MtaHtonld PočtnTn« p?«?an‘a v gotovini Cena 1 din Leto L (VII!.), štev. 46 Izhaja razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poštnem ček. zav. v Ljubljani št. 11.409 Velja mesečno, prejeman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din Maribor, pondeljek, 27. junija 1927 »JUTRA« Telefon: Uredn. 440 Uprava 455 Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta št. 13 Oglasi po tarifu i Oglase sprejema tudi oglasni oddelek „Jutra" v Ljubljani, Prešernova ulica a Z nasiljem proti opoziciji Oblasti razpuščajo in onemogočujeio cpozicijonalnim strankam zborovanja BEOGRAD, 27. junija. Volilno gibanje se že razvija, posebno v južnih Pokrajinah naše države. 0 tvorile so ga opozicijonalne stranke, ki pa so zadele povsod na hud odpor oblasti. Tako iz Južne Srbije kakor tudi iz Bosne in Hercegovine prihajajo poročila, da nastopajo vladne oblasti proti posameznim strankam jako nasilno. Tako sta bila včeraj shoda v Foči in Goraždi^ v Bosni, na katerih so hoteli nastopiti samostojni demokroti, kratko-malo razpuščena oz. prepovedana. Poslanec Svetozar Pribjčevid je že energično protestiral proti temu pri ministr- skem predsedniku. Še večje razburjenje pa se je polastilo pristašev samostojnih demokratov, ko so zvedeli, da je bil pripravljalni odbor za prireditev shoda v Goraždi aretiran in izročen sodišču. V Šabcu je bil generalni tajnik republikanske stranke dr. Ikonič dejanski napaden in je dobil tako težke poškodbe, da so ga morali prepeljati v bolnico. Jako slabo se godi v Macedoniji tudi radičevcem. Kakor poprej v Skoplju in Debru, so bili sedaj napadeni tudi v Čti-pu. Ker je policija odklonila njihovo zaščito, so bili Prisiljeni, da so se pred fanatizirano množico umaknili iz mesta. Nelly Grosavescu oproščena Tragičen epilog v Moravski Ostravi V soboto zvečer je bila končana na Dunaju razprava proti Nelly Grosave-scu, ki se je morala zagovarjati pred poroto radi umora svojega moža, znanega tenorista dunajske državne opere, Trajana Grosavescu. Nelly Grosavescu je b*la oproščena, kar je izzvalo nted občinstvom velikansko senzacijo. Občinstvo namreč v veliki večini oprostilne razsodbe ni sprejelo simpatično, asopisje priznava, da so se Porotniki rza i sicer zakona, vendar pa so se da-preveč voditi od gotovih sentimentalnosti. Zanimivo je, da ^ bile najbolj Presenečene ženske. Med množico, ki je čakala na razsodbo, je prišlo cei0 do dejanskega spopada m je imela policija mnogo posla, da je vzdržala red. Ko je Prišel na ulico njen branitelj, ga je množica sprejela z vtrftliki; »Fuji« isto-tako so bili sprejeti tudi porotniki. Nel- ly Grosavescu je odgovorila svojemu branitelju, ko ji je sporočil veselo vest, da je oproščena, hladnokrvno: »Hvala!« Oprostilna razsodba je imela v Mor. Ostravi jako tragičen epilog. Soproga veleindustrijalca Eschingerja, ki je prisostvovala razprava, se jo včeraj popoldne jako razburjena vrnila v Moravsko Ostrovo in izjavila svojemu možu, da bo storila enako kakor gospa Grosavescu in ga ustrelila. To je Esehin-gerja tako razburilo, da je zgrabil za samokres in oddnl na ženo pet strelov ki je obležala takoj mrtva. Po zločinu je EschingeT izjavil, da v silnem razburjenju sploh ni vedel, kaj je storil. Najbolj zanimivo Pri vsej stvari pa je, da so pod vzglavjem mrtve njegove žene v resnici našli nabasan revolver, iz česar se more sklepati, da je res hotela svojega soproga ustreliti. Strašna avtomobilska nesreča pri Sarajevu Včeraj popoldne se je dogodila pri Han Bulogu v neposredni bližini Salajeva težko avtomobilska nesreča, katera žrtev je postal ameriški novinar Edgar Aldrich in njegova soproga Helena iz Ne\vyorka. Iz Aldrichovcga potnega lista je razvidno, da je prepotoval že skoro ves svet. V zadnjem času je bil na Kitajskem, v Indiji. Turčiji in Perziji ter prišel sedaj v Jugoslavijo, po kateri je potoval z avtom Milana Popoviča iz Beograda. Popo-AiV.e sam in vozil po državi Hcha in njegovo ženo. loeab n5n'rtl°-?oldnc s0 PrisPeU do ,:?u‘ Nenadoma etrnv prcd Sarajevom, ki je vozil *° z,oni'l volan. Avto, del v neko oj ?j!'?5'1'!' sc ie za-j drich in njegova *Al‘ je dobil Popovič le rSzmJrnm' di°Sf poškodbe. raznier°nia lahke Požar v veliki Italijanski delavnici. Blizu Ternija v Italiji gradijo veliko poslopje za elektrarno. V soboto je v delavnicah nastal silen požar, ki jo grozil, da uniči bližnjo zalogo bencina In dragocenih predmetov za elektrarno. Po večurnem naporu so gasilci nevarnost sicer odstranili, vendar je Požar napravil za miljon lir Škode- PRIHODNJA ŠTEVILKA »VEČER-NIKA« IZIDE RADI PRAZNIKA V ČETRTEK. —- t ....________________ - -...■■■ Novi župan v Guštan!u Po dolgom odlašanju je bil te dni potrjen in zaprisežen novi župan Guštan.ia g- Juh. Izbran je bil že meseca aprila po odstopu prejšnjega župana. Proti njegovi izvolitvi ij0 bila vložena od klerikalno strani pritožba, odnomo ovadba, da izvoljeni nima kvalifikacije za župana, radi nekih grehov iz burnih dni preobrata leta 1918. Tedaj so bile v trgu oškodovane neke trgovine. Čudno jo, da so človeka po tolikih letih sumniči soudeležbe pti teh dogodkih. Leta 1920, ko so klerikalci imeli slovensko pokrajinsko vlado v svojih rokah, jo bil sedanji guštanjski župan celo tako zanesljiv in vzvišen nad vsakim sumničenjem, da so ga imenovali za gerenta. — Zupan .ic ovaduhe tožil radi razžaljcnja časti, razprava je bila pa preložena, kor sodišče ni imelo na razpolagoo originalne ovadbe. Roko si je zlomil. Pri včerajšnji tekmi Maribor-Rapid si jo Igralec »Maribora« Bertoncelj zlomil desno roko, kljub temu pa jo vztrajal v ostri igri prav do znkl.iuČka tekmo. Danes jo bil oddan v oskrbo tukajšnje bolnice. — V znak hvaležnosti za njegovo izredno požrtvovalnost pozivamo vso članstvo, da ga v dneh bol o ran j a Poseči. Obisk pri generalu Maistru povodom odkritja spomenika junakom 45. peip. Navdušenje vredno prvega slovenskega polka — Nemška zapreke vpoklicu in snovenju polka — Osnovanje polka brez primere v vse] državi in zgodovini — Slovenci se prylč bori o za lastno zemljo M a r i b o r, 27- junija. Jutri, na praznik slavnih imen in spominov, počasti tukajšnji pešpolk v osvobodilnem boju padle junake svojega prednika — mariborskega pešpolka, ki je bil kot prvi slovenski polk organiziran in usposobljen za ak cijo. Povodom te proslave, ki oživlja spomine iz za Slovenije in celo Jugo slavijo znamenite dobe, je posetil naš urednik častnega adjutanta Nj. Vel. kralja, divizijskega generala v. p. g. Rudolfa Maistra, in mu stavil sledeča vprašanja, na katera je g. general drage volje odgovoril: »Gospod general, kot ustanovitelj prvega slovenskega polka jugoslo-venske vojske in vodja vojnih operacij na Koroškem, blagovolite nam-dati nekaj podatkov iz častne zgodovine Mariborskega pešpolka.« »Prav rad Ti povem , česar sam ne boš vedel«, je prijazno odvrnil g. general uredniku, nekdanjemu svojemu oficirju pri Štajerskem obmejnem poveljstvu ter mu ponudil prostor pri svoji z delom močno obloženi mizi. »Res, častna je zgodovina tega polka in mnogo se da o njej govoriti, ker je zanimiva in pestra, četudi kratka. Devetega novembra 1918 so bili naši fantje poklicani pod orožje, osemnajsti je bil pa določen kot vpoklicni dan. Tedanji poverjenik se je branil mobilizacije in vpoklica, izdal je tudi tak oglas. Njegov oglas so v Celju nabili in so imeli velike težave, mi v Mariboru ga pa nismo in šlo je vse gladko. Imenitno je šlo! Nabralo se je 20. in 21. toliko ljudi, da smo jih morali pošiljati domov- Nemci so vse mogoče storili, da bi preprečili snovanje polka. Kočije in avtomobile so dali svo-iim agitatorjem na razpolago, po okolici je kar mrirolMo agitatorjev, da bi Z/denarjem, pijačo in drugo vabo odvrnili ljudi od stopanja pod orožje. V St. Petru pri Mariboru je med temi agitatorji in našimi zavednimi fanti prišlo do prave bitke. Ne pozabi zapisati, da mi je bil desna roka pri ustvarjanju polka sedanji podpolkovnik, tedanji stotnik Vaupotič. Živo mi je v spominu, kako sem ga vprašal: Kdaj bo polk stal? —- Štirindvajsctega! — Enalndajsete-ea ga potrebujem! Bo! — je kratko odvrnil in — stal je. Do prvega decembra je bila že cela črta zasedena. Komandant polka je bil podpolkovnik Skrabar, adjutant poročnik Guštin, adjutanturi pridcljen kapetan Rajh. Velike zasluge za polk imata tudi že pokojni bataljonski poveljnik Plaskan in četni poveljnik v Radgoni Zeilhofcr (sedaj aktivni kapetan I. ki.) Kaj bi našteval še druge zaslužne in dobre poleg padlih Ulrika Maliča, Jakca Korošča in drugih, ki jim bo jutri odkrit Častni spomenik. Kakšno je bilo, g. general, razpoloženje ljudi, ki so se odzivali pozivu? Iz samega čistega navdušenja so prihajali. Rečem Tl, da .ie bilo navdušenje vredno In do«toino prvega polha, v katerem »o se Slovenci prvič borili za svojo zemljo. — G. general je izjavil to' s slovesno-resnim glasom. — V celi novi državi je bil mariborski pešPolk prvi _ na novo postavljeni polk. Po okolnostih, v katerih je bil postavljen, nima v vsej zgodovini od Rima sem nobene primere. In koroška ofenziva? AH se je še udejstvoval Mariborski pešpolk. Še! — Stal ie na svojih postojankah od Radgone do Dravograda, pri Velikovcu in Grebi«Ju — Vobre. Pri koroški ofenzivi je spadal pod Labudski odred! i« je Prodiral od Mute, Dravograda, Labuda do Št. Pavlj*. Preustrojstvo v sedanji polk se je izvršilo po končani ofenzivi. Do konca Je ostalo pri stari pvvotni organizaciji, edino mitralješki oddelek se je uredil pod poveljstvom sedanjega podpolkovnika Grizolda, dočim so bile poprej mitraljeze pri bataljonih. Ob slovesu, ko se je pogovor zasukal od preteklih časov in znancev na sedanjost in tudi naš list, se je gospod general zamislil: Čakaj, še nekaj! — Ne govorite o »izgubljenih« krajih! To izraža in bi znalo tudi navajati k malodušnosti, resignaciji. Naši kraji niso izgubljeni, naši bodo, ker morajo biti naši. Koroški klub. Člani se poživljajo, da se polnOšteviT. no udeleže odkritja spomenika padlih'-junakovi v vojašnici na Tržaški cesti ob 9.30 dop. Mariborska Splošna bol« nica v krizi V nedeljo so zdravniki, neplačan} volonterji, zapustili delo, ker na Spomenico, ki so jo vložili dne 23. tm. pri vodstvu bolnice, še niso dobili pozitivnega odgovora. S tem je delo v bolnici onemogočeno, ker so trije oddelki razve« primarijev brez zdravnikov. Na kirurgi čnem oddelku vrrši službo poleg šefa samo eden zdravnik, tako da jo vsak«' težja operacija onemogočena. Zdravniki-voloterji vršijo službo ž« tri mesece brezplačno; virh tega je njihovo število za polovico premajhno, o* tvoril pa se je še oddelek za tuberkulozno in pa brezplačni ambulatorij (z neplačanimi zdravniki). Bilo je vloženih nešteto prošenj, nešteto urgenc in kot zadnja omenjena spomenica, o kljub razpoložljivim kreditom ni nobenega odgovora. Toliko časa in v toliki meri so zdravniki brezplačno delali, sprva so se jim dale celo retrogradne obljube, a z današnjim dnem se jim je celo odpovedalo stanovanje. Toča napravila na Hrv. Zagorju milijonsko škodo V soboto popoldne je divjala v Pregradi in okolici strahovita nevihta. Nad pol ure je padala tudi toča. Posledico so naravnost katastrofalne. Žitna Polja so popolnoma opustošena, vinogradi uničeni, koruza deloma okleščena. Vsa okolica Pregrade nudi žalostno »liko oustoše-nja. Narod je obupan in preiniiljuJo * strahom, kaj bo Pozimi. E ft N T K Ju?r&. . . .. . v Mamerg, Efte 27. VT. 1927. Mariborski in dnevni drobiš Stran 2. Mariborski VEČ Zmaga letalstva v Ljubljani V navzočnosti okoli 25.000 ljudi iz vseh krajev Slovenije *o izvajali včeraj naši hrabri vo;aški letalci vratolomne vaje v zraku Ljubljana, 26. junija. Letalski meeting v Ljubljani, ki se je yiršil danes ob najlepšem vremenu, je sicer glede organizacije samo pokazal precejšnje pomanjkljivosti, vendar pa je treba priznati, da je v polnem obsegu dosegel svoj glavni namen: Občinstvo se je moglo namreč prepričati, da vožnja z letali ni več ne-varna in da bodo igrala letala kot transportna sredstva od leta do leta večjo vlogo. Saj je že sedaj precej splošno znano, da je Pri potniških letalih zaznamovati mnogo manj nesreč kakor na železnicah. Zanimanje za meeting je bilo naravnost velikansko. Računa se, da je bilo navzočih na vojaškem vežbališču pri D. M. v Polju okoli 25.000 ljudi. Iz Ljubljane je odšlo več posebnih vlakov, po ulicah in cestah so neprestano švigali avtomobili in vozovi in tudi vse hribovje v bližnji okolici je bilo polno gledalcev. Množice so napravile seveda na travnikih in Poljih precej škode. Prva tri letala tipa Brandenburg so priletela že v soboto čez Dolenjsko, nakar so prešla Savsko dolino in se spustila na Ljubljansko polje. Kmalu nato sta prišla krvska aviona XXIX in XXXIV, za njima Pa preko Celja znameniti »Potes XXV« s poročnikom Baj-dakom, ki je napravil pred tedni polet iz Pariza v Indijo. Kapetan Sondenna-yer radi angine s komplikacijami ni prišel v Ljubljano. Ruska kolonija v Ljubljani je izročila svojemu sorojaku Bajdaku šoPek cvetja in srebrn pokal Na vojaškem vežbališču ie bilo v nedeljo zbranih skupno 7 letal. Točno ob 4 popoldne sta se najprej dvignila dva aeroplana; v prvem je bil kapetan Cen-čič, v drugem pa Tur ko. Napravila sta spočetka več poletov okrog vežbališča, nato pa izvajala jako drzne in vratolomne akrobacije, lopinge, katere je spremljalo občinstvo z viharnim ploskanjem in vzklikanjem. Nato so se dvignila tri športna letala tipa Brandenburg pod vodstvom Pilotov Šultererja, Gorjupa in Pintarja, ki so delali polete s potniki. Prijavilo se je za polet nad 50 oseb, na vrsto Pa jih je prišlo radi izmučenja letalcev le o-koli 20. Vsi, ki so bili tako srečni, se niso mogli načuditi sigurnosti, s katero uporabljajo piloti svoje aparate. Največje zanimanje pa je vladalo seveda za skok s Padobranom. V aeropla-nu pilota Bajdaka se je dvignil kot spremljevalec letalski narednik, Slovenec Franc Eger, in se spustil z letalom z višine 1500 m s padobranom na zemlio. Veter ga je sicer odnesel čez bližnji gozdič, vendar pa je ob velikanskem navdušenju občinstva popolnoma srečno pristal. Občinstvo ga je takoj dvignilo na rame in mu priredilo navdušene ova-cije. Meeting, ki mu je prisostvovalo tudi veliko število oficirjev in dostojanstvenikov iz vseh krajev Slovenije in generalni tajnik Aerokluba v Beogradu, major Jovan Crvenčanin, je bil zaključen ob 6.30 zvečer. Shodi nar. posl. dr. Pivka V soboto 25. junija je govoril dr. Pivko na javnem shodu pri Sv. Lenartu v Slov. gor. v prostorih g. Recerja. Poleg elanov krajevne organizacije SDS se je udeležilo shoda kljub dež.iu in večerni irri obilo okoličanov. V nedeljo 26. junija dopoldne je dr. Pivko obiskal krajevno organizacijo (pri Sv. Trojici. Popoldne so si osnovali pristaši SDS Sz občin Negove, Očeslavci, Ivanjci in Ivanjševci novo krajevno organizacijo v Ivaničih. Ustanovni občni zbor se je vršil ob 3. uri Pri g. Kozarju v Kanj-cih. Organizacija šteje že na začetku okrog 30 članov. Po občnem zboru je poroča! dr. Pivko o političnem položaju. Ob 8. uri zvečer se jo vršil občni zbor krajevne organizacije v Radencih pri g. Domanjku z obširnim poročilom narodnega poslanca dr. Pivka. Velik volilni shod v Središču ob Dravi se bo vršil v nedeljo dne 3. julija ob 15. ari v prostorih gospoda Josipa Zidariča (v slučaju lepega vremena na Prostem). Govorili bodo: narodni poslanec dr. Pivko, ter oblastna poslanca Lovro Pet o var iz Ivanjkovcev in dr. Novak iz Čakovca. Občani iz Središča, Obreža, Jalovec, Frankovcev, Huma, od Sv. Miklavža in Sv. Bolfenka so vabljeni, da se shoda udeleže v čini največjem številu. Redukcije pri mežiških rudnikih. Pri angleških rudnikih v Mežici je bilo te dni odpuščeno 100 rudarjev. Na delu jih je ostalo šo preko tisoč, a vse obdaja strah nadaljnih redukcij in brezposelnosti. Čo rudar izgubi delo in o-stane pTeko 6 mesecev brez dela, mu propade vso, kar je leta in leta vplačal v bratovsko skladnico. Pokojnino od bratovsko skladnice so doseže šele po poteku 30 let. Polna doba se bo sedni *višala celo na 35 let. Pred mesci so biH odpuščeni trije rudarji, ki so plačevali svojo prispevke bratovski sklad niči že 28 let. Izgubijo pokojnino in vse, kar Sp v tej dolgi dobi plačevali. Promet preko Meže. Most preko Meže pri Dravogradu, edini dohod z vozili v Mežiško dolino je 2o 10 let zelo potreben popravila. Sedaj prevažajo preko njega samo še tovore do 1000 kg. Vsem mariborskim in okoliškim društvom. Kakor lani priredi tudi letos podružnica Jugoslovanske matice pri Šmar-jeti ob Pesnici skupno s šolskim upra-viteljstvo-m domoljubno slavnost »Domovinski dan« in sicer v nedeljo dne 10. julija. Zato vsem mariborskim in okoliškim društvom tem potom pošiljamo dve prošnji: 1. ne določite v svojem delokrogu za 10. julij nobene druge prireditve. 2. sklenite in propagirajte najštevilnejšo udeležbo naše prireditve. 10. julija. Vsi narodnjaki na plan, vsi k šm ar jeti na »Domovinski dan«. Domovinski dan in Vidovdansko svečanost v Jarenini priredi tamošnja zelo agilna podružnica Jugoslovanske Matice v nedeljo, dne 3. julija t. 1. Sodeluje tudi Glasbena Matica v Mariboru. Istotako je pozval podružnični odbor Jugoslovanske Matice v Mariboru svoje somišljenike, da se te prireditve udeleže v čim večjem številu. Poleg pevskih točk so na sporedu recitacije in dramski prizori tamošnje šolske mladiHC. Prireditev se vrši pod vaško lipo, kjer bodo postavljeni razni šotori. Vsakomu se bo nudila najprijetnejša zabava med našim narodnim obmejnim prebivalstvom, ki zasluži v polni meri, da se ga podpira. Vozne zveze so zelo ugodne. Vlak iz Maribora odhaja ob pol 14. uri, vrača Pa se ob pol 20. uri oziroma vozi kasneje tudi avto. Od Pesnice do Jarenine je samo dobre pol ure hoda čez cvetni hribček. Ta idilični kraj je le malokomu poznan. Zasluži pa v polni meri, da si Ra ogledamo in to ob priliki tako važnega praznika, kakor jo obmejni domovinski dan. — V nedeljo, dne 3. julija pohitimo torej v Jarenino! Nov gasilni avto za Pobrežje. V nedeljo, dne ,3. julija, prejme gasilno društvo v Pobrežju nov gasilni avtomobil ter ga izroči prometu. Ob tej priliki se bo vršila velika slavnost: na predvečer bakljada, drugi dan ob 2. uri sprejem na občinski meji, potem veselica. Vse domačine in prijatelje društva tiljudno vabi — odbor. — Orjunašl! Povodom odkritja spomenika padlim junakom na Koroškem na Vidov dan dne 28. t. m. se zberemo točno ob 10. dop. pred Narodnim domom v Kopališki ulici. Udeležba v kroju, kdor tega nima, iV civilu z znakom. Oblastni Čolnik. Vsem somišljenikom SDS v Mariboru Volilni imeniki za mesto Maribor so v tajništvu SDS, Cankarjeva ul. 1, na vpogled dnevno od 9. do 12. ter od 15. do *8. ure. Naj se vsakdo takoj prepriča, če je vpisan, da ne bo na dan volitev zopet nepotrebnih rekriminacii. Rok za reklamacije poteče 29. tm. H koncertu ljubljanskih akademikov. Pevski zbor ljubljanskih akademikov je trenutno največji moški zbor. Če še računamo z mladostjo in inteligenco njegovih članov, mora zbor biti tudi jako dober, zlasti se to še more pričakovati, ker je skoraj polovico članov in-skribiranih tudi na konzervatoriju. — Ljubitelji moškega petja pridejo na vsak način na svoj račun. V Mariboru nastoPi zbor iprvič. Koncert v Celju izostane. — Otrok v strašni smrtni nevarnosti Včeraj opoldne se je dveletni Pavle, sinčič finančnega uslužbenca Rojniča igral ob železniški progi blizu bločnika št. 9 pred Lajteršbergom in po nesreči prišel pod tovorni vlak št. 658, ki ob 12. uri vozi iz Maribora. Otroku je na eni nogi odtrgalo meče do kosti, na drugi par prstov in poškodovalo stopalo. Rešilna postaja je dete takoj odpeljala ^ v bolnišnico. Ponesrečeni otrok je bil cesto ob železniški pTogi, ker ie njegova mati in hči progovnega čuvaja Mlakarja Nesreča pri delu. V Breznem se je pri nakladanju lesnega tovora na vlak v soboto popoldne težko ponesrečil 191etni delavec Tomaž Pliberšek. Na od dežja polzkem lesu mu je spodrsnilo in padel je z že precej visoko naloženega vagona tako nesrečno, da si je polomil več reber. Z večernim vlakom so ga odpremili v Maribor, kjer ga je na koroškem kolodvoru prevzela rešilna postaja in odpeljala v bolnišnico. — Ne«reča vsled neprevidnosti. Včeraj proti večeru se je z vlakom vozil v Maribor 30letni čevljarski pomočnik Jakob Verdel. Da si prihrani pot od kolodvora v Magdalensko predmestje. je sklenil izstopiti že pri Tržaški cesti, kjer vlak počasneje vozi. Ta neprevidni sklep Pa je izvedel tako nesrečno, da si je zlomil levo nogo nad kolenom. Rešilna postaja mu je nudila prvo pomoč in ga oddala v bolnišnico. Vsled podobne neprevidnosti je bilo na istem mestu že Precej manjših in večjih nesreč. — Promenadni koncert godbe omladine se bo vršil jutri, v torek, ob 19. uri zvečer v prid fonda za postavitev spomenika kralju Petru I. v Mariboru. V isti namen se bodoča Petrov dan prodajali lični dinarski znaki. — Izpremembe uradnih ur na sodišču. Od 1. julija naprej so odrejene pri mariborskem okrožnem in okrajnem sodišču uradne ure od pol 8. do 14, ob sobotah pa od Pol 8. do pol 14. ure. Vložišče je odprto od 8. do 13. ure. Jenkova ulica zaprta za vozni promet. Po sklepu mestnega sveta se zapre Jenkova ulica za obojestranski vozni Promet. Dovoljen ostaiie seveda dovoz k hišam ali od hiš te ulice. Dravsko kopališče. Mestna občina je nabavila za Dravsko kopališče nov: .čoln in dva rešilna pasa, da se tako nevarnost vtnpljania zniža na minimum. Nastavljen ie tudi poseben paznik, ki ima dolžnost oPozo-riti kopalce na morebitne nevarnosti ter čo treba nuditi pomoč ponesrečenim. Mestno kopališče ostane jutri na Vidov dan zaprto. V sredo, na praznik sv. Petra, bo kopališče kakor navadno odprto od 8. do 12. ure. Parna kopel je ta dan za žensko. Javno stranišče na Kralja Petra trgu. Dela na novem modernem javnem stranišču, ki ga je postavila mestna občina tik državnega mostu na Kralja Petra trgu, so zaključena. Najeta je že paznica za stranišče, ki bo predano javi-nostt prihodnii teden Klavirska šola kapelnika . Frischa 01 je priredila v. soboto, dne 25. t. m. svoj ,, običajni, vsakoletni sklepni nastop. Pri- 3° reditev, kakor tudi njen obisk, sta doka- aa zala, da zavzema g. Frisch na polju muzikalne vzgoje pri nas Prav odlično mesto. Nastopilo je 22 učencev vseh učnih stopenj in pTi vsih se je videlo, da ima- I jo v g. Frischu učitelja, ki zamore pri svojih gojencih vzbujati trajno zanimanje in veselje do instrumenta. Javili so j® se lepi talenti in napredovanje je bilo pri nekaterih prav očividno. Imeli smo j. priliko, slišati proizvajanja, ki »o doka-zala zraven skrbne detajlne obravnave ^ in velike tehniške spretnosti tudi jasno in smiselno interpretacijo. Akoravno , stojimo na stališču, da naj bodo šolska ( poročila splošna in da se ne imenujejo ^ posamezniki, hočemo vendar podčrtati , dve gojenki, ki sta svedočili upTav uva- I < ževanja vredne pianistiške sposobnosti I , in od katerih še pričakujemo prav ; mnogo; sta to gdč. Strelčeva in gdč. Fonova. Velika kazinska dvorana je bila lepo zasedena in občinstvo je z velikim zanimanjem sledilo proizvajanjem. —• , H. D. I Praznovanje Vidovega dneva v marit1.; borski oblasti. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v. Ljubljani opozarja vse trgovce in obrtnike v mariborski oblasti, da morajo biti v zmislu naredbe g. velikega župana mariborske oblasti S. br. 2752-6 trgovine In obratni prostori na Vidov dan dne 28. junija zaprti med slovesno službo Božjo, dočim smejo biti ostali1 čas dneva odprti. V mestu Mariboru pa morajo biti vsi poslovni prostori radi služb Božjih in slovesnega odkritja vojaškega spomenika brezpogojno zaprti od 8. do 12. dopoldan, dočim smejo popoldan imeti trgovci in obrtniki svoje lokale odprte. Študentom! Vse tovariše akademike, abiturijent® ■ in srednješolce v Mariboru vabimo na važen sestanek, ki se bo vršil v torek, j 28. tm. ob 20. uri v Park kavarni. Dnevni red: Koncert pevskega zbora slušateljev ljubljanske univerze. — »Društvo jugoslov. akademikov v Mariboru« in »Panonija«. Upravičen© pritožbe. Neprestano je slišati med tukajšnjimi avtomobilisti pritožbe, češ da se šoferji mestnih avtobusov premalo ozirajo na cestno-Prometne predpise. Čestokrat so dogaja, da vozijo preveč sredi ceste im onemogočajo prehitevanje. Znana je nesreča mestnega avtobusa in osebnega avtomobila g. Robausa, nedavno pa je bil neki avtomobilist prisiljen zavoziti v jarek, ker se mu mestni avtobus kljub signalom ni izognil. Gotovo je, da bi bilo tako neupoštevanje cestnoprometnih predpisov lahko vzrok večje nesreče, ki bi zahtevala tudi Človeške žrtve. Razstava risb in ročnih del I v dekliški osnovni in meščanski šoli Cankarjova ulica je otvorjena še dane!/ in jutri — Vidov dan — od 8. do 12. ure I in od 2. do 6. ure. Sadje na trgu. Danes iso prvič prinesli več vrst Ra., clja na trg in ga prodajali po precej visoki ceni: marelice po 20 Din, breskve po 25, sveže fige po 20 in hruške po 8 i do 10 Din za 1 kg. — Vpisovanje na dekliški meščanski golt Na državni dekliški meščanski šolii I. v Miklošičevi ulici se bo vršilo vpisovanje za šol. teto 1927-28 v četrtek, 30. tm. in v peteR, 1. julija vselej od 8.—12. in od 15. do 17. uire. V 1. razred se sprejemajo učenke, ki so dovršile 4. šol»k° loto z dobrim uspehom. Javijo naj ?e Vi spremstvu staršev ali njih namestnik0* z zadnjim šolskim izpričevalom in.krs nim listom. Vpišejo se lahko tudi pisme. no. — Policijska kronika. _ Od nedelje na pondeljek i® bila aret-rana ena oseba, radi najrflZ‘ll5nf;lSI‘1 Prestopkov pa je bilo vložen^1 PnjaJV« Velika kavarn«. - Danes elitni koncert « kabaretom predstavami — Zgraditev nove meščanske Sole v Mariboru Kdo naj plača polovico gradbenih stroškov? — Koliko naj Občine prispevajo? — Nov predlog kot podlaga za dogovore Zadeva nove deške meščanske šole Jo obtičala na mrtvi točki. Mestna občina mariborska je sklenila, da Prispeva pač polovico na tri milijone Din proračmijenih gradbenih stroškov, ako prispevajo okoliške občine ali Pa okrajni zastop drago po-lovico. Ta zahteva nikakor ni pretirana, ako upoštevamo, da obiskuje 442 okoliških 'otrok mariborske meščanske šole. Kakor je znano, je okrajni zastop od-' klonil sedaj prvotno obljubljeni prispevek, okoliške občine pa čakajo, kako jih bo mestna občina prisilila k prispevanju in ne dajo (razven treh) nikakega odgovora na tozadevni poziv. Občinski svet mariborski se je za enkrat zedinil na to, da zaprosi oblastni odbor, da vpliva nft občine in jih prisili k Prispevanju, če bi tudi to ne pomagalo, bi se morala vpeljati za okoliške učence še posebna šolnina, za vsakega učenca nekako 500 Din za obresti in amortizacijo te nove zgradbe, pri čemer bi seveda še ostala dosedanja šolnina 100 Din za nabavo ličil. Vsekakor je to krut predlog, ki bi najbrže nikdar ne dosegel potrdila od prosvetne oblasti; razven tega bi revnim onemogočil obisk meščanske šole. Še hujši je predlog, da bi se okoliškim učencem kratkomalo ne dovolil vstop v mariborske šole, čeravno imata obe dekliški šoli dovoU prostora, le na deški šoli ga primanjkuje. Morebiti bi se dala stvar urediti tako, da prevzamejo okoliške občine plačevanje prispevka po 500 Din na leto vsaj za tiste učence, katerih stariši bi tega ne mogli plačevati. Morda bi se na tej podlagi Prej dosegel kak dogovor in dovedel do tega, da se vsaj črez eno leto konča kalamiteta radi pretesnih prostorov na naši edini deški meščanski šoli v Mariboru. Dejet novih žarišč napredka in nrosvete na naii severni meji Ob ustanovitvi desete knjižnice v obme nih krajih po Zvezi kulturnih društev v Mariboru Dne 29. junija ustanovi Zveza kulturnih društev v Mariboru že deseto ljudsko knjižnico v enem letu. Prvo knjižnico je ustanovila Zveza dne 13. junija 1926 na Teznu pri Mariboru ob petletnici marljivega Pevskega društva »Zvon«; dne 10. oktobra je bila usta-novljena druga knjižnica pri Sv. Duhu na Ostrem vrhu na važni obmejni točki na Kozjaku; 20. januarja je prejelo tretjo knjižnico agilno Tamburaško društvo »Dravinja« v Zbelovem pri Poljčanah, ki ga je Pomagala ustanoviti Zveza; 27. februarja smo izročili č e-trto knjižnico Pevskemu društvu Zarja na Pobrežju pri Mariboru; :?eta knjižnica jo bila ustanovljena v obmejnem Sv. liju v Slov. gor. v okrilju dejavnega in važnega »Obmejnega zvona« dne 6. marca; že 25. marca je prejelo šesto knjižnico šele lani tudi s pomočjo Zveze ustanovljeno Izobraževalno društvo v Lehnu na Pohorju; sedma knjižnica 3 e bila ustanovljena v maju v Krčevini pn Mariboru; osma dne 29 maja v proslavo majske deklaracije v Šmartnem ob Paki; deveta 12. junija v prelepi Sv. Ani v Slov. gor. in d e s e-t a dne 29. junija v Odrancih pri tincih med našimi vrlimi Prekmurci. Deseta knjižnica 3e prva ljudska knji. žnica, ki jo ustanavlja Zveza v Prekmurju. Vsaka knjižnica jo bila ustanovljena s 60 knjigami. T>a so bilo to knjižnice ustanovljene o pravem času in da so v dobrih in spretnih rokah, najbolje dokazuje njih razvoj. S pristopnino 5 do 10 Din, po krajevnih razmerah in z iz-posojevalnino 1 Din od knjige na 14 dni, *«eveda tudi s podporami v denarju in knjigah od domačih ljubiteljev lepe knjige, so se že skoraj vse te knjižnice povečale od 60 ra 1.50 in Celo žo na 200 knjig, po katerih ljudstvo prav pridno sega. Ko ustanavlja Zveza deseto ljudsko knjižnico in z deseto prvo v Prekmurju, vese^° ve*t vsem svojim ^ fv°™. vsem bratom, ki se zanimajo, ° Podpirajo delo za napredek in ^S°tn»5eKa naroda. nwvtwn i ,(:’ desct novih žarišč na- SJ3.S1 Pro8vfite na 8evernl meji našo slavne domovine! To m nmitfu dogodek samo za Zve. bso, to je važen dogodek za vsa prosvet- nv *, r Vwnarod> ki prebiva tod 1,1, Uspch samo Zveze, ampak je to uspeh vseh društev včlani jenih v Zvezi. Zveza je le član sklepov kulturnih društev. Ta društva so na občnem zboru sklenila, jš He ustanavljajo knjižnice, da so’društveni prispevki uporabljajo za knjige, to najvažnejše sredstvo zn širjenje pr o' Bv©te. In glej, minilo ia leto in deset knjiž- nic se je usidralo med narodom ob meji, da mu nudi priliko do izobrazbe. Da bi prispevki zadostovali za velike izdatke, ki jih zahteva ustanovljcnje knjižnic, je Zveza priporočila svojim društvom, naj uvedejo med svoje redne letne prireditve »Naš kulturni dan*. Nise mogla že letos pri vseh društvih uvesti ta skupna prireditev, bilo je tehnično ne mogoče, ali kjer se je uvedla, se je z lepim uspehom. Dobilo se je nekod 409 Din. drugod le 20 Din, ali oba ta uspeha sta enako lepa, dosežena z istim nesebičnim namenom: za izobrazbo našega človeka! Vsa društva torejj ki so kulturni dan že priredila, ali so do sedaj prispevala le s predpisano letno dajatvijo, vsa ta v Zvezi včlanjena društva praznujejo danes lep prosvetni dan: Ustanovitev desete ljudske knjižnice. Vsa ta društva so lahko ponosna, ker vsako je po svojih močeh pomagalo pri ustanovitvi teh desetih knjižnic, pri ustvaritvi deset mladih, krepkih delavk za prosveto naroda. Tiho in večkrat neopaženo je delo prosvetnih delavcev, mnogo žrtev in potrpljenja zahteva, ali kadar nam delo uspe. pozabimo na vse žrtve in trpljenje in se veselimo uspehov z zavestjo, da smo pomagali našemu človeku in našemu narodu zopet korak naprej do skupnega smotra, do svobode, napredka in prosvete. In tak precejšen korak na-Pr^j je teh deset knjižnic. Bratska društva, ko Vam častitamo na tem skupnem uspehu, vas pozivamo: Neomajno naprej po začrtani poti za skupne smotre, da bo na najsevernejši meji naše velike Jugoslavije stal telesno ;n duševno velik in silen stražar naše svete zemlje in neustrašen borec za enakost, bratstvo in svobodo narodov! Anton Skala. Izletniški vlaki v Dravsko dolino Kakor se nam naknadno poroča, se izdajajo povratne vozne karte s polovičnimi cenami Zg izictniške vlake ob nedeljah in praznikih samo na razdalje od 25 km naprej, torej \z Maribora do Sv. Lovrenca na Pohorje in dalje. Za vožnjo tja in nazaj veljajo karte samo on dan ter so mora. povratna vožnja izvršiti isti dan z večernim vlakom. — Dvodnevno veljavnost za razdalje nad 60 km imajo le izletniške karte iz Ljub-lane na nekatere postajo na Gorenjskem, za postajo v Dravski dolini ta ugodnost ni bila pripoznana. Izletniške karte so dobivajo v predprodaji kakor tudi ob ncdclah in praznikih pred odhodom zjuirajsnšega vlaka štev. 1712 v biljetaini »Putnik-a«» Športna nedelja Maribor: Rapid 2:0(1:0) Zaslužena zmaga boljšega moštva. Včerajšnje popoldne . je poteklo v znamenju ostrega boja med Mariborom in Rapidom. Oba kluba sta poslala v boj tri garniture in v vseh treh srečanjih je Maribor izšel iz boja kot zmagovalec. Najzanimivejši je bil nastop Prvih moštev, ki sta predvedli vzorno požrtvovalno igro. Pri Mariboru še je tokrat izredno odlikovala obramba. Krilska vrsta se je uspešno udejstvovala ofenzivno in defenzivno, napad pa je v Polni meri zadovoljil. Prvič je v nastopih v letošnji sezoni vsa enajsterica brezhibno rešila svojo nalogo. Razen tega je tim Maribora igral z izredno voljo in požrtvovalnostjo in upravičeno porazil nasprotnika, ki sprio zmiselne kombinacijske in tehnično dozorele igre Maribora, ni prišel do veljave. Premoč Maribora je bila tolika, da so je nasprotnik znašel na terenu le od časa do časa. Sleherno akcijo je onemogočila dobra obramba, najtežje žoge pa so vsikdar bile plen vratarja. Rapid je zadovoljil le v ožji obrambi. Vratar je bil najboljši mož in je edino on rešil svoje moštvo katastrofalnega Poraza. Krilska vrsta je bila docela razbita, dočim je napad, kakor smo že večkrat konstatirali, poizkušal le srečo. — Uspeli prodori posameznikov so končali vedno v rokah vratarja, ki je kakor Rapidov, doprinesel največ za barve svojega kluba. Potek tekme je bil izredno zanimiv. Maribor je igral prvih deset minut z o-čito nervozo in je prepuščal inicijativo RaPidu. Kmalu pa je tehnična premoč nadkrilila požrtvovalnost in Maribor je prevzel inicijativo. Obleganje Rapido-vih vrat ni popustilo. Le perijodično je žoga Prehajala na polje Maribora. Kljub premoči črnobelih je 25 minut ostalo brez rezultata, kajti robinzonade vratarja Čerčeja so reševale najnevarnejše situacije. V 25. minuti doseže Maribor po desni zvezi vodstvo in ga zadrži do zaključka polčasa. V drugem polčasu vztrajajo črno beli v ofenzivi. Vsi napadi z ene, kakor tudi z drugo strani, so bili brezuspešni. — Obupna prizadevanja Rapida niso dosegla izenačenja. Sredi drugega polčasa zviša Vodeb s krasnim prostim strelom s šestnajstmetrske linije na 2:0 in doseže končni rezultat. Tekma, ki je nudila res jako napete momente, je nalikovala bolj prvenstveni tekmi kakor pa prijateljski in je prinesla boljšemu moštvu zasluženo zmago. Sodnik g. Nemec nalogi ni bil dorasel in jo spregledal na obeh straneh grde napake. SK Maribor rez.:SD Rapid rez. 6:3 (4:2). Rezerva Maribora je nastopila v najmočnejši postavi in porazila Rapidovo v razmerju 6:3. Dva gola gresla absolutno na vratarjev račun in bi le razmerje 6:1 odgovarjalo razmerju moči nasprotnikov. Višek rezultata je pripisati uspešnim prodorom levega krila, ki je scor-talo štirikrat. Maribor I. naraščaj :Fapid I. nar. 13:1 (6:1). NastoP naimlajših. ki so storili svojo dolžnost ob skromnem zanimanju maloštevilnih ljubiteljev sprotnega naraščaja, je prinesel Mariborovi mladini nepričakovano visoko, toda poteku in kvaliteti igre popolnoma odgovarjajočo zmago. Merkur rez.:Svoboda rez. 5:3 (3:1). Rezerva Merkurja je zasluženo porazila nasprotnika. Pred vedla je tehnično boljšo igro. Atletiki (Celje):TSK Merkur 3:2 (1:1). V eraj je gostoval vi Celju Murkur in dosegel ugoden rezultat 3:2, ki gft je pripisati izredni požrtvovalnosti. Atletiki so dosegli odločilni gol tik prod zaključkom drugega polčasa. Admlra avstrijski prvak. Zaključna tekma za prvenstvo Dunaja med Admiro in Brigittenauer AC je končala % visoko zmago Admire 5:0 .(1:0). .Gledalcev, 20.000. Ostale tekme ZAGREB. Gradjanski:Željezničari 7:1. Hašk:Oroatia 4:2. BEOGRAD. Dunajski Slovan :BSK' 4:3 (2:2). PRAGA. Sparta:Kladno F. C. 6:3 (5:1).. BRATISLAVA. Hertha (Dunaj):Bra-felava 3:2 (2:0). SUBOTICA. Bastia:SK Subotica 4:0. Sabaria-.Sand 4:0. GRADEC. GAK:Castell 5:0 (3:0) prvenstvena. Sturm:Strassenbahn 5:1 (2:1). Četrti jubilej v prvem moštvu SK Maribora. V letošnji sezoni je prvo moštvo SK Maribora slavilo že štiri jubileje igralcev, ki so odigrali v prvem' moštvu za barve Maribora sto tekem. Povodom včerajšnje tekme med Mariborom in Rapidom je odigral tudi levi' krilec Evgen Bergant, ki se je Skozi vsa leta svojega bivanja v Mariboru požrtvovalno udejstvoval v vseh športnih panogah in častno zastopal klubove barve, stoto tekmo. Jubilantu želimo na športnem polju še mnogo uspehov. V znak hvaležnosti je prejel od kluba lično darilce — zlato uro. Trgovskim točilcem pijač Ker so obrtna oblastva v mariborski oblasti prepovedala trgovskim točilcem pijač nadaljno točenje, se je Trgovski gremij obrnil na finančno okrajno ravnateljstvo v Mariboru s prošnjo, da mu pojasni zadevo s finančno - pravnega stališča in je prejel gremij sledeči odgovor: »Na dopis z dne 11. t. m. se naznanja, da imajo vsi točilci pravico naprej točiti alkoholne pijače, dokler se jim ista ne odvzame z odlokom podpisanega ravnateljstva. Odloki političnih oblasti po sedaj veljavnih predpisih ne morejo še točilne Pravice same odvzeti; tudi je pritožbam proti odlokom sreskih poglavarjev veliki župan priznal odložilno moč. O odvzemu točilnih pravic trgovcem se bo tuuradno šele Potem začelo obravnavati, ko bodo odloki političnih oblasti pravomočni in bo v zadevi zavzelo finančno ministrstvo svoje končno stališče. Dokler pa predmetni slučaji niso definitivno rešeni, obdržijo trgovski točilci svoje pravice ter morajo tudi točilno takso plačati, če še hočejo točenje nadaljevati. Organi finančne kontrole so že dobili od «| primerna navodila in je zadeva za se~aj urejena. — Finančno okrajno ravnateljstvo v Mariboru. Dr. Povalej 1. r.« Prazna stanovanja Stanovanjsko sodišče v Maribom razpisuje sledeča prosta stanovanja. 1. Mejna ulica 26, pritličje, 1 soba s štedilnikom od stranko Ivan Koban. 2. Mejna ulica 26, pritličje, 1 soba s štedilnikom od stranke Anton Geratič. 3. Koroška c. 39 podstrešje na dvorišču, 1 soba e štedilnikom od stranke Ivan Dilec. 4. Stu denci, Kralja Petra c. 14, podstrešje, 1 soba s štedilnikom od stranke Maks Koritnik. 5. Tezno, Ptujska c. 31, 1 soba, kuhinja in pritikline od stranke Anton Jugovič. 6. Tezno, Ptujska c. 53 na dvorišču, 1 soba, kuhinja in pritikline od stranke Josip Horvat. 7. Sv. Lenart v Slov. goricah 75, 2 sobi, kuhinja in pritikline od stranke Franc Pravdič. 8. Sl. Bistrica 104, 2 sobi, kuhinja in pritikline od stranke Josip Jelen. 9. Kopitarjeva ulica št. 12, pritličje, 2 sobi, kuhinja in pritiklino od stranke Josip Polončič-10. Danjkova ulica št. 10, pritličje, 1 soba, kuhinja in pritikline od stranke Vin ko Arzenšek. 11. Mlinska ulica št, 24 na dvorišču, 1 soha, kuhinja in pritikline od stranke Matija Matela. 12. Koroška c. 43 na dvorišču, 1 sol« s štedilnikom' od stranke Alojzij Lasbacher. 13. Krčevina, Praprotnikova ulica 132, 1 soba, kuhinja in pritikline od strank* Leopold Kranjčič. 14. Krčevina, Tomšičeva ulica 115, 3 sobe, kuhinja in pritikline od! stranke R. Tušak. 15. Pragersko 32, 1’ soba, kuhinja in pritikline od stranke K.: Gerhold. — Prošnje za dodelitev teh’ stanovanj naj so vlože najkasneje do 30«* Junija^ Sfrart t Mariborsfit VEČERNI K Mri V Mariboru, Hne 27. VT. 197t\ Današnji letoviščarji Krima Cele čete otrok brez varstva — Dečki kot berači in pretkani potepuhi Strahovita pustošenja nevihte Krim je šele od 1. 1920 v oblasti sovjetov. V dobi revolucije in protirevolucije je bil Krim pravo peklo. Zemlja njegova je napolnjena s krvjo revolucionarjev in najrazličnejših protirevolucionarnih gardistov. Tej dobi je pa že pod sovjetsko oblastjo sledila strašna doba lakote. L. 1921 in 1922 je glad na Krimu, kakor tudi ob Volgi zahteval tisoče in tisoče žrtev. Ni čuda, da se ta dežela le polagoma vrača v urejeno življenje in nekdanje blagostanje. Administrativno tvori avtonomno republiko z narodno mešanim prebivalstvom. Sovjet-krimsko prebivalstvo se da deliti na 4 skupine; na mornarje, na le-toviščnike krimske riviere, na stare domače prebivalce in končno na tisoče potepajočih se otrok, zbranih iz cele Rusije. Ta deca smatra enako letoviščarjem Krim za cilj svojega letnega in jesenskega potovanja ter prihaja sem Preko vseh najtežjih ovir z vsemi mogočimi prometnimi sredstvi neprestano v velikem številu. Ob vseh železniških progah Krima je od rane pomladi do pozne jeseni vse polno otrok. Največ jih je v Sebastopolu, najmanj pa v Jalti, ker tja se da priti le s parnikom ali pa z automobilom. Vtihotapiti se na parnik ali na autobus je pa zelo težko. Ti zapuščeni otroci se ves dan potikajo ob morju in živijo večinoma od milodarov. Tatvin je veliko manj, kot bi si človek mislil ob pogledu na toliko število samo sebi prepuščenih otrok. Podnevi se otroci kopajo v morju ali pa polegajo Po sencah, v mraku se pa podajajo na lov. V skupinah od 5 do 6 obiskujejo vrtne Skrahirana banka bolgarskega policijskega šefa Marsikatera tuja afera in drama se je že odigrala na Dunaju in z marsikaterim tujim aferašem so že imele posla dunajske oblasti. Emigranti od vseh vetrov tvorijo na Dunaju še bolj pestro družbo kot sedaj in nekdaj po švicarskih mestih. Tako je sedaj po dolgih letih pred dunajskim sodiščem končnove-lji.vno 2ak .'učeno delovanje ieume mešane družbe. V dobi najbolj divje borzne konjunkture so se na Dunaju znašli bolgarski Polkovnik, baje nekdanji policijski šef Sofije, Stefanov, ruski begunec Četnikov, ki se je izdaja' za inže-nerja, drugi dvomljivi inžener iz Bolgarije Karadjov in armenski špekulant Avakianc. Ta bolgarsko-rusko-armenska družba je ustanovila banko in ;e precej časa primerno borzni tendenci dobro in slabo poslovala. Naenkrat je bil krah s poldrugo milijardo pasi ve brez aktive. Nad banko so Proglasili konkurz, pa so ga zopet opitstili, ker bančno premoženje ni zadoščalo niti za kritje stroškov konkurznega postopanja. Stvar je vzel v roke državni pravdnik. Prvi je izginil Štefanov, bivši polkovnik In policijski šef, armenskega trgovca je ob fcrahu zadela kap in tako sta ostala v rokah sodišča oba »inženerja«. Nekaj časa sta bila zaprta, potem pa začasno izpuščena na prosto. Oba sta že '.vrve dni porabila za beg. O bolgarskem in-ženerju ni duha ne sluha, ruskega so pa zasačili v Parizu, kjer jo zagrešil tudi Tazne sleparije. Ko je obsedel kazen za vso pustolovščino na Francoskem, so ga izročili dunajskemu sodišču, ki mu je sedaj Prisodilo eno leto težke ječe. Nesmrtni naslednik Anatola France. Kot naslednik umrlega slavnega francoskega pisatelja Anatola France jo sprejela francoska akademija to dni slavnega pesnika Paula Valcry med nesmrtnike. Po starem običaju mora novo sprejeti član v svojem nastopnem govoru počastiti spomin svojega prednika. Pesnik Valčry je nazval Anatola France poklicanega zastopnika današnjo Francije, primerjal ga je pa z velikani Tolstojem, Zolajem in Ibsenom. — Pesnik Valery je star 56 let in uživa sloves najznačilnejšega lirika današnje Francije, restavracije in najbrihtnejši od njih berači za celo družbo od mize do mize. Če šestorica nabere več ko sama Porabi, odda vse preostalo tovarišem, ki to noč niso šli na lov. Pri beračenju opravljajo prebrisani dečki tudi najrazličnejše kupčijske posle. Cigaretne odpadke uporabljajo za izdelavo novih cigaret in celo star časopisni papir pobirajo, da ga drugi dan prodajajo Po pristaniščih kot »zadnjo novost«. Mladi potepuhi, ki so dobili kolektivno ime »Brezprizorni« (brez nadzorstva) so stari večinoma od 10 do 15 let. »Brezprizorni« so prav Prebrisani, nadarjeni, neustragljivi do skrajnosti in utrjeni, dobili so pa s časom nek poseben značaj po mestu, kjer se dalje časa zadržujejo. Tako so v Sebastopolu veseli, šaljivi in Prav priljubljeni pri prebivalcih, v Simferopolu so nadležni in precej zločinski, v Feodoziji so sicer agresivni, a ne predrzni, v Jalti so se pa do malega ▼si lotili čiščenja čevljev in postrežništva brez koncesije. Južni Krim je od aprila do decembra Prekrasen vrt in tisoči prihajajo od severa, da se tu odpočijejo. Tudi ljudje, ki živijo v skromnih razmerah, si redno privoščijo to letovišče. Skromni so vsi vpoprek v največji meri. Zadovoljni so z najprimitivnejšo streho, posteljino, Posodo in vse drugo pa prinesejo s seboj. Na jugu Krima je veseljačila nekdaj naj višja aristokracija. Ves ta sijaj je minul, samo prirodna krasota je o-stala ista. Brez dvoma jo današnji obiskovalci teh letovišč bolj cenijo kot nekdanji Ob smrti obtožire Madžarski režim polaga silno važnost na viteštvo svojih oficirjev, na sijaj in na dekoracije. Druga stran sijajne medalje je Pa zelo temna. To je pretresljivo pokazal samomor vdove bu-dimpeštanskega stotnika Hofmana. Samomorilka si je predno se je ustrelila, pripela na Prsi vsa častna in viteška odlikovanja svojega moža in pismo, v katerem pravi, da so stare in nove dekoracije sicer prav lepe, ne da se Pa od njih živeti. Ta obupni čin je strašna obtožba, ki s tolikim sijajem in paradami prikriva svoje popolno pomanjkanje socialnega čuta. Prisilno striženje las in kopan e v Mehiki Mehikanski listi poročajo, da so u-radniki ministrstva zdravja tekom preteklega leta prisilili okoli 134.000 državljanov, da so so oprali v kopališčih. Večina teli »nesrečnežev« še ni nikdar čutila vode na svojem telesu, razen takrat, če jih jo zalotila na prostem Ploha. Uradno je bilo primoranih nadalje tudi 15.000 oseb, da so si dale postriči lase. Pri teh higijenskih operacijah je sodelovalo več kompanij vojaštva. Mehi-kanska duhovščina bi imela gotovo več uspeha, če bi se Posvetila raje vzgoji najprimitivnejših potreb naroda, kakor pa da hoče uganjati ]e najvišjo politiko. Spomenik čeških legijonarjev v Parlzn. Pariški občinski svet jo sporočil v torek češkoslovaškemu poslaniku v Parizu, dr. Krnu, naj obvesti svojo vlado, da je dal češkoslovaški vladi na pokopališču Pore Lachaise na razpolago lep prostor za postavitev spomenika v svetovni vojni na francoski fronti padlim češkoslovaškim legi jonar jem. V sodni dvorani se Je ustrelil. Te^ dni se je vršila pred skabinskim sodiščem v Grevestniihlon na Meklen-burškem razprava prote seljaku Albertu Magenu radi nekega nenravnega zlo-jčina. Razprava je bila na predlog državnega pravdništva talna. Obsodba Pa jo bila preoitana zopet pred polnim avditorijem. Ha^en jo bil obsojen na 10 mesecev ječe in bi bil moral takoj nastopiti kazen. Koga jepa»nik peljal proti izhodu dvorane, je dvignil Hagen revolver in so ustrelil yt senc«. Bil ie tako 1 mrtev. Višek raztresenosti Ni še dolgo tega, kar je doživelo ameriško mestece Siaford redek, morda edinstven dogodljaj, ki se lahko imenuje višek raztresenosti. Pri nekem velikem pogrebu so pozabili doma — krsto z mrličem. Bilo pa je to takole: V hiši 32-letnega pokojnika Harlanda Puseya je župnik ravnokar zaključil svoj v srce segajoči poslovilni govor. Vsi pogrebci so bili zamišljeni v genljive besede gospoda pastorja, ko se je pričel pomikati sprevod iz hiše žalosti proti Pet kilometrov oddaljenemu pokopališču. Na čelu sprevoda je bil ves z venci in cvetjem obložen mrtvaški voz. Daleč od hiše pokojnika je že bil sprevod, ko je opazil neki domačin, da leži krsta s pokojnikom še vedno v salonu, kljub temu, da so bili vsi pogrebci prepričani, da so jo položili v mrtvaški voz. Ko je ta revež, ki je edini ostal doma, prišel najprej k sapi, je stopil na cesto in k sreči naletel na kolesarja, ki je vozil v smeri za sprevodom. Ta je kmalu dohitel že par kilometrov oddaljeno procesijo Pogrebcev in obvestil začudene ljudi, ki so se solzili za praznim vozom, da leži pokojnik še doma. Cel sprevod je potem počakal na cesti, da so pripeljali uslužbenci pogrebnega zavoda mrtvega Harlanda od doma. Pravijo, da je kriva temu redkemu dogodku edino velika šuma vencev in cvetja na vozu, tako da je vsakdo mislil, da je pod njimi položena krsta. Vaška bitka na češko-romun-ski meji Med prebivalci vasi Tecso na češki in vasi Palosremete na rumunski strani meje je že staro sovraštvo od razmejitve sem in se prebivalci romunske vasi smatrajo za oškodovane pri zemljišču -in pešpotih. Staro sovraštvo je ko-nečno privedlo do spopadov. Prebivalci Palosremete so, oboroženi s puškami in drugim orožjem napadli nasprotno vas. Razvila se je prava bitka s številnimi ranjenci na obeh straneh. Epilog te bitke je političen. Med napadalci so bili tudi rumunski vojaki, ki so bili v Palo-'sremente na dopustu. Češkoslovaško zn nanje ministrstvo je radi tega obmejnega spopada in vseh njegovih okolnosti že interveniralo v Bukareštu. Senzacionalna šala slovito plesalke. O znani zamorski kraljici charlesto-na Jozefini Baker so pred par dnevi pisali po vsem svetu, da se je Prav tiho-romantično poročila z nekim italijanskim grofom. Sedaj pa slovita plesalka iz Pariza najodločnejše zanika to svojo Poroko. Prava, da je sicer res pred kratkim doživela ženitev, a samo v filmu in je tudi nastopala kot črna grofica. Mož te filmske ženitve je bil pa njen manager Pepito Abatjno. O »poroki« je v šali nekaj pravila prijateljicam, ki so vso stvar vzele za resno ter jo raztrobile po svetu. Sleparstvo berlinskega gledališkega podjetnika. Znani vodja mladinskega odra v Berlinu in izdajatelj revijo »Die junge Kunst« (Mlada umetnost) dr. J0 Lher-man je bil aretiran radi sleparije. Na kredit je vse mogoče kupoval ter potem vse zopet prav poceni prodajal naprej. Sprejemal je tudi marsikaj prav sumljivega izvora. V plačilo je pa dajal nepokrite Šekc. Ko jo bil zaprt, sc je javilo veliko štovjlo gledaliških igralcev in autorjev, ki tirjajo od njega znatne svote. Še se najdejo zakladi v zomUi! Angleža Williams ter Kelley in Ame-rikanec Bain so izvohali v starem delu inesta Panama zaklad, ki ga je morski ropar Morgan zakopal leta 1671.. potem ko je porušil mesto. Zaklad je bil skrit v nekem predoru pod razvalinami cct-kve sv. Jožefa in jo obsegal množino zlatih okraskov, verižic, dalje rubinov, safirov in briljantov. Vse dragocenosti so prodali začasno državni banki. Navdušeni po tej sijajni najdbi so pričeli imenovani raziskovalci razkopavati še na mnogih drugih krajih in iskati zakladov. Pri tem poslu sc baje poslužujejo nekega modernega aparata, ki pomaga iskati dragocenosti v zemlji, Iz Poljske poročajo o strašni vremen* ski katastrofi, ki je zadela v soboto krakovsko vojvodstvo in napravila velikanko materijalno škodo. Še huje je divjala nevihta v vojvodstvu Novogrodek, kjer je porušila do tal 843 hiš, med ka. terimi je bilo 142 stanovanjskih Pošlo*' pij. Tu je zahtevala katastrofa žal tudi človeške žrtve. Poginilo je šest oseb, 12' pa jih je bilo težko poškodovanih. Na' 10.000 ha širokem ozemlju so setve do-’ cela uničene. Gozdno drevje je nevihta' ruvala in metala kakor bilke. V okraju Stolpice je burja dobesedno odnesla ne- I kega dečka 250 m daleč, pri čemer je nesrečnež izgubil življenje. Povzročena' škoda se ceni na pet milijonov zlotov- ’: t. j. 35 milijonov dinarjev. S časom naprej Letošnji Ljubljanski vzorčni velese« jem bo v primeri s prejšnjimi prireditvami nudil še Pestrejšo sliko celokupna | evropske, pa deloma tudi amerikanske industrije, obrti in trgovine. Organizacija je letos še bolj proširjena in so se vabilu odzvale zlasti nemške in avstrijske tvrdke v večjem številu kot kedaj j poprej. Prav tako pa bo zastopana lepo < tudi Poljska, Francija in Češkoslovaška. Slovenci bomo s svojo letošnjo pri- \ reditvijo dokazali, da je Ljubljanski velesejem res največji in najpriljubljenej- | ši na Balkanu in tvori za zapadno- 1 evropsko industrijo ključ za vrata, ki | vodijo v Orient. Permanentne legitima« cije se po Din 30 dobe Pri vseh trgov« skih, obrtniških, kulturnih, prosvetnih’ in tujsko-prometnih organizacijah, kakor tudi v vseh večjih denarnih zavodih. Otvoritev najvažnejše prire* diive Otvoritev: VII. Ljubljanskega velesejma ni več daleč in lahko rečemo, da se javnost, zlasti trgoska, kljub stagnaciji in neprestanim gospodarskim krizam za impozantno nacijonalno in splošno jugoslovansko institucijo živo zanima. Priglasilo se je za razstavo lepo število domačih in inozemskih razstav. Ijalcev, tako. da obeta biti letošnji velesejem resnična manifestacija slovenska in jugoslovenske trgovine, industrije in obrti. Zdi se, da se nekateri krogi Še • premalo zanimajo za važno gospodarsko institucijo, ali pa, da gledajo nanjo t nekako skepso, češ, kaj Pa treba dandanes velesejmov. Povemo naj, da so velesejmi važen zbliževalni faktor, povemo naj, da prav velesejmi netijo in vzgajajo bratske odnošaje med Slovenci, Srbi in Hrvati in tudi med ostalim trgovskim svetom. Prikazujejo porast industrije in ustvaa-jajo v ljudeh misel za napredek in vzbujajo zanimanje za nove iznajdbe in nove, bolj zdrave načine trgovanja. Zato vsi obiščite v dneh od 2. do U. julija t. 1. velesejem, koder se bodo nudile za vsakega posameznega izredno zanimivosti. No zamudite Prilike, ne bo Vam žal, iz velesejma boste odhajali a novimi čustvi, polnimi zavesti in ljubezni do domovino in države, kajti blagostanje države in domovine je v inočno razviti industriji in trgovini. VeleseJmski poštnobrzojavni In telefon-skl urad bo posloval na sejmišču Ljubljanskega velesejma od 30. junija do 11. julija t. L 1. Za vso poštno, telegrafsko in telefonsko službo dnevno od 9. do 18. ure. 2. Za blagajniško službo pa od 9. do 17. ure. Sokolstvo Za sokolske svečanosti v Ljubiji*!1*.8® dobivajo znižane vozne karte v bilje-tarni »Putnik« v Mariboru. Za ljubljanski velesojm prodaj«1 Izkaz* nico ter znižano povratne i jatama »Putnik« v Mariboru. ■— Dobivajo »o tudi vse druge vozno karte % y$onH obstoječimi povlasticami« V Mariboru, 3ne 27. VT. f9?T. Mariborski V E C E R N 1 K Jutra*. Stran 5. Zločinska tolpa pod vodstvom mlad« krasotice Londonsko kazensko sodišče jo pred kratkim obsodilo člane sijajno organizirane družbe ponarejevalcev listin in tatov na dolge prostostne kazni. Na čelu L družbe * bVa ^'ema k »i'tica. ki je bila v londonski družbi dobro znana pod imenom Josipina O’Dare, ki pa se je v resnici pisaia Neža Skirmer. Ta nadebudna dama je bila kmetiška hči, ki je že od nainežnejše mladosti občevala z različnimi sumljivimi lipi. Navsezadnje so je tudi temu primerno poročila: vzela je nekega Davisa, ki je imel izredne sposobnosti pri pgnareja-iiju podpisov in De bil tudi sicer vrlo igenten mož. Davis je kman poslal duševni vodja zločinske tolpe. Neža Skirmer je imela stanovanje v elegantni hiši najznamenitejšega dela Londona. V prve n ^adstrooju s-oiega knež.e o-premljenega stanovanja je sprejemala , najfinejšo londonsko družbo, v pritličju pa je imela lokale za prebijanje svojih služabnikov — zločincev. Imela ie več luksuznih avtomobilov in ni manjkala na nobeni elitni Prireditvi. Vsa družba jo je imela za aristokratinjo in le tako se ji je posrečilo dobiti članstvo v jahalnem klubu, kjer sodeluje sam princ of Wales. Nežica je bila z eno besedo oboževanka starih in mladih lahkoživ-cev. Med tem ko so ti skrbeli, da je mogla Josipina 0’Dare živeti primerno plemiškim rodbinam, so počeli njeni PodTe'enci iz podpritličja različne vlome v poštne in druge blagajne ter na debelo ponarejali podpise na čekih in jih potem prezentirali v bankah. Vendar je naša dama živela vedno bolj Potratno in ji sčasoma niso več zadostovali ne ti ne oni dohodki. Ker niso molčali tudi upniki, je bil otvorjen konkurz nad njeno imovino. In to je postalo zanjo usodno. Sodišču so prišla ob tej priliki na uho vsa pestra dejanja Nežice, ki se je kmalu našla za zamreženimi o-kni. Njeni pajdaši Pa so se medsebojno sprli in drug drugega izdali. Summa summarum je bila: Neža bo sedela 4 leta v težki ječi, njen mož Davis pa bo 12 let prisilno delal. Tudi ostali apaši so prejeli mastne zaPorne kazni. Akciia Društva uničenih eksistenc. Na Dunaju so organizirani tudi ljudje, ki so jih valovi življenja vrgli na suhi peščeni prod. Osnovali go si Društvo uničenih eksistenc. To društvo je sedaj podvzolo akcijo za splošno amnestijo. V svojem proglasu prosi prebivalstvo, naj zbira podpise za prošnjo za splošno amnestijo, ki se v jeseni Predloži parlamentu in vladi. Društvo samo je zbralo že 80.000 podpisov, rabi pa še ostanek do 200.000, ki je potreben v podkrepitev zahteve po ljudskem glasovanju, če vlada sama ne bi hotela amnestirati sto in stoterih, ki so prišli v nasprotja z zakoni v glavnem po u-sodi in nesreči. __________ Prispevajte za spomenik Kralju Petru v Mariboru Soba se odda z eno »li dvema posteljama v Gosposki ulici. Naslov v upravi „Večernika“. 39' Radi prevzetja posestva iščem starejšo gospodično ali vdovo s 100.CK 0 Din premoženja Ponudbe pod ..Krasna domovins* na upravo „Večcrnika\ 392 Sobo oddam. Ob železnici št. 8, vrata 7. ?93 Praktlkantinja za trgovsko pisarno, prednost tudi srbohrvaščina. Pismene ponudbe pod .Brezplačna praksa" na upravo. 387 Gonilne jermene za žage, mline, mlatilnice itd. priporoča IVAN KRAVOS. Maribor. Aleksandrova cesta 13. 220 Zlata jama! Proda se hiša s pekarijo, že 30 let obstoječa, na najprometnejšem kraju v Ljubljani. Natančneje pove Rudolf Bizjak, juvelir Maribor, Gosposka ul. 16. 368 Kovčki In potne torbice vseh vrst in velikosti najceneje pri IVAN KRAVOS, Maribor. Aleksandrova cesta 13. 221 Prosta stanovanja stalno in preko nočitnlc prazne sobe, lokale, najugodneje od-daste v najem pri „Marsianu“, Koroška cesta 10/1. 386 Lepo solčno stanovanje i do 5 sob s kopalnico v lepi legi Maribora se odda. Ponudbe pod „S i. julijem 1927“ na upravo „Večermka“. 372 A* d kupuje ^ p" L Trpm-u TfcF Maribor, Glavni trs št. 17 561 obleke, perilo, svilo i. t. d. ker ima res dobro in poceni Potnik se išče J. Petan, Aleksandrova cesta 43, Maribor, 409 Prazne zaboje proda Drago Rosina, Maribor. Vetrinjska ulica. Trgovski lokal na najprometnejši točki mesta se proda. Poizve se iz prijaznosti Maribor, Aleksandrova cesta 8/11. 375 onemu hišnemu gospodarju, kateri mi nudi stanovanje 2 do 3 sob s pritiklinami, v mestu. Točna pojasnila iz prijaznosti v trgovini okvirjev Miho Vahtar, Maribor, Gosposka 384 ulica štev. 24. Raznašalce za časopise išče uprava „Večernika" v Mariboru Planinci, Sokoli. nogometaži, Orli* kadar imate izlete ne pozabite obiskati delikatesne trgovine JOSIP ŠINIGOJ, Aleksandrova 18 kjer se dobe vsakovrstne delikatese po najnižjih cenah! 398 ■JVJ Nakenelll in naiholJii nakup vsakovrstnih Švicarskih ur, ziata, srebra in vseh opt, predmetov F.Kneser Marihnr. flieksandr.c.27 0—0—0—0-0—0- 0 -0—0—0-00—0—0—0—0—0 ifi s iip @ KAVARNA • 0 p-! //? v« i i JADRANSKA KLET T 0 0 rk X 0 na Aleksandrovi cest/, štev. 36 se Izletnikom najtopleje priporoča. 0 X T 0 0 0-0-0—0—0—0—0-0—0—0-00-0—0-0-0—0 Reslavracija .Viirieiski dvor* Maribor, Vetrinjska ulica št. 24 se cenjenim izletnikom najtopleje priporoča Hinko Kosič E. O. Brat: llgrablfenl miliSonl Roman ameriškega Jugoslovena. 46 Jack je odgovoril: »Tovariši so se okoli;katedra šaljivo ruvali in pehali. Kako se je zgodilo, da je nekdo slučajno odletel v kateder, pa nisem vjdel«. »A kdo se je ruval?« »Tega ne povem.« »Zakaj ne?« »Ker nisem špicelj!« In izdal ni nikogar, zato pa je dobil štiri ure zapora v razredu. Molče je sprejel kazen. Ko pa je prišel profe-?0r Luka ob njegovem nastopu zapora v razred, z,a^el znova: »Bodite pametni. Belič! Povejte dra Yn?Ka izmed tistih, ki so se ruvali okoli kate-I' 7°! vas izpustim domov!« nnvpin l Pa je odgovoril: »Ponavljam: vem, a ne faišisVoteVS? koleRa* nc pa špicelj! Vprašajte S vidSlf v blJenčke v Prvi in dn,K' k,opi! 7' so n«lU'se- vedo vse in vam morda tudi pove- d0 Tnrni rr»c V §CSti »Torej res ne poveste, Belič?« profofoirCostKefr "*"» sospod Profesor Luka Je premolknil, sc zazrl globoko Jackove oči ter dejal: »To je značajno. Belič. Pojdite domov!«------ Zamišljen v preteklost je koračil lack brzo iz mesta. Nameraval je potovati vsaj par ur ob železnici proge Vratislava—Rudno—Kamenice ter poiskati primerno postajo, kjer bi stopil neopažen na vlak. Po cesti nasproti mu je prišel dolg. suhljat mož nenavadno košatih in dolgih las in redke zanemar- jene brade. Hitro je prestavljal svoje tanke noge in na prav poseben način je mahal z rokami. Takoj se je zbudil v Jacku spomin: dober znanec je ta mož! Toda kdo je? — Ostro ga je motril, a ko je stopal neznanec žc mitno, ga je spoznal: Fric Voss, nekdanji sošolec! .. • Ker ni bilo v bližini nikogar, je zaklical, »Fric, * i« • •

Cro-atia«, Zidanimost), nosilce in vso drugo železnino priporoča po najnižji ceni. 4ot Za vroče poletne dneve potreba je lahke, lepe in poceni obleke. Predno si nabavite podobno, oglejte si veliko RAZSTAVO I najlepših dnevnih novosti. TRGOVSKI DOM, MARIBOR 402 Stole za ležati pleteno pohištvo, mreže za ležati, galanterijo, drobnarijo, parfumarijo, vrvarske izdelke na drobno in debelo priporoča Drago Rosina, Vetrinjska 26 Franc Kurinčič, Maribor. Aleksandr. 31 Kavarna Park 408 Dnevno svira naš dobro znani pianist g. Lah od 16. do 19. ure in od 21. do 24 ure. Prvovrstni sladoled, pivo iz sodčka (pri lepem vremenu). 408 Modne srajce samoveznice, flor nogavice, majice i. t. d. najceneje pri Slavko Černetič-u Maribor, Aleksandrova cesta štev. 23. Hm Iran Kvas 894 Prodajalna Aleksandrova c. 32 Delavnica Mlinska ulica štev. 21 Najnovejši modeli, ženski in moški, v vseh barvah, kakor že znano, po najnižjih cenah. Popravila točno in cenol □ODOODOO IBBSSSSai FRANJO BURE?, MARIBOR urar, zlatninar in očalar, velika zaloga zlatnine in optičnih predmetov VETRINJSKA ULICA ŠTEV. 26 Kravate. klobuki, parfumerije, potne koSare najcenejie pri IGO BALOH, VETRINJSKA Ul. 18 JOSIP SULIC TRGOVINA S CEVUI ,0 MARIBOR ■I« 30 izvršuje vsakovistna naročila in popravila solidno in poceni. r— s Izdaja Konzorcij »Jutrat v Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik: Fran Brozovič v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d, d., predstavni* Stanko Detela, v Mariboru,