^ das iM«n •obot» *•" prtinikov. iietpt Saturday«, M» daily Holidays. prosveta .year xxvil m Ckimgo. ^PO^Vg PODPORNE JEDNOTE Chictfo, III., petek, 5. oktobra (October 5), 1934. I Uradniški la upvmmlikt prostori »667 8. LawndaU Av«. j Offloa of Publication! »657 South LawndaU Avo. Tolophoae, Bookw.il 4W4 1 Komentarji u u odgovoren sa i ,jart ment za kompromis med in-dustrijskim in poklicnim unio. nizmom hk* '«talcev li*tnir 1 V^k. - N'ad 7000 new- * «ovalcev listnic je -A 10'. zviAanje plač, delovnika na 36 ur J IviAan> v vaaki tovarni , , p.roti brezposelnosti. . ^ international Pock-unija. ' Mčetku sUvke so 1 u pričeli podajati. "K"dbo iw j€ vrnilo >kr"K tisoč stavkar-ivojega «• kovni «klad. Rtav-;' odbori, ker so * «vni voditelji. NI-1 1 ^'»cem stavke. AarU||C||fnCAI obsojen na detet "CHlIt ALdAt let zapora IPLACE PLANTAŽ Na obravnavo čaka tudi predsednik državne delavske federacije Kosciusko, Miss.—(FP)— Do-«et let zapora radi obtožbe, da je pomagal razorožiti in pretepati nekega nočnega čuvaja v predilnici Aponaug Mfg. kompa-mje! Ta drakonska kazen je *a-dela 23-letnega Pearla Odoma kot posledica zadnje tekstilne stavke. Sodnik ga je obsodil na to drastično kazen kljub temu, da je 30 prič izpovedalo, da je bil Odom tisti čas na unijski seji. Ce je ubit kak stavkar—v zadnji tekstilni stavki je bilo umor. jenih 16 delavcev—navadno nI nihče kaznovan niti na en dan zapora. Med tukajšnjim delavstvom je ta obsodba napravila tako veliko ogorčenje, da je bila milica aopet poslana v ta kraj. Obravnava bi se imela vršiti tudi proti predsedniku državne delavske, federacije, ki je tudi obtožen radi neke eksplozije v tovarni. Bila je pa preložena na februarsko zasedanje na žeUo obrambe, ki upa do takrat dobiti dve važni priči. m najbrž sprejela nekaj sličnega kakor priporoča kovinarski department in s tem bo ostala ovca cela, volk pa sit. Greenu se ni posrečilo poravnati konflikta med zastopniki gradbenih unij. Uradnike gradbenega departmenta in vodje zidarske, tesarske in električar-ske unije, katerim je konvencija departmenta odrekla pristop, je hotel zbližati a tem, da bi slednji pristali, da ostane vodstvo departmenta vsaj za eno leto v starih rokah. Iz tega je razvidno, da je boj v tem defiart-mentu največ radi služb. Ts department zdaj dominira Michael McDonnugh, kateremu Je predsednik tesarske unije zagrozil, da ga bo pognal na cesto z vsemi privrženci vred po pridruže-nju omenjenih treh unij. Zgodilo se je rsvno obrstno, oziroma jim je MrDonougha mašina zaprla vrata. Svojo konvencijo imajo tudi evtfarski militanti, w* inoms komunisti in njih simpatiki. Millikan spremenil mj* teorijo e žarkih Kosmičnl žarki so rezultat graditve in uničevanja snovi vi vesoljstvu London, 4. okt.—Dr. fcobert A. Millikan, svetovno znani ameriški učenjak v fiziki, je te dni na mednarodni konferenci fizi kov v Londonu izjavil, da je pri-< pravljen nekoliko spremeniti svojo teorijo o kosmičnlh žarkih. Njegova stara teorija je bila, da so kosmičnl žarki znak rojstva novih atomov v zunanjih prostorih, to je zunaj našega vsemirja. Ti žarki so mu značili, da se neprestano poraja nova snov, ki gradi nova solnca. Angleški fiziki so napadali to teorijo, toda dr. Millikan se ni umaknil. Zdaj pa pravi, da pristane tudi na teorijo angleških fizikov, ki pravijo, da so kosmičnl žarki proces razpadanja starih vsemi-rij, tor^j nasprotno Millikanovi teoriji. Na to teorijo dr. Millikan pristane toliko, da izžarevanje kosmičnih žarkov pomeni proces razpadanja in porajanju atomov v soglasju z Einsteinovimi enačbami (ekvacijami). Dr. Millikan je torej sklenil kompromis z angleškimi učenjaki. Spojitev obeh teorij zveni precej logično, ker proces atvar-janja novih atomov je vsekakor nujna posledica paralelnega procesa razpadanja stare snovi. Iz razvalin uničenih vaemirij se razvijajo nova vsemirja. PIIH DELAVCEV V (oh rad u so lansko leto zaslužili le po $78; veliki profili družbe Denver. — (FP) — Peonaža in kulijski standard je usoda delavcev na coloradskih poljih sladkorne pose, ne glede če je v deželi "new" ali pa stari *deal". To je razvidno iz zaslišanja pred komisijo AAA, ki preiskuje položaj te branie poljedelske in dustrije. Pred komisijo je nastopilo več osfeb, glavne podatke sta pa da la Thomas F. Mahoney od organizacije Kolumbovih vitezov, ki vodi krščansko dobrodelnost med mehiškimi delavci, in John E. Gross, tajnik državne delavske federacije. Ta preiskava je pokazala, da je bil lansko leto povprečni letni zaslužek le $78 na delavca. Radi te kulijske plače so starcem prisiljeni pomagati tudi majhni otroci. S tem v zvezi je največje hipokritstvo v tem, da se oblast zadovoljuje s podpisano pogodbo, v kateri se družinski oče zaveže, da ne fco uposle-val, oziropia silil k delu otrok ~ ' 14. letom. Resnica je, da de-a na poljih sladkorne pese vse, ar leze in gre ne glede na starost in vsi skupaj, vsi Člani družine so lansko leto povprečno, zaslužili le po $78. In ker ta zaslužek ne more zadostovati niti za kulijski iiv-ljenjski standard, je vlada prisiljena subvencirati podjetnike tudi s podpiranjem teh delavcev, katerih ima 14,000 na relifni 11- lo Glavni izkoriščevalec je Great [Western Sugar kompanija, ki 'diktira cene za sladkorno peso 'in naravno tudi plače poljedelskim delavcem, ki so večinoma Mehikanci. Ta družba je v prvih 20 letih obstoja napravila letno 4ifi% profita, kar znese več ka kor Je pa poljedelcem plačala za sladkorno peso. Tekstilna unija ponudila šestmesečno premirje! Na sIoNm delavcev aretl-ranlh » Italiji Zaradi Muasolinlja, ki potuje po Industrijskih mestih ita se-veru Hauptmannov proces prihodnji teden New York.—V sredo Je sodišče odloČilo, da ae obravnava proti nemškemu mizarju Hsupt-mannu začne v New Yorku na obtožbo izsiljenja $50,000 od Lindbergha dne II. oktobra. Vzrok, da bo Hauptmann najprej procesiran v New Yorku, je ta, ker v državi New Jeraey še ni formalne obtožnice proti njemu. Newjeraeyaka velepo-rota, ki ga obtoži, se anide šel* prihodnji ted#*n. Medtem pai-hiatri preiskujejo Hauptmanno. vo umsko stanje. V sredo j«-pet psihiatrov obiskalo obtožen-ca v njegovi celici._ Prav za prav so "konvencijo" že imeli v obliki masnega shoda, na katerem ao imeli na rešetu Greena in druge konservetivne voditelje. Njih glavni nam«-n Je, da konvencija cenzurira Greena rad nje-govega atalfftča nsprsm gem-rslnl stsvk v t«*m mestu in |>s. dd se izre mor skeba v zadnji stavki Portland, Ore. — Odkar Je bil ubit J sme« Connor, vilJeAolski študent in skieb v zadnji stavki pristaniščnih delavcev, država pridno plete mrežo a pomočjo openšaparskih interesov, v katero namerava ujeti 28 prlstan!Ač~ nih delavcev, ki so obtoženi u-mors Connorja. On je bil ustreljen 20. avgusta v pristaniški posredovalnici, ki je bila med stavko spremenjena tudi za stanovanje akebov. O-menjenega dne Je navalila večja skupins stavkarjev na po-sredovslnico, nihče od njih pa ni imel orožja. V posredo val niči Je bilo več *k«d>ov, večinoma oboroženih. In ko so stavkarji atrli nekaj šip, ao skebi pričeli streljati In ena krogla Je zudela Connorja. Kakor pravijo, Je Connorja podrla krogla Iz revolverja nekega skebskega delovod/e. Država Oregon ima izredno strog antisindikalistični zakon in pa postavo, ki pravi, da Je "vsaka oneba sokriva umora, ki ae udeleži nemirov". Na podlagi tega /.akona, ksterega Je vzdržalo državno vrhovno aodllte, namerava država proaekutirsti obtoženih 28 priatanUčnih delav-cev, . Unije ao organizirale poaeben obrambni 'odbor, katerega tvorijo zaatopniki raznih unij, Ta proces i#o eden največjih in najvažnejših na zapadnl obali in sJili povaem znanemu proceau pred 26 leti proti lfaywoodu, Moyerju in JVttibonu Za proae-k učijo atoje openšaperskl inte-real, ki vidijo v tem «lučaju o-rožje» za /drobitev, vaaj pa oala-bitov delavskega glbsnja Ker bo obramfMi zahtevala obravnavo proti vsakemu obtoftfnru po-ael«'J, ae protea Zna \V| leto dni. Gorman j« pisal pismo Roosevelt u ln obenem avari, da Je nov konflikt v teaktllnl Industriji neliogiben. Če se posre-dovalnl odbor takoj ne poslužl mirnih metod, ki Jih svetuje unija Washington, D. C., 4. okt— Unija tekstilnih delavcev je včeraj ponudila tekstilnim magnetom premirje za šest mesecev. Ponudba je bila poslana predsedniku Rooseveltu v obliki pisma, ki ga je pisal Francis J. Gorman v imenu izvrševalnega odbora unije. Iatočaano je pa Gorman obvestil Roosevelta, da je nov konflikt v tekstilni indu-striji neizogiben, ako bo vladni tekstilni odbor dolgo mečkal in počasi vlekel reševanje pritožb tekstilnih delavcev ter spornih točk. Pismo izvrševalnega odbora United Textile Workers ae glasi, da se unija obvezuje, da ne bo pol leta okllcala nobene stavke ln sploh vodila nobenega boja s tekstilnimi magnatl. Če se vladni tekstilni odbor iatotako obveže, da bo v tem času rešil vaa glavna sporna vprašanja. Unija bo drage volje kooperlrala s vladnim tekstilnim odborom pri reševanju spornih točk. Pismo nadalje izraža upanje, da predsednik Roosevelt pridobi tekstilne družbe za enako dobo premirja. Končno pa Gorman poroča, da se diskriminacije napram bivšim stavkarjem nadaljujejo na vaej črti; na tiaoče in tisoče delavcev ne more dobiti nazaj svojega dela ln v ne-štetih slučajih jih mečejo iz kompanijtklh hiš na cesto. Družbe ae poslužujejo vaeh mogočih načinov, da raztrgajo unij-ske postojanke na kosce. Tekstilni delavci so zaradi teh naknadnih krivic po pravici ogorčeni in nove atavke v tej industriji ao neizogibne, če ae vlad-ni odbor takoj ne loti energično svojega delu. Bridgeport, Pa., 4. okt.—Pred tukajšnjo tekatilno tovarno James Lees A Sons Co. Je prišlo včeraj do krvavih izgredov med policijo in stavkovnimi stražami. Pokali so atreli iz revolverjev in padale so bombe aolzav-ke. Neki mlad delavec, ki Je šel mimo, Je bil ubit r>d krogle, katero je izstrelil deputij, in večje število ativkarjev je bilo lahko ranjenih. Tukajšnja stavka Ja ostanek prejšnje splošne tekstilne atavke zaradi lokalnih aporov med delavci In družbo, največ zaradi diskriminacij. Movjetaka unija dobila tri nova avtonomne republike Moskva, 4. okt.—Tri moha-medanske republike v centralni Aziji, Tadžiklstan, Turkmenistan in Uzbekistan, ki ao bil« doslej—v dobi ekonomskega In političnega varuštva—pod kontrolo centralne uprave v Moakvl, ao zadnje dni poslale avtonomne. OdaleJ bodo imele laatno upravo In na Hovjetako unijo bodo navezane le toliko kakor ostale avtonomne republike v Rualjl. _ 46 dola vi «v uMtih v letutnjem razrednem boju New York. — Najmanj 46 o-seb Je že bilo leto« ubitih v delavskih jih, izroča labor K»-aearch aa<* ladja. 41 delavcev Je bilo ubitih v stavkah, tri oaebe pri relifnlh demonstracijah, dve od vigilantov. Med ubitimi je deaet zamorcev, Najbanj devet Jih Je ubila milica. Johnuoflov ptU Je UgubIJ pri-. vla/noNf New York. — Ker je plavi orel izgubil vea komercialni in tudi moralni . U« - «"»• - "Tl«»^»«« r.u.s f«r tha »<*«- («unrt Cki—oi «"» M W CkM»s» w4 Claaw» I"® •«.»trt« I» ®* P« WM- rtv. toit» rratajo Ad.crlUlu« r.Ua •crivU will «w» U. raturnad. HmUI* M »•». lm* ** pgOHVETA ui14i k ar#- ° UltMta- member or the eedeeatbp IM ufclakaju. »« i>rim« **** S ' Irt.mA na b«W»u po-unn datumom poUfcla (»tum mo. IX'1« »»*•■• nabi, «la vam i« * «¿•¿Bi». P"«*"'* * P«"®*-»®' •am Uat M uaUrt. _ Domač drobiž Obiski razstave Chicago/. - Cikaško razstavo in urad SNPJ «ta obiskala Charles Marolt in njegova žena iz Clevclanda, 0. Hrvaški tavernar ustreljen Pcoria, 111. — Dne 1. oktobra ob dveh zjutraj so trije banditi vlomili v taverno ali točilnico Georgeja Budisavljeviča, ki st je »budil in začel se je boj. Gospodar je obležal ustreljen in zločinci so pobegnili. 2ena ubitega, Viktorija, je oddala več strelov za njimi, a ni pogodila. — Nesrečni Budisavljevlč je bil star 42 let in doma iz Liča pri Delnicah. Bil je član društva št 311 SNPJ. Rojak podlegel raaam Cleveland. — Anton Germ, ki je bil pred enim tednom povožen od avtomobila, je v torek umrl za poškodbami. Star je bil 68 let in doma od Zagorice pri Ribnici. Tu je bil 26 let ln zapu; šča hčer ln sestro. Nov hrvaški list Calumet, Mich. — Tu je začel izhajati hrvaški tednik "Pro-gnanik" (čudno imel). Izdajatelj in urednik mu je znani stari pesnik Matija Sojat. S tem listom bo nadomeščen "Jugoslovanski glasnik", ki se je preselil iz Calumeta v Chicago. Nov grob Calumet, Mich. — Družini John Mušič je umrl 24-letnl sin John, ki Je bolehal tri mesece. Rodil se je tu. Nov grob v starem kraju Cleveland. — Frances Levstik je prejela vost, da Je v Ste-mah pod Cerknico umrl njen o-Če Jako!) Ponikvar, star H6 let. V Clevelandu zapušča tri hčere. SlovanHki demokratje podpirajo Slnclalrja Los Angelca, Cal. — "Slavlc Democratic I/eague of Callfor-nia" je te dni odobrila kandida turo llptona Sinclairja in njegov program "Kpic". Liga pozivu svoje člane, naj vsi ugitirajo /n Sinclairjevo Izvolitev. Glasovi iz naselbin Zanimiva beležke is mflrfh krajev Poročilo s slavja 30 letnice Farrell-tiharon. Pa.—Društvo št. 2*2 SNPJ je dne 29. septembra praznovalo jednotino 30 letnico z veselico in programom. Udeležba nI bila tako obila kot smo jo pričakovali. Da se niso udeležili oddaljeni rojaki iz Moon Runa, Librarya, Ceverda-la in Cuddya, je bilo krivo slabo vreme. Deževalo je neprenehoma 10 ur. Kljub deževnemu vremenu pa se je domačega občinstva toliko nabralo, da so bili skoro vsi sedeži zasedeni. Prišli niso tudi člani društev št. 31 in 642, četudi sta oddaljeni komaj dvajset minut od nas. Starši Povest o Luki in Jaki gpring Caayoa, lltah. ~ Bilo je leta 1926, ko je bilo dela še ua izbiro. Delavci so se selili Iz kraja v kraj in si prebirali delo, dasi niti zdaleka ne v tolikih trumah kot sodaj, ko ga sploh ne dobe, so pa prisiljeni na "vandranje". Takrat Jih je silila na pot neka skrivnostna mani j a. '"Dalje in daljt", je bilo geslo te sile, ki so ji često sledili, največkrat v lastno razočaranje. Tirala jih je naprej v upanju, da dosežejo kaj boljšega. To vandranje je deloma prirojeno, deloma pa priučeno. Obstanka niso imeli. članov angleško poslurfešega I Delo in mezda nista prišli v po- društvs bi lahko opozoriH svojo, Atev. Tudi če bi služili deset mladino, da bo na naši priredi- dolarjev na dan pri lahkem de-tvi govoril br. John Lokar iz lu, tudi to jih ni obdržalo na Nugatičarji izvojevali "zaprto delavnico" Nori istown, Pa.—Nogavičar ski delavci so te dni izvojevali značilno zmago, ko je Rambo-Regar Co. pndpiaala dogovor : Ameriško fcdcracijo nogavičar Hkih delavcev. Dogovor določa, da morajo produkti nositi unijski mak in da se podjetje smatra za "zaprto delavnico". Mezde, delovne ure in drugi pogoji |>odpisane-ga dogovora bodo postali nekakšen standard za vso nogavičar-sko industrijo, pravijo unijski voditelji. Clevelanda ln da bo njegov govor namenjen v glavnem naši mladini, kar je tudi bil. Br. I>okar je vzpodbujal našo mladino, naj se zanima za jed-notipa društva, naj nadaljuje delo svojih staršev in naj pridobiva mlade člane in članice v svoja društva. Govoril jt najprej v angleškem, potem pa še v slovenskem jeziku nam sta*-rim ¿lanom. Občinstvo ga je mirno poslušalo in vsakdo ga je lahko razumel. Lokar je drufl podpredsednik SNPJ. Le škoda, da ni bilo navzočih več mladih članov in članic ter ostale naše mladine. . Po programu sem sedel pri prazni mizi, moje boljša polovica (M mi je že prej zagrozila, da moram ostati trezen in miren. To sem ji kaj rad obljubil, kajti moji žepi so bili prazni. Br. Frank Kramar mi je predstavil br. Lokar j a. Tako sva si po petih letih spet stisnila desnici. Predstavil mi je svoja dva spremljevalca, ki sta prišla ž njim na dolgo potovanje iz Clevelanda. Predstavil cem jim mojo soprogo in sosedo Anno Peršin, njenega mo4a pa je medtem predstavil društveni predsednik. Na mah smo bili domači, natakarji pa so pridno donašall pijačo, ki so jo naročali moji prijatelji in znanci. To se je nadaljevalo, dokler nas ni predsednik opozoril, da nas čaka pevsko društvo "Slavec" ln tudi godba v gornji dvorani. Godba je lepo zaigrala, potem pa je pevsko društvo zapelo par lepih pesmi. To društvo je pelo tudi ob zaključku programa ln želo obilo pohvale. Občinstvu so se tudi zelo do-padle tri male deklice, ki so milo zapele. Srečni starši, ki tako lepo vzgajajo svoje otroke. Ta proslava mi bo ostala še dolgo v spominu. Pp programu se je pričel ples in veselje naše mladine in starino. Dolgo v noč so se veselili stari in mladi plesalci in treba jih je bilo spraviti domov, kajti Čas je potekal hitro in ura je velela, da se poslovimo od vesele dfužbe. Odšli smo trudni pa zadovoljni proti domu. Naslednji bleko, ko delo dobi, mu takoj vrne. Srb pa je dejal, da nima novaca in zato mu ga ne more dati, bahal pa se je le zato, da ga gazdarica voli, Sicer bi ga nagnala. Resnica je, da te vse ima rado, ako imaš denar, ko fa nimaš, nihče zate ne mara, še pes te ne povoha. Luka je naredil Šobo, nato se pa veselo zakrohotal, ker je sprevidel, da mu je Srbine povedal resnico. Naslednji dan pa sta naša znanca, Luka in Jaka, Šla za delom. Znašla sta Se pred Fordovo tovarno. Tam je To šepetanje sta slišala tudi j stala dolga vrsta delavcev, ki so dva naša znanca, ki nista imela nikjer obstanka. Jaka je vprašal Luko, kaj misli, če bi pustila to "ušivo delo" in se bi odpeljala s tovornim naprej. Jaka je le malo premišljeval in brž sta se zedinila, da bo najboljše, če jo ubere t a naprej, veri iz teh uši! Saj se delo pusti prav lahko, pa tudi drugega se "izi" dobi. Naš znanec Jaka je bil strasten potovalec ali vadrovec, Luka pa se ni prav nič manj odlikoval pri tem poslu. Kar sunilo ga je s stola v pečlarski kaj bi, v čakali na delo. Luka se je kmalu naveličal čakanja v dolgi liniji in je menil, po enour nem čakanju, da ne bo ves dan tam stal. Spogledala sta se in sporazumela, da bo najbolje, če gresta, predno prideta na vrsto pred pisarno. Noge so ju bolele od čakanje pred tovarno slavnega avtnega magnata Forda. Tako sta zdrsnila iz linije in sklenila, da nikdar več ne prideta y Detroit, še manj pa, da bi šla gledat za delo pred For; dove tovarne. Kmalu sta bila v predmestju, kateri sta samovala med družbo kjer sta čakala na tovorni vlak, rejenih ščurkov in pitanih ste- ki ju odpelje v tuje kraje po nic ter nagajivih miši. Ti nepo-j širni ameriški planjavi. Kmalu vabljeni gosti so pa jima včasijje prisopihal tovorni, ga zased-bili vendarle v zabavo. Vse ia, čez dve uri pa sta se že zna- skupaj pa jima je že presedalo, kajti ona sila je delovala v njiju možganih naprej. Luka in Jaka sta se hitro sporazumela, Izpraznila zadnjih par glažkov žganja iz steklenice, ki je stala šla v mestecu Monroe, kjer sta kmalu dobila potrebne informacije o delu. Papirnice obratujejo noč in dan in lepa prili ka je, da dobita delo, ki sta ga resnično tudi dobila ter nasled Nove manne aretacije v Nemčiji ! "tali njeni člani. Hamburg. — Koliko Je verjeti uradnim poročilom Hitlerjev« vlade glede zatvoritve no-toričnega koncentracijskega ta« Naša SNPJ nam je potrebna. O tem ni dvoma. Potrebna Je starim in mladim C« bi pred 30 leti vedeli ln videli, kaka po- borišča v Oranlenbergu, kažejo? treba bo prišla za pomoč starim nove masne aretacij« "državi in oucmoglim delavcem, bi brez sovražnih elementov". Ye«tl se dvoma takrat poskrbeli, da bi kIsac. da so koncentracijska ta Pričeli zadevni sklad, il katere- na zaprašeni polici, povezala nji dan pričela delati. Dopad-svoji culi in ju dala v kovčege,|k> si jima je in bila sta zado-kl sta ju odposlala naprej v voljna. Dstroit, kamor ju je silila nevidna moč. Iz Mllwaukeeja sta se poslu-žila tovornega, ki jima je nudil brezplačno vožnjo do cilja,'do katerega sta dospela po dvaj-seturnem skakanju z vagona na vagon. Luka je imel tam prijatelje* katere sta obiskala. Bilo pa je že pozno ponoči. Šla sta h kolibi, iz katere pa se je slišalo čudno hreščanje, žvižganje in žaganje. Luka je ugotovil, da v kolibi menda spijo sami hudiči, ker izvajajo tako čuden nočni koncert. Ta Čudna godba ju je prestrašila, pa fta jo v noči ubrala naprej. Tisto noč sta le za silo zatis-nila svoje trudne vandrovske oči zunaj na prostem pod neko hruško. Naslednje jutro sta se napotila v mesto. Videla sta veliko industrijsko vas, moderne naprave in Široke bulvarde. Po naključju sta zašla med ljudi, ki so govorili znane besede. Luka se je močno odkaŠIjal, potem pa jih nagovoril. Izvedela sta, da so to srbski delavci. Zelo radovedni so bili njiju novi znanci, od kod in kje prihajata. Luka jim je brž vse razodel — Odtakrat je preteklo že precej 'let. Kje sta sedaj naša znanca, Luka in Jaka? Oba je zajela depresija in ju vrgla v krušno linijo v slavnem mestu Chica gu. Tam dobivata neke vrste Čorbo, ki jo milostno deli seda nji kapitalistični sistem van-drovcem, ki so tudi nekoliko de lali in pomagali graditi mogočni kapital, kateri pa je na vsej čr ti ie skrahiral. Prav mu je! Frank Kroll. Slabe razmere in nesreča Gallup, N. Méx. — Razmere so pri nas zelo slabe, kar se ti če rudnikov. Nekateri obratu jejo po dva in tri dni v tednu drugi komaj dva dni v mesecu Posebno so prizadeti Slovene: in Hrvati. Lani smo bili na stavki tri mesece in večina nas je bila izprta in ne more dobiti dela nikjer. Nekaj nas dela pr FERA, pa tudi to je tako pičlo da se Človek težko preživlja borim zaslužkom. Na 21. septembra je premi nil br. Andrew MihaljeviČ, pred sednik bolniškega odbora pri društvu št. 120. Delal je nekje v Elkridgu, W. Va. v rovu. Na horlšča natrpana t novimi jetniki in da relipi gradi barako vsepovsod. V Fuhlshuettelu" v bližini Hamburga Je bilo pred kratkim zgrajeno taborišče za ♦enske, ki so bile aretiran obtočilo protidrtavnih sli; ga bi omenjeni sedaj dobivali podporo. H koncu ae sahvalju Jem vsem udeležencem na naši proslavi, br. lx>karju ta njegov govor, delavcem aa točno )w>-streibo in vsem, ki so pomagali aktivno-! Pri programu in na vassiici I Anton ¿tdanéefc, 282 nn pETEK, 5. 01 čikaška razstava: Miss Margaret Wiley v zgodovinskem krilu francoske kraljice Marije Antoinette, v katerem je nastopila pred sodiščem, ki jo je obsodilo na smrt leta 1793. Krilo je last muzeja Sv. Auguština v Floridi. 20. sept. se je utrgala skala in ga tako hudo poškodovala, da je naslednji dan v bolnici umrl. Dne 26. sept. so njegovo truplo pripeljali v Gailup. Pogreb se je vršil 27. septembra. Bil je član društva št. 120 SNPJ, št. 60 HBIZ in društva Pacific št. 6. Vsa tri društva so se kor-porativno udeležila pogreba. Pokojni je bil aktiven pri našem društvu, pošten in vedno pripravljen boriti se za pravico. Tukaj zapušča ženo, tri hčere in enega sina, ki so v starosti od 21 mesecev do 16. leta, enega brata v Jolietu in enega v Alfi, Ili., v starem kraju v Fužinah na Hrvatskem pa enega brata in eno sestro. Pokojni je bil star 47 let in je pristopil v društvo 120 dne 1. sept. 1928. V imenu društva št. 120 SNPJ izrekamo žalujoči družini naše sožalje! Štefan Kotzman, tajnik. William Wanna, začasni kapitan Udje Morro ( antle, katem je uničil po*«r pred nekaj tedni Kapitan taji. da je on zadržal klk na pomoč. Clevelandske zanimivosti Cleveland, Ohio. — Slovenska North American Trust banka, ki je pričela poslovati kot reorganizirana bančna ustanova po novih predpisih in zahtevah, bo pričela dajati svojim vlagateljem dvajsetodstotne dividende. To pomeni, da bodo njeni vlagatelji od vsakih sto vloženih dolarjev dobili le dvajset dolarjev ven. Temu pravijo dividende. Onih osemdeset dolarjev od celotne vsote pa bodo vlagatelji menda dobili ob sv. Nikoli. Pri tem se seveda nič ne gleda, na kako težaven način so bili ti novci prisluženi in od ust utrgahi. Društvom, ki imajo svoj denar vložen v banki, pravijo, da je depresija ali kriza kriva poloma. Omenjena banka je pričela poslovati 1. oktobra. V njenem vodstvu je neki tuji advokat J. W. Woods, predsdenik, dr. James M. Seliškar, prejšnji predsednik, je pa ek3ekutivni podpredsednik, kar pomeni, da bo on vodil tudi reorganizirano banko, četudi proti volji vlagateljev in društev, ki imajo denar v tej banki. Vse javne vloge pa bo banka izplačala stoodstotno, ker je zanje založila jamstvo. Vodstvo reorganizirane banke je razposlalo pisma vsem klubom, društvom in organizacijam ter posameznim vlagateljem, naj ne jemljejo ven tistih 20%, ampak naj jih pustijo še nadalje v banki in naj še nadalje vlagajo svoj denar v to banko. Pretežna večina organizacij in tudi posameznikov, kakor se sliši, pa jim menda ne bo sledila, ker pravi, da osel se da le enkrat speljati na led. Je pa še mnogo takih, ki verjamejo, da bodo v kratkem dobili ves svoj denar ven. Torej si niso ljudje edini tudi v tej zadevi, čeear se menda ne more pričakovati nikjer. Na 29. sept. se je na poziv o-krožne Prosvetne matice JSZ zbralo lepo število zastopnikov raznih društev v SND v zadevi spomeniške afere. Navzoči so odločno zahtevali, da se Cankarjeva soha izroči v roke naprednega elementa v naselbini, to je: naprednim društvom, da soho postavijo v Slovenski narodni dom na St. Clair ulici, kamor v resnici spsda. Sprejeta je bila zadevna resolucija in poslana prizadetim faktorjem tu in v domovini. Ona grupa, ki hoče postaviti spomenik škofu Baragi, naj dene v kulturni vrt kogar hoče, četudi v take vrtove ne spadajo cerkveni ali verski reprezentantje, ampak narodni ^ ^lav»ki misleci. piMI Paniki ter umetniki^ * ^j štorih u lavski narod. Mislil sem, da se bo , voljstvo med članstvom konvenciji zmanjšalo, ke pričakovalo, da bo kon marsikaj, spremenila in na odgovorna mesta oseb prednih in uporniških vri »edem ali osem, pa ker a zgodilo se nezadovoljstva juje. Tako zvana "upom Ja Je na konvenciji za približno 44% vsega ¿1 In to dejstvo se ne da ki ignorirati. Ampak veči manjšina je vse to ošabn nrala. Konvencija, kakor zn trajala devet dni. Dnev bile $8. Glasilo bi rado i vzroke nezadovoljstva n uporni struji, kar pa ne ko lahko. Mislil sem z n drugimi, da ne bo trefcx stvari več pisati in v ta sestankov sklicevati, tod vi ljudje sami hočejo, boj naprej. Anton Jankovich, Zakasnelo poročilo in z West Newton, I»a. — ski praznik 3. septeir proslavila tudi naša co ška naselbina stoodstotn li smo bogat program, I pričel ob 2.30 popoldne, il je tudi pevski zbor 1 i' ga vodi Ivan Svetek. je pesem "Pozdrav". Da društvo mlado, staro šel< mesecev, je jasno pokai je kos svoji nalogi. 01 je spravilo v dobro razpi in bilo deležno toplega za Izvajano petje. Nastopil je tudi nemi ski zbor "Liederkranz", mači zbor, ki je s svojim navzočfe navdušil. Sledil ski zbor "Savica", ki je sem "O mraku". Med mom so svirali tambu Monessena, ki so želi odobravanje. Potem je br. A. Vidrich iz John ki je v svojem govoru : pomen delavskega praži delavskih unij. Dejal j« mo strokovne Unije, ki servativne, ne zadostuje lavstVo potrebuje tudi p organizacijo, v kateri ji rešitev današnjega dru: reda. Navzoči so govori gradili s splošnim pr njem. Pevski ¿bor "Savica" "Pogled v nedelino oko" Slovenci" s spremljanje buraškega zbora. To c napravilo zelo dober vtii Činštvo. Ponovno je 1 stopil nemški zbor, ki , par naprednih pesmi, ol pa je dalo izraza navdii gromkim aplavzom. Dramsko društvo "Ni Exporta je nato uprizo 'dejansko dramo "Andrej gov zločin" pod režijo B< liga. Igra je vzeta iz ki življenja in je bila dobi na. Režiser je pred vsa janjem pojasnil pomen tako da je občinstvo ho melo pravi pomen, kar smatrano za jako umest Po programu smo *e spodnje prostore k okn Zunaj, na vrtu, so zaw pevci nemškega zbora. ra.M in drugi. TamburaA rah veselo in pevci peli I ko da nisi vedel koga b šal. Vsi skupaj, P<>* mladina, pa smo težk< večernega programa, m rem je svirala godba iz ne Library vesele posk« imenu Slovenskega ** «fravíjiti de- —,1 nil« _ dve glavni B^/jr Ideologi* ka. loneta go^»^--—- -»Rovarjajo kapi- * niih poborniki, jè »e-kakor ideoie. kapitalizem sam sebi in radi izko- ¡"^ohraiiiinradiizkb. Seddovnesile. « Meato* ¡pfc dalj*- Ce vidijo, da L sila ogroža njih dobiček Zmo, nastopajo nasilno JLijo delovno ljudstvo na «giuienjstva. Za vsako T^jo biti neomejeni v rjoipodstvu in izkorišča-jp ne da bi se ozirali na so-ipi>k>žaj milijonov delovnih Lfadiitični razred si je to «o" izvojeval in jo ima. i^vica" slonilaa ideologiji, ii in ščiti samo posestni nt' . . , s' bj je naravnejega, da, se Vvoju kapitalističnega go-ggtva, ki odganja vedno ljudi med proletariat in v fco bedo, poraja jačja in geologija socializacije člp-l družbe. Ogromni so sa-fcla. Kapitalizem pa zapi-I sadove, ne sadove kapita-i, ampak sadove dela v svo-nmbe in kleti ter jih rajši ye, kakor bi jih dal člove-v uživanje. Delavski raz-ridi v tem krivico, .ker je ustvaril božje darove" žabjih človeško uživa, ne pa ijenjeRov sočlovek "zako-1 krade izpred ust. i sta torej dve popolnoma bi naziranji, dva nasprotu-u ivetova, od katerih^ ima i delavski svet, vso moral-fcemeljitev na svoji strani, kvsko gibanje se zaveda te k. Zato stoji tudi na sta-,da gre tudi delavstvu ena-■vica, kakor ideologom (Ja-jega gospodarskega siste-da ima svojo politiko in da y ivojih institucijah pri-tga ali javnega značaja, go-m samo in nikdar ne kliče «noč ali sodelovanje ljudij ititucij nasprotne ideologi-Toliko samozavesti inraz- I ideologije mora delavstvo i imeti. iso socialno zavarovanje, * dela, inšpekcijo dela in še ta* ustanove. Delavstvo borilo za te ustanove abso-> v svojem interesu. Te love imajo izključno nasititi delavstvo, toda v teh tucijah ne odloča nikjer de- samo, marveč vedno in prete-žno vplivi naaprotne •fijc, ki obenem skuša bolj Jj omejiti nujno potrebni ■tni vpliv delavstva v in-V tem se jasno zr-¡»dvlada delavstvu nasprot-Wogije. ■_|'»t i * tega razloga ne more ^ od družabnega siste-»ksar pričakovati, zakaj Noče poizkuša, da te1 de-■institucije monopolizma ¡¡J "M in s tem ohrani ^ M vsem javnim živ- *** je nedavno tudi poja-J»J*, da naj se osnuje ? z« tuberkulozne kl krpajo socialne da-f,n »o brez pomoči. Gro-"«oda teh bolnikov, to-k" samo strada, II * ?!ldlli.,)omoei- v««j R 4 desetih letih je naraslo število tuberkuloznih smrtnih «lučajev več kot za deaet odstotkov, to je takrat, ko ¿e nismo imeli grozne socialne bede kakor jo imamo danes. Kako naj delavstvo vzdržuje ogromno število bolnikov? »• * r¡ m Ne zahtevajte več žrtev od de-lavstva v današnjih razmerah. ! Družba j« odgovorna za vse zlo in ta naj popravi krivice in nudi predvsem pomoč. Delavstvu pa dajte svobodo, dajte mu etela, zadosten zaslužek, da ostane zdravo in da si bo samo snovalo ustanove in odločalo o svoji Socialni usodi, i Vsa socialna skrb je pa naloga družbe in najobjektivnejše države, ki odpravi dosedanje socialne krivice—toda pod samoupravnim vodstvom delavstva. 1 —Delavska politika. Za kulisami oboroževalne industrije Razkritja v senatu__Kdo prav za prav Zaharov? je Kakor znano je senat pred časom imenoval posebno komisijo, ki naj • preišče delovanje ameriške oboroževalne industrije. Komisija je v teku preiskave odkrila čudne stvari, o katerih piše sedaj ameriški tisk na dolgo in na široko. Glavno vlogo sta igrali pri teh zadevah ameriška Electric Boat Company in ž njo z roko v roki delujoča angleška oboroževalna tvrd-ka Vickers Armstrong. Obe pa sta bili voljno orodje v rokah danes najmogočnejšega moža na svetu, oboroževalnega vele-industrijalca sira Basila Zaha-roffa. Ta mož, ki je edini zapo-vednik angleške družbe Vickers Armstrong in obenem delničar ameriške družbe, je od te samo pri enem poslu gladko zaslužil 2 milijona dolarjev. Poročilo-preiskovalne komisije odkriva na drastičen način strašne intrige, ki jih počenja mednarodna oboroževalna industrija proti svetovnemu miru in v prid nenasitnim žepom svojih delničarjev. Vpliv mornariških misij Zedinjenih držav je Electric Boat Co. izkoristila n. pr. za to, da je svoje izdelke prodajala južnoameriškim državam in netila med njimi neprestane krvave bratomorne boje. Ugotovljeno je, da je sin bivšega perujskega državnega predsednika Leguie prejel velikanske podkupnine, da bi pripravil preza-dolženo perujsko vlado do nakupa zastarelih podmornic in oddaje dragocenih koncesij sever-no-ameriškim petrolejskim in brodarskim družbam. Leguia je gospodarsko uničeni državi "dobil" s strani ameriških bank za te koncesije posojilo 18 milijonov dolarjev, ki naj bi se porabili v oboroževalne namene, a pri tem je vtaknil v svoj žep 450,000 dolarjev podkupnine. Pri teh poslih sta imela važno vlogo tudi Clemenceaujev sin kot agent Vickersove tvrdke in vodja ameriške mornariške misije v Peruju kapitan Hove, čigar žena in sin sta I. 11)28. na stroške družbe Electric Boat potovala v Evropo. Tqkrat je poskusil perujski agent te družbe udeležiti se kot perujski -slanec razorožitvene konference v Ženevi in sicer zato, da bi sabotiral določitev števila |>od. mornic za posamezne države Nakana mu sicer ni uspela, toda oboroževalna industrija zria naj- ti tisoč poti, da se proslule razorožitvene konference spreminjajo dosledno v konference za oboroževalne kupčije. L. 1920. so oboroževalni koncerni financirali bolivijsko revolucijo, z Brazilijo počenjajo isto tako kakor a Perujem, a Če bi hoteli navesti samo imena vseh vojnih in državljansko vojnih spopadov zadnjih let, v katerih ozadju stoje ti koncerni, bi nam zmanjkalo prostora. Za kulisami vsega tega početja pa je, kakor rečeno, sir Basil Zaharoff. Kdo je ta mož in od kod prihaja? Nihče razen njega ne bi vedel na to vprašanje točnega odgovora. Nekoč se je imenoval Zaccharia in je gotovo le to, da je bil pred 67 leti beden učenček v bedni in sumljivi menjalnici svojega očeta v Carigradu. Oče in mati sta bila baje grškega rodu, a pozneje, ko je šlo za dobičkarske l>osle z Rusijo, je Zaharoff sam trdil, da je bila njegova mati Grkinja, oče pa Rus. Njegovo pravo ime bi bilo tedaj Zaharov. Kako je poteklo njegovo nadaljnje življenje, je popolnoma neznano. Nekega dne je imel v svojih rokah ogromno moč, takg ogromno, da ga je Clemenceau 40 let po njogovi priselitvi na Angleško imenoval "šesto velesilo." Nihče se danes več ne spominja, kako mu je uspelo obvladati angleško oboroževalno industrijo Vickers-Maxim in postati po smrti Hirama Maxima nje edini zapovednik ter obenem zapovednik nad Downing Stree-tom, londonskim vnanjim mini* strstvom. V začetku ga je morda odkril v Carigradu kakšer. agent Vickersove družbe, ki mL je Zaharoff posredoval kakšm majhno dobavo, potem se je prikopal do oficielnega agenta U družbe v Petrogradu, kjer j< skušal z vsemi sredstvi uveljaviti sheffieldsko jeklo na ruskem trgu, še večje uspehe je pozneje dosegel na balkanskih bojiščih, z dobavami angleškega orožja na obe strani, njegovo imetje je naraslo v neizmernoat in s tem je postal tudi vodilni mož angleške in pozneje, kakor vidimo v primeru družbe Electric Boat, tudi marsikakšne druge oboroževalne industrije."^Nekega dne je dobil naslov angleškega baroneta in viteštvo reda "hlačne pod veznice" -— smešno majhna naslova za moža, ki ima usodo narodov v svoji pesti! Danes, ko mu je že osemdeset let, živi oficielno v pokoju, daleč od hrušča tega sveta, a ni dvoma, da so usode stotlsočev življenj te prav tako odvisne od njega kakor prej. Ob Rivieri, v Parizu, Londonu, Madridu, ob najlepših točkah sveta se dvigajo razkošne majhne palače, v katerih ima ta zagonetni mož brez prave domovine svoj dom. Nihče ne ve, v kateri prebiva, obiskuje jih le za nekoliko dni aii celo nekoliko ur na leto. Navzlic temu morajo biti vsak čas v popolnem redu, kajti molčeče in neverjetno "odlično" služabnittvo, ki je edini stalni prebivalec teh palač, nikoli ne ve, kdaj se pojavi gospodar na kratek obisk. M o/, hodi danes v ostalem še bolj neznane in skrite poti nego kdaj prej. L. 1026. jc umrla vojvo-dlnja iz Vlllanueve, menda edina ljubezen, kl se je kdaj dotaknila tega mož« in ki se je uveljavila navzlic vsem konv«ncio-oalnostim. Vojvodlnja is najstarejšega španskega rodu je bila edinu zaupnica Grka temnega izvora, bila je tudi m«ti njegovih otrok. 7* njeno smrtjo j« postal svetu že bolj nedosegljiv in skrivnosten, Daatai rudarski uniji v Poani m bll*a kouoe Njene voditelje ao ujeli a aluš- bami! Spor med Cappellini jem in Maloneyj«m VVifkes-Ilarre, pa. — (FP) — Iz najnovejših dogodkov med rudarji na antracitu j» razvidno, da s« bliža konec duainemu unionizmu in United Anthracit* Miner« uniji, ki j« bila ustanovljena pred par leti kot vzrok odpora proti Lewisovemu režimu. Prva bomba med člane te unije je prišla, ko je Cappellini, ki j« v ječi radi kršitve parole, a-peliral na diatriktno ekaekutivo, naj "konča z iluzijo, da zastopamo večino rudarjev v 1. dis-triktu". Cappellini je predaed-nik te unije, Thoma« Maloney, voditelj rebelnih rudarjev, pa predsednik dlstriktne organizacije. I Slednji je Cappeliinija obdolžil, da se je "prodal" Lewiau, nakur je stopil na posortAfe James A. Gorman, načelnik stalne arbitražne komisije, ki je namignil, da ae je tudi Malon«y "prodal". Bil je namreč na plačilni liati Gornianove komisije in «kozi več mesecev prejemal po 160 na teden. Njegova «lužba J» je končala 15. septembra « prihodom novega zveznega delavskega odbora. Gorman je objavil plačilno listo, ker je Maioney zanikal, da j« bil na plačilni listi več ko tri tedne in trdil, da mu je on (Gorman) ponudil štiri službe po $60 na teden, ki naj bi trajale vaaj leto in pol. Pogoj za to naj bi bilo sprejetje Oappellinijeve sugestije za zopetno pridružitev an-tracitne rudarske unije k UMW. Gorman je prej pridobil tudi Cappeliinija za ta korak, j Sedaj pa izgleda, da bo do tega prišlo,, vsaj do likvidacije dualne unij«, tudi bres "štirih služb" po $50 na tedan, ker je to odkritje izredno preaen«tilo člane te unij«. Položaj rudarjev na antracitu je izredno slab. Od 150,000 jih dela komaj dve tretjini, drugi so popolnoma brez zasluika. Nekateri si pomagajo s "butl«-garsklm" kopanjem premoga, kar je nekaj novega za t« kraje in tudi za deželo. To sicer traja ž« dalj časa in se dogaja prav pred nosom mogočnih premogo* kopnih družb in oblasti. PAMETNI IN NKUMNI V ZA-KONU ¡Slomški Uirodm I** Podporna JidROti' IV. IU7-M 8* Uwadsli At*. CkfeMo, IU. Tal. itockvolv IM4 GLAVNI ODBOR S. N. P. J. UPRAVNI ODHKK: VWCMIT CAINKAR, pmdM*itk.... M6? g lawndalo A v«., CHIoa«o, IU KRSD A« VIDE*, gl. Ujaik.......'..M67 8. Uwndate A v«., Cfcfcaff«, lil L4WltLNC£ IrKADkSliKR, uj.bul.o«d 2«A7 S, Uwnfel« Avo„ Ckica««. m 4011N VOGRICH, gl blaanjaik......W47 S. Lawa4*l« Av«., Otoago, Iii PrUP GODINA, uprsvitolj gUaiU... .8857 S. UwndaU Ava., Ohk«<«, lil JOHN MOLEK, urednik glasil»......M!7 S. UwrxUU Avt„ Chicago, lil ODBORNIKI: PRANK SOIIRAK, prvi podpredsodalk.......990 E. ?4th St., Cltvtlaud, a JOHN E. LOKAH JR., drugi podpradoodnik. .1198 B. lTOth 9U CltvnUnd. O. GOSPODARSKI ODSKK: MATH PSTROVICH, predsednik...........»95 K. 140th St., Cleveland, (k ANTHONY CVETKOVICU..............WW Seneoa Ave., Rrooklya, M. Y JOHN OUP...................14» 8. Proeeeot Ave., Clarendea HUla, HL POROTNI ODSKK: JOHN GORSEK, predsWatk..............414 W. llay St, »priafflaM, HL ANTON $ULAR...................................>ox 17, Arms. Kana JOHN TRČEU...................................Box 287, Straten«, Pa. PRANK PODBOJ..,..............................Ben «1, Parkhill Pa. PRANK BARBICH..................10010 I'erkgrove Ave., Cleveland, O. NADZORNI ODSKK t PRANK KAITZ, peodeednik..................W39 W. RAti» SU, Oktaago, III PRED ....................................Oeutral Park, Peru, HL JACOB AMHROZICH......................418 Plero« Bt, Eveletl. Mtaa rosos i liiwiiiiHw • »u»«u»i U eaUte v ak eveie, oo nH Skdii VSA PISMA, kl m mmlia ee peri» al* »nfeatoik*. eej so mh« ee »>!«■»<■ Ut VfB UBNÀaN« ZàTSSZZ SwTu m «Wi Ol. «etete^e Mmé. le MeeU ,+H m msh'h m it uiwrm taaieto «i koleUM u«in. im| o» e*àilJ«H ne kel tajRllive. il pMll, mmi m r«*asO* M Mm«JrUI". e «U wwue •*«« eej m fwefe Uk% m eel seAIIMI* ee J «Se Ow4»e. inlii»■»«. »ei m »^HJ» ee -r»OaV«m- sssi a Izvedele A». CkHe»e. la. ■SS" »« vsa rairožaa áMáMlke eM-iet» i vsi raizivi e* sl Notai c*f c*«eieelMUMM lev Uu erMl4Mi AS raeltteuMi «t on* eed keàew « «M» a» «ooi iwi OIIW« tkvelS ko ed^rMMd o» ta«o««l tiLali ------M I OmmTH éNli k» lil«—Oi u «M WMUrr i «m«. U.IIN« •( M k«e«nt «kMli ko mñrnU «e «m ri««iMtol misare ee4w Um |eHOÍIrtlio of «m umhw'i «MIm ««mm ko C*«elBleia «MMreles Um «•* W «m kwH iDnM e» »II.....I «e »rtU RaU«, iktlMM» •! «m BoerS «f ëmm+mn. Ckcroo*. wmo»«I»<« end WHtU »k»»« ko B«4r«wM M J*ke U«r»«à. »tuIreMa. J «4M« ' Izjava voditelja ženskega vseučilišča v San Franciscu, da «e moški najbolj izogibajo izobraženih žensk, je povzročila v tisku obsežno debato, kl se Je u-deležujejo tudi znanstveniki. Ti so pa previdni in menijo, da se nadarjene ženske pač težje odločijo za zakon. Učena dekleta postavljajp večje zahteve glede moža In tako traja včasih dolgo, da dobe svoj Ideal—če ga «ploh dobe. Miss Scottova, uredfflca nekega ženskega lista, odgovarja s statistiko. Med drugim pravi, da je izmed 25 njenih tovarllic, kl so pred 10 leti ž njo opravile izpite, poročenih danes že 16 ali več nego 60%. Slovita odvetnica pravi: neumna ženska Ima Izbe-ro med vsemi moškimi, pametna pa «amo med pametnimi in to traja seveda dalj čaaa. K temu pa se je oglasil neki zdravnik, ki trdi, da se po nekem naravnem zakonu pametne ženske porode z neumnimi možmi, neumne pa s pametnimi. Ce bi ne bilo trto, bi na svetu imeli samo genij« in idiote in drugI bi ne vedeli k«J početi z drugimi, ■ (>i zadoščala. Zna-Min neštetokrat smo pou-f t* i" tuU-rkuloza sad , in hlgijenskih Z' družabnih T eeiikfir 7i J«' torej dolžnost 'aliličnega gospo-L . "» javnih kor|)o-"jo dolžnost. I razmer, 'pidemično na- li J; kajfflJ drtavJ < fc ator« i lu* ''' v tvo nosi breme- K ;;r^VlM,lnike? Prenizke, stoti-neza poštenih, še vidimo? rtizke plače de-'r kratijo In n< a temu mo-kuga tuber-zpasla. Oe da-bolnikov za uU gne v par " , V zadnjih P m |»ri/or pred relif«« puelajo za ifprle lefcstllne delavce v južni državi. Narava aa zaMrtalh petih Enostranaka razvitost vodi do «noatranakih pojavov Navajeni amo, da prisnavamo vsemu d«lu narav« najvišje amotrnoat in pomembno»!. Ta amotrnoat s« nam tudi v resnici odkriva, Čim globlje prodiramo v kraljestvo Živega. A navzlic temu stopa tudi narava v »vujem stremljenju po izpopoluitvl če-stokrat na poteh, ki so zmotna. Pti tem ne gre morda «umo za kakšn« rudiment«, ostanke nekoč važnih organov, teipveč naravnost za otr«bnostl iztrebi, a če v tem prizadevanju iz tega aii onega razloga zastane, nastajajo najčudnejše oblike živali. Znan j« primer amacon-akih mravelj, ki ao si svoje čeljusti razvile samo kot orožje, tako da niso v«č pripravne za prijemanje In drobljenj« hrane, To mravlje morajo imeti posebne sužnje, da jih pitajo. Pri "polnih skledah" bi morale v ujetništvu umr«ti od gladu, 6« bi Jim ne dali suž«nj v družbo, Narav« z«id« neredko v zagate, v katerih n« v« vol ne naprej ne nazaj. Za primer «o n«m razni z«jcd«lci, ki «o izgubili črevesje, glavo in skoraj v«« čutne in gibalu« organ«. H tem da se zanašajo v boju za obsta* nek Izključno na »voj« "gostit« IJ«" okrnev«Jo čedalje bolj. Neke nesmotrenosti si lahko razlagamo "hlatorlfino," iz razvoja vrate. Tako ao predniki večine naših sladkovodnih polžev, ki so »e privadili življenju na suhem, izgubili škrg«- In dobili pljuča Njih potomci, ki ao «e vrnili v vodo, se morajo zato dvigati na površje, da bi mogli sploh dihati. Včasl pride do ustanov, ki Imajo svoj srnici. « vendar po velikih ovinkih, fpomnlmo se n« neke mehiške mravlje, ki nekatere člane svojih družin tako pitajo * medom, da jim zadki nabuhaajo kakor krogle Te žive "medne lonce" Jo potem na strop svojih db, d« bi Imele svojo naj-d )i»d TtCut v z«logi Pri gefclh, neki vrati kušf«rir., »e čl-ščenje oči ne vrši s solzno tekočino, t« m več » tem, da živali ne- čistosti v očeh odllžejo. Ker ponavlja razvoj klice v malem razvoj vrste, nastajajo neredko organi, ki potem izginejo. Kiti z "bradami" so n. pr. bres zob, toda v materinem telesu jih za nekaj časa Imajo. Navedli bi lahko na tisoče takšnih primerov, ki nam dokazujejo, da narava pri svojem razvoju ne pozna ravne poti, temveč da hodi č«sto po stranskih In ustvarja mnogo nepotrebnega. Vse živalske in ra«tlinake vrste, kl so kdaj izginile, so izginile končno le zaradi tega, ker jih J« narava opremila z neamotrenimi sredstvi za življenjski boj. Prtd aovo ledno dobo Bližamo a« najnižji »top« J i «on- čn« toplot«. — Več ledu n« t». čajih In vlMokih gorah , I)r. Simpson, ravnatelj angleškega meteorološkega urada, Je na neki prireditvi meteorološke družbe trdil, «la se bližamo novi ledni dobi, Tez kakšnih 10,000 let bomo tam. Svoje trditve opira Hlmpson na svojo teorijo o periodičnih menah sončne toplot«. Doba» v kateri se ta toplota spremeni, obsega 100,000 do 1,000,000 let, razlika v toplotnem izftarnvanju sonca pa »naša približno 40 odstotkov, Ta čas s« bližamo najnižji vrednosti sončne temperature. Naše podnebje je danes v spMnem suho In mrzlo. Vsa znamenja pa govore, da postane zemlja za dolg«» časa še bolj suha in mrzla. Evropa bo dočakala novo ledno debo, preden s«» dvigne njena temperatura ** G 10 stopinj in »e ustvarijo pogoji za poltropsko življenje. Porast sončnega Izžarevanja bo Imela za posledico sprva močnejši* vetrove, več oblakov In padavin, Pomnožene padavine bodo dale naj prvo več »nega In porast oblakov l>o preprečila utajitev toga sneita v poletnem času. Led na tečajih In v visokih gorah postane obilnejši in «e>» razširil v nižje širine ozlroml v niža v«, H tem bi učakall novo ledno dobo. Potem bo pa naraščajoč« »ončno izžarevanje ustavilo iedenitev in »talilo že obstoječi led, To bi ustvarilo pogoj« za medledno toplo in suho dobo, Potem bi postajalo izžarevanje spet manjše In bližali bi se novi ledni dobi. OMnemu krogu teh sončnih men u»trex*ta pri na» dve ledtij dobi, Portet vlagi v tropdkem pa»u se sklada nefcsko » toplo predledno dobo okrog t«, čajev Ko »ebo bližal« nova ledna doba, po«t«rie AtlanUki oc«an nevarnejši nrgo dane» In pred v»#m nevarnejši '»d Tihega oceana. V Atlantakem «reanu bo tedaj silno mnogo ledu, fct bo pri-h«J«l nem Iz Arktlde, veekakor po v veliko večjih množinah ne- go v Tibi očesu. FB08SET4 V tej samoti tiso ga še bolj mučile mračne skrbi, zazeblo ga je pri srcu, ko je prijel preden j neki paznik, ki je pritekel aem in mu pripovedoval o pohodu trume na Mirou. Skoraj prav takrat, ko je hotel izpiti kavo, mu je a poročil brzojav, da ata Madeleine in Creve-coeur tudi v nevarnosti. To ga je docela porazilo. Pričakoval je ala ob dveh: ali naj takoj zaprosi za vojaške čete ali pa je bolje počakati, ne ukrepati prej, preden ne dobi navodil od uprave? Vrnil se je v delovno aobo, hotel je prebrati dopis, za katerega je ainoči naproail Negrela, naj k® aeatavi za prefekta. A ni ga mogel najti, mislil je, da ga je morda mladenič puatil v svoji sobi, kjer je čeato ponoči kaj pi-aal. In ne da bi ae bil za kaj odločil, misleč le na tiati dopis, je šel brž v Negrelovo aobo, da jfH, poišče. Ko je gospod Hennebeau vstopil, je bil pre-aenečen: «oba ni bila pospravljena. Nedvomno jo je Hipom pozabil pospraviti ali pa je bil tako len. V sobi je vladala vlažna, težka vročina, ker je bilo čez noč vse zaprto in ker je bil grevec Ae zmerom odprt. Zaščegetalo ga je v nosnicah in dušil ga je oster vonj, mislil je, da diši )>o kaki toaletni vodi, ker je bil umivalnik poln. Soba je bila močno v neredu, obleka je bila razmetan*», mokre brisače so visele preko naslonjal na stolih, postelja razrita, neka rjuha je bila iztrgana izpod ilmnice in se Je vlekla p<> preprogi. Sprva se je le bežno ozrl, stopil je k mizi, ki je bila pokrita s pa-pirjem, in je iskal tam pogrešani dopis. Dvakrat je pregledal list za listom, toda ni ga in ni ga bilo. Kam, za vraga, ga je bil Pavel, ta furija, vteknil? In ko se je gospod Hennebeau ustavil sredi sobe in ošinii s pogledom vsak kos pohištva posebej, je opazil v razgrnjeni postelji nekaj •svetlega, kar se je bleščalo kakor iskra. Mehanično se je približal in iztegnil roko. Med dvema gubama rjuhe je bila zlata stekleničica. Takoj je spoznal stekleničico gospe Hennebeau-jeve, stekleničico za eter, ki jo je imela zmerom s seboj. A ni si mogel razložiti, kako da je ta reč tukaj: kako je mogla priti v Pavlovo posteljo? Nenadoma pa je strašno prebledel. Tu je spala njegova žena. — Oprostite, je zamrmral Hipolitov glas med vrati, videl sem, da je šel gospod gor. Sluga je stopil v sobo in se začudil razvlakl. — O, križ božji, saj res, soba še ni pospravljena. Tuk Koza je šla ven In mi naprtila vse hišne posle. Gospod Hennebeau je »kril stekleničko v roki in jo stiskal, da bi jo skoraj stri. — Kaj hočete ? — Gospod, spet je prišel nekdo . . . Prihaja iz Crevecoeura in pismo ima. — Prav, pustite me, recite mu, naj počaka. Njegova žena je spala tukaj. Zapahnil je vrata, odprl roko in ogledoval stekleničko, od katere mu je ostala rdeča sled na dlani. Zdaj je na mah izpregludul, ruzumel je: ta grdobija traja že mesece in mesece v njegovi hiši. Spomnil se je svojega staregu »umničenja, spomnil se je šuštenja krog vrat, bosih nog, ki so hodile ponoči po hiši, ko je bilo vse tiho. Da, njegovu žena je hodila sem gor spati Zrušil se je na stol nasproti postelje, ki jo je nepremično motril, dolgo časa je bil negiben kakor omamljen. Predramil ga je šum, nekdo je potrkal na vrala in jih skušal odpreti. Spoznal je lakajev glas. — Gospod! . . . Ah, zaklenili ste se . . .( — Kaj je spet? — Menda se hudo mudi, delavci razbijajo vse. Spet sta dva druga človeka doli. Tudi brzojavke so dospele. — Dajte mi mir! Takoj bom prišel! Pomislil je, da bi utegnil Hipolit sam odkriti to stekleničko, če bi pospravljal aobo, in sprelete! ga je mraz. Sicer pa je ta sluga moral vedeti, kadar je našel posteljo še vso gorko od prešuštva, gospe j ne lase na vzglavniku, sledove ostudnih madežev na perilu. In zdaj ga je menda nalašč neprestano motil. Morda je celo prisluškoval pri vratih in »e naslanjal od razvratnosti svoje gospode. Gospod Hennebeau se ni več ganil. Venomer je strmel v posteljo. Dolga leta bolečin so se mu vračala v mislih: njegov zakon s to žensko, njuno takojšnje nesoglasje po srcu in po telesu, ljubimci, ki jih je imela, ne da bi bil kaj slutil, tisti, ki ga je potem trpel celih deset let, kakor trpi človek kako grdo navado pri bolniku. Potem njun prihod v Montsou, blazno upanje, da jo bodo meseci dolgočasja, uspavajoče pregnanstvo, ozdravili, da mu jo bo bližajoča se starost slednjič vrnila. Zdaj pa se je s(>ečala z nečakom, s tem Pavlom, ki mu je postala mati in mu govorila o svojem mrtvem srcu, za zmerom zakopanem pod pepelom. In ta topoglavi mož ni ničesar videl, oboževal je to ženo, ki je njegova, ki so jo imeli drugi, on sam pa je ni mogel imeti! Oboževal jo je s sramotno strastjo in pokleknil bi bil prednjo, če bi mu hotela dati ostanek, ki so ga pustili drugi. In zdaj je dajala, kar je ostalo drugim, temu otroku. V tem trenotku je nekje daleč zapel zvonec in gospod Hennebeau se je stresel. Poznal ga je. To je bilo po njegovem naročilu znamenje, da je prišel pismonoša. Vstal je in se znesel na glas, tako ga je bolelo v prsih. — Oh, kaj mi mar! Oh, kaj mi mar vsa tU njih pisma in brzojavke! Zdaj ga je popadla jeza, najrajši bi s peto porinil vso to umazanijo v gnojnico. Ta ženska je candra, iskal je sfrove vzdevke, da ldrugi> desetletje, u-inrl je kot žrtev svojega znan— «t \ enega dela. Neki njegov prijatelj, ki je čuval ob njegovem truplu, predan ao ga pokopali, pripoveduje, da je v temni* mrtva Akt sobi iz čela, lic in vratu izžarevala motna, rumenkasto jelena avet-loba, kal^r avstlikanje kresnic. Po drugi atrani «o l.ili konci u-«Vnjakovih prstov vsi zaroien*-" U, razbrazdani in i r Jede ni. Prof. Fernau nam je trdil, «U so te patološke »premi nt*« na prstih posledica njegovega Večnega manipuliranja t radijskimi pre- parati. Vrhu toga je imel pokojnik navado, da je med delom in govorjenjem često šel s prsti do ustnic. Sledov* radija, ki so ostajali na prstih, so mu tako prihajali v usta in od tod v telo, kjer so «časoma opravili svoje uničujoče delo. Fernauov primer je precej podoben slovitemu primeru tistih petih mladih ameriških de-lav k, ki so pred nekoliko leti zbujale po svetu toliko pozornosti. Dekleta so bils zaposlena v neki tovarni za ure, kjer ao « tenkim čopičem zanašale svetilno radijevo anov na kazalce. Nihče jim ni povedal, « kakšno nevarno snovjo imajo opravka, in tako ao kakor otroci pri igri z barvami močile čopiče z ustnicami. Radijeve množine, ki «o jih dobivale tako v telo, «o bile akrajno majhne, toda s stokratnim ponavljanjem te procedure vaak dan in cela leta ao te množine tako narasle, ds so m> začela telesa nevzdržno razkrajati. Nekega dne je ena izmed delavk v temni sobi opazila, da odseva njena i>odot>a v zrcalu od «kriv. no«t ne atetlobe, ki Je izvirala iz teleaa «smega. Isti pojav ao o-pazile tudi njene tovarišice — takrat ps )e bilo še prepozno, i Nobena stvar jim ni mogla več < pomagati, ksjti v nasprotju z ra- dijevo emanacijo, ki se kmalu izgubi, radija samega ni mogoče več spraviti iz telesa. Tako so dekleta razpadala ob živem telesu, dobila so milijonsko odškodnino in so ob njej polagoma umrla druga za drugo. Še po njihovi smrti je radij v truplih deloval dalje. Trupla so se svetlikala in celo razpadajoče kosti ene izmed nesrečnic so kazale ta fenomen. Več let po smrti e-ne izmed njih so razpadajočo kost položili na zaprto kaseto s fotografsko ploščo.. Nekoliko ur po tem so ploAčo razvili in na njej ae je prikazala podoba kosti. Tragična usoda je hotela, da je bil takrst tudi prof. Fernau med izvedenci, ki ao ugotovili, da so se dekleta dobesedno okužila s rsdijem. Izrekel je tedaj svoje izvedeniško mnenje o za vrstnem dogajanju, ki mu je pt*d kratkim sam poatal žrtev. Da stopajo reke v mesta običajno kristalno čista in jih ostav-ljajo nepopisno nesnažne, je znana stvar. Za primer vzemimo Seino pri Parizu. Nad Asniere-skim mostom je njena struga pokrita z belim peskom, v vodi plava nešteto rib, ob bregovih se bohoti zeleno rastlinje. Od kraja, kjer se izliva v Seino veliki zbiralni kanal Clichyja, pa izgine vse to kakor zakleto. Ta kanal prinaša tok črne, z mastnimi očesi, zamaški, živalskimi trupli in vso drugo nesnago prepojene vode, ki se pomeša v tok reke. Ob njenem desnem bregu se kupiči sivo blato, ki je pomešano z organskimi ostanki, in u-stvarja sipine, ki se spreminjajo od časa do časa v smrdljive otoke. Iz tega blata je tudi vse rečno dno. Na površino se dvigajo mehurji plinov, ki dobe v vročem času premer do poldrugega metra. To so plini na dnu razkrajajočih se snovi. Da v takšni vodi ne more živeti nitj riba niti rastlina,, je umljivo. Podobno kakor s Seino pri Parizu je v večji ali manjši meri tudi z drugimi rekami okrog mest. Takšna voda seveda tudi za človeško gospodinjstvo ne pride v poštev. A vendar so še tako zamazane reke v neki oddaljenosti od mest, ki znaša povprečno 20 km, spet tako čiste kakor nad njimi. Kako je to mogoče? Zasluga gre tu v prvi vrsti nekim drobnim bitjem, glivicam in mikrobom, ki jim je življenjski cilj, da se hranijo z vso nesnago vode. Njih delpvanje pa se ne omejuje samo na rečna vodovja, temveč tudi na odpadno, z vsemi mogočimi kemikalijami ponesnaženo, včasih temno vijoličasto, žvepleno rumeno, vročo in kadečo se vodo iz tovarn, ki onečeja reke in potoke v industrijskih krajih in onemogoča življenje vsakemu višjemu bitju. V takšni vodi nastopajo ta drobna bitja pogostoma v tolikšnih množinah, da so bregovi in dno pokriti ž njimi kakor z rumen kasto kožo. V tej koži pa se naseljujejo spet neke alge, ki ima jo ta pomen, da nesnage očiščeno vodo "prezračijo", napolnijo s kisikom. Važna znanstvena stroka se bavi z delovanjem teh drobnih bitij, ki kot nekakšna nevidna sanitarna policija popravljajo to, kar je človek zagrešil nad či stostjo narave. Seznami te znanosti navajajo preko 300 alg in vodnih glivic ter preko '500 ži valic, ki oblj udu jejo po stopnji očiščenosti tri pasove vodovja, pas največje ponesnaženosti, prehodni pas in pas čiste vode. V prvem pasu je polno visoko molekularnih beljakovin in ogljikovih hidratov, ki jih glivice in infuzorije razčlenjajo s tvoritvijo žveplenega vodika in žveplenega železa. V drugem pasu žive vsakovrstne alge, ki proizvajajo kisik, s čimer se omogoči življenje tudi višjim bitjem. V ta pas se upajo že posamezne ribe. V tretjem pasu je življenje spet normalno in v vodi je že toliko kisika, da jo človek občuti kot pitno. Kdor je imel kdaj priliko, da je s svojim raziskovanjem pogledal v popolnost in neumljivo razboritost takšnih podrobnih naravnih dogajanj, kakršno je samočiščenje vodovij, bo tiobil pred naravo, ki deluje tako pokojno z najmanjšimi pripomočki, nemara še večje spoštovanje, nego če jo spoznava po njenih silovitih katastrofah in dejanjih, dele potem razumeš pravi smisel starega reka, da je narava v najmanjšem največja. HUMOR čikaika razstava: Miss Jane Brennan iz Evanstoiu plačala dvanajstmilijono vstopnino na razstavo. Praktičen lekarnar Pomočnik (Čita pismo, ki Je od nekod došlo): "čudim ae, kako morete biti tako predrzni in prodajati po 15 dinarjev tako strašansko slabo zdravilo." lekarnar: "Izpustite besede 'tako predrzni in' ter besedi | strašansko slabo', pa dajte tudi lo piamo natisnit kot zahvalno i piamo." Težak slučaj — Gospod doktor, govorite z mamo! — To aem že storil, — Pa kaj je rekla? — Rekla je, da se mora naj-poprej ona zopet poročiti . .. — Ali s kom? — Da se njena želja izpolni, bi vi postali moja hčerka. . . e e e Dobro znamenje Sladičar (neki fteni): "Torej, vi želite, da bi se učil vaš mali sladičarake obrti? Pa. ali ima kaj ljubezni do tegs posla T" Mati: "O, in še kakšno! Jat moram vedno skrivati kolače pred njim ... tako jih ima rad!" Klepetec Tetka: *Pojdi, zlatka moja, pa me malo pospremi!" Milica: "Ne morem. Mama je rekla, da vzame kolačke iz pečice, brž ko vi odidete." e e e i Zapreka — Jaz bi jo prav rad vzel, pa je napravila neko opombo, ki mi je to onemogočila. — Pa kaj ti je rekla takšnega? — Rekla je: ne. e e e Da se ne zmoti — Prosim vas gospa, da mi zjutraj več ne nosite čaja hkrati z vodo za brijanje. — Zakaj pa ne? — Zato, ker se lahko zmotim, kadar bom pil. Zdravnik Vam po* se obvarujete p Prominentni adrav.tveni lpM(j d« St% vaeh ljudi v u ' Priporočil, kot "glavno «v»,-prehladov, da ae jim unrrt. , v takrat uapet« zadovoljivo NUGA-TONE ae je Izkaial k nika u Jsianje in vzdrianj* , nsrsvnoat v oalabele oritane modi, da a« lahko uprejo j„ ki so nsjvetkrat vzrok bol« pravi ¿aa ta vai. da ti u»tv» Vsemi!« NUGA-TONE u krat deli bodel* čudoviti u*p«-h. jamčen pri vaeh iekarnarjik. vam vrne ako niite zadovolji, m«MC zdravljenja za en duli viivsti in vsa drti v redu. Proti »ajn-tnici vzemite—UG, odvajaiec. 2tc in bOc. Ali ste že naročili P Mladinski list svojeo Iju ali sorodniku ▼ i To je edini dar trajne ki ga za mal denar lal te svojcem v domovin TISKARNA S.N.F SPREJEMA VSA v tiskarsko obrt spadajoča Tiska vabila za veselice in shode, vizitnice knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem, Y slovaškem, češkem, nemškem, angleškem jeziku VODSTVO TISKARNE APELIRA NA Cl &NJ\J„ DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI Vsa pojasnila daje vodstvo tiskarne Cene »merne, unijsko delo prve vrat* Pišite po informacije na naslov: S.N.P.J. PRINTE 2657-59 SO. LAWNDALE AVENUE Telefon Reckwell 490< CHICAGO, ILL. a Tam ae dobe na ielje tudi vsa ustmens pojs» NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETO Po aklepu 10. redne konvencije ae lahko nsroii ns lisi Pr* šteje eden, dva, tri, štiri ali pet flanov iz ene drutlne k mi ssr. Proeveta stane za vae enako, za ilane ali ntflsne $«00 ts eeo nino. Ker pa «lani ie pla£aJo pri aaeementu $1.20 sa tednik.je Meje k naročnini. Torej aedaj ni vzroka, refi. Ha je list pr-or 8. N. P. J. Llet Proeveta Je eaša laatnina in rotovo je v vsaai ki bi rad ¿Ital list vaak dan. Cena liatu Prosveta je: Za Zdrui. države la Kaaado $«.00 7.a Cicero in < hirsf» 1 tednik in................ 4.B0 1 tednik In.......... 2 tednika in............... $ «0 2 tednika n......... S tednike in............... 2.40 S tednike in....... 4 tednike In............... 1 20 4 tednike ........... 5 tednikov in............. ali $ tednikov la....... Za Evropo Je..............*S (H> Izpolnite spodnji kupon, priložite potrebno vsete d'"» ' Order v piamo in ai narotite Proeveto. liat. ki ie »sis lasin a . Pojaeailo:—Vaelej kakor hitro kateri teh flanev preneha w ^ ali ie ae preaeli proi od drutlne In bo zahteval »am noj moral tisti ¿lan iz dotline drutlne, ki je tako Proaveto, to takoj naznaniti upravnlAtvu li»ta. in eeei*™ vsoto liata Prosveta. Ako tega ne store, tedaj m«ra v datum za to vsoto naročniku. ----------- PROSVETA. SNPJ. 2057 So. Uwndsle A »e. < >"'**• Priloieao pošiljam naročnin« »a llet Preavete * 1) Ime........................................ Naalee ........................................................................¡¿iS < Uatavite tednik ia ga priplUte k moji S«rsW«< * * druline: D........................................»••«• /i ¿rs«*« 41 I) ............................................1 ..............................................* l ..........................:................" " Meete ..........i..................I**"* " Noe aarWntk.........................»Ur aa«***