Štev. 41.
POŠTNINA PLAČANA V (JOTOVINI.
V Ljubljani, 6. oktobra 1921.
Leto LX1.
Glasilo Udruienja Jugoslov. Uiiteljstva — Poverjenlitvo Ljubljana,
Učiteljski TovariS izhaja vsak četrtek pop. Ako je ta dan praznik, izide list dan pozneje Za neorganizirane 100'— K, za naročnike v inozemstvu 140'— K letno. Posamezna številka po K 2'—.		Za oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste, če »e tiska enkrat . . 2 K — vin. „ „ „ dvakrat. . 1 „ 50 ,. za nadaljuja uvrščenja od petit-vrste po 60 vin. Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna.	
Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 1 K za vsako petit-vrsto. Priloge stanejo poleg poštnine še 50 K.	Telefon uredništva štev. 312.		Članstvo ljubljanskega Poverjeniitva UJU ima s članarino tudi že plačano naročnino, torej ni treba članstvu naročnine posebe plačevati.
<ftt ipise, v ocenc poslane knjige itd. ie pošiljati samo na naslov :
Urednifitvo Učiteljskega Tovariša i Ljubljani, Frančiškanska ul 6.
Rokopisov ne vračamo Vie pošiijatve je poiiljati fc inko.
Naročnino, rekiairacije, t. j. vse administrativi« stvari, je peSiljati samo na naslov;
Upravništvo Učiteljskega Tovariš« v Ljubljani, Frančiškanska ulica fl./l
Poštni čekovni urad št. 11.197. Reklam» uje so proste poštnine.
To. je grozno, to ie kruto, to je nečloveško.
l aki obuuni vzkltci družinskih očetov nam prihajajo dannadan. ker jim je država po šestih mesecih bolezni odtrgala draginiskp doklado, osebno in tudi vso družinsko.
Nuj navajamo samo en vzgled:
Na bivšem Štajerskem službuje nad-učileli. Ki ga zadeva tudi ta odredba, ima ¿4 službenih let. Zbolel ie že februarja 1 "19. leta, a je še kljub temu vztrajal v službi do januarja 1921. Ker ni mogel vec vztrajati, je prosil z januarjem 1921 za dopust, ki ga je dobil do 30. aprila J 921. Bolezen je postala kronična in uradni zdravniki so izjavili, da je za nadaljuo službo nesposoben. Prosil je 30. aprila za upokojitev in do iste mu je bil podaljšan dopust.
Ima ženo in osem otrok. Od teli sta dva za silo preskrbljena, ostalih šest. v starosti eden in pol do 17 let. je pa nepreskrbljenih. Od teh je najstarejši sin v V. razredu realne gimnazije in hči v 1. razredu meščanske šole, oba zelo pridna iu nadarjena, ter mora zanje plačevati mesečno po 1UUU K za vsakega, t. j. 2UOO Kron in št druge potrebščine mesečno.
Ker je omenieni že nad šest mesecev na bolniškem dopustu — kljub temu, da ie prosil 30. aprila za upokojitev — in da ne dobiva 10% draginjske doklade. mu ie bila odtrgana s 1. oktobrom t. 1. njegova dragmisku doklada in vsa draginj-; sku doklada za družino in ie prejel za cel mesec za osem (8!) oseb vsega 1345 K JI vin.
Vprašamo samo: Kako naj preživi osem oseb en mesec s tem denarjem?!
Ta slučai ie iasen memento naši državni upravi, kajti nešteto je slučajev, da ieže prošnjo za upokojitev nerešene in mesto prejemanja polnih penzij z draginj-skiuii dokladaini vred, se ie sedaj odtrgala tem uradnikom draginjska doklada z rodbinsko doklado vred — po krivdi državne uprave.
To je drakonska odredba, ki ne sme obveljati in ne razumemo, kdo in kako i- je mogel zagrešiti. Ce ni že prepozno,
LISTEK.
Počitnice v Mariboru.
Kakor kdo more. meščan aa kmete, kn i c t v mesto.
Tako ie tudi mene zaneslo v nase rivijersko mesto na severu -■- v Maribor.
Kot rojen Dolenjec se nisem mogel vstaviti nagnenju. da obiščem »CirajsKc kiti«. Tam sem videl vse stanove: ou udeležencev Porcijunkule do višje katoliške. pravoslavne in ruske duhovščine, !*4 obrtnika do višjega uradnika.
Tako mora biti različen tudi govor.
Pri naši mizi so se zbrali razni statvi. Razgovarjalo se ie o nogometnem sportu. Prvi se je oglasil proti profesor, "oglašujoč da se mladina taxo vtopi. da "¡6 drugega ne dela kot brca in brca ter '"'i icni popolnoma pozabi na učenje.
Zagovornik športa se ie izmed drugih '^zlogov branil s sklepom odbora, češ, Ui< Priipuste le one. ki v šoli zadostujejo.
zganite se merodajni faktorji doklor še ne pritira obup družinske očete v - po-gibeli in ne ugonobi s tem celih družin državnega uradništva!	—k.
Drakonska naredba.*
Naredba o draginjskih dokladah državnih uslužbencev, razglašena v »Službenih Novinah« kraljevine SilS štev. 129 z dne 11. junija 1921 vsebuje v členu 23. sledečo kruto določbo:
»Ukaznim iu lietikuzniin državnim uslužbencem in slugam, ki so bolni, torej odsotni zaradi zdravljenja in okrevanja, se izplačuje tu dnevnimi samo zu dobo šestin mesecev v teku enega leta. ne glede na to. ali prehaja čas bolezni iz euega koledarskega leta v drugo. Onim. ki so izza dne 1. januarja t. 1. že bolni tri mesece, je dne oO. junija ustaviti izplačevanje draginjske dokiade, ki bi jim pripadla po tej uredbi.«
Na podlagi instrukcije, ki so jo seduj dobili šefi oddelkov v Sloveniji od finančnega ministrstva, je z dnem 1. oktobra t. i. izvesti to doloibo tako. da se vsem onim državnim uradnikom, ki so od 1. januarja t. 1. več kot šest mesecev na bolniškem dopustu ukine vsa osebna dravinjska ddklada in tudi draginjska doklada za ženo in otroke ter se iztirjajo enaki odtegljaji tudi za nazaj_od 1. julija do 1. oktobra t. 1.. t. j. za dobo treh mesecev. Ti odtegljaji se bodo odtegnili onim, ki so z dnem 1. oktobra že. v službi od draginjskih doklad, onim pa. ki so še bolni in ne morejo nastopiti službe ter vsled tegu ne j prejemajo draginjskih doklad, pa od plače.
1 a naredba jie bo zadela toliko onih, ki siniiiiiraio ker ti bodo sigurno nastopili svoje službe, kruto bo pa zadela vse one. ki so težko in resno bolni in ne morejo nastopiti svojih služb.
Draginjske doklade tvorijo danes glavni del., dohodkov državnega uradnika, s Katerimi seje komaj v stanu preživljati sebe in družino: nikakor pa ne. če nasto-
* Poverjeništvo UJU v Ljubljani je odposlalo merodajniin faktorjem vlogo enake vsebine, kakor jo vsebuje ta članek.	Uredil.
piio kake izredue okoliščine, kakor ie to ravno bolezen. V tem slučaju pa izguDi uradnik poleg svoje osebne draginjske d( klade tudi vso doklado za družino in še del svoje plače, ker se mu odteguje doklada zu tri mesece za nazaj. Izključeno ie du b: mogel živeti-le teden dni samo od svoje sistemizirane plače, še manj pu. Ker mu celo odtrga država še del plače.
\ zeminio slučaj državnega uradnika l 20 do 30 službenimi leti. očeta številne družine, ki ie težko bolan iu pričenja po šestih mesecih šele rekonvuleseenca. Po izjavi uradnega zdravnika ie njegova bolezen ozdravljiva. Ker mu država po še-« stih mesecih vzame osebno draginjsko doklado in vso rodbinsko doklado. mu s tem onemogoči nadaljno zdravljenje, ga s teai udarcem uniči moralno iu izrtKii njega m vso družino lakoti in poginu.
Prekruta. da ne rečemo draKouska ie taka določbu v moderni državi! A lie samo s socijaluega stališča, temveč tudi iz pravnega stališča se ta določba uničuje sama.
Moderna službena pragmatiku dovoljuje -uradnikom enoleten bolniški dopust —- brez vsakih prikraiškov; ona mu omogoča po enem leni dopusta začasno upo-ivoiitev in šele če se uradno izkaže bolezen zu neozdravljivo, nastopi staino upokojitev.
Cien 23. omenjene naredbe nasprotuje vsem tem določbam. Pravica do enoletnega bolniškega douusta je s to določbo uničena; začasne upokojitve sedanje nuredbe sploh ne poznajo, in o konsekven-ei stalne upokojitve po 0.mesecih dopusta omenjena določba tudi ne govori.
In vendar ie državni uradnik, če se ga po šestih mesecih bolezni upokoji manj kruto prizadet in materijalno na boljšem, kot če se gu pusti uktivnega na dopustu in se mu odtegne draginjska in rodbinska doklada. Pokojnina s pripadajočimi dra-gmjskimi dokladaini ie višja nego sama plača aktivnega uradnika, ne glede na to, da mu pri upokojitvi odpadejo tudi vrnitve za tri mesece nazaj.
\ sekakor bi bila upokojitev po šestih mesecih bolezni tudi kruta določba in bi kazala ostrost države do državnega
uradnika, ki ie služil vestno in zvesto 20 do 30 let državi. Zato si ne moremo mislili v moderni državi določbe, ki bi ne dala državnemu uradniku enoletnega bolniškega dopusta brez prikrajšav in ki ne bi predvidevala začasne upokojitve.
Določba člena 23. omenjene naredbe ie pa sociialna in pravna krutost za državnega uradnika in poziva podpisana organizacija vse merodajne faktorje, da dedujejo za nje ukinjenje — še predno se bo pričela izvajati in bo prinesla lakoto in pogin najbedueišim družinam državnega uradiništva.
Žal le, da se ie medtem že pričela ta kruta določba izvajati in se ie 1. oktobra že odtegnila draginjska doklada vsem prizadetim.	—k.
Službena pragmatika za drž. uradnike in učiteljstvo.
Z veliko naglico — morua celo preveliko. ker se bojimo enakih pogrešk, kakor nam jih slika predstoječi članek — se izdeluje sedai zakon o državnih uradnikih. Obljubujeio nam. da nam že okto-bei prinese načrt, ki ga bo parlament tudi ¿otovo sprejel.
Bojimo se. da bodo uradniške organizacije premalo proučile načrt. Tudi učiteljstvo ie prizadelo pri tem načrtu, ker i udi on o spada med državne, uradnike in zahteva, da se ga uvrsti v ta zakon, ker noče biti uržavno uradništvo posebne, samosvoje kategorije: zato zahteva tudi svoje zastopstvo pri pretresanju načrta s si rani organizacije državnih uradnikov.
Opozarjamo osrednie vodstvo U.JU, da se pravočasno zavzame za primerno /hStoostvo učlteljstva v komisijah; nage pokrajinske organizacije pa pozivam«», da zasledujejo to vprašanje posebno v tem oziru da bodo vse kategorije učitelistva uvrščene tako. kakor smo že cesto stavili svoje zahteve, in da ne bo katera od kategorij morda neuvrščena aH pa prenizko uvrščena, kakor je bilo to meščan-skošolsko učiteljstvo socijaino-skrbstve-u!h šol (za slepe, gluhoneme itd.) pri zadnjem zakonu o narodnih šoiah
Pa se oglasi Sokol. Dokazuje, da njegovo društvo zadošča mladini v,polnem obsegu ter izreče mnenje, da mladina ne sme biti glasna in preživa, čemur ¡t zopet tretji ugovarjal.
Ker tam ni prišlo do zaključka, a sem imel časa na preostajanje, začel sem se zanimati tudi za nogomet. Prepričal sem se. da je tudi ta igra. ako je v pravilnih mejah, odgojevalua. Med tekmo sem čutil na svojih nogah, kar ne morem povsem zameriti mladini.
Premišljevati sem začel, kako bi ¿c napeljalo še več živannosti v telovadna urpštva. v telovadbo v osnovnih šolah.
Slučai mi je pripomogel.
Ob izletu mariborske sokolske ž upe v narodnozavedno Središče, so me našle vrle koleginje iz telovadnega tečaja v Mariboru samotno stopajočega ter me izvolile za varuha.
Nastop Sokola z vojaštvom itie ie tako prevzel in vglobil v premišljevanje, da sem se zbudil še le aa ponovno vprašanje lepili varovank, kaj tako premišljujem.
Ko sem jim povedal, da me ie veličanstvo nastopa tako prevzelo, povabile so me. naj se udeležujem predavani.
Takoj drugi dan sem se oglasil. Na priprošnjo lepih zaveznic se ie sicer drugače nad vse prijazni vodja tečaja g. Saup ir. vpoštevajoč tudi druge razloge nazadnje le odločil ter mi dovolil \stop.
Pa še ni bilo konec preskušnje. isto ž.eljo kakor jaz je imel tudi višji šolski nadzornik.
! Nisem se še popolnoma vglobil v bredavanie, pa vstopi, meni neznan gospod resnega obraza in nastopa. Ker je najprvo mene zares ogleduval, sem bil takoj na jasnem, kdo bi moral ro biti: a on sam pa ni tako hitro sklepal. Sele na neko pojasnilo vodje tečaja se ie njegovo oko umirilo in duša moja začela nmir-levati.
Jisto uro je nastopil tovariš Hočevar. Predaval ie o batih. Bolj ko snov, dopadlo mi je predavanje iz metodičnega stališča, kar sem imel priliko pozneie pti vsaki uri m pri vsakem predavatelju opazovati.
Ako nastopa učitelj tako samozavestno, ni■šrnt.nt. da bi ne potegnil učence za sabo in kakor se ie godilo z mano, ¡sto sem opazoval pri koleginjah.
Od ure do ure večje zanimanje in nazadnje res ne vem, kje je bila večja i rid-nost. rečem le. da ie odšlo 40 koiggmj med narod istotako navdušenih, kot sem se sam- navdušil in višja šolska oblast naj v tej smeri nadaljuje, pa nočemo imeti srečno lugosiaviio. ker dela se že na vseh poljih.
Tam sem se udeleževal predavanj zdravniškega tedna, kateri je imel naj\eč uspeha med železničarji, ogledal razstavo in poslušal predavanje »Probude«. ogledoval plakate dramske sekcije »Prepon -da«, jdeležil se zborovanja v Kog. Slatini, na katerega gledamo lahko vsi s po nosom ogledal si ljubljanski sejni ter se vrnil ria svoj dom na počitnice, da vse te utise uredim.
Največ lepiii ur sem pa preživel v mariborskem učiteljišču. zato kličem vsem predavateljem iu vsem ljubeznjivim edč. koleginiam navdušen: Zdravo!
Janko Toman.

I. Državna skupščina UJU
dne 8. in 9. novembra 1921 v Zagrebu.
Iz Beograda smo prejeli: Temeljem sklepa glavnega odbora UJU se vrši letošnja i. državna skupščina v Zagrebu S. in 9. novembra v dvorani hrvatske sabornice z dnevnim redom:
1.	Otvoritev skupščine;
2.	Izvolitev ¡potrebnega števila odbora in tajnikov:
3.	Poročilo o delu glavnega in nadzoisrvenega odbora;
4.	Referat o zakonu o narodnih šolah;
5.	Predlog o premembi pravil:
0.	Proračun za leto 1921./22.;
7. Slučajni predlogi poverjeništev in pojedinih članov.
Glavni odbor stavi poverjeništvu na zjianje in ravnanje sledeče:
1.	Po členu 17. pravil tvorijo državno skupščino:, člani glavnega širjega odbora UJU; člani poverjeništev; predsedniki okrajnih društev in odposlanci pokrajinskih skupščin do 10 članov (kjer pokrajinska skupščina ne izvoli svojih odposlancev, jih imenuje poverjeništvo).
2.	Udeleženci skupščine po čl. 17. piravil naj se javijo glavnemu odboru UJU Beograd najdalje do 20. oktobra t. 1. radi priprave stanovanj.
3.	Istotako udeleženci-člani pojedinih društev, ki žele iti v Zagret» kot gosti, naj se pismeno javijo na adreso: Poverjeništvu UJU Zagreb, X, Josipu Skaviču, najdalje do 25. oktobra t. 1.
4.	Glavni odbor ie napravil korake pri ministrstvu saobračaja in pri brodarskem sindikatu za znižano vožnjo ter upa isto doseči vsaj za polovično ceno tako. da vsi udeleženci skupščine plačajo od svojega kraja do Zagreba celo vozovnico, ki velja potem tudi za povratek.
5.	Vsi člani glavnega odbora L JU iz cele kraljevine naj odpotujejo v Zagreb dan poprej tako. da bi glavni odbor mogel imeti svojo predhodno sejo na dan 7. novembra. •
Za tajnika:	Predsednik UJU:
A. Mladenovič,	Mih. Jovič.
član glavnega odbora.
NB. 6. Za udeležence skupščine ie zaprošen pri ministrstvu prosvete desetdnevni službeni dopust, ki bo nedvomno iudj dovoljen.
Na ta dopis, ki smo ga prejeli iz Beograda, sporočamo svojemu članstvu sledeče:
Naša stanovska in narodna dolžnost ie, da se pozivu v čini največjem številu odzovemo in mnogobrojno posetimo 1. uržavno skupščino dne 8. in 9. novembra v Zagrebu.
Obvezno dolžnost udeležiti se skupščine, imajo po členu 17. pravil UJU:
1.	Širil sosvet UJU. poverjeništvo Ljubljana, t. i. Poleg ožjega sosveta vsi predsedniki okrajnih društev. — Kjer je predsednik zauržan, nai ga zastopa namestnik.
2.	Po en odposlanec vsakega okrajnega društva, ki na« ga imenuje predsednik društva.
Pod 1. in 2. imenovani imajo na skupščini glasovalno pravico.
Vse te udeležence nai prijavi vsako okrajno društvo najkasneje do 18. oktobra t. 1. strokovnemu lamištvu UJU. poverjeništvo Ljubljana, da more vposlati pravočasno seznam udeležencev zaradi preskrbe stanovanj.
V čim najbolj obilnem številu naj pridejo na skupščino tudi gosti, da bo UJU. poverjeništvo Ljubljana častno zastopano. Ti gosti nai javijo svojo udeležbo naravnost UJU, poverjeništvo Zagreb (k. Josip Skavie) — Učiteljski Dom, da se jim nakažejo stanovanja.
Vozno ugodnost na progah državne železnice oskrbi .UJU v Beogradu.
Za znižano voznino na južni progi vložimo tu. zato nai nam javijo društva za vsakega udeleženca, od katere postaje želi imeti izkaznico.
UJU. poverjeništvo Ljubljana.
Dne 30. septembra so imele uradniške organizacije posvetovanje o pragma-tiki v Beogradu. Prisostvovali so tudi člani državne komisije za uradniško ora-gmatiiko.
Na predlog posl. Reisnerja so bile sprejete sledeče točke, ki zadevajo tudi učiteljstvo:
1,	Aktivni državni uradniki smatrajo vprašanje in zahtevo, da se ob sprejetju pragmatike vsem dosedanjim penzijonar-iem nanovo regulirajo njihove mirovine, in sicer na podlagi novih določb za do-tične službene razrede. Ce bi se prejšnje službene pragmatike izpremenile sdede plač. veljajo avtomatično nove določbe tudi za penzijonarje.
2.	Prj 'avtomatskem napredovanju ne sme ostati, temveč se mora najti rnodus, po katerem bi uradniki poleg avtomatično napredovali tudi po svoji pridnosti; marljivosti in strokovnem znanju.
Delegat državne komisije za izdelavo zakona, Vaso Petrovič, ie izjavil, da hoče oba predloga zastopati in delovati, da iu komisija sprejme.	—
Centralni feavez Drž. name-štenika SHS in učiteljstvo.
Dne 1. oktobra--se je ustanovil v Beogradu na podlagi skleoa delegatov beograjskih in pokrajinskih uradniških organizacij Centralni Savez Državnih Nume-štenika za kraljevino SMS.
Ze svoječasno smo razpravljali o tem vprašanju s pokrajinskega stališča in očrtali stališče našega poverjeništva UJU do Osrednje zveze javnih nameščencev. Navodili smo vse razloge iz katerih naša pokrajinska organizacija, kot taka. ne irore pristopiti k Osrednji zvezi.
Povsem drugačno ie pa stališče celokupne naše organizacije. Udruženja Jugoslovanskega Učiteljstva v Beogradu, do Centralnega Saveza Državnih Nam ..-štenika. Poleg naših specijelnih interesov' •ii stremljenj, ki jih imamo in ki iih nočemo zastopati in dosezati potom naše centrale L JU, imamo tudi materijalna in pravna vprašanja, ki so nam skupna in enaka z vsem osjalim državnim uraini-štvom. Konkretno nas vežejo vse nared-be o draginjskili dokladah, nas bo vezala vse službena pragmatika in nas vežejo vse Potrošačke zadruge. In pa še drugih vprašanj, ki so nam skupna.
Ze zadnjič smo zavzeli stališče, da naše lokalne organizacije lahko pristopijo k centralni zvezi državnih nameščencev le potorjj svoje centrale UJU v •ieogradu. Sedaj, ko se je ustanovil Cen-tralni Savez Državnih Nameštenika, je postalo to vprašanje zopet aktualnp in prepuščamo njega rešitev naši centrali UJU v Beogradu; povdarjaino Pa. da ¿e potreba že sedaj skupnega, dela v zadevi revizije in preinemb dosedanjih uradniških naredb. v zadevi službene pragmatike in v zadevi potrošačkih zadrug.
To še predno tudi formelno naše UJU vstopi v Centralni Savez Državnih Nameštenika!	—k.
Potrošačke zadruge — draginja in učiteljstvo.
Na posvetovanju uradniških organizacij v Beogradu se ie razpravljalo tudi o vprašanju naših uradniških konzumov potrošačkih zadrug v pokrajinah. Sklenilo se je: Vlado se pozivlje. da uredi poslovanje uradniških potrošačkih j zadrug in da omogoči takojšnje delova-' nje pokrajinskih potrošačkih zadrug s
tem da jim ¡.akoj nakaže obratni kapital iz odtegljajev, ki se že dalje časa pobirajo od čiiiovništva.
Današnja privatna »Samopomoč« .absolutno ne ustreza svojemu namenu m ie ustanovitev državnih gospodarskih zadrug že nujna potreba.
Učiteljstvo bo tvorilo ogromen del konsumentov teh zadrug. Dosedaj samo plačujemo za nje. a ne vemo — za kaj plačujemo. Ker nam odtegljaji ne prinašajo še nybene koristi. Zato se nam zdi gorenji predlog zelo umesten.
Z ustanovitvijo potrošačkih zadrug mora učiteljstvo gledati na to. da dubi tudi svoje zastopnike v njih, ki jih naj \ sekakor lioimnira že prei potoni svojih organizacij, da tako uveljavi tudi vpliv organizacije na zadruge in izbere gospodarsko riaibolj v eš^e ljudi iz svoje srede.
v zadnjem mesecu je bil uradniški stan zaradi naraščajoče draginje in siabe gospodarske politike najhuje prizadet. Stanovanja so se podražila za 400%. živila so se podražila za 50—100/6. blago in druge življenjske potrebščine so se pa zaradi podraženja zopet podražila za 25 do 80% ali celo 100%. in vse to je uradniku neobhodno potrebno ter brez teh potrebščin, ki so vsebovane v teh po viških, ne more izhajati.
Najprej je prizadelo uradništvo povojno povišanje zaradi upeljane svobodne prehrane in trgovine ter odprave prehranjevalnih uradov in odredb, potem je moralo zopet uradništvo čutiti valutno ureditev denarja in sedaj stanovanjsko ureditev; vsa ta gospodarska politika ie izzvala neznosen pritisk na cene živil in življenjskih potrebščin, ker ni dovoljno ščitila neobhodnih potrebščin pred nemoralnim in oderuškim povišanjem.
Draginjske dokiade so pa kljub temu ogromnemu povišanju neobhodnih po-¡rebščin in stanovanj še vedno iste.
Upravičeno gle^a uradništvo zaže-lieno v potrošačke zadruge, da bi vsaj nekaj ublažile draginjo živil m potrebščin — če jo bodo!	—k.
Vsem šolskim vrtnarjem!
»Slovenski Sadjar« objavlja akcijo za nabavo divjakov za šolske drevesnice. \ sa ona šolska vodstva in šolski vrtnarji, ki do sedai še nimajo lastnih sejalnic, pa bi prihodnjo pomlad vendarle radi pričeli drevesnico, lahko dobe divjake iz državnih sejamic v Celju in Konjicah. Dobava se bo tako uredila,- da se bo za posamezna okrajna glavarstva oziroma na bivšem Štajerskem, za sodne okraje poslalo blago skupno na kako šolo v središču okraja. Ondi ga bodo zaupniki oddali posameznim šolskim vodstvom. (Na katero šolo naj se pošiliatev naslovi ie navesti pri na-ločilu. Za kateri kraj bo več glasov, tja se bo poslalo.)
Do 10. oktobra t. 1. naj torej vsa šol-ska vodstva ki žele divjake, dopošljejo naročilo, in sicer iz bivše Kranjske na tovariša Frana Crnagoja. in ona iz bivše Štajerske na Andreja Skulja. oba nadzornika za šolske vrtove v Ljubljani pri vis-iem šolskem svetu.
Cene divjakom: 1. izbor (čez 50 cm visoki) po 1 K; poseben izbor (čez 60 cm v isoki) oo 1.50 K.
Hruškovi divjaki so- 20'y< dražji.
Denar Za divjake T- 5% pribitek za zavoj, manipulad jske stroške in voznino do določenega kraju ie poslati obenem z naročilom tov. Crnagoju oziroma Skulju.
Vsa šolska vodstva nujno opozarjamo, da brez odloga pošljejo naročbo sigurno do 10. oktobra,z denarjem vred. Na naročbe po 15. okt. t. I. se ne bo oziralo. še man,i pa na povpraševanja spomladi prihodnjega leta. ker bodo vsi divjaki iz državnih in privatnih sejalnic oddani že tekočo iesen.
Ob tej priliki opozarjam vsa šolska vodstva in šolske vrtnarje na naročbo »Slovenskega Sadjarja«. Zeio malo šol ie do sedai pristopilo k »Sadjarskemu društvu za Sioveniio«, dasi znaša članarina letno le 40 K. za kar dobe člani krasen list »Slovenskega Sadjarja«.
Poleg izdaianja lista ima društvo v svojem programu še druge važne načrte za pospeševanje sadjarstva v Sloveniji. Po svojih odsekih hoče skrbeti za razvoj sadne trgovine^ podpirati domačo sadno uporabo, preskrbovati svojim članom sadno direvie, divjake, cepiče orodje itd.
Dolžnost šolskih vodstev in učiteljev ie da so člani »Sadjarskega društva za Sioveniio«. »Slovenski Sadiar« bo učiteljem izboren pripomoček pri kmetijskem pouku in kažipot pri šolskem vrtnarstvu.
Poskrbite, da bodo večii učenci sami člani »Sadjarskega društva«. Marsikateri učenec, ki sedai ne ve. da izhaja »Slovenski Sadjar«, se bo tako z njim seznanil in
d< bil priliko, da spozna njegov program doDi veselic do sadiarstvii zlasti mi a,j strokovnega čtiva. katerega se naša mladina tako raua ogiblje, ker ie nikdo k temu ne navaja. Skrbita, torei da bo »Slovanski Sadjar« šolski mladini vedno u,. razpolago. Vsak list nai kroži med učetiei in ne zitpiraite ga v omare.
Vabim torei vse. ki se zanimate zu šolsko vrtnarstvo, zlasti pa šolska vodstva in krajne šolske svete. Pošljite še z-rl tekoče leto članarino 40 K iia upravništVo »Slovenskega Sadiaria« v Ljubljano, Linhartova ulica 12.
Poskrbite pa tudi. da bodo tudi premožni učene: naročniki »Slov. Sadjarja«.
V listu imamo že svoi »Šolsko v rtnarski vestnik«. v kalerem se bomo pogovorili o šolskem vrtnarstvu. Še .enkrat vabim vse, ki se za stvar zanimate, piri-unt.e pero iu pišite, kakor som že enkrat pozival v »Tovarišu«. ____________A. Skulj.
Splošna higijena in osnovna šola.
Za nova šolska berila sestavljajo strokovnjaki berilne sestavke o higijejil. Namen teh beril je, opozoriti mladino na razne bolezni, zlasti pa na one. ki povzročajo v narodu največ gor.ia in trpljenja. Nekaj sestavkov razpravlja o pomenu higijenskih odredb iu ukrepov zdravstvenih oblasti da se na ta način obvaruje nai od gorja, ki je največkrat vzrok moralni in duševni propasti širokih Plasti.
1 udi v starih berilih je bilo nekaj .ligijenskih sestavkov, in prav so prišli spretnemu učitelju. Po novejših berilih bo dana večja možnost šoli na vpliv higijen-skega pouka in nadejam se. da bo v tem oziru narodu mnogo pomagano. Reči pa moram, da tudi to ne bo izdatno dvignilo spiošne higijene, čy se bo šola posluževala le malih sestavkov iz beril. Ue ho-čtino v ingijenskem oziru dvigniti narod na višjo stopinjo, moramo imeti vse kaj druzegii pred očuii.
Nepobitno dejstvo je. da je zavisna kulturna višina vsakega naroda od njegove pros\ ete. ta p® 'e odvisna od šoi-v.va. Dobro, vsestransko razvito šolstvo !>u je odvisno od izobrazbe učiteljstva. Dajte nam vsestransko izobraženo učiteljstvo iit narod se bo kulturno hitro dvignil. \ olik nedostatek naše izobrazbe ;iči rav no v pomanjkanju znanja o higi-leni Nikakor ne mislim s tem reci, da podi učitelj tudi kos zdravnika, ne — pac "r>a mora biti toliko s splošno higijeno seznanjen. da more že nežno mladino ob vsaki priliki opozarjati na zdravstvene momente ter dajati odraslim nasvete m pouk v te i stvari. Ni stanu v narodu, ki bi mogel za splošno higijeno več storiti kakor Uudskošolski učitelj. Dvoje širokih poli leži pred njim. Na obeh deluje lahko, to ie v šoli med mladino in izven šole v občini.
S prvim dnem pouka pričnemo lahko s nigijeno m končamo v šoli z dnem, ko mladjua soio zapušča, - nadaljujemo pa iaiiko tako i z istimi učenci in učenkami izv en šo;e v občini kot taki. Kako si to mislim, pojasnim v sledečem.
\ saK šolnik pozna ono mladostno vrvenje prvega šolskega dne. Ti otroci, kako različni so: krepki, živi, tihi, boleči. slabotni. *labo ali dpbro opravljeni, sr-ažni, ali nesnažni, skoraj vsak s svojo ; osebnostjo. Uredi jih, preglej jih in v p;vi uri boš posegel po higijepi: Ravno sedi! Ti moraš biti «snažen., umazane roke imaš m noge. to ni prav! Kakšna bo i ..steliica. ce Iež.eš s tako umazanimi nogami' Svečke pod nosom so grde. Kje i.naš robec? — Reci mamici, da te ostri-žejo' Lep deček si toda lase imaš skuštrane, kakor ciganček. — Ti imaš par-kelčktt kakor mačka. Nohti morajo biti ibrezani in blata ne sme biti za noht oni! In ¿i Jakec. ali si lačen, da prstek grizeš? ni prav tako. tak deček, pa prstek sesa! itd itd. Prijatelj to je začetek potika higijene. Morebiti ne bo na vsaki šoli tako, smem pa reči, da ie malo izjem v celi kraljevini. Prvi temelji higijene So to skrb za snago. Tvoja beseda ni ostala yied šolskimi stenami, zrno natika o higijeni ie prodrlo po malčkih v domove, v »srca skrbnih mamic. Marsikateri ic zardelo iice. ko ii je pravil mali paglavce k doma. kai so reklj g. učitelj. N njenem M"cu se ie rodil sklep: »Od sedal bom skrbela, da bo snažen.« —.Tako vzkli neznatno seme, se razvije v bujn° rastlino m obrodi stoterau sad. — Prišel sem v gorsko faro — na enorazednico j 3iS otrok sem imel. Koliko ie bilo tu dela zlasti na polju higijene! Nisem obupa1' I vrgel sem se z vso energijo na to P°'je ' in sad mojega dela mi ie poplačal ves
ttud in napor. Imel sem čestokrat priliko opazovati in primerjati svoje otroke z otroci sosedne občine, kjer ni bilo šole. j^oji niali. — na ličili zdravje. v opravi siiaga in v kretnjah in govoru znak inteligence, — na onih brez šole pa zanemarjenost. togost in neotesanost.
Ne bom opisoval vse možnosti, ki se t, nudijo, da posežeš na polje higijene. Ni dneva. ni ure. da bi se ne nudila prililva i,d Pnvega Ji., zadnjega šolskega dne. ireba ti je. da vidiš, slišiš in čutiš, in če ;,naš ljubezen do oti ok in naroda, ne bo ti «ostala beseda pouka in navodila v „stih. Mnogo se da potom šolske mladine doseči. Z vednimi opomini, opozarjanjem na to in ono iz higijene, dosežeš, djt preide čut do higijene v meso in kri mladine ; ta čut poslane »altera natura«. katere se človek tudi v pozni starosti ne iznebi.
Mnogo doseže lahko dober in vesten učitelj za splošno umevanje higijene med solskijni stenami, vendar ie to le majhno 'imce proti onemu. kar laliko doseže izven šole pri šoli odrasli mladini, med občani in v srenji sploh. Delo za splošno higi-leiio med narodom sega v gospodarstvo, gospodinjstvo in v ekonomske posle občine.
Višji šolski svet poziva učiteljstvo na delo izven šole. Lepo in koristno je ter za kulturno povzdigo naroda neobhodno' potrebno, da se briga učiteljstvo za prosvetno delo. da sodeluje pri raznih kulturnih društvih; toda važnejše se mi zdi delo učitelja izven šole na gospodar -sKem polju, učiteljice na gospodinjskem. Proč z vsemi oziri, nihče si ne bo uma-zal rok ob žuljev! desnici kmeta hi čast in ugled učiteljice ne bo trpela v družbi poštene kmetice in kmečkega dekleta. Nikoli ne smemo pozabiti, da ie vsa naša inteligenca kmetskega pokolenja. Čutiti moramo z ljudstvom; iz ljubezni do naroda se moramo skloniti, da dvignemo svoje brate in sestre na višjo stopinjo omike in izobrazbe — s tem pospešimo občo kulturo vsega naroda. V ponos in cast nain mora_ biti tako delo. \ vzgled nai nam bodo ¿vedi in njihovi učitelii in učiteljice, ki so dali narodu najvišjo izobrazbo v vsej Evropi.
Gospodarsko polje nudi vsaki čas veliko prilik kjer .ie treba poleg druzega upoštevati zlasti higijeno. Pogoj zdravja, ljudske sreče in tihe zadovoljnosti je doni — stanovanje. Ne smem reči. da so domovi in stanovanja splošno nedostatni i.; higijensko slabi, trditi pa smem. da je Po veliki večini v našem narodu to soci-ialno vprašanje nerešeno. Poglejmo kmc-t.ške domove! Hiše po večini zidane v tleh. redko kje visoko pritlično, imajo majhna okna, slab tlak. tu in tain celo iz ilovice ali malte, stene vlažne, stropi nizki, okrog hiše gnoj ali gnojnica, veliko i'iš ie brez stranišča, če pa ie. v stanju, da se bogu smili, navadno zelo oddaljeno od stanovanjskih delov — in sto in sto nedostatkov zlasti v zdravstvenem ožini. Pomen gnoja, gnojnih jam. naprava istih odvod gnojyice itd. — vsa ta go-spodarska vprašanja so v ozki stiki z zdravstvenim vprašanjem. Tu treba poduka. predavanj in navodil. Uporabi svoj vpliv in znanje! Udari na gospodarsko si runo in če bo sledilo ljudstvo tvojim nasvetom ter spoznalo korist tvojega pouka, oglasi se sainobsebi blagodejni olinev higijene. Taki vplivi so nalezljivi, 'iosed posnema soseda, in v celi občini boš opazil v kratkem gospodarski po-kret. — Svetuj pri novih stavbah! V očeh imej zdravstveno stališče, razloži ¡it svetuj iz gospodarskega stališča; oboje se vedno viema in spopolnuje. Tako delovanje ima za ljudsko zdravje več pomena. kakor vsi zdravstveni predpisi in odredbe.
Učitelj si mora pridobiti tudi vpliv na občinsko gospodarstvo. Nešteto ie tu rrilik, pri katerih potrebu.ie.io vaščani pametnega nasveta. Skoraj vse javne ob činske naprave zadevajo tudi higijeno. v odniaki. vodovodi, ceste. pota. kanali-'•■•cije. napajališča. odredbe proti požarni. pokopališča, načrti novih hiš in stavb in še in še. Pred izvršbo teh na štetih projektov je treba mnogo tehtnih i'»niislekov. da se kai ne udejstvi. kar bi |l')vzročalo v poznejših časih neprilike in Korje stanovalcem. -- Marsikdo poreče: "'a človek zahteva nekai. kar spada v Področje politične oblasti.« Ne rečeni, da "i trditev prava, toda dobro poznam, ktkšen vpliy imajo politične oblasti na našega človeka. Največkrat za mnoge in važne občinske zadeve ter ukrepe poli-l;'~'na oblast niti ne ve. šele ko je beseda ,vleso postala, se, ali pa še ne javijo do-Vl'šena dejstva oblastem. Nikogar ni do-v-ikrat v ybëini ki bi s kritičnim očesom i^esojal javne naprave, zato pa rečem.
da ie ravno iz tega vidika poklican učitelj, da se interesna za to. Srečna občina. ki ima učitelja, ki se briga tudi še za kai druzega v svojem okolišu, kakor samo za šolo.
Drugo nič mani važno pol.je je gospodinjstvo. Sem spada nauk o snagi, nega telesa, pripravljanje hrane, obleka in slednjič vzreja otrok. — »Snaga je pol zdravja,« pravi narodni pregovor, žal, da se globočina tega smislu te urislovice vse renialo uvažuje — in vendar je zavisno skorai vse zdravje od snage. Nauk o snagi nudi neizčrpno snov učijeliicam za judska predavan». • Nego.vanie telesa je med našim narodom še malo poznano in vendar je za zdravje neizmerne važnosti. — Priprava jedi in kuhanje — skoraj „tabula rosa" v širokih plasteh, — Koliko bi se dulo na tem polju za ljudsko zdravje in splošno blaginjo doseči. Seveda treba bo biti v tei stroki podkovan, tečna in zdrava hrana vzdržuje v ljudstvu zdravje in zadovuljnost. — Notranje gospodinjstvo je često zanemarjeno tako. ua so taki domovi prava gnezda kužnim in drugim boleznini, — Nauk o oblačilih nam nudi prav posebno poglavje. Pogosto naletimo med narodom na svilo in ža-net — toda to so pobeljeni grobovi. Danes drvi vse za narodno nošo, lepa je in j; o veka mika, toda potrebnejše je privesti ljudstvo nazaj k priprostosti. domačnosti, kar ie praktično, .ceno in higijeni-cno. Navajati bo treba ljudi k treznemu naziranju. da se prične zopet stanu in in-gijeničnim zahtevani primerno oblačiti. Ni mi treba tu posebe poudarjati, da spada v to poglavje naprava in popravilo oblek — šivanje — ki ie domena ljudsko-šolske učiteljice. — Vzreja otrok — poglavje zase s posebnim poudarkom na vse one točke, ki jih zahteva higijena. Ne rečeni, da je to naloga učiteljice, vsekakor pu bi morala biti v vsaki občini osel/a. ki pozna dobro in vsestransko to po-g'avje. da bi mogla poučevati zlasti mlade žene. Vzgojite matere ki bodo razumele svojo zvišeno nalogo in bela žena amrt ne bo imela prilike kositi nežno evetie. še predno se ie razvilo.
»Vse lepo in prav,« poreče mnog, »ali učitelj in učiteljica nista v to poklicana. — uiti nimata v to primerne izobrazbe.« Res je, da nimata za to primerne izobrazbe in to ni njun greh. marveč bivše učne uprave. \ lastni državi moramo v zadevi doseči spopolnila, učiteljišče potrebuje temeljite reionne. — kar se pa tiče poklica in dolžnosti učitelj-stva, pomnimo, da je ljudski učitelj(ica) sol naroda, Ge nima znanja v tem in onem. inteligenten je dovolj, da si nadaljuje svojo izobrazbo. On ie prvi poklican skrbeti za pouk in omiko ter kulturni napredek svojega naroda. — Res ie, da je v vsakem okraju okrajni zdravnik, ali ta ne pride dostikrat iz svoje pisarne 1 km daleč v okraju. Kako nai skrbi za higi-itnske razmere, ko pa nima dostikrat radi drugih razmer in ovir nikakega upo-gleda v stvarni položaj ljudskih odnoša-iev. Seveda bi bila naloga tudi duhovščine m sploh vse inteligence, da bi se brigala za vsa zdravstvena vprašanja, toda kakor so stvari danes, je v to stvar najbolj poklican učitelji ¡ca). Vsak v svoj« stroki nai se oklene dela ter ga naj spo-polnuie sporeduo s svojo tozadevno nadaljnjo izobrazbo ter ga vrši do one dobe ko bo poslala država iz svojih učnih zavodov .v to svrho naobražen naraščaj. Veliko in važno delo ie to. ljudstvo bo hvaležno, oblasti pa ne snieio imeti zaprte oči in gluha ušesa.
Povzdiga splošne ljudske higijene je v našem narodu v celi kraljevini nujna kulturna potreba. Narod ie drugače zdrav in krepak, toda pomanjkanje Doj-movania splošne higijene povzroča veliko umrljivost vsepovsod. Čut do higijene se ne more dati masi čez noč. v enem le m. za to ie treba časa. intenzivnega de-11 —- za la čut je treba narod vzgojiti ter gospodarsko dvigniti na ono višino, da bo mogel slediti vsem onim zdravstvenim predpisom in odredbam, ki imajo namen obvarovati ljudstvo nesreč in gorja pred raznimi epulenličnimi in drugimi boleznimi. Kakor zasmeli so se mi zdele čestokrat razne oblastvene navedbe, potoni katerih so hoteli zatreti razširjenje po-gubonosnih bolezni. Kako boš razkuževal. ko pa imaš gnojnico okrog hiše. v studencu in vodnjaku gnezdo bolezni. Bratec za bratcem, sestrica za sestrico nosi nerazkuženo obleko. — Sto in sto dejstev nam kliče: »Dajte ljudstvu najprimi-tivnejše pojme o splošni higijeui. da se dvigne v zdravstvenem umevanju na isto višino, kier bodo s pridom poprilele in pripomogle z dobrim zdravstvenim uspe-
hom odredbe in ukazi zdravstvenih oblasti. >< —
Na delo tovarištvo na tem polju! Ce v zgojimo narod tako. da bo umeval vprašanje higiene, smo storili za njegovo blagostanje in srečo več. kakor z bodisika-terim drugim delom izven šole. Rešili smo s tem najvažnejše vprašanje — vprašanje zdravja.
Franc Škulj.
Pravilnik o ustroju šol za slabo nadarjene otroke.
§ I. Ime in značaj šol.
šob za slabo nadarjeno deeo se nazlvajo pomožne šole in so javni učni in vzgojevalnl zavodi, ki spadajo k osnovnemu šolstvu.
S 2. Namen.
Namen pomožnim šolam je vzgoja in izobrazba manj nadarjenih otrok obojega spola /a koristne člane človeške družbe.
1 a natnen dosezajo po lastnem ustroju vzgoje in pouka ter na ta način nadomeščajo pouk osnovne šole.
S 3. Ustanavljanje iu vzdrževanje
1. Pomožne šole se ustanavljajo in vzdržujejo \/. Istih sredstev kakor osnovne šole, kolikor niso združene z internati in ne prevzame nji*i vzdrževanja dr>ava.
?. Pomo/ue šole in razredi se otvarjajo po potrebi za posamezna šolska okrožja. Ustanoviti jih je v krajih, kjer je najmanj 12 otrok, primernih za pomožno šolo.
3. Za otroke iz krajev, kjer ni pomožnih šol, je v okroinem središču ustanoviti vzporedno s pomožno šolo tudi internat.
S -I. Sprejem v pomožno šolo.
1.	V pomožno šolo se sprejemajo:
a)	otroci, ki so I 2 leti brezuspešno hodili v osiii.vno šolo;
b)	taki, ki se takoj spoznajo za slabo nadarjene.
2.	V pomožno šodo se ne sprejemajo:
a)	popolni bebci (idioti), imbeciltii (slabotne-
ži);
b)	slepi, gluhonemi, eplleptični:
c)	nravno pokvarjeni;
č) normalni, ki so zaostali le zaradi zunanjih vzrokov.
3.	Podrobni predpisi, kako je otroke, ki so zavezani hoditi v šolo. sprejemati -v pomožno šolo, se izdado s posebno odredbo.
4.	O sprejemu odloča posebna komisija, ka tere sestavo in poslovanje se določi s posebnimi predpisi.
S 5. Uprava šol Iu zavodov.
1.	Vrhovno vodstvo in uprava pomožnih šol pripada šolskemu oblastvu.
2.	Kjer so pomožne šole združene z internati, preide njih uprava na državno oblastvo za za ščito dece, ki izda v sporazumu z naučilo upravo poseben ¡pravilnik s podrobnimi določili o upiavi internata in drugimi potrebnimi določili.
3.	Pouk nadzira v vsakem primeru zakonito šolsko oblastvo. Učne načrte predpisuje In odo-bruje višji šolski svet, ki mu je šola v vseh učnih zadevah neposredno podrejena.
§ 6. šolski zdravnik.
Splošno telesno odgojo otrok in zdravstvene razmere na šoli nadzira šolski zdravnik. O tem se izdado posebni predpisi.
s /.
Nad/.orstvo.
Pcdaguškp-didaktično nadzorstvo pomožnih šol je poverjeno nadzorovalnhn osebam, ki opravljajo pedagoško-didaktično nadzorstvo š <1 za gluhoneme, slepe in zanemarjene otroke Od nadzoroval uih organov je pričakovati, da so te. retlčno iu praktično poučeni o vzgoji vseh teli vi st abnormalne dece.
S 8. Učno osobie.
1.	Učno osobie je državno in spada, tudi č; je šola združena z internatom, pod naučilo upra vo; sestoji pa iz ravnatelja, strokovnih in po potrebi tudi iz prideljenili učiteljev.
2.	Verouk je poverjen enemu izmed katehe tov, ki so nameščeni na javnih ljudskih ali na meščanskih šolali, ali drugemu duhovniku, ki je izprašan za poučevanje verouka za ljudske šole. Imeti pa mora toliko posebnega strokovnega znanja, da lahko uspešno poučuje na tem zavodu.
3.	Rokotvorni pouk, ženska ročna dela in slične predmete poučuje posebna strokovna učna oseba, ki je za ta predmet strokovno usposob Ijena. Imeti pa mora toliko strokovnega znanja o posebnostih te dece, da lahko uspešno poučuje na tem zavodu.
4.	Za ravnatelja ali stalnega strokovnega učitelja se sme imenovati le tista učna oseba, ki ima zrelostno preizkušnjo in učno usposobljenost za obče ljudske šole in strokovno preizkušnjo za poučevanje na pomožni šoli; da se ravnatelj namesti stalno, mora imeti najmanj triletno prakso na istem zavodu.
5.	Učne osebe, ki poučujejo rokotvorni pouk, ženska ročna dela in tem slične predmete kakor tudi verouk, se nastavijo na pomožni šoli samo, če imajo zadostno število tedenskih ur in če so najmanj tri leta uspešno delovale na pomožni šoli
6.	Da se vzgoie porabni učitelji za pomožne šole, se smejo začasno prideljevati tem šolam
tudi učitelji, ki imajo preizkušnjo učne usposobljenosti za ljudske šole in so najmanj pet let poučevali na osnovnih (ljudskih) šolah. Stalno pa se nastavijo taki učitelji šele, ko so se praktično pripravljali najmanj eno leto na pomožni šoli te-picbili strokovno preizkušnjo za poučevanje na pomožnih šolah pred posebno komisijo, ki jo '•e postavilo višje šolsko oblastvo. (Uradni list 88 iz leta 1921.)
S •». Prejemki.
1.	Ravnatelj in strokovni učitelj na pomožnih šolah dobivajo vsakokratne plače, doklade in pokojnino kakor strokovni učitelji gluhouemnic, šol za slepce in enakih zavodov, oziroma kakor strokovni učitelji meščanskih šol; v vsakem primeru iz državnih sredstev.
2.	Pri določitvi činovnih razredov, pri napredovanju v višje plačilne stopnje in za določitev pokojnine se vračunavajo vsa službena. ta, prebita na osnovnih (ljudskih) šolah; dve službeni leti na zavodu pa veljata za tri službena leta.
3.	Strokovno neusposobljeni prideljeui učitelji na pomožnih šolah prejemajo poleg svoje plače, ki jim redno pripada na osnovni šoli, tudi nagrado, ki jo določajo zakoni ali naredbe o službenih prejemkih začasnih učiteljev na takih šolah.
4.	Ravnatelj prejema za. vodstvg poleg plače tudi letno nagrado v Isti izjneri kakor ravnate Iji gluhonemnic in enakih zavodov ali ravna/telU meščanskih šol. Ta nagrada je vštevna v pokol-nino.
§ 1». Vodstvo.
1. Vodstvo pomožne šole opravlja za to strokovno izobražen ravnatelj. Poleg vodstva zavoda glede pouka, vzgoje in običajnih administrativ nih poslov ima ravnatelj nalogo, dajati javnosti in staršem pojasnila v zdravstveno-peaagošklii vprašanjih ter udejstvovati vse naredbe, ki so v prid učencem pomožne šole.
3.	Ravnatelja mora biti skrb, da tudi vzgaja potrebne učitelje za pomožno šolo in Jih uvaia v posebnosti tega pouka ter opravlja običajne posle z učiteljstvom, kolikor ni za pomožno šol v posebnih odredb.
4.	Ravnatelj poučuje do 10 učnih ur na teden, kadar Da je na popolnem zavodu dovoli usposobljenega učiteljstva, se sme ravnatelj opro stiti razrednega pouka. To dovoljuje višji šolski svet.
5.	Glede vsega delovanja je ravnatelj odgovoren vrhovnemu šolskemu oblastvu, ki mu je šola podrejena, ter mora mesečno poročati o stanju, uspehih in podavati eventualne predlog«*
§ II. Dolžnosti učiteljev.
1.	Učiteljstvo se je dolžno ravnati po predpl sili, ki jih obseza zakonodaja za učiteljstvo osnovnih šol, kolikor ni ¡»osebnih odredb za učiteljstvo pomožnih šol.
2.	Učitelji so dolžni poučevati do 20 ur as teden. Razen tega se morajo, kolikor to določa poseben službeni red, udeleževati nadzorstva hi ponavljalnega pouka ter sodelovati pri oskrbovanju inventarjev, učnih pripomočkov in učil, knjiž-uic in drugih pisarniških poslov na zavodu.
0.	Za nadštevilne ure prejemajo učitelji pj-sebiio nagrado v izmeri, ki je za to običajna na šolah za gluhoneme hi enakih kakor tudi ua me ščanskih šolah.
4. Nadzorstvo in ponavljali» pouk izven šolskega časa se prišteva k riadštevibiim uram.
S 12. Učna obveznost.
1.	Za vse licence pomožne šole velja šol s.v« obveznost do dovršene dobe, do katere so zavezani hoditi v šolo, po potrebi v sporazumu s starši tudi preko nje.
2.	Ker je vzgojni namen pomožne šole posebne važnosti, se zaradi počasnega razvoja o-tr >i: ne dovoljuje predčasen izstop.
3 Slabo nadarjene otroke šolsko obia.tv» lahko prlsiljuje, da hodijo v pomožno šolo.
S 13. Učni načrt.
1.	Učne predmete, učni uačrt in število učnih ur za posamezne predmete v posameznih razredih določa in potrjuje višji šolski svet po predlogu učiteljske konference.
2.	Učni jezik je slovenski.
S 14. Notranja uredba.
1.	Število učencev v enem razredu ne pre sezaj števila 12; za vsakih 6 iiadštevilnlh otrok je otvoriti vzporednico.
2.	Podrobna določila o organizaciji pomožnih šol, o vzgoji >n pouku, o oskrbi iu drugi notranji uredbi pomožnih šol izda višji šolski svet.
S 15. Skrb /a izpuščene gojence .
I Pomožna šola skrbi, kolikor more in kolikor ima srtdstev, za izpuščene gojence tak >. da jih priporoča za obrtne učence in da jih podpira drugače, da napredujejo in da se zaposljujejo iu uveljavljajo kot koristni člani človeške družbe
2. O vsakem posameznem učencu vodi pomožna šola osebno popisnico tudi za čas v po šolski dobi.
S 16. Prehodno določilo.
Vse dosedaj izdane odredbe o organizacij-' pouku itd. pomožnih šol je urediti v smislu f< naredbe, ki stopi v veljavo s šolskim letom 192'.
1922.
V Ljubljani, dne 19. avgusta 1921.
Pokrajinska uprava.
Oddelek za prosveto in vere.
Po naročilu pokrajinskega namestnik. I	šef oddelka za prosveto in vere:
dr. Skabernč s. r„
Iz naše organizacije.
Skupne zadeve.
Okrajna učiteljska društva opozarjamo na
današnji poziv kočevskega učit. društva, da tudi ona izvedejo enako akcijo.
Društvene vesti. Zborovanje Ljubljanskega učiteljskega duštva-
Obsodba obrekovalcev učiteljstva.
ljubljansko učiteljsko društvo je zborovalo dne 4. oktobra 1921 v prostorih I. dekliške meščanske šole v Ljubljani. Predsednik Fran Skulj ie otvoril zborovanje točno ob 6. uri zvečer. Pozdravil je toplo vse zborovalce in se z lepimi besedami spominjal pokojnega kralja Petra (»svoboditelja. V spomin so mu zboro-valci zaklicali: Večna slava! Dalje je iz-•razil predsednik čustva udanosti "in ljubezni do mladega kralja Aleksandra, ki so mu zaklicali zborovala navdušeni ži-vio! Nato ie prešel na dnevni red. Tovariš predsednik je poročal o tekočih zadevah. Volil se ie odbor, katerega naloga ie. da goji stike z učiteljiščniki in učite-Liiščnicami. prireja zanje predavanja in izlete itd. Potem je sledilo poročilo društvenega blagajnika ki se ie vzelo na znanje. Pri slučajnostih se oglasi k besedi ravnatelj Jelene, govori o grdili napadih na učiteljstvo v »Jugoslaviji«. »Slovencu« in »Novem Času« ter poda nastopno iz-iavo in protest:
IZJAVA IN PROTEST.
Od 24. septembra sem. od časa razsodbe v Peskovi aferi, je učiteljstvo predmet najostudnejših. podlih neosnovanih napadov v nekaterih naših političnih listih. »Jugoslavija«, »Slovenec« in »Novi Čas« poskušajo in tekmujejo med seboj, kdo bo zlil več smrdljive gnojnice na učiteljstvo. ki ie udruženo v »Udruženju jugoslovanskega učiteljstva«. kdo ga bo 1-rše ousoval z najogabnejšiini psovkami. Znani »pons asinorum« in Šusteršičeve • numerirane kosti« so bili v primeru k tem izbruhom pohlevni izrodki. podivjane žurnalistike. Nikdar se še ni med Slovenci v kakem listu tako- kruto pobijal ugled učiteljstva in se mu jemala čast. nikdar učiteljstvo tako sramotilo pred vso javnostjo kakor ie to storila »Jugoslavija-v svpienr uvodnem članku z dne 28. septembra 1921 odrekajoč mu značajnost, ko jI tise doslovno: »Učiteljstvo je hlapčevalo doslei še vsem mogotcem, ki so davili in teptali naš narod«. Z dokazi na dan za to trdit.ev, podle duše! Če ni to podlost naigrše vrste, če ni to ostudna laž in sum-ničeuie potem ne vemo, kai nai še označimo s to besedo. In zakai vsi tj izbruhi? Zato. ker so nekateri naši tovariši morali pod prisege izpovedati in izpričati resnico o človeku, ki je. uganjal nenrav-nosti.
Ali nai molče požremo neosnovane napade, spi uničenja in obrekovanja, ali tur potrpežljivo prenašamo, da nam ljudje Peskove sorte mečejo take psovke v i vb raz ? Nikoli in nikdar! Če bi storili to. bi pokazali, da nismo vredni imena učitelj. da nam ie učiteljski ugled prazna beseda, naša čast prazna pena: potem ne zahtevauno nikdar več, da nas še kdo upošteva.
Da izve naša javnost, da si ne pustimo pobijati svojgga ugleda in teptati časti. PDdaiemo sledeči protest in izjavo:
1.	Ljubljansko učiteljsko društvo, ki ie včlanjeno v UJU, povjerjeništvo Ljubljana. zbrano na svojem zborovanju dne 4. oktobra 1921. protestira najodločneje nroti ostudnim izbruhom in neosnovanim napadom »Jugoslavije«. »Slovenca« in > Novega časa« na učiteljstvo.
2.	Zahtevamo za kruto žaljenje vsega v UJU udruženega učiteljstva popolno zadoščenje.
3.	Ako ne uobimo zadoščenja, si ga hotno znali sami priboriti.
4.	Zahtevamo od učne uprave, da nas ščiti pred tako podivjano žurnalistiko.
Izjava in obsodba ie bila spre.ieta z • velikim odobravanjem in ogorčenjem nad podlimi napadi. Proti sta glasovala samo društveni tajnik Josip Ambrožič in društveni blagajnik Friderik Repovš. S tem svojim, vse obsodbe vrednim činom sta se obsodila sama. Ona odobravata, da nas psujejo po listih, obrcku.ie.io in sumniči ;o in jemljejo ugled in čast. Ljubljansko učiteljstvo iti ie pbsodilo. zato ne izgubljamo ' nič več besede o tem žalostnem oojavu med ljubljanskim učitel.istvom.
Slednjič ie bil sprejet Jelenčev predlog. da se zgornii protest in izjava priobči v »Učit. Tovarišu«, »Slovenskem Narodu« in »Jutru«. Nato zaključi predsednik zborovanje.
+ Učiteljsko društvo za k0čevsiu okraj opo- j zarja vse v okraj novodošle tovariše in tovariši- j ce, ki so bili že aH nameravajo šele, pristopiti k UJU, da javijo nemudoma svoje naslove na podpisano predsedstvo oziroma tajništvo. To pa radi evidence in pospešitve rednega poslovanja ter da ni oškodovano poverjendštvo UJU za članarino. Predsedstvo okraj. učit. društva za Kočevje v Ribnici (Dolenjsko.)
+ Kamniško učiteljsko društvo zboruje v četrtek dne 13. oktobra 1921 ob 10. uri dopoldne v šolskem poslopju v Radomljah s sledečim dnevnim redom:j
1.	Zapisnik zadnjega zborovanja.
2.	Kmetijsko - prirodoznanski pouk, predava nadzornik šolskih vrtov tovariš Fran Črnagoj.
3.	Množiinski rodilnik v skrbohrvaščini, predava tovariš Fran Jordan.
4.	Razgovor o novih šolskih tiskovinah.
5.	Pobiranje članarine za »Slovensko Šolsko Matico«.
6.	Slučajnosti.
Udeležba zborovanja je za vse člane obve'.-na. Pismena opravičila naj se pošljejo tovarišu predsedniku Tomo Petroveu, nadučitelju v Jaršah pri Domžalah.
+ Učiteljsko društvo za Maribor in bližnjo okolico zboruje v sredo, dne 12. oktobra popoldne ob 17. (5.) uri v risalnici deške meščanske šole. Na dnevnem redu je razen običajnih točk poročilo o skupščina UJU na Slatini in predavanje tov. Malenšeka: »Spomini iz Macedonije«. Po sklepu skupščine UJU je udeležba za vsake«! člana obvezna. Naj tedaj nikdo ne izostane.
Tržlšk; krožek Okr. učiteljskega društvi Krško zboruje v šoli v Mokronogu dne 13. oktobra t. I. takoj po zaprisegi učiteljstva z dnevnim redom:
1.	Utisi z deleg. zborovanja v Rogaški Slatini. (Poroča nuč. Klanšek.)
2.	Kmetijski pouk v osnovni šoli. (Poroča riadz. Crnagoj.)
3.	Slučajnosti.
Zborovanje je važno, naj ne izostane nikdo.	K.
+ Učiteljsko društvo za Kranjski šol. okrij zboruje v sredo dne 12. okt. ob 9. uri v Kranju v šol. prostorih. Dnevni red: 1. Pouk manj nadarjenih, poroča Josip MilieHč, naduč, v Preddvoru. 2. Kmetijsko poučno potovanje po Srbiji, poroča losi)) Lapajne, naduč. v Cerkljah. 3. Vprašanje kraj. šol. nadzornika. 4. Slučajnosti. Za obed naj skrbi vsak sam.
+ Učiteljsko društvo za kočevski okraj naznanja članom in članicam, da se vrši jesensk i zborovanje društva v soboto 15. t. m. ob vsakem vremenu v Ribnici. Na dnevnem redu so važna poročila stanovske in drugačne vsebine. Mamljivi tovariš A. Z. nas bo zabaval z referatom o risanju v ljudski šoli'. Tovariši in tovarišice udeležite se v največjem številu zborovanja, kjer se naučite risati, kjer se pozabavale v veseli to-variškii družbi. Da ne gremo v Dobrepolje glasom sklepa zadnjega zborovanja, je vzrok v ■ poznem jesenskem času in v negotovosti lepega vremena. Tje pa gremo gotovo spomladi leta 1922. Istočasno pa poziva društvo vse tovariše in. tovarišice. ki so novinci pri nas in ki se žele organizirati strokovno in stanovsko, da javijo svoj pristop predsedstvu društva v Ribnico najbolje na naslov Anice Sedej, učiteljice Ribnica ali i a na ravnateljstvo meščan, šole ravnotam Kdor ie iz drugih okrajev prišel, naj poroča odkod je prišel in za koliko časa jc tam vplačal članarino v svrho evidence. Tovariški uazda;! Predsedstvo.
Vestnik meščanskih šol.
c Vabilo na izredni občni zbor »Društva mešč. učiteljev v Sloveniji« dne 9. oktobra t. 1. ob 10. uri v deški meščanski šoli v Celju. Dnevni red:
1.	Poročilo o delu ankete v Beogradu.
2.	Naša organizacija.
3.	Izprememba pravil.
4.	Slučajnosti.
Prosimo, da se tega prevažnega zbora udeleži vsaka šola v čini največjem številu. Kdor nikakor ne more, naj da tovarišu pooblastilo. Na zboru se bo treba odločiti v mnogih ozirih in bo joznejše prerekanje prepozno.
Za odbor:
A. Stupca, s. r.	Drag. Humek, s. r.
Iz Jugoslavije.
IZJAVA.
Ker nas nekateri listi hočejo prisiliti, da .se vmešamo v zadnjo ogabno, afero • žal slovenske politične javnosti, izjavljamo, da prepuščamo vso zadevo onim, ki so jo spravili na dan in so jo mešali. naj nosijo sami vse posledice svojih strasti. Naš list ni glasilo za take politične odmeve! Naiodločnejše pa obsojamo, da se sedaj ta zadeva izrablja proti vsemu učiteljskemu stanu in se po gotovih listih blati pavšalno ves učiteljski stan. zaradi teli dejanj; posel)ei pa še obsojamo, da se spravlja, v stik s to afero našo stanovsko organizacijo in vodstvo UJU. ki ni imelo / v.so zadevo prav nobenega stika, i Proti temu strankarskemu izirablianju bomo najodločneje nastopali in smo pireprl-I čan.i. da bo ogromna večina učiteljstva ' vedno v tem ozjru soglašala z nami in
obsojala obrekovalce našega stanu — bodisi te ali one stranke.
Uredništvo »Učit. Tovariša«.
—	Napadi na učiteljski stan in UJU.
Zadnje dogodke izrabljajo razni učttelj-btvu nenaklonjeni listi v to. da blatijo na podlagi teli slučajev sedaj ves učiteljski stan in ga delajo odgovornega za posameznike ter mu jemljejo ugled v javnosti. Obsebi umevno je med teini listi »Slovenec«. a ta. se primeroma še odlikuje v svoji zmernosti napram »Jugoslaviji«, ki le takoj po končnih dogodkih pričela brezstidno z bruhanjem na ves učiteljski stan, A niti to m zadoščalo »Jugoslaviji <; spravil^ se je celo na UJU in na predsednika Jeienca ter skuša vmešati tudi L JU v njeno gnojnico.
—	Zelo umestne besede. »Naprej« piše: »Nehajte, za boga! Zauuji »Ptujski list« je objavil doig dopis iz St. Janža na Dr. polju, v katerem se prepira s tamkajšnjim župnikom in klerikalci. V omenjenem dopisu očita dvema učiteljicama stvari, ki bi se jih po našem mnenju javno v listu ne sin.elo očitati. Ce je kje kakšna napaka, se jo da odpraviti na drugi način, ne pa iz političnega sovraštva obesili viiako malenkost na veliki zvon. Kaj vam prav nič ni mar ugled splošnega učiteljstva? Ali se vam zcjj. da Ste z neokusno aiero. ki se ie v nedeljo odigrala pred sodiščem, premalo škodovali uči-teljstvu na ugledu? Ali ne veste, da prihaja list. ki je pisan za otroke, v roke tudi istim? Nehajte torej! In učiteljstvo? Kdaj se b»- postavilo v bran svoiega stanu? Čas je, da se postavi, da naredi konec razmeram. Ki spravijo učiteljski stan ob ves ugled!
—	Na krov, v obrambo ugleda našega stanu! Okrajna učiteljska društva pozivamo. da se pečajo z vprašanjem, kako bomo organizirali obrambno delo za ugjed i iT čast našega stanu proti izrabljanju. Zadnji napadi na naš stan in organizacijo zaslužijo ogorčenje in protest! Ze zadnjič smo poudarjali, da je treba na napade reagirati v nam prijaznem javnem časopisju, (ne stanovskem), da pride glas v našo obrambo tudi med ljudstvo in vodilne kroge. »Slovenec« ie'odprl v svojih predalih »Učiteljski vestnik«. kjer napada naš stan in šolstvo; potreba je v lavnem časopisju razkrinkati te nakane in laži. Prepričani smo, da nam prijazni listi odpro take »Vestnike« v našo obrambo. potreba ie delo le, organizirati in preskrbeti listom stalne dopisnike. Pozivamo okrajna učiteljska društva, da se baviio s tem vprašanjem, da določijo liste. na katere je treba odgovarjati, da se naralizira napade, ter poiščejo spretne dopisnike. ki bedo v iavnosti nastopali proti izrabljanju našega stanu ter informirali javnost v naših zadevah. Prepričani smo. da se v vsakem okraht najde par tovarišev, ki bodo prevzeli in izvedli to nalogo. Stroške za naročnino listov, ki so potrebni dopisniKu nai prevzame okrajno učit. društvo ker je to vsekakor aktivni izdatek za ljaš stan in v dobrobit nam vsem. Okraina društva naj pošljejo tozadevne sklepe in ukrepe ter eventualne nasvete tudi osrednjemu vodstvu naše organizacije.
Obsodba obrekovalcev učiteljstva. Med društvenimi vestmi prinašamo prvi odmev na podla obrekovanja in blatenja učiteljstva s strani gotovega dela slovenskega, časopisja. Naše organizacije si ne damo oblatiti in tie jemati časti našemu stanu!
Ob obletnici koroškega plebiscita. 'Obmejni škandal.) Da se ne bo očitalo enkrat učiteljstvu brezbrižnosti se spravi zadeva Holmske šole v javnost, sedaj ko slojimo takorekoč pred dovršenim dejstvom. Učiteljstvo je pravočasno opozorilo merodaine kroge na važnost te zadeve. a bilo ie kakor navadno, vse zastonj. • elo leto ie trajalo, preden je vse dozorelo in nos tal o vendar enkrat — fakt. S prihodnjim šolskim letom (november) se otvori na Holmcu (pri Prevaljah). tik koroško avstrijske mde nova šola.. Učni lokal. kakor tudi učiteljsko stanovanje nikakor ne odgovarja zadevnim predpisom šolskega zakona, o čemur se ie tudi prepričal g. višji šolski nadzornik Gabršek osebno. Hvalevredno ie. da se vendar enkrat da ljudem že tolikokrat zahtevana šola katero so morali vsled brezbrižnosti lokalnih faktorjev tako dolgo, po nepotrebnem pogrešati Drugače pa ie nazira-iiie gotovih ljudi, ki imaio o tem odločati, iti sicer kar se tiče šole in učiteljstva. Ni res. da bi morala biti vsaka luknja dobra za šolo iu učitelja! Na meji velja ta princip še bolj. Omenjamo le to! Delavec (ob-raiovodia) premogovnika na Holmcu, ki ie stanoval prej v hiši. namenjeni za uči-
teljevo stanovanje, si ie poiskal stanovanje drugod, ker mu ie bilo to preslabo. Prazne prostore so adaptirali za učitelja-vodio. Nič bolje ni z šolskim prostorom! Za popravo teh prostorov (last grofa D turna) se rabijo velikanske vsote. Seveda iite za to tudi od vlade podarjen denar 13.000 K. Višek škandala pa tiči v tem. da oblast ni vprašala kakor to ukazuje zakon, za mnenje strokovnjakov; ne okr. sol. nadzornik, ne okr. zdravnik in ne gradbena oblast ni bila pozvana na izjavo v tei zadevi, ozir. na komisijonelni oi led! Ne veriammo. da bi hotela občina prevzeti brez vsega visoke stroške poprav (nad 30.000 K) vrofovih hiš. ko oa je lahko dobiti posiopj« primerno za šoio iu učiteljevo stanovanje brez vseh stroškov. (iospod ravnatelj jeklarne v Ravneh ti'g a noče uvideti, gospod okrajni glavar pa tudi nima (!) sredstev, da pripomore šoli do primernih prostorov! Kaj neki bi storil g. ravnatelj, ako bi nakazali njemu to stanovanje, šolsko sobo pa ta pisarno! Gotovi sloji se še vedno ne mo-reio navaditi na ro. da učiteli ni v eč to, kar ie bil nekdaj! Kar je za premogovnega delavca preslabo ne more in ne Sme bi^i dobro za učiteiia. Tako prezirati se ne pustimo! Velika škoda ie. ki jo utrpi vslecj te zadeve oblast in šola in to v času. ko straši razmejitvena komisija! Hei-matdienst bo imel seveda zopet lahko delo! Zastopnika učiteljstva v okrajnem šolskem svetu pa prosimo pojasnila, kako stališče je zavzel pri sejah okr. šol. sveta glede te zadeve- Gospoda glavarja pa prosimo v interesu šolstva, da obrača večjo pažnjo razvoju šolstva v okraju in se ne pusti voditi od nemškonacional-nega ravnatelja jekiarnc! Ljudstvo ima tudi svojo sodbo!
Posnemanja vredno! Učiteljstvo osnovnih šol v Gorenjem in Dolenjem Logatcu ie na svoiem sestanku soglasno sklenilo, da se zaveda svoje državljanske dolžnosti iu to zavednost dokaže s tem, da vsak učiteli (ica) podpiše državno post-.'¡lo po 100 dinariev.
—	Slovenskemu učiteljstvu! Rok za podpisovanje 1°/' državnega posojila je podaljšan do 15. t. m. Med podpisovala je gotovo tudi častno število slovenskih učiteljev. a celokupnega učiteljstva ni. Pri skromnih dohodki!', ki zadostujejo jedva za preživljanje nam ni mogoče podpisovati velikih. Mestecih številk, nekaj pa zmore vsak. prav vsak izmed nas. če ne naenkrat, pa v obrokih. Za državnim uradništvom ne smemo zaostati državni učitelu-uradiiiki. Okroglo tri tisoč nas ie v Sloveniji. Podnišimo vsakdo po tisoč kron in dali smo državi lepo vsoto treh milijonov kron na razpolago. Plačajmo ta znesek v petih obrokih po 200 K. Šolska vodstva nai preskrbe podpis prav vsake-ir;-. učitelja na šoli in te podpise nai pred-k;že s prvim obrokom v ta. namen določeni bqnki. Učiteljski Tovariš pojasni v današnji številki vse. česar ie v tej zadevi treba. Tovariši, tovarišice! I jubezeu do svojejnile. skupne domovine, ki ie nima-, mo le na ieziku pred otroci, ampak tudi v srcu. dokumentiraimo pred svetom in pokažimo s svojo požrtvovalnostjo, da popolnoma zaslužimo častni našlov državnih učiteljev!
—	Izpit za pouk telovadbe na srednjih šoiah se vrši pri izpraševalni komisiji v Zagrebu dne 5. decembra t. 1. Prošnje za .pripustitev k izpitu ie voziti pri iz-pi'ni komisiji v Zagrebu- Prošnji naj se priložijo vsa dosedanja izpričevala ter kratek oois svojega življenja in delovanja v telovadni stroki. — Natančnejša pojasnila daje dr. Bučar Franio. Zagreb, Josipovac 19.
—	Narodna Prosveta prinaša v svojih zadnjih dveh štev. obširno poročilo o I. pokrajinski skupščini UJU — pov. Ljubljana, ki se je vršila v septembru v Rogaški Slatini.
—	Tragičen slučaj. Naša tovariša in sotrudnika, Anton in lanko Leban sta tekom dveh mesecev izgubila soprogi. Hudo prizadetima starinama naše sožalie.
—	V kočevskem okraju ie še nekaj praznih učnih mest. Učitelji in učiteljice, ki še nimajo službe, nai se osebno ali pismeno zglase pri okrajnem šolskem nadzorniku v. Kočevju.
Solsjia vodstva, ki potrebujejo za učence »Šolske liste« nekaterih prvih in sedanjih izdaj, ki niso več v zalogi iu tisku Učiteljske tiskarne, nai se obrnejo k trgovini g. Pavčiča v Kostanjevici. Dolenjsko.
—	Kai se «odi v Prevaljah? Že zad-
mič smo poročali v našem listu o brez-glavnem postonania oblasti o priliki izpraznitve prevaliske šole. ko se ie ista , reklamirala za bolnico in o deložiranju I učitelja tov. K. ki ie stanoval v šoli. P°" n čali smo tudi da je stanovanjska oblast
¡iisenovaucu nakazala stanovanje nekega odstavljenega nemšk. rudniškega uradnika. Upoštevajoč izredno težke stano-' vaniske razmere, ie g. K. stranki dovolil, I j;! sme še nadalje ostati v stanovanju, dotlej pač. da bo rešena njena prošnja za ^selitev v Avstrijo. K. pa se je med ttjjii časom zadovoljil z enim lokalom in skupno kuhinjo, kateri l.nuč.ni položaj za pjie stranki ie trajal mesec dni. Kq se je dotična stranka izselila v Avstrijo, se 1 ic g. K. nadejal da mu stanovanjska oblast defiuitivno nakaže to stanovanje in to tembolj. ker ie imenovani v ponovnih slogah poiasnil stan. oblasti (skupno pet vlog!) zakaj reklamira stanovanje, ki mu gre po členu 8 pravilnika o pridejitvi stanovanj. Stanovanjska oblast, koje pied-se^nik ie tudi predsednik ckr. šolskega sveta, pa »e splon vse vloge tov. K ignorirala ter nakazala stanovanje. v katerem se imenovani nahaia sedai in katero Pride v poštev edinole za družino z otroci, urueeinu uradniku samcu. K-u l^a, kakor v zasmeh, stanovanje, obstoječe iz ene sobe. ki ie vrhutega znana pri vst soseščini radi steničie zalege, Pravijo. in doricni uradnik se sym na to sklicuje, da niti ie stanovan,e že dolgo reservirano od hišnega posestnika . . . Komentar pa si na.i zdai napoivijo tovariši sami!
—	Ormoško učitei.sko društvo je izreklo g. dr. Pirkmaierju vodji ptujskega okrajnega glavarstva svoje popolno za-ui anje in obsojalo napade poslanca Brandncrja in raznih časniških dopisov na imenovanega neumorno in nesebično delavnega uradnika.
—	Učiteljski pevski zbor vabim v soboto, dne S. t. m. ob 18. uri k sestanku na učiteljišču (glasbena soba), da se pocenimo o programu za letošuio koncertno sezono. Prosim polnoštevilne in točne udeležbe. — L. Juvanec.
Obrtno šolanje vosnih invalidov v Sloveniji. Pokrajinska uprava za Slovenija oddglek za socialno skrbstvo, invalidski odsek sprejema vojne invalide, ki se zele izučiti v kaki obrti in so brez vsakih sredstev, v svojo oskrbo bodisi v Invalidskih doiniii v Celju ali Ljubljani, bodisi izven teh. \ prvi vrsti se bodo vpo-števali vsled skromnih sredstev, s katerimi razpolaga omenjeni odsek,, le težji invalidi z 50 in več c/<. invalidnosti. \ to svrho posluje pri invalidskem odseku Posvetovalna komisija za izbiro poklica in-f \alidom, ki sestoji iz zastopnikov invalidskega odseka, drž. protezne delavnice, .drž. posredovalnice za delo. obrtnikov, strokovnega delavstva in invalidske organizacije. \ tei komisiji sta kot člana tudi 2 zdravnika strokovnjaka. Vsi invalidi. ki so že bili pri ponovnemu nadpre-«ledu ter so sami kakor tudi njih roditelji siromašni in bi se želeli izučiti y kaki obrti. nai pošljejo tozadevne prošnje z inva-, lidskim uverenjem in potrdilom uboštva I gori omenjenemu odseku.
—	Potne zadeve. Tovariši in tovan-sice. ki ste prosili (kot Korošci) za potno ilovol.ien.ie na Koroško in ki vam prošnja ni bila ugodena, pošljite odklonilne dopise uredništvu, ker se nujno rabiio za repre-sali.ie. Kdor še ni prosil, naj prosi, da tako doženemo enostransko postopanje koroških oblasti.
—	Slovenska Šolska Matica bo izdala letos tri knjige in sicer: 1. Letopis, ki ga sestavlja in ureja vseučiliški profesor dr. Karel Ozvald. Knjiga bo zelo zanimiva in času primerna. —. 2. Posebno uko-s'ovje pouka v elementarnem razredu osnovnih šol. Spisal okrajni šolski nadzornik Fran Fuik. Knjiga bo posebno dobrodošla učiteljiščnikom in mlajšemu učiteljeva. — 3. Dr. Ljudevit Pivko — Adolf Sehaup: Telovadba. II. zvezek. Razlaga telovadne teorije in navodilo k vodstvu telovadnih v aj po Tyrševetn sestavu. P. n. "cverjenike prosimo, da hite s pobiranjem članarine, kj znaša 8 dinarjev. Člani naj iH>šiljaio članarino svojemu poverjeniku in ne naravnost v Ljubljano.
Obrtno nadaljevalno šolstvo
g;— o Vodstvom in učiteljstvu obrtno - nada-'kvalnih šoli Ker hočemo posvetiti razvoju na ■:(>Petni ureditvi obrtno - nadaljevalnega šolstva vojni več pozornosti, otvarjamo v ta namen '■ današnjim dnem stalno posebno rubriko v na-SL*m listu. Zaradi hitrejšega administrativnega •'osluvanja in olajšanja istega bomo prinašali tu-odloke in službena obvestila izdana od nadzorstva obrtno - nadaljevalnih šol — za kar smo N od istega naprošeni. Upamo, da s tem ustre-/L'ni0 tudi -učiteljstvu obrtno - nadaljevalnih šol, : 1 >nu bo s tem dana prilika imeti odloke in navodila vedno pri roki: hkrati pa služimo razvoju lli«a šolstva.
—	o Ker bo prinašal »Učit. Tov.« tudi služ-«fiia obvestila za vodstva obrtno - nadaljevalnih °'> opozarjamo ista, da si pravočasno naroče za
obrt. nad. šolo »IJčlt. Tov.«, ker ga pozneje ne b;,do več dobili iz vzroka, ker založništvo ne tiska mnogo več izvodov kakor je naročnikov in poznejši zahtevi po morebitnih prejšnjih številkah ne bo moglo ustreči.
o Obrtno-nadafjevalno šolstvo v Ljubljan;. Šolski odbor, ki je imel dne 30. sept. sejo, je sklenil po daljši debati, da bo plačal teden.ko uro po 80 K, nedeljske ure pa po 160 K mesečno, oziroma vsako uro posebej ob delavnikih po ¿0 K, ob nedeljah pa po 40 K. Voditelji dobe za vsak razred 400 K na leto. Država prevzame dve tretjini vseh stroškov, lokalni faktorji pa eno tretjino. Vajenci plačajo po 40 K vpisnine za šolske potrebščine. Sklenilo se je, da se uvede M. Pod-krajškova knjiga »Pomočniške preskušnje«. Koncem šolskega leta se priredi razstava šolskih izdelkov in pa vajeniških izdelkov, ki jih nap ni -\ ijo vajenci v delavnicah. Pouk na vseh petih ljubljanskih obrtnih nadaljevalnih šolah se je pričel dne 1. oktobra. Ako se bo pouk nadaljeval, je odvisno od zahtev učiteljstvu obrtnih nadaljevalnih šol glede honoriiranja tedenskih ur po 160 K.
o Spomenica ministru za trgovino in industrijo, oddelek v Ljubljani. Učiteljstvo obrt-■l i -' nadaljevalnih šol v Sloveniji je poverilo pod.Asarie, da ministrstvo za trgovino in industrijo, oddelek v Ljubljani, obveste v nevzdržnih razmerah, ki ovirajo prospeh obrtno - nadaljevalnega šolstva v Sloveniji in o pravnih zahtevah učiteljstvu na teh šolah. Ker podpisani ustno niso mogli sporočiti želj, oziroma zahtev učiteljev obrtno - nadaljevalnih šol v Sloveniji, nsijajo se predložiti naslednjo spomenico: i. Materijalna podlaga, da prispeva vlada k stroškom za obrtne nadaljevalne šole dve tretjini, eno tretjino pa morajo kriti krajevni činltelji, v prvi vrsti dotična občina, kjer je sede/ šole, in stalna, ker imenovani činltelji večkrat niso v stanu kriti te tretjine; trgovska in obrtniška zbornica, ki bi morala imeti največji interes za to .šolstvo, pa prispeva letno le neznatno svotic >. Odbori obrtnih nadaljevalnih šol, odnosno voditelji, ki iščeio kritja za imenovano tretjino, Imajo silno težko stališče in malo uspeha, ker se občine pri sedanjih visokih občinskih nakladah branijo teh bremen. Dovolimo si opozoriti na tozadevni članek v 35. številki »Učiteljskega Tovariša z dne 25. avgusta t. I. Tretjo tretjino bi morala kriti v prvi vrsti trgovska in obrtniška zbornica, ako pa sama ne, vsaj skupno z okrajnimi zastoji. Vso zadevo naj vzame v roke vlada ter preskrbi vSem šolam popolno kritje vseh stroškov. Le tedaj bode stalo obrtno - nadaljevano šolstvo na trdni podlagi. 2. Nagrade za pouk so tako neznatne, da niso v nikakem razmerju z razmerami časa. Tudi enakomerne nis i
V	Ljubljani se plačuje tedenska ura z mesečniki 811 K, na deželi pa s 40 K. Učiteljstvo hoče biti za delo tudi času primerno plačano. Določi naj se izprašanim učnim osebam po 40 dinarjev mesečno na vsako tedensko uro, neizprašani n 32 dinarjev. Pripomnimo, da pri svoji vestnosti porabimo za vsako učno uro najmanj še pol ure za pripravo in razne korekture. Ministrstvo za trgovino in industrijo, oddelek v Ljubljani, izvoli pričujočo spomenico v prilog propadajočemu obrtniO-nadaljevalnemu šolstvu v polni meri vpoštevaiti ter to šolstvo vzpostaviti, če ne na višjo, vsaj na predvojno stanje. To so želje obrtništva in učiteljstva, ki pozna vrednost in potrebo te panoge ljudske izobrazbe. — V Ljubljani, dne 6. septembra 1921. Fran Rant, 1. r. Jakob Dimnik, 1. r. Leopold Baebler, 1. r.
o Shod učiteljstva obrtnonadaljevalnih šol v Ljubljani. V sredo 5. t. m. se je vršil sestanek učiteljstva obrtnonadaljevalnih šol v Ljubljar.f:. Razpravljalo se .ie v prvi vrsti o gmotnih zahtevah učiteljstva, ki so vsebovane v gorinavedeni spomenici. Tov. Jelene je prečital dopis min. ?a trg:;u;io in industrijo odd. v Ljubljani dr. Marua, ki je došel na pov. UJU v zadevi obrtno-nad. šol in ki vabi zastopnike učit. teh šol na sestanek. Sklenilo se je držati se sklepov iz Rogaške Slatine, z dodatkom, da se tudi voditeljem obrtno-nad. šol zviša v enakem razmerju nagrada za vodstvo in da se računa nedelje tudi za nje dve-i io. Izvoljeni so bili v zastopstvo za_omenjeni sestanek tov. Skulj, Mlakar in Plesničar. Podrobno poročilo o shodu in sestanku pri min. prinesemo v prihodnji številki. Sklenilo se je. da se o rezultatih sestanka obvesti učiteljstvo takoj potom okrožnic na šole.
Pisarna strokov, tajništva UJU poverjeništvo Ljubljana.
Pisarna strokovnega tajništva UJU. pov. Ljubljana. Pod toni naslovom in v tej stalni rubriki hočemo odslej odgovarjati na vprašanja, ki jih dobivamo. Podajati hočemo tu splošna pojasnila ter informacije, ki so splošne in principielne važnosti. Privatne zadeve, ki so le zasebnega 'r. osebnega značaja, hočemo reševati tudi nadalje pismenim potom.
G. Fr. in M. Z. v C. in g. R. K. v V. p. C.
V	današnjem uvodniku čitate, da srno se z vso silo zavzeli za Vaše pravice, tako v časopisni kot tudi s strani- organizacije. Ravno Vaš slučaj je drastičen dokaz, kako krivična je naredba glede ukinjenja drag. doklad. Ne bomo mirovali poprej, dokler se ta protisocialna naredba ne ukine. Naš poverjenik je v predmetni zadevi že posredoval pri šolski oblasti. Tudi Beograd Je že obveščen.
Gdč. M. Vr. v Dol. B. in Sr. M. v L. pri R.
V	zadevi izplačila 10% drag. doklad smo dobili
toliko dopisov, da res ni mogoče vsakemu posebej odgovarjati. V »Učit. TovariiSu« točno objavljamo vsako izprememibo službenih prejemkov, tako da si vsakdo lahko do vinarja natančno izračuni, koliko mu pripada. Zato ne inečite vsake prečitane številke »Uč. T. proč, ali pa si vsaj članke, ki Vam pojasnjujejo gmotni položaj, izre-žite!
Točna pojasnila «lede vseh službenih prejemkov, tako glede aktivnih kot vpokojencev, ima letošnji »ročni katalog«, ki ga je izdala Učit. Tiskarna.
Strokovni tajnik prosi vsaj med šolskim letom prizanesljivosti v zadevali, kjer je treba pri posredovanju včasih večurnega stanja in čakanja, kar mu je poleg šolske zaposlenosti in notranjega pisarniškega dela res nemogoče.
m
JNeodresena domovina.
— r Italijanska srednja šola v Opatiji. italijanska viaua je sklenila, da otvo-n v upatiji italijansko srednjo soio, men-ua nekako realno gimnazijo. Italija kopira Avstrijo. Jugoslovani se morajo znovu pričeti ooriti za svojo srednjo šolo v Istri. Hrvatska gimnazija v kazinu je zaprta, odpre se pa italijanski srednješolski zu-vou v Upatiji. Vlada je oDljuoijala lir vat si\e šole, oupira pa italijanske! i ako drži svojo Desedo.
r Zveza siovauskin učiteljskih društev v irsiu se naiiaja v predsedniški Krizi. Jüoseuanji preuseuniK, tov. Anton Urinek, je oastopu iz razlogov, Ki jin je oDširno utemeljeval ua seji upravnega oduora in Katerih eden je tuui ta, ua stopi v KratKem času v poKoj. iN a zoorovanju zveze v Vipavi diic iü. in li. septcinora se je tov. urmeK ouiočno uprt zopetiu izvolitvi ter priporočal za svojega namestnica irzasKega lov. Daneva, a tuui ta ni notei preaseonisKe času sprejeti.
—r Članstvo Zveze siov. učiteijskin društev v lrstu. Koncem leta ly^u. je ono v Zvezi včlanjenih bU8 učiteljstva in sicer je štelo gonsKo ucueijsKo urustvo itu cianov ozir. članic, toltninsKo öl, logaško 41, istrsko lbO, blomšKova /.veza jö, postojnsKo sezausKo o/, KopersKo ot m trzašKo učiteljsKo društvo lo2 članov. Ud lansKega deiegacijsKega zPoro-vanja je zvezi pristopilo 24 novili članov ozir. članic.
—r Nov urednik „Učiteljskega Lista". Dosedanji uredniK „Učit. Usta", tov. Janko Samec, ki je urejeval doslej glasilo našiii tovarišev v zasedenem ozemlju, se je odpovedal uredniškemu poslu. Na predlog organizačnega odseka uciteljsKe Zveze je bil njegovim naslednikom izbran tov. Josip Fahor, naduči-teij v Sežani.
—r Na delegacijskein zborovanju „Zveze slov. učit. društev" v Vipavi so ¿borovalci odklonili znano izjavo, ki jo je podal svoječasno tov. Kieinmayer na deželni učiteljski konterenci v Trstu, la sKiep tovarišev iz zasedenega ozemlja nam dokazuje, da smo bih na povsem pravi poti, ko smo tudi mi v našem glasilu nastopili proti oni famozni izjavi, Ki je v učiteljsKih vrstah na zasedenem ozemlju vzoudila toliko prerekanja in dvignila toliko brezpotrebnega prahu.
—r Slovenske šolske knjige v zasedenem ozemlju. Založništvo „lstituto Edi-toriale Scientitico in Trieste" naznanja, da ima v zalogi sledeče šolske knjige za slov. ljudske šole: 1. V. Bandelj: „Zgodovina Italije"; 2. Po Widru predelano: „Prvo berilo"; 3. Po Oaberšku predelano: „Drugo berilo"; 4. Po Qanglu predelano: »Tretje berilo«, in 5. Po üanglu predelano „Četrto berilo". Za meščanske šole so v založbi na razpolago Seneko-vičeva „Fizika in kemija" I.—III. del m Macherjev „Prirodopis" I.—111. del. V najkrajšem času sledi aprobacija „Petega berila" za slov. ljudske šole, ki ga je sestavil in predložil književni odsek tržaške Zveze in ki bo služil tudi za meščanske šole. lstotako se pričakuje apro-bacije „Prve računice" ter treh čitank za hrvatske šole.
— Razstava obrtnega šolstva v Vidmu. Na razstavo, ki se je vršila prve dni septembra v laškem Vidmu, so odposlale razne izdelke tudi slov. obrtne nadaljevalne šole v okupiranem ozemlju, da pokažejo uspehe slovenskih šol širjemu laškemu občinstvu in učiteljstvo slov. obrtnih šol je prejelo od razstavnega odbora brezplačne vozne listke za potovanje v Videm. Vse je bilo lepo urejeno, kakor sploh Lahi znajo. Toda razočaranje je bilo v Vidmu za naše tovariše nemalo. Mesto da bi Italijani doposlane slovenske izdelke razstavili, so jih previdno poskrili. Iz kakšnih razlogov so to storili, pac ni težko uganiti. Razstavljenih je bilo od velike množice le malenkostno število slov. izdelkov, a še ti so bili tako pomešani med drugo laško robo, da niso prišli do nobene veljave ter niso mogli bosti v oči občutljivih laških zagrizencev.
Književnost in umetnost.
Vse pod tem zaglavjem navedene knjige, inuzikalije, tiskovine i. t. d. prodaja in sprejema zanje naročnino knjigarna „Učiteljske tiskarne v Ljubljani", Frančiškanska ulica štev. U.
tratijo Slč: Splošno knjigovodstvo I. in II.
del V zaiozbi Kleinmayer Bamberg je izšila 34t- strani broječa obširna knjiga o knjigovodstvu. Posamezna poglavja obsegajo sledeča polja Trgovec in knjigovodstvo; princip dvostav-nega ¡tal. knjigovodstva; bilanca; trgovske knjige; enomesečni kupčijski načrt dvost. kuj., dvostavno knjigovodstvo v praksi; amerikansko knjigovodstvo j; nemiško knjigo vodstvio; knfi%o-vodstvo spedicijskega podjetja; bančno knjigovodstvo, konto, mio, nostro, vostro loro; bančni kontokorent; knjigovodstvo a meta; sistemi in obliko knjigovodstva: sistem enostavnega knjigovodstva: oblike dvostavuega knjigovodstva; sinkronistične oblike in sistemi dvost. knj.; sistem kemeraiistike; konstantno knjigovodstvo; zgodovina in literatura knjigovodstva. Cena 100 kron. Delo je zaradi praktičnosti priporočanja vredno.
H. Druzovlč: Črtice k zgodovini glasbene umetnosti. Založila »Slovenska Šolska Matica«. Ta nova publikacija »Slov. šolske Matice« Ima sledečo vsebino: I. Muzikailni stari vek. II. Mu-zikalni srednji vek: Postavek krščanske glasbe: posvetna glasba v muzikalnem srednjem veku; prsta nek večgtasnosti. III. Muzikalni novi vek: Postanek in razvoj opere; postanek in razvoj oratorija; razvoj instrumentalne glasbe; klasiki; refoima opere; romantika v glasbi; moderna glasba; muzikaltia drama; nacijonalna glasba. IV. Glasba neomikanih narodov. V. Zgodovini muzikalirih instrumentov. VI. Zgodovina šolskega petja.
Kr. zeinaljska naklada školskih knjiga i ti-skanica u Zagrebu naun je poslala sledeče knjige, ki so nanovo izšle v njeni zalogi:
Prva računiea za I. r. niž. ptič. škola u Hrvatskoj i Slavoniji. Prigotovio A. pl. Čuva). Cijena 4 K.
Druga računiea za 11. r. n. p. šk. u. H. d S. Prig. A. pl. Čuvaj. C. 7 K.
\
Treča računiea s dodatkom iz geometr. obli-koslov. za II. r. n. p. šk. u H. i S. Prig. A. pl. Čuvaj. C. 9 K.
Četvrta računiea s dod. iz geom. obl. za IV. r. n. p. šk. u Hrv. i SI. Prir. A. pl. Čuvaj. Cena 11 kron.
Peta računiea s dod. iz geoin. obl. za V. r. n. p. šk. u Hrv. i SI. Prir. A. pl. Čuvaj. Cena
11 kron.
Početnica za ptičke škole u Hrvatskoj i Slavoniji. Cijena 4 K.
Bukvar (ciril&ki) za niže pučke školw u Hrv. i Slav. Cijena 4 K.	v
Prva čitanka za niž. puč. šk. u H. i S. Prir. dr. Sig. Cajkovac. Cijena 6 K.
Druga čitanka za niž. puč. škole u Hrv. 1 Slav. Prir. Dr. Sig. Cajkovac. Cijena 15 K.
Prva čitanka (cirilska) za niž. pnč. šk. u Hrv. i SI. Prir. Dr. Sig. Cajkovac. Cijena 6 K.
Mali katekizem za niž. puč. šk. Cijena 5 K.
Srednji kat. katekizem za niž. puč. škole. Cl-jt-na 8 K.
Biblijske pripovijesti iz starog i novog za-vjeta. Diuro Shnončič. Cijena 14 K.
Narodna Radikalna Stranka kraljevine SHS.
Izdalo Poverjeništvo NRS za slovensko ozemlje. Dr. Niko Zupanič. Natisnila »Učiteljska tisKarna« v Ljubljani. Informativna brošurica, ki je pravkar izšla nam v dveh delil podaje programatlčne točke Nar. Rad. Stranke; v prvem delu z oziram na sedanje razmere in položaj in nekaj zgodovinskih potez, v drugem delu z ozirom na revizijo na konferenci stranke leta 1920, ki se je vršila od 25. do 28. septembra.
Za rezervni sklad UJU. — Poverjeništvo Ljubljana. Prostovoljni organi/.ačni davek — 1921.
(Sklep upravnega odbora Z i\>ze z dne 27. dee ¡918)
14. izkaz.
Po 168 K: Tržiško učiteljstvo zbrano ob priliki odhodnice dobrih tovarišev Goriška in Klanjščka. Po 100 K: Učiteljstvo na Zidanem mostu. Po 80 K: Učiteljstvo — Borovnica. Prispevali so: Cigoj - Sterlekarjeva, Belič, Miklav-čič in Modrušan. Po 80 K: Učiteljski zbor — S t. Janž, Dolenjsko. Darovali so: Berce V., Ber;e A., Schweiger, Roje, Uršič, Omerza, Mazil n Debeljak ä 10 K. Po SO K: Vendranvin Franjo - -Št. Lenart - Laško. Po 10 K: Jarh Jos. — S\ Rok ob Sotli, p. Rogatec. Današnji izkaz Sli kron. Prej izkazanih 22.703 K. Skupaj 23.221 V.
Ivan Petrlč, Ljubljana, VIL, Gasilska cesta 172.
Razpisi siužb.
Stev. 724.
RAZPIS SLUŽBE UČITELJICE.
Vsled odloka višjega šolskega sveta z dne 15. septembra 1921, štev. 3829 se razpisuje učno mesto ua štirirazredni osnovni šoli v Globokem v stalno nameščenje.
Pravilno opremljene prošnje je vložiti po predpisani poti do dne
31. oktobra 1921. pri podpisanem okrajnem šolskem svetu. Okrajni šolski svet Brežice, dn« 26. septembra 1921.
Stran 6.
Štev. 414.
RAZPIS SLUŽBE UČITELJICE ŽENSKIH ROČNIH DEL.
Z dovoljenjem višjega šolskega sveta z dne 7. septembra 1921, štev. 10.735 se razpisuje na šestrazrednici s 3 vzporednicami v Sevnici služba učiteljice ženskih ročnih del.
Pravilno opremljene prošnje naj se vlože po predpisani poti do dne
31. oktobra 1921. pri podpisanem okrajnem šolskem svetu.
Okrajni šolski svet sevniški, v Brežicah, dne ¿6. septembra 1921.
Sokoistvu!
Vsem bratom in sestram!
Bliža se čas, ko se naj vsa naša telesna n nravstvena moč prvikrat izpriča v svobodni, .ukupoi, ujediiujeni domovini. Prihaja naš veliki praznik, ki se nanj vse Sokolstvo pripravlja s slovesno resnostjo in ki ga naš narod pričakuje z radostnim ponosom!
V beli Ljubljani, v zibeljki jugoslov. Sokoistvu, kjer je pred dobrim pol-stoletjeni prvikrat /.uviliral sokolski prapor, kličoč naš narod k vstajenju in osamosvojitvi, se v svečanostmi! dneh
12„ 13., 14. iu 13. avgusta 1922. leta
zgrnejo vse naše sokolske čete, pozdravljane in spremljane od najširših plasti našega naroda, na prvi jugoslovenskl vsesokolskj zlet.
Temu zietu bodo predhodniki iu znanilci, natikajoči kipečiin vrelcem mladosti iu življenja, predsietni dnevi,
IU so določeni pred vsemi drugimi sokolskemu naraščaju in naši deci, da se ji da prilika pokazati vsej javnosti cvet iu sad sokolske vzgoje!
Za svoj prvi zlet je jugoslov. Sokolstvo dolga leta pripravljalo pot. Našemu narodnemu in državnemu ujedinjetiju sovražne sile, ki so preprečevale spojitev in stike srbskega, hrvatskega iu slovenskega Sokolstva, niso mogle pretrgati naših srčnih vezi, niso mogle zamoriti naišega d.uieš resničnega hrepenenja in našega tajnega, notranjega ustvarjanja za njega uresničenje. Iu po dolgem, mučnem času borb, trpljenja in žrtev nam prisije v bližnji dobi dan zmagoslavja sokolske volje In sokolskega dela.
Naše Sokolstvo, ki je bilo do prevrata razcepljeno v srbsko, hrbvatsko in slovensko Sokolstvo, je na Vidov dan 1. 1919. v Novem Sadu ustvarilo enotno, nerazrušno, mogočno organizacijo, ko je izbrisalo s soglasnim, navdušenim sklepom vsako plemensko in versko razliko. In tako, v Jugoslovanskem Sokolskem Savezu združeno Sokolstvo poživljamo, naj se' nemudoma loti priprav za prvi naš vsesokolski zlet, da nam bo mogoče častno rešiti veliko in težavno nalogo vpričo naroda in gostov, ki pridejo takrat k nam soditi uspehe našega dela.
Naš klic velja vsem bratom in sestram, naraščaju in deci, vsemu narodu brez izjeme: Dvig-, nite se vsi v vsem. kar je v vas najlepšega,
najjačjega in najplemenitejšega, dvignite se k pripravljalnemu, k dopolnjevalnemu in vsekdar neumornemu, vztrajnemu delu, dvignite se na praznik vzvišene sokolske misli bratstva in kreposti, kjer se združimo vsi v globoki zavesti, da smo bili, smo in ostanemo sinovi in hčere iste iu ene domovine, da smo bili, smo in ostanemo-vsi bratje in sestre!
Načelo sokolske enakosti veleva vsakemu posamezniku k trajni dn požrtvovalni delavnost;, ker je usneli celote le od tega odvisen, ali je vsak dovolj pripravljen na svojo nalogo. Iznad plitvin vsakdanjosti stremimo vsi k lepoti in sili, ki se naj oblikovana v nravstveni in telesni sokolski vzgoji, v vsej resničnosti r&zprostre OD tem zietu domovini na čast in nam v. vzpodbudo k nadaljnemu delu in k novim pridobitvam.
V tein zm»slu sprejmite naše bratske pozdrave vsi, ki vam je blaginja, moč in veličina nedeljive naše domovine prvi ukaz.
Zdravo!
Starešinstvo Jugoslovenskega Sokolskega Save/a.
Starosta: Dr. Vladimir Ravnihar. Namestniki staroste: tingelbert (iangl. Ojuro Paunkovlč. Dr.Lazar Car.
Načelnik: Dr. Viktor iHurnlk.
Tajnik: Dr. Riko Fux.
Odgovorni urednik: Franc Štrukelj. Last in založba UJU — poverjeništva Ljubljana.
Tiska »Učiteljska tiskarna« v Ljubljani.
Alfonz Breznik
bivši učitelj Glasbene Matice
LJUBLJANA. Kongresni trg štev. 15.
Prvorazredni klavirji, pianirii in harmoniji:
Fiirsler, BOsendcife'-, Heitzmann itd. Učitelji dobe tudi na obroke. Violine in vse glasb, oredje v bogati izberi. Strune in žice vseh vrst na debelo in drobno. Največja tvrdka v Jugoslaviji.
Naš denarni zavod.
Geslo : Kar plodonosno naložim, v pomoč le sebi podarim.
Hranilnica in posojilnica „Učiteljskega konvikta" v Ljubljani
registrovana zadruga z omejenim jamstvom.
Promet do 30. sept. 1.1. K 1,779.089-39. Hranilne vloge se obrestujejo po 4 °/0.
Uradne ure: Vsak četrtek in vsako soboto od '/25. do ' i6. ure popoldne.
Na dopise brez vposlanih znamk za 7 K se ne odgovarja.
Za našo mladino!
Najprimernejša darila otrokom so mladinske knjige. V ta namen priporoča Učiteljska knjigarna v prvi vrsti one mladinske spise, ki jih je založilo „Društvo za zgradbo učiteljskega konvikta", in sicer: Engelbert Gangl: Spisi za mladino, L, II., III.. IV., V., VI. zvezek po .... K 12 —
Andrej Rapfe	„	I-, II., III., V„ VI. zvezek po.....„12 -
Mišjakov Julče: „ , . I., 1I„ III., IV., V., VI. zvezek po . . . „ 12"-
Ivo Trošt: Moja setev. Spis za mladino, I. in 11. zvezek po........ 12 —
Pav. Flere; Iz mladih let. Spis za mladino, I. in II. zvezek po „ Babica pripoveduje. Spis za mladino po ... .
Marko Senjanin : Slovenski Robinzon .........
Nadalje:
Rab. Tagore: Povestice ....................»12-
Dr. Ivo Šorli: Bob in Tedi ...................„30,-
Cvetko Golar: Prelepa Vasiljica................... 12—
„ Bob za mladi zob (pesmice).............. 12 -
Dr. Ivan Lah: Dore....................... 10—
Oton Župančič: Sto ugank (pesmice)................. 3—
Mark Twain : Mali klatež............brož. K 26 — vez. K 32-
Franc Roječ: Tončkove sanje (igrica)........
Ewald Bolka: Dvonožec.............
Fran Levstik: Martin Krpan........ . .
Ivan Albreht: Mlada greda (pesmice).........
Jos. Pavčič: Našim malčkom (Malim pianistom).....
Nemcova: Češke pravljice (II. zvezek.).......
France Bevk: Pastirčki pri kresu in plesu......
M o zverinjak . ............... ..... „ .
Razen tega vse šolske potrebščine, kakor zvezke in risanke lastnega izdelka, svinčnike, peresnike, peresa, radirke, vse po najnižjih cenah. — Šolske pušice (peresnice) po K 5—, 6"—, 8-40. 9—, 25'—, 30 —
K 50 —
K 11 — - 12-
Fran Levstik, zbrani spisi za mladino. Priredila: Fr. Erjavec in P. Flere. Ilustroval: Anton Koželj.
- - - Broš. 46 K, elegantno vez. 54 K. - - -
QnloL-i lici-	So'sl^g8 l'8*8 je na razpolago samo še 3. štev.
OOISKI IlSt. II. stopnje (Rape) cena 14 K in 2. štev. lil. stopnje
(Flere) cena 14 K.
V prid Učiteljskemu konviktu:
Žirovnik: Narodne pesmi, I. II. in III. stopnja cena 5 K. Marolt: Narodne himne in domorodne pesmi za mladino.
Te himne so odobrene od višj. šol. sveta za šolsko uporabo.
K. Wider: Moje prvo berilo. Sedmi natisk, 12 kron.
za obrtne nadaljevalne in gre-mialne šole se dobe v Učiteljski tiskarni komad po 3 K.
Naši himni:
1.	Lepa naša domovina.
2.	Bože pravde.
Dvoglasno s spremljevanjem harmonija za šolsko mladino priredil Fran Marolt. Cena 1 krona. Naročila sprejema le Učiteljska tiskarna.
RISANKE
iz finega risalnega papirja 8 listov, z lepim ovitkom a K 4'—.
razprodaja
Učiteljska tiskarna
v Ljubljani. Pri večjem naročilu popust!
Izšla je brošura:
Zbirka važnejših novih naredb in odredb
za ljudske in meščanske šole ter učiteljišča v Sloveniji.
Sestavil: Fr. Fink, okr. šol. nadzornik. I. zvezek. (Od prevrata do koncu I. 1920.)
To zelo potrebno, pregledno in praktično sestavljeno knjižico, priporočamo najlopleje vsem okrajnim in krajnim šolskim svetom, ravnateljstvom učiteljišč in meščanskih šol, šolskim vodatvom in vsemu uSiteljstvu. Cena 5 D.
Dobiva se v knjigarni Učiteljske tiskarne.
GALERIJA NAŠIH MOŽ?
Po originalih akad. slikarja prof. Koželja je začela Učiteljska tiskarna izdajati portrete naših mož.
Ravnokar so izšli v dvobarvnem tisku: Valentin Vodnik, Anton Martin Slomšek, Josip Stritar. Velikost: 47 X 61. — Cena vsaki sliki 3 din. (ovoj in poštnina posebe). Slike so namenjene šolam, društvom, javnim lokalom, zasebnikom. Naročila sprejema in izvršuje
Knjigarna Učiteljske tiskarne v Ljubljani,
Frančiškanska ulica št. 6.
J
Edino zastopstvo
tvrdke Schüller & Sohn v Amstettenu
ima
ter prodaja:
tekoči ekstrakt štev. 2, liter po Efezin, tintni prašek (črn) V2kg v dozi . .
11 11 11 11 g „ brilantni antracen, V2kg
knjigarna „Učiteljske tiskarne"
-v Ljubljani, =

0
ŠOLSKI ZVEZKI
za ljudske in srednje šole, na razpolago v vsaki množini. Priznano najboljii lastni izdelki iz belega, finega papirja in močnih ovitkov.
UČITELJSKA TISKARNA, Ljubljana
Frančiškanska ulica 6.
Najnižje cene !	Točna postre» ba!
Zahtevajte cenike!
IB