. Armada generala Kovessa je uplenila dosedaj v sandžaku Novi- pazar 50 možnar-jev, 8 poljskih topov, 4 milijone puškinih patron in veliko množino drugega vojnega gradiva. Celje. Poddesetnik Alojzij Jauer je zabodel pešca Jožefe Kolar v prsa in ga težko ranil. Jauer je bil močno vinjen. S pomočjo drugih oseb so mu odvzeli orožje in ga spravili v vojaški zapor. Ubežna srbska vlada. List »Daily Chronicle« poroča iz Aten: Srbska vlada je zapustila mesto Mitrovico in se podala na jug proti Dibri in misli pobegniti v Albanijo. Črnogorsko uradno poročilo. Uradno se poroča iz Cetinja: N ša (črnogorska) sandžaška armada, ki je bila napadena od mnogo močnejših sil, se je morala umakniti v glavne postojanke ob Drini. Strašni snežni vihar je povsod zelo otežaval operacije. Živahni artilerijski boji na vseh frontah. Srbski major Tankošič padel. V boju pri mestu Požarevac je bil ranjen znani srbski major Tankošič ki je bil eden glavnih sokrivcev umora našega prestolonaslednika nadvojvode Franca Ferdinanda in njegove soproge. Zadet je bil od šrapnela tako hudo, da je kmalu na to umrl v bolnišnici. Srebrno jedilno orodje kralja Petra uplenjeno. V bližini me ta Novi p zar ?o naše čete našle zakopano srebrno jedilno orodje in dragoceno kuhinjsko opravo kralja Petra. Vrednost teh stvari se ceni na 20.000 K. Blizu Raške pa so naši pionirji izkopali veliko poljsko kuhinjo, ki so jo An-gl ži podarili Srbom. Kuhinja obstoji iz 56 voz. B ata je rešil Ferdo Poznie iz celjska, okolice, ki je pri deljen Kovessovi armadi na Srbskem, nam piše dne1 14. novembra: Naš bataljon slovensko-fetaijerstoega pešpoika se je začetkom oktobra ločil od tovarišev, na soški fronti in se podal zoper Srbe. Udeleževal sem ste tfvev za Beograd, ki so bili izredno krvavi. Naše prodiranje gre zelo naglo. Niti en dan se ne ustavimo v eni vasi Srbi neprenehoma bežijo pred nami. Zdi sie mi, da manjka Srbom streliva, topov in ddbrjih poveljnikov. Posamezni srbski oddelki se junaško borijo. Zanimiv slučaj sem doživiel v Cačaku. Me^slto lelži ob največji srbski reki Morair, nekako bolj v sredini Srbije. S prijateljem Janezom Podbojem, doma iz Dolqrpskiega, ki je bil prideljem našiemu. polku, sva morala preiskati po vhodu v mesto neko kjet. Kako se začudima, ko v izredno globoki klet nalelima na dva avstrijska vojaka. Bila sta ujetnika izza lanskih bojev. Se ¡večje pa ja bilo začudenje, ko je moj prijatelj v; enem ujetniku spoznal svojega brata, katerega so pogrešali „e čez leto dni,. To vam jei bilo svidenje, da si prisrčnej-šega misliti ne morete! Ce:le četrt ure sta, se Janez in Miha objemala in — se j'teila od veselja. Ko smo prišli na prosto, je Miha pripovedoval, da je, ¡moral s tovarišem Gorij(ji?tajeroem pomagati spravljati Sr. bom strelivio na fronto. Ko je slišal, da se Avstrijci vedno bolj bližajo Cačaku, sta sie s tovarišem skrila v omenjeno klet, kjer sta čakala) v trdi temi celi dan. Miha je pripovedoval, da so ¡SrbSi ž- njim še dokaj uJjudno ravnali. Hrane je imel dovolj, le obleka mii je že čisto razcapana. Obute je imel lesene copate, •ianez je peljal Miho k našemu poveljniku. Ko sta se srečna brata poslovala, smo šli mi dal proti jugu za bežečimi Srbi, Miha pa domov na Slovensko. ilvstrijsko-Fiisiio bojišče. Rusi se Umikajo iz Izhodne Galicije. Iz Izhodne Galicije poročajo: Na onih točkah ruske fronte v Izhodni Galiciji, kjer so bile ruske postojanke postavljene pred glavno rusko črto, je čutiti da se Rusi umikajo. Prej se ni vršil noben omembe vreden boj in vendar so Rusi zapustili te postojanke. Ruski oddelki, ki so se umaknili, so se ustavili ob glavni črti, ki je bila brez dvoma dograjena ter opremljena z nočevališči in stanoval šči za zimo. Koliko Rusov smo ujeli v oktobru. V mescu oktobru smo mi in zavezniki ujeli skupaj 42.600 mož, 190 častnikov in 92 strojnih pušk in sicer so avstrijske čete ujele 24.000, 70 častnikov in 31 strojnih pušk. 300 000 mož proti Rumuniji? Iz Kodanja se> dne 23. novembra poroča: Ruski vojaški krogi navajajo kot vzrok, zakaj je Rusija ustavila ofenzivo v Galiciji, češ, bilo je potrebno, da je imela Rusija pripravljenih 300.000 mož na meji proti i Rumuniji. .(Uradno še ta vest ni potrjena.) 100 japonskih topov v Besarabiji. Iz Bukarešte se dne 23. novembra poroča, da so spravili 'Rusi' iz Odese 100 topov japonskega izvora na besarabsko-bulkovinsko mejo. Ofenziva na francoskem bo- •• v v J1SČU. Francoski vladni list »Tempe« piše: Nemci pripravljajo na zahodnem bojišču veliko ofenzivo. Po3ebno skrbne in obsežne so artilerijske priprave. Na ruskem bojišču Nemci do spomladi ne bodo ničesar podvzeli, razven da še bo Hindenburg skušal Rigo zavzeti. — Čudno, da bi bil ravno francoski vladni list dobro poučen o nemških nakanah ! Razne novice. Papežev rojstni dan. Preteklo nedeljo dne 21. novembra je dopolnil sec'anji papež Benedikt XV. 61. leto svojega življenja. Na papeževem dvoru so samo 4 kardinali, ki so mlajši kakor papež, in sicer kardinali Merry del Val, Porupili, Bisleti in Lega. Od ravnokar novoimenovanih kardinalov je samo dunajski poilanik grof Scapinelli mlajši. Bela papeževa kapica počiva na gostih črnih lasih — dosedaj pri papež h nenavaden pojav. Sedanji papež ni nikdar rabil zdra niške pomoči ali medicine. Njegovo železno ztravje ne podleže nobenemu naporu in njegova vesela nrav izključuje vsako razburjenje tudi pri najtežavnejših diplomatskih poslih. Tudi pjpež Leon XHI. je bil enako trdnega zdravja. Duhovniške vesti. Župnijo Zibiko je dobil č. g. Ivan Jelšnik, kaplan v Šmartnem ca Paki. Umrl j© č. g. Janez Šparhakl, žu nik v pok. pri Sv. Petru v Medvedovem selu. Bil je daleč mvkolj zcan in zaradi dobrega značaja pčvsod priljubljen. Svetila mu večna luč. Odlikovane redovnice. V mariborski deželni bolnišnici je bilo pet usmiljenih sester odlikovanih od »Rudečega križa«, in sicer č. sestra prednica Placidija Pardeller s srebrno kolajno z vojnim okraskom, 4 druge sestre pa z bronasto kolajno. — V mariborski zasiln boln'š:ici (v šoli čč šolskih sester) je bila odlikovana s. Avguština Kitzler, prednica bolniških sester, s srebrno kolajno Rudečega križa z vojnim ouraskom. — V celjski rezervni bolnišnici sta bih odlikovani z bronasto kolajno is. Lid vina in Jožefa. »Slovenski Straži« se naj vpošiljajo tiste svo-te, ki so jih poverjeniki »Družbe sv. Mohorja« letos ponekod nabrali ob priliki delitve družbinih knjig. »Slovenska Siraža« jih namreč razven za narodnoobrambne narceoe tudi porablja za podporo otrok, osirotelih vsled vojske. Odlikovan slovenski učitelj. Zaradi hrabrosti pred sovražnikom je bil na južnozahodnem bojišču odlikovan okrajni pomožni učitelj za mariborsko okolico, r. kadet g. Makso V her, s srebrno hra-brostno kolajno 2. razreda ter ob enem imenovan praporščakom. Odlikovanje. Vojno pove'j-tv > je podelilo s-ebrno hrabrostno svetinjo 11 re,a desetniku Ivanu Mrav-ljak pešp. št. 87. Važno za svojce padlih ali pogrešanih vojakov. Pri črnovojniški ekspozituri v Celju so shranjene civilne obleke onih vojakov, ki so v začetku vojske služili ali pa odr nili k 5., 6., 7. in 8. stotniji ali 2. nadomestni s otnijj 26. domobranskega pešpolka v Celju, ali ki so bil: kot čraovojniki v Celju prideljeni kakemu črno ojniškemu oddelku. Svojci padlih ali pogrešanih vojakov naštetih krdel dobe pri črnovojaiški ekspozituri njih civilne obleke, ako prinaso od občine ali sodišči potrdilo, da so opravičeni dotične civ.lne obleke sprejeti. V potrdilu mora biti natančno navedeno vojakovo ime, pododdelek, kateremu je bil prideljen in po možnosti tudi, kaj da je imel seboj, ko je k vojakom odisel. Kdor pa želi, da se mu vpošljejo stvari po pošti na dom, mora potrdilu pridejati tudi svoj natančni naslov ter eno poštno sprejemnico. Prošnje aa podaljšanje črnovojne oprostitve. Vojaškim oblastim se neprestano vlagajo prošnje za podaljšanje oprostitve od črnovojniške službe. Ker vojaška oblast v vseh slučajih, kjer je res potrebno. dovol uje toliko oprostitve, da si vsak more urediti svoje privatne zadeve, se je odredi'o, da se podaljšanj principijelno ne dovoljuje, izvzemši slučaje, kjer je podalj anje res neobhodno potrebno Nezadostno utemeljene prošnje za podaljšanje oprostitve morajo zavračati že poluiine oblasti, ki so odgovorne za vsako neutemeljeno predložitev. Zsčasno oproščeni črnovojniki naj se torej podvizajo, da do določenega roka urede svoje privatne zadeve. Kažipot v vojaških zadevah. V »Koledarju za slovenske vojake«, ki je izšel v naši tiskarni in se dobiva za 1 K, so tudi vta navodila, ki so potrebna v vojaškh zadevah. Tako: Vzorci za razne prošnje, deželna komisija za ranjene vojake, poizvedovalni uradi, podpore društev in zavoiov, državne podpore itd. Vsaka družina bi morala imeti 1 iztis Koledarja, istotako tudi vsak župan in ob činski tajnik. Vpolilič letnikov 1872, 1873, 1874 in 1896. Črnovojniki letnikov, 1872, 1873, 1874, in 1896, ki so bili pri zadnjih naborih spoznami zai sposobne, so vpoklicani za ane 6. decembra 1915 pod orožje. Izvzeti so le tisti črnovojniki, ki so zaradi kake javne sliužbe ali javnih koristi oproščeni. Črnovojniki se morajo dne (i. decembra na.jpozi.eje do 11. ure predpoldne oglai. siti pri svpjem nadiomet|ti ieim poveljstvu. Vsaki naj vzame setoj dvoje močnih čevljev, volnenega, perila,, dobre volnene nogavice, jedilno orodje in posodo ter robo z® snažen,¡e. Za seboj prirvešeae čevljie in perilo dobijo črnovojniki odškodnino. Priporoča se tudi, da vpoklicani prinesejo za en dan živil seboj. Vpoklicani imajo pravico do proste vožnje po železnici, V to svr-ho se mora legitimacijski list pri železniški blagajni s pečatom potrditi. \reseIo razpoloženje v rojni črti. D,asiravno so boii na Iront silno Krvavi in mučni, vendar smo siovoaski fantje n mož:e vedno dobre voije in še z:lar gamo vesele in poskočne pesmice. In Italijan, če zagleda no,s, kislo se drži. v^že puško proč in zbeži. Srčne: pozdrave pošiljajo iz italijanskega bojišča PieL t>er Rozman, Jakob Jianežič, Jiakob SJricl, Alojzij Vrtič, doma iz ormožkiega okraja; Frajio Hierga, Iv. Klemenčič iz ptujskega okraja in France Ljubša od Sv. Jurjaob« ob Sčavaici ter Anton Seru ga. Poštni zavoji vojakom na, Tto(išču. Uradno se razglaša: Ker se Še vedno dogajajo slučaji, da pošiljajo ljudje vojakom na bojišče poštne zavoje z vsebino, ki se prav kmalu pokvari, se prav resno s/airi, da se ne pošiljajo vojakom ,na boji,šče predmeti kV)t kruh, str de, sveže sadje, svež sir, suro\io maslo, pečeno ali kuha|no meso, slanina., moka, nefculhana jal-ca, opojne pijače, vžigalice itd., kajti ti predmeti sle pokvariji, že predno jih dobi v roke naslovijo:več in še vrhutega pokvarijo družne predmete, kot per ilo i. t. d., tako, da postane vsied tega cela pošiljatev brez vrednos'" Nadalje se opozarja, da morajo biti zaviti tozadevni pišitni zavoji v platno in dobro za&'|t'i, nir kakor pa ne smejo biti zaviti v, papir. Glede naslova, odpoišiljatelja in naslovljenim, se zahteva, d;a morajo biti naslovi razločno pisanj kajti jjogoato prihajajo poštni zavoji na bojišče, ko jih pisava je ali nečitljiva, ali pa nepopolna. Zlasti Sintfs» je prepovedano j(0-šiljati vžigalice, kajti pred kratkim še le je zgorel cel železniški voz poštnih zavojev, ker so se vnele vžigalice v nekem postnem zavoju. Na deželni kmetijski šoli v Št. Jurju ob južni železnici se v tem šolskem letu vsled odloka deželnega odbora ne bo začelo s poukom, ker ostanejo prostori ie nadalje na lazpolago Rudtčemu križu za vojaške okrevalce. Železniški promet na 'progi Spielfeld—Ljutomer. Od 22. novembra naprej vozij j na železniški progi Spielfeld—Lulomer si- deči osebni vlaki: Vlak štev. 1843 iz Spielf Ida ob 10. uri 19 min. predpoldne, prihod v Ljutomer ob 12. uri 31 min. popoldne. Vlak štev. 1844 iz Ljutomera ob 12. uri 45 min. popoldne, prihod v Radgono ob 1. uri 41 min popoldne. Vlak štev. 1866 odhod iz Radgone ob 3. uri 18 min. popoldne, pr hod v Spielfeld ob 5. uri popoldne. Kužne bolezni na Sp. Štajerskem. V dobi od 13. do 20. nov so bile uradno dokazane na Sp. Štajerskem sledeče kužne bolezni: Rolezen na gobcu in parkljih v občinah, Celjska okolica Sv. Pavel pri PreHd lu Sv Peter v Sav. dolini, Žalec, Brež ce in Zakot. Vranični prisad: Braslovče. Pereči ogenj: Sv. Peter Sav. dol. Garjavost konj: Sv. Marjeta. Orehovavas, Partinje, Pobrežje, Zrkovci, Rogatec in Maribor. Pasja steklina: Slov. Bistrica, Sv. Janž pri Sp. Dravogradu. SviDjska kuga: Laj-teršberg, Brežice, Zakot, Bizeljsko. Rudeča bole- zen: Braslovče, Polzela, Ljubno, Bukovci, Ragozni-ca, Mestni vrh in Bœbrovnik. Semensko jaro žito. Okrajna glavarstva so naročila občinskim odborom in žetvenim komisarjem, naj skrbijo za nabavo semensiega jarega ž ta. V vsaki občini se naj napravi zapisnik, koliko jarega žita bi bilo prihodnjo spomlad dobiti za seme v domači občini. Župani naj potrebno ukrenejo, da se jaro žito ne bo zmlelo, ampak kolikor mogoče shranilo za seme. Bučne koščice (jedrca) niso zaplenjene. Cesarska namestnija je z odlokom dne 9. novembra odred la zaplenitev orehov, solnčničnih in bučinih koščic (jedrc). V tej odredbi je bilo določeno, ca morajo posestniki vse zaloge teh pridelkov oddati. Bati se je bilo, da bo vsled tega naše «mečko in delavsko ljudstvo na Slov. Štajerskem brez jediln< ga olja, kar bi bilo tem hujše, ker je letos piidobitev svinjske masti radi pomanjkanja m< čnih krmil zelo težavna. Naši poslanci: dr. Korošec, dr. Verstovšek in Piše k so pri vladi posredovali in dosegli, da so orehi, sol čnične in bučne koščice. kolikor se jih rabi za olje za domačo rabo pn kmečkih gospodarstvih, proste zasege. Komisijonarjem vojno žitno-prometnega zavoda se je od vlade naročilo, da naj za domače olje potrebne množine gorej omenjenih predmetov pustijo doti n m posestnikom. Nemčija prepovedala izvoz slame. Nemška vlada je prepovedala p.rodajo in izvoz slame vseh',vrst. LjlidMh sut,*! pv Predsednik o-reunje stat stične kom sije dr V Mat ja na Dunaju je iz delal načrt, po katerem bi s^ kmalu po končani vojski v šilo ljuds'iu šletie in šteje živin?. Komis ja je sklenila, da se bo o tem redlogu posvetovala. Potna dovoljenja za (lijake za božično počitnice. Ker se bo tudi letos odpeljalo več dijakov na božične počitnice v takczvano ožje vojno ozemlje, je treba, da si pravočasno priskrbijo dotično potno dovoljenje, kajti v zadnjih dneh pred Božičem sn liteg-ne nakupičiti pri oblastvih toliko de lia, da. marsikateri dijak ne bo dobil pravočasno tozadevnega notnega dovoljenja. Najvišje cene za i 1'ompir in surovo maslo v Nemčiji. Nemška vlada je določila za, krompir in surovo maslo najvišje cene. Cene za surovo maslo so določene za 1 kg o.l 4.30 marke do 4.80 marke., za krompir pa od 12.75 marke do'3..05 marke za nai/adni nemški stot. Za.| zaseženi. Kakor izvemo je cesarska namestnija zasegla tudi po jske zajce. Lov ki lastniki smejo prost > piolat tamo 20 °/0 postreljenih za cev. Ce jili tor i lovec ustreli 10, j h mora 8 ponuditi v liokup »olitič.-i oblas'i, le dva sme sam prosto porabiti ali prodati. Zaseženi zaje so določeni za aprovizacijo metta Gradec. — Upamo, da se bo ta naredl a km lu sp emenila, ker Gradec vendar t e mor- meti pos bnih pri ilegij°v. N«»vh dlë«a ghile • d*je mjiiih ujetnikov. Vojaško povel stvo v Gradi u je določilo glede od daje vojnih ijenikov za ra/ra dela sledeče: Odslej napre je dovoljeno odda^ii tudi 10—30 vojnih ujetnikov k t delavce. Manj kot 10 vojn h ijetni kov se ne bo odda.alo, i ri čemur je pripomniti, da se ne zahteva ravno okr-g o število 10 ali 20 Varš ina (k: veja i se bo zahevrh« le od tistih proš nj kov, ki prosi o nanovo za vojne ujetnike in sicer za manj kakor za 30 vojnih ujetnikov. Iz tega sledi, da tistim ki so imeli že dosedaj vojne ujetnike. ne bo treba polagati kavcije. Vojna pošta. Promet za zasebne poštne zavoje je od 18. nove ubra n3prej dovoljen tudi za vojne pošte št. 231 in 232. 747 oseb utonilo. Vo^sische Zei ung iz Roiter-dama: »Star« poroča: Neznan podmorski čeln je potopil parnik »Calvvados«, ki je < ozil L St. Nazaire. Med 800 osebami to jih rešili le 5J. Dopisi. Maribor. K našem me?tu se je zadnje dni pojavilo močno pomanjkanje kru ne moke. Trgovci se izgovarjajo, da je ne dobij ker je promet na železnici radi velikih \oj ških tr- nsportov silno omejen I > mestna preskrbavalna komisija? Kamnica. Umrla je Marija Vodenik soproga gostilničarja v Rošpahu. N. v m. p.! Jelovec pri Kamnici. Dne 18, t. m. so nalšli ji!a državni cesti v Jelovcu ležati truplo približno 70 let starega in nepoznanega moža. Na truplu ni bilo o-paziti nobenih znakov o kakem izvviSenem nasilstvu. Truplo so spravili v mrtvašnico v Kamnici. Hoče. Kupljenih je bilo nad 100 srečk Slov. Straže Po občini Sp. Hoča in po kat. braln in gosp. društvu je bilo dosedaj prodanih 240 sloven • skih zlatih klasov. — Za I. avstr. vojno posojilo je dal farni ubožoi zavod 10 700 K, za II. posojilo 2700 K skupaj 13400 K. — Karol Novak, veleposestnik v Sp. Hoči je podpisal za I. vojno pos. 4000 K, za II 2000 K, za III. 1000 K skupaj 7000 K. Franc Hergouth, Sp. Hoča I. v. p. 800 K, III. 2200 K, skupaj 3000 K. Jernej Frangež, Bohova: I. vojno pos. 5000 K, III. pa 4000 K, skupaj 9000 K. Lizika in Franček Frangež, žolarja 200 K. Marija Frangež, Rogoza 2000 K. Barbara Wornik 2krat po 1000 K. Ivana Wornik 2k at po 1010 K. Anton Vernik 1000 K. Župni urad Hoče 100 K. Franc Visočnik, Pohorje 1000 K. Franc Frangež 2krat po 1000 K. Šimon Lešnik, Bohova 900 K. Franc Cveček, Pohorje 500 K. Neža Frangež, Bohova 1000 K. Marica Gselman, Sp. Hoča 100 K. Franc Lebe, Pivola 2000 K. Kmečka posojilnica 10.000 K. Karol Visočnik, Pohorje 200 K Jakob Lobnik, Poh. 200 K. Katarina Janžič, 'Sp Hoča 1000 K. Janez Potočnik, Šmiklavž 3000 K. Ker pa ni za vse znano, se lahko udeležba hočke fare pri treh vojnih posojilih računa najmanj na 80.000 K, kar je gotovo za domoljubne hočke Slovence častna in lepa udeležba. Ravno ta udeležba kaže, kako ljubijo naši slovenski kmetje svojo drago avstrijsko domovino. — Za vdove in sirote se je nabralo v cerkvi 59 K 2 v. Fram. Framska župnija je podpisala skupnega vojnega posojila okroglo 100.000 K. Pri kmečki hranilnici in posojilnici v Framu se je podpisalo samo tretega posojila 12.800 K. V domoljubju pač naši slovenski Framčani niso zadnji. Fram. Pred kratkim je poročal »Slov. Gosp.« o junaški smrti dveh najboljših fantov iz Frama: Fr. Vihar in Antona Bezjak. Pa ravnokar smo izvedeli od vo aške strani, da sta padla zopet dva nad se vrla fanta Anton Leskovar iz Loke in Konrad Breitenetner iz Morja pri Framu, prvi padel prot Italijanom, drugi umrl v ruskem ujetništvu Sv. Anton v Slov. goricah. Ljudevit Poljanec piše svojemu prijatelju Jos. Sttlcarju z italijanskega boji ča: Gotovo si že mislil, da me ni več med živimi. tuda hvala presv. Srcu Jezusovemu in Mari-iinemu dozdaj če sta me obvarovala vsega hudega. Vršili so se sko/.i sedem dni hudi artilerijski in infanterijski napadi sovražnika na m še postojanke. Prizadeval si je na vso moč, da bi predrl rašo bojno črto, ali hudo se je opekel. Povsod se je moral umakniti s krvavimi bučami nazaj v svoje postojanke in včasih še celo tako naglo, da niti svojih strelsk h jarkov ni naSel. Hrabrost naših čet posebno naših domačih slovenskih polkov mu je pomagala nazaj na svojo zemljo polente jest. Jaz samo pravim, da dokler slovenska kri se tukaj bori in živi, Italijan naše zemlje niti pedi ne dobi. Pozdrave 1 Sv. Andraž v Slov. gor. Iz Pole prihaja tužna vest, da je umrl tamkaj v bolnici vojak Jakob Lov-renčič za voceniko, doma iz Vitomarec, župnije Sv. Andraž v Slov. gor. Zapušča vdovo in 6 majhnih, neoskrbljunih otrok. Svetila mu večna luč! Negova Dne 7. novembra nam je došlo žalostno poročilo z južnega bojišča, daje častno padel za et od sovražne granate priden mladenič in zvest vojak slovenskoštajerskega pešpolka, Franček Ploj, v 21. letu. Padli junak se je preteklo zimo bojeval na severnem bojiiču, kjer je hudo ozebel a zopet srečno ozdravel. Bil je na kratkem dopustu doma in se pobožno pripravljal na zopetne težavne boje. Prejemal je sv zakramente ir se priporočal Mariji Devici, da bi zopet vredno nastopil službo zvestega vojaka, ki brani našo ljubo domovino. A božja volja je bila, da je dne 22 oktobra bil odvzet iz bojne vrste in si šel po plačilo k Vsemogočnemu. Mirno počivaj ljubi Franček na Doberdobski planoti, od katere poldrugo uro oddaljen od tvojega groba še zvesto brani domovino tvoj brat topničar Alojzij, Na svidenje nad zvezdami! Kapela. Življenje za domovino je dal 261etni Franc Zemljič, želarski sin iz Murščaka. Januarja je bil vpoklican k vojakom, boril se je potem najprej z Lahi, nato s Srbi. Tu ga je vnoči od 27. na 28. oktobra, ko je bil r a straži, po neprevidnosti zadela krogla od naših naravnost v srce in usmrtila. Par dni prej je pisal domačim, v kakih nevarnostih je že bil, pa hvala Bogu, vsikdar ušel. Nazadnje pa je žalostna nesreča dohitela tudi njega. Njegov tovariš Anton Korenjak je naznanil smrt domačim in pristavil: Bil mi je drag prijatelj, hraber vojak, lahko ste ponosni na junaškega sina. Počivaj v miru! Radenci. Tukajšnji orožniki so prijeli mesarskega pomočnika Leopolda Fliesien in ga izročili sod- niji, ker se je Izdajal, za vojaškega dobavitelja pri nakupovanju živine in je pri tem izvrševal številna sleDarstva. Sv. Tomaž pri Ormožu. Umrl je 16. nov. po hudi bolezni daleč okoli znani Jož f Pintarič, bivši kmet v BratoneMcah in oče že pok. kaplana č. g. Antona Pintarič, v 77. letu. N. v m. p.! Ormož. V ormoško bolnišnico je prispel četo-vodja Anton Lah, doma od Velike Nedelje. Služil je pri pešpolku in je bil odlikovan s srebrnima hrabrostnima kolajnama L in II. razreda. Hrabremu slovenskemu mladeniču čestitamo! Spuhlja pri Ptuju. Odlikovan je bil vsled hrabrosti narednik Franc Petrovič z bronasto in srebrno kolajno II. vrste. Odhkovanec, ki je doma iz naše vasi, služi pri pešpolku. Ponikva ob južni železnici. Dne 17. t. m. je par del na tukajšnji železniški postaji iz odprtega vagona tovornega vlaka sodček piva naravnost na železniško tračnico, kar je povzročilo, da je vrglo sledeči železniški jvoz iz tira. Predno so zopet spravili dotič-ni železniški voz na tir, je poteklo precej časa, vsled česar so imeli vlaki nekaj ur zamude. Sladkagora pri Šmarju. Ivan Svetelšek, ki se je boril na italijanskem bojišču, piše dne 11. novembra svojim domačim: Naznanim Vam, da sem v Feldbachu blizu Gradca v bolnišnici. Hvala Bogu, mi ne gre prehudo. Boljše se mi godi kot v švarmliniji. Vendar enkrat zaspim na toplem. Komaj so S3 mi ušesa odvadila strašnega bučanja, ki mi je vedno v glavi. Sv. Florijan. Dne 17. nov. sta bila poročena Karol Drevlak, posestnik in gostilničar na nekdaj -nem Traienikovem domu in Julijana Frangež, na takarica iz Slatine, doma v framski iari. Bilo srečno! Kalobje. Dne 17. t. m. je umrl pri svojih starših na Kalobji nadučiteljev sin narednik Gabiijel Gajšek, v najlepši dobi, 24 let star in sicer na je tiki,- katero bolezen si j i nakopal v zvesti službi za cesarja in domovino. Celje. Dne 14. tm. je umrla vdova in hišna posestnica Ana Mortl. Pred enim letom je um i njen mož, sladščičar K. Mortl. Celje. Umrla je dne 23. tm. poncči v Ljubljani v Eliz betišču gospa Franja Anderwald, soproga brivskega mojstra v Celju in hčerka rodbine Str^v sove iz Ljubljane. Pogreb se je vršil v četrtek popoldne iz mrtvašnice pri Sv. Krištofu. Braslovče. Žrtev vojske je postal med mno gimi tudi Jože! Premošnik iz Parižel, za k jim britko žalujemo, kajti vas je zgubila enega, ki je bil v pomoč in dobroto mnogim. Ob mobilizaciji še ni bil vojak, rato je pridno pomagal vsem rod binam, koje so poslale svoje pod orožje, a pozneje je postal voja'c, se vdeležd hudih bojev v Rusiji, potem na italijanskem bojišču, kjer ga je zadela krogla našega sovražrika. Ni Ti bilo dano, več videti svojega doma. dragi Jože toda upamo, da si našel boljši dom, kjer ni sovražnika v njem, ki ga boš vžival na veke. Slava junaku! Stari trg pri Slovenjgradcu. Zopet si je neizprosna smrt izbrala žrtev iz naše srede Dne 12. avgusta 1915 je umrl v okrajni hiralnici v Kolinu na Češkem vrl katoliški značaj, obče priljubljen in spoštovan posestnik Janez Rahtel pd. Živortnik iz Gmajne, vsled dobljenih ran na severnem bojišču, star 37 let. Glasom mrtvaškega lista je bil pokojni, ki zapušča žal jočo vdovo, zadet od sovražnih krogel v prsa hrbet, prednjo ramo in levo nogo, čemur se je pr družilo še vnetje pljuč in močen črevesni katar. Previden s sv. zakramenti, je po da! ših mukah vdano in mirno kot krščanski vojak svoje trudne oči v Bogu zatisnil. Zakonska ljubezen vdove do pokojnega ni pripustila, da bi truplo v taki daljavi počivalo, in je dala ne boječ se velikih stroškov, po4ružinsk'h razmer proua za 21.000 kron. Adolf Bernhard, Maribor, Koroška cesta 10. 682 so sprejme takoj za špe-••orijska in mannfakturno trgovino, Naslov v apravcištva ped „Učenka «7«. j ,, Zahtevali Spatis is franko moj ¿lavni p«wk «4000 slikami ar, zlatnia» ia trtltr-nine,godbenifc,jeklenih, nitajatšk, gospodarskih m ____ tciletiiih predtas- tov, orotjaete. Prvatcvars* ai Hans-Konrad, ckj.dverai { dobariteli v Misto (Srüt; 1 it. »30 (Cs&o). NikelsMts ¿ Bofikopf-ure K S SO. fž?, i 5 —, srebrna um K S'ÍO, -tik]»st« budilke K ü-90, f dvojni budilk» s ivončkc» ( 4 K. - Pošilja po povišaj n. 'i Noben risiko. — Z»t?sEjsva ; dovoljali ¿«km- tarjji. | I* j ■k*»' ' ^»jv miwxiwaj Kroji-Skegi pomaSnlka ali takega »čenča, ki je že delj časa učil, se sprejme takoj pri Ivan Partliču, krojač 8tudeoci pri Maribora. 679 Zidarji za stalna in zimsko dele se sprejmejo za vojaške stavbe v Ljubljani. Sprejmejo se trdi tesarji za stalno delo. Za potovanj» so potrebni uradno izdani petni listi. Stavbenik Julij Glaser, Maribor, Mellinghof. 680 Proda 83 iep vinograd, gosp. hiaa in h ša za ricičarj® SH > ur0 od Maribora v lepi logi. Naslov po-e ofrainištto pod „Vinograd" št. 68tS PRODAJALKA" «.s špecerijsko stroko se takoj sprejme. Aleksander Mjdlil, Maribor, Gornja Gosposka ulica štev. 46. 674 '.«p m a trd (med) 100-150 (cvetlični in ajdni). Pismene ponudbe ia npra^ništvo Slov, Gosp. pod ,8trd" it. 644. Sshs |0»i«, filo!, vinski t« «¿dob vse deželne pridelki, kakoi ;cdi vrste vroče kopi •>: eiet/goviiM šnton Kolesc, Cel j« Graiki cest! it ai ,,Dveletne sejrtiere trte prodaja po 10 vin. komad Anton Blodnjak trtnar pošti: Juršinci pri Ptuju.'! Vsled odhoda na bojišče se proda novo f»uhov9 kils za znižano ceno. Več pove Marija Kurnik, Sv. Trojica v Slov. goricah. 649 u5sr 30 z dobrimi šolski naznanili, se sprejme v trgovini mešanega blaga in deželn-'h pridelkov Robert Grasselli, Slivnici pri Sv. Jurja ob južni železnici. 678 Encnadstropna hiia se po ceni proda. Vpraša se pri lastniku hiše v fitu-deucih pri Maribor r, Šolska uiica štev. 9. 677 Kupim lepo ctrero J re*io v vsaki M6i na smp polago. Po preizkusih je v sedanj os'' oljše rasku&tvabu sredstvo v zavoda proi. L6ifier, Liei 'roakaner, V'varati, Pfolfier, Vertun, Pertik Itd. LYSOF Kupim za aprovizacijo vsako množino lepih suhih orehov in posušenih sliv po najvišji ceni. Plača sa takoj pri prevzetju, Vprašanja in ponudbe ua naslov: R, Starovašnik, Konjice 6'ž, Štajersko. Pišite takej po najnovejše vzorce in krasen cenik, katerega dobite zastonj in poštnine prosto v prvi gorenjski razpošilja'nici Ivan Savnik Kranj 150 (Gorenjsko) 688 100 g domete piia£@ osvežujoče, slastne ln Sejo gnseče si lahko vBakdo sarc napravi z majhnimi stroški. V zalogi so: ananas, ja-bolčnik, grenadtce', maHnovoo, EnSa katol hrniovec, poprovi nsotovec, p<> marAnfteveo, prvenčevse, vlfinjevea. Neaapoh lakljočen. Ta domala pijača se labko pije polstS Uadna, pozimi tudi vto» Ca namesto ruma ln žganja. Sestavine % natančnim navodilom stanejo K 4.50 franko po povcetju. Na pet takih por» olj dam ono zastonj. Za ekonomijo tvornlce, večja gospodarstva, delavnico itd., neprecenljiv» vrednosti, ker to delavca sveži ln ne opijani in njegova delazmjinost nič ne trpi. 551 Jan. Grclich, En^l-Drogerin Brno 637, Moravsko. id j« br*a «aha, brez strupa ln po ceni ter se dobi v vsaki fm karnl in drožerlji v izvirnih steklenicah (zeleno steklo} u N h Ospoh Lvsoiorma je zanesljiv in gotov ln se zato od T«ak»gs sdravnlka rabi za razkuževanj« v bolniški postelji, za »srJvacsj» ran, oteklin, ca antiseptično obvezo in za lrigacijo. L^sofona-ndlo je fino, nalahno milo za toaleto, ki vs«Ss|i 1 odstotek Lysofonna ter antiseptično učinkuje. To milo a* Uto ko rabi tndi pri najobčutljivejši koži, kakor tadi za otrok* in lw> jsndke. Ono narecS kožo mehko In prožno ter b are j a j ako matofan duh. Zadostuje 1« en poskus ln Vi b odete vedno r«ÄS I« to tevrsfeao Milo, ki je le navidezno drago, v porabi pa i« ko ekonomično, ker en kos za dolgo časa zadostuje. KomH* n* 1 K 90 vinarjev. „Pfetfenalnz-LyBofora" je dobro uStnku|oAa, anlžc«?iHrs astna voda, ki slab duh iz ust takoj in gotovo preien«, asi»» » beli ln ohrani. Rabi se lahko tudi pri nahodu v grlu, pri kt?-iju, pri katera, za grgluje p« zdravniSktb pn»dpialh Ha iah vode zadostuje samo par kapljic. Iztfraa «tektenlca sten« »um. i K 96 v ter m dobi v vsaki lekarni in droEerljl. Zinlmlv« kepr go t naslovom: „Zdravje in razku2evanje (Gesundheit «n* B»* ialtlMtoB.) poUje na zahtevo zastonj ln poSteinfc prosto: k»r hubMANN, Referent der LysoiormwerlBB, VBen, ®e t'-g.seft^a^wa i.__Ü Pozor kmetovalci! Kupujem volno, vinski kamen, vosek in suhe gobe. IvavCRavnikar, Celja veletrgovina. banje. alpski zeliščm liniment. Najboljše, bolečino utehujoče sredstvo za vri i Mestna lekarna „pri c. k. orla" Friderik Prull, lafer^^s' v Mariboru, Ginvni svavefi rotsvž DENARJA Ml, draginja je vedno večja, «aslužek pa majhen. Ako hočete z malim trudom, doma v svojem kraju g«t»ve 10 K na da» zaslnžiti, mi pošljite v pi3mu svoj natančni naslov in znamko za odgovor. Zaslužek je pripraven za moške in ženske. J®s. BATIC. liirska BPrtric« 26 esB _ i?fraa S&0VBHSKI «öSPÖBSi. 2.5, novembra 1&1& št. n 32.05« 5.17» 1915 glede oddajejtrt iz združenih državnih in deželnih ameriških nasadov za pem-ad 1916. , ■# " Mrorfijt Štajerski deželni odbor imel bo. oddati prihcdrjo spomlad nasledne množine ameriških trt preti plačilu (zastonj se*ne bo nič deblo!) in sicer: 1. 500.000 cepljenk vrsti: Isške pračevine, belega bur-gnndca, silvanca, šipona traminca, male gračevine. muika telca, muškat silvanca, žlshtnine in tičnika (Wi!dbaeher), cepljenih n» ? i parijo Porialis, solenis. rupestris dn LSt (mon-tikolo), rnpestris Goethe Nr. 9 ter na križanke 101u. 2. 2ČO.COO korenjakov zgoraj imenovanih ameriških podlog; ravnotako i»i \ 3. ^,000.000 kliučic zgoraj imenovanih ameriških pod- Jeg- zmmm " m & Cena trtam je sledeča: SŽfpf?' I. cepljenke: za premožne posestnike 180 kron, za vse druge 120 kron 1000 komadov; II. korenjaki: za premožne posestnike 24 kron, za vse druge 16 kron 1C00 komadov; III. ključice stanejo 10 kron 1000 komadov. NaroČila na te trte naj se pošiljajo ali naravnoet podpisanemu deželfifmu odboru, ali pa potom občinskega pred stojnika; sprej mala se btdo samo do 15. decembra t. 1. Trte dobe le štajerski posestniki; zatoraj morajo vse stranke, brez izjeme, doprinesti potrdilo občinskega pred stojnika, da imajo vinograde v Štajerski; trgovci s trtami so izključeni. |s Cene veljajo na licu mesta, kjer so se trte odkazale in se morajo pri prevzetju izplačati. Če se trte dopošljejo po železnici, se dotični znesek povzame, vštevši tudi stroške za zavej in dovoz. Zavoj in dovoz se zaračunita po lastni ceni. Pri vsakem naročilu je navesti: 1. ime, bivališče in stan naročnika; 2. davčno občino v kateri se nahaja vinograd; 3. zaždjeno sorto; 4. zadnjo pošto. Če naroči ena stranka ved ko 1500 eepljenk, 3000 korenjakov ali 5000 ključic, si pridrži deželni odbor pravico, da ji dodeli manjšo množino tri; ravnal se bo po števila priglašenih naročil pfp^js^ i* g| l^vi« ' V slučaja da je naročena vrsta že pošla, se nadomesti ista z drugo, Priporoča se toraj, da se pri naroiilu navede tudi sorto, katero bi želel naročnik v nadomestilo. Vsak naročnik dobil bo najkasneje do 15. januarja 1916 cbvestilo v katerem nasadu, koliko in katere vrste trt se hb je dodelilo. Naročnik je obvezan nakazane trte prevzeti; le v slučaja, če so se mu nadomestile naročene sorte z drugimi, se mu dovoli da nakaznico vrne. Storiti pa mo ra to nemudoma, Čim dobi obvestilo, ker bi drugače moral trte prevzeti. Če le mogoče naj pride naročnik sam po trte. Če se m pošljejo po železnici, naj jih pa pregleda kakor hitro prispejo. Morebitne pritožbe in ugovore se mora naznaniti nemudoma vodstvu dotične trsniee, ker se na zakasnele ne bo oziralo. Gradec, v oktobru 1915. Od Staj. deželnega odbora. 692 in to nemudoma storce, I aredko avstrij-k^ga Rudnega križa i srečko ogrs&ega Rdečega križ» i Meseiai ©broS: II ,„i i, mM n IMI ummmm i iiii. i m i i —— F 7J t srečko badin poštaeske ba?.»like srečk ožr. I dobitni list 3% zemij. srerk iz i 1880 ] ¿«bitnih listo? dob>tni : st 4°/n ogrske hip sr^k isl. 1884 / 8a®* 5 kr0a 12 žrebanj vsako leto, glavni dobitki 630.000 K SžIlSiBiifŠ igralno pravico do dobitkov ene tarške srečke v znesku do franke* pepe Snema zmmml Pojasnila ia igralni načrt poiilja brerpisino 4S4 ===== Srečkovno zastorstvo 15. Ljubljana. =*«=«. Nova pošiliatev vin; iz Bola (otok Brač) je došla dne 13. okt kljub velikim težavam v dobrem stanu v Ma fibor. Cenjeno občinstvo, naj blagovoli vzeti to na znanje, da se podpisana tvrdka nahaja v prijetnem položaju, da lahko prevzame zopet večje pošiljatve, dokler bo namreč zaloga zadostovala. Vino se radi dobre kakovosti toplo pripdroča posebno ljudem, ki so slabokrvni in ki so na potu okrevanja. Za izvor in pristnost vina prevzame tvrdka vsako jamstvo. Tvrdfca F. Cvitsniž-¥doifa, vinska trgovina Maribor, Šolska ulica št 5. 663 Edino zastopstvo in gkrcna zalaga za Rvstro-Osrsfeo od opipinalnih ormadnih in žBlezničarsftih Roskopf-ur 5 H. Po 14 dnevni poskušnfi s» lahko vsaka lira proti popolni avoti zopet zameioja, torej si nobene rizike, ampak se lahko vsak «ara prepriča v teh izbornih urah. Prednosti teh ur: Prava železničaralta Roskepf- ura se je, s« daljo tej?, nalašč za železnične in KtrapacB« služb» z nova kenštrukcijo zbolj-šala, dobila precizijski tek, posebej močne asi, kolesja sa vso vrti v kamenih, tira teče 32 ur ia ide točno sa pol minute, če tudi ura leži, visi ali so nosi v žepu. Ura je zavarovan» greti preveliki napetosti peresa, obleke je iz čisteja nikla ter je zavarovano Se z aaii» plašče» za varstva zoper prah ter -s vsi pokrovi strogo in natančne zapirajo. Po dobri preizkušaji se se te ure radi nizka cene ia vendar dahrega teka uradno upeljale pri armadi ia različnih železnicah. Prosim Vas ter*i, da t» ure ne zamenjate z drugimi gličnimi urami, kv*e dobijo v trgovinah. — Vsak si naj brez nevarnosti, da bi trpet kako škodo, nareči meja eena ura. • Velik cenik pofiolnema zastonj. A. KIFFMANN, Maribor ob Dravi St. 8, največja tovarniška zalega nr, sreferntee ta zlatnine, razpošilja v vse dežele. Specialist za belj&e ure Dr.MPodlesmk, okrožni zdravnik v Velenju, naznanja, da se je vrnil iz vojaške službe in da sopet ordinnje vsaki dan od 8 do 11. in od 2 do 3. are. 698 ZAHVAL Spoštovanemu skladu za vdove, sirote celokupne oborožene sile, oddelek »vojro zavarovan e< zastopstvo za okraj Maribor okolica. Danes se mi je po voditelju okrajnega urada v Mariboru sklada za vdove in sirote, g 1 v a n u Vesenjaku, Nagvjeva ulica št. 8. (pisarna v uradnem poslopju c. kr. okrajnega glavarstva, li. nadstropje št. 14.) izplačala svota po K 1000—, za katero je bil moj mož Pavel Horvat, kait n je na neki bolezni, dobljeni na vojski, v ljubljanski bolnišnici umrl, zavarovan. Ker sem za to vojno zavarovanje plačala samo 6 K in sem zavarovano svoto kijub temu dobila brez pridržka izplačano, se torej uresničuje obljuba v tozadevnem oklicu, da se tudi po najmanjšem naplačilu, tudi po prvem dnevu, popoinoma zavarovalna svota izplača. Tudi hitrost, ker se je zavarovalna svota izplačala. ne da bi za isto zahtevalo več kot čisto navadni izkaz, da je mož umrl, me navdaja z začudenjem na to res blagodejno delujoče podjetjč Naj bi vse žene, koijih možje so na bojišču, pristopile k temu zavodu in dale svojce zavarovati. Vam pa izrekam odkritosrčno zahvalo Maribor, dne 20 novenbra 19 i o. Katarina Horvat. 7oi Sv. Nikolaj pri Maribora V ormoško - ljutomerskih goricah je na proda; majhen vinograd z lepo gosposko in viničarsko hišo, s sadonosnikom in z njivo. Vprašanja pod Poštno-ležeče 51, Središče. f 69 Olnala in petroieleve sofle kupi za najvišje cene tmsrm za olle H. Elfer, Dunaj XI. Simmeringerlände 86. (Siebente Haider-querstrasse) Telefon 99368. 6w ■..via anufakturno trgovino mmBmmmimffimtmms&*mmuai v Ptuju se naj Perilo — BoinO'Perilo. Cenejši in najboljši način pranja: Dobiva se povsodi! Zamoči perilo nekoliko ura ali preko noči s pralnim praškom „Ženska hvala". Peri tedaj daljie kakor običajno. Samo malo mila — najboljše Schichtovo milo znamka »Jelen« — še je potrebno, da se najlepše perilo dobi. Priščedjuje posel, čas, denar in milo. Onimol je najboljše sredstvo za čiščenje rok, v kuhinji in v hiši. Dobiva se povsodi 706 reaSitföfcsss« is^rsig^ s wm&m* zswm® ö&r@stsije ferarelgf?» b^l© ©d dneva vloga d» diseva vzdiga. ßentiii davek plača posojilnim gasaa, 4' m na vknjižbo, na osebni kredit in na zastavo vrednostnih listin pod zelo ugodnimi pogoji. Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka piača le koleke. za stranke vsak delavnik od 9. do 12. ure jj^ dopoldne. - Posojilnica daje tudi domače hranilnike - 2 lastni hiši (Hotel 9PrS Ntem volu9) v Celiu, Graika cesta Isdaiaial] Sa Baicärfk: EatafiSIn Itömu ümSSta •dgavarai aredaik: VeVaatav Stsyss. B94 aakc.r*« tv, KrP» x Maria«»-