^ ^ dan r«- »bet. »M u, praznikov. ^ daily except Saturday«, 1 Saadayt wd Holiday« PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uredr.tikl In upravnlikl prostori: 2857 South Lawndala Ava. Office of Publication: 2657 South Lawndala Ave. Telephone. Rockwell 4904 .YEAR XXXVIII llafta Je $6.00 ActUpfo«ki^m S &sygg CHICAQO 23. ILL.. PONDELJEK. 4. MARCA (MARCH 4). 1946 Acceptance for mailing at special rate of postage provided for in aeetion 1103. Act of Oct. 3. 1917, authoriied on June 4, 1918. Subscription 16.00 Yearly ŠTEV.—NUMBER 44 ;omisija veščakov gre Julijsko Krajino rtanje meje med joslavijo in Italijo časni glavni stan v trstu don, 2. marca. — Komisija skih, ruskih, britskih in jikih veščakov bo kmalu jtila London in odpotovala lijsko Krajino, kjer bo pre-ila položaj in potem se-i poročilo s priporočili gle-tanja nove meje med Ju-jo in Italijo. Komisija se svila v Parizu, kjer se bo nekaj dni, potem pa bo Dtovala v Trst. odhoda komisije je bil en sporazum na konferen-nestnikov zunanjih minis-| velesil — Rusije, Ve-i Britanije, Amerike in Fran-Namestniki sestavljajo mi-pogodbo za Italijo. Spoje zlomil zastoj med na-itniki, kateri je .zavlekel od-1 članov komisije za najmanj i tedne. Namestniki se niso ;li zediniti glede mest in va-atere naj bi člani komisije ali. flor Gusiev, namestnik ga zunanjega komisarja ova, se je izrekel proti i Reke po članih komisije. I je. da bi člani komisije le i Čas, če bi obiskali Reko i kraje v bližini, v kate-foslovani tvorijo večino fm. ftesDunn, namestnik ame-državnega tajnika Byr-je slično argumentiral ! drugih krajev v severnem Julijske Krajine. On je naj člani komisije ejo vse kraje, ako kateri to želi. nisija ima seznam vseh Domače vesti Nor grob ▼ Akronu Akron, O. — Dne 21. febr. je v bližnjem Mogadoru umrla Mary Bolha, stara 53 let, doma iz Šiške pri Ljubljani in v A-meriki od 1910. Podlegla je težki operaciji na možganih, kateri se je podvrgla pred par tedni. Zapušča moža Martina, tri hčere in sina. Bila je članica društva 456 SNPJ, kakor je tudi vsa ostala družina. Smrt sestre Blanford, Ind. — Mary Kon-char je prejela vest iz starega kraja, da je njena sestra Ana Oberlander umrla 16. jan. 1946 v Eichengrabenu blizu Dunaja. S« poročil v Nemčiji Ely, Minn. — John Pužel ml., ki služi kot korporal v okupacijski armadi v Nemčiji, se je 26. dec. poročil v Dachanu s Slovenko Julijo Zeman, katero so naciji prignali v Nemčijo na suženjsko delo. Novoporočenca se bosta vrnila v Ely, ko bo ženin odpuščen iz armade. V bolnišnici Willard, Wis. — «V bolnišnici se nahaja Anton Jeras, ki se je moial podvreči operaciji. Zdravi se po vol j no. Poroka Strabane, Pa. — Dne 17. febr. sta se tukaj poročila Joseph A. SS8 ^tack iz Pittsburgh* in Julija Kiulc iz Strabane. Oba sta bila pri vojakih, nevesta kot bolničarka in bila 19 mesecev na evropskih bojiščih, ženin pa je bil 32 mesecev na Pacifiku pri signalni službi. Rojenice Chicago. — Pri drtižini Andrew Glavach, sinu Johna Gla-vacha, so se oglasile vile rojenl- ij*v. katere bo obiskala. Od- Ce in pustile hčerko. Itev, katere kraje bo naiDrei t- kraje bo najprej skala, bo padla, ko bodo veti dospeli v Trst. V Trstu bo stan komisije, potem pa I premeščen v Pazin, ki je v •lovanski coni. Biki 2.4 marca. — Ameriški in mornarični častniki »jo. da jo Jugoslavija oja-SV0Je okupacijske sile na «n ozemlju v vzhodni po-Julijske Krajine. Poroči-» objavila general C. H. Lee, *ljnik ameriške armade, in »dmiral Jules James, povelj-ameriške mornarice na Sre-■Mhskem morju, po obisku Gorice Tržiča in Vidma. Kadru polovici Julijske ki so pod okupacijo a-Hfckih m britskih čet. *** izrazila zadovoljstvo ko okupacijo I« : Vite Julijske Kra-N sta naglasila, da ('''' " trenju in nemirih podlage. • n.arca,— u Uvoda Pogodbe za Italijo, ka ptavljajo namestniki zu-'ir ministrov štirih velesil, bodo Velika Bri r|S!|' Amerika in vstop Italije 11);» »hciji 'brile a< • Združenih naro- Kr, , krit* tonu »rvi fjt. tri odstavke in zgodovinskega pri dt bo predložen m štirih velesil. J*', da ga bodo Velik« BctU- ' Amenke in Fran- m<>r « !U mirovno po-o odobriti repre ^'ugih zavezniških 1 konferenci, ki '■■« bo morala Ita- 1 J igoslaviji večje Mižim dalma- I« Clevelanda Cleveland. — V sreda zvečer se je zbralo v Narodnem domu na St. Clairju lepo število druš-tvenikov in prijateljev Josepha n Gusti Frančeškin in jima priredili lep poslovilni večer. Frančeškinova družina se namreč poda v Greenwood, Wis., cjer bo Joe odprl svojo kamnoseško obrt. Oba sta bila aktivna dolga leta v društvenem in kulturnem življenju, za kar sta debila priznanje v toplih besedah, Zarja pa jima je zapela nekaj pesmic. Zastopano je bilo članstvo društev Progresivnih Slovenk, Sokolic, Vodnikovega venca SNPJ, Zarje in drugih skupin, pri katerih sta se Frančeškinova veliko udejstvovala. — Po dolgi bolezni je umrl An ton Rusjan, star 58 let, doma iz vasi Hunjace pri Gorici na Primorskem in v Ameriki 33 let. Bil je član društva 139 SNPJ in SDZ. Tukaj zapušča ženo, po-ločeno hčer, dva sinova in več vnukov, v Braziliji brata in sesti o, v starem kraju pa mater in biata. — Po daljši bolezni je umrl John Delibuk, star 52 let, rodom Hrvat, v Ameriki 33 let in član HBZ. Tukaj zapušča ženo, brata in sestro, v starem kiaju pa sestro. —'Umrl je po dolgi bolezni tudi Anton Koci na, star 68 let, doma iz fare Medana pri Gorici, v Ameriki 35 let in član društva 477 SNPJ. Tukaj zapušča ženo, tri sinove in več vnukov, v starem kraju pa brata. — Poročila sta se WH-Ham Deželan in Frances Javor-mk. v Euclidu pa poročnik John J. Zupančič, ki j« prišel na 40-dnevni dopust « Kitajske, po dopustu pa se z nevesto vrne k vojakom. V »lužbi j« že 38 me-stcev. — S častnim odpustom se je vrnil v civilno življenje Frank Zallnick. pri vojakih 37 meaecev. od teh 14 mesecev preko morja. , Rusi streljali na ameriška letala Protest poslan sovjetski vladi Washington, D. C.. 2. marca.— Mornarični department je naznanil, da so ruski letalci v dveh slučajih streljali na ameriška letala v bližini Dairena, prista-nišenega mesta v Mandžuriji. Prvič so streljali na ameriško letalo, ki se je približalo Dai renu, 15. oktobra, drugič pa 20. februarja. Streljanje je bilo svarilo in nobeno letalo ni bilo poškodovano in nihče ni bil ranjen. Disciplinarna akcija je bila odrejena proti članom po§adke ameriškega letala, ko se je vrnilo v svojo bazo v Tsingtaoju, Kitajska. Mornarični department je naslovil protest sovjetski vladi, v katerem je naglasil, da je bilo streljanje sovražni čin in neupravičljivo z ozirom na prijateljske odnošaje med državama. Sovjetska vlada je odgovorila na protest. Izjavila je, da je Rusija odgovorna za zaščito mandžurskega pristaniščnega mesta in vsled tega se ne sme nobeno letalo približati Daire nu brez dovoljenja ruskih avtoritet. . Naznanilo mornaričnega de-partmenta, da so Rusi streljali na ameriška letala, je sledilo deklaraciji državnega depart menta, da je ameriška vlada formalno posvarila Rusijo pre: odvažanjem japonske industrlj-ske opreme iz Mandžurije. Svarilo pravv da Rusija nima te pravice, ker1 so v teku diskužije z drugimi državami glede zasege japonskega premoženja v Mandžuriji. Poveljnik ruskih čet v Mandžuriji je priznal odvažanje ja-pongltfe industrijske opreme, za-eno pa je naglasil, da je to v so-glaijfi z dogovorom, ki je bil sklenjen na konferenci velike trojice v Jalti na Krimu. Državni tajnik James F. Byrnes ji v svojem govoru v New Yorku dejal, da nima nobena država pravice do zasege premoženja bivših sovražnikov v osvobojenih in satelitnih državah, dokler ne pade odločitev glede plačevanja reparacij. ZSZ S7tshei1 I Amerika bo odločno branila SKE KONZULATE " l. 7.« .. T . v frakciji' »—leaner Združenih narodov Odbor podprl jeklarsko unijo Unija ni kršila pogodbe z oklicem stavke Washington, D. C., 2. marca.— Posebni Trumanov študijski odbor je pobil obdolžitve, da jv jeklarska unija CIO kršila pogodbo, sklenjeno z jeklarskimi korporacijami, ko je oklicala stavko, ko so korporacije zavrnile zahtevo glede zvišanja plače. Odbor je objavil poročilo, ki pravi, da ie unija imela pravico oklica stsvke za zvišanje pisce. Citiral je zadevno klavzulo v pogodbi. Stavka je bila končana, ko so korporacije zvišale plačo za 18 in pol centa na uro. Urad administracije cen je dovolil zvišanje cen jeklu za pet dolarjev na tono. Izjavil Je, da lie to v soglasju z novo politiko ekonomske stabilizacije. Kampanja za strmo-glavljenje Francovega režima v razmahu MEDNARODNI MOST ZASTRE2EN Paris. 2. marca, — Španski republikanci in francoski levičarji so navalili. na španske konzulate v več francoskih mestih. Čez 5000 ljudi se je udeležilo navala na španski konzulat v Seteju, mestu ob Sredozemskem morju, in ^a zasedlo. Zastava španske fropubilke je ravihrala na poslopu po okupaciji. V Auchu, mestu v Pirenejskem gorovju, je nioožica udrla v .španski konzulat Jm ga poškodovala. Navali na konzulatu so bili uprizorjeni potem, ko jo Francija zaprla mejo ob Spalni. Mednarodni most v Hendayju straži jo francoske Č*te. Zaprt ie meje je prvi korak v kvarenteni proti fašističnemu režimu dik-t M orja Franca. VpjH*ke strast se nahajajo v vseh st< ateglčnih kra'ih 300 milj dolje meje »neJ Francijo ln Španije. Le osebe, ki imajo diploma-tične potne liste, (in uradniki Rdečega križa ter pomožne or ganizacije UNRRA smejo prekoračiti mejo med Francijo ln Španijo. Olajšave.so bile uveljavljene za portugalske držav ljane v Franci)! ini&panijl. Besednik francoskega zuna njega urada je dejal, da bo Francija sprejela predlog ame riške vlade glede skupne akcije z Ameriko in Veliko Britanijo proti Francovemu režimu. Besednik je ponovil, irjavo zunu-njega ministra George«« Bi-daulta, da bo slednji predložil obdolžite v, da Francov režim ograža svetovni mri in varnost, članom »veta Združenih narodov. Jose Giral, predsednik Španske republikanske vlade v izgnanstvu, je dejal, da so člani te vlade pripravljeni vkorakati v Španijo in prevzeti oblast. Pričakuje se, da bodo Francija, Velika Britanija ln Amerika priznale to vlado. Washington, D. C.. 2. marca.— Senator Pepper, demokrat iz Floride, je predlagal, naj ameriške, britske, rusk«- ln francoske čete okupirajo ftpunijo, če ae »« bo diktator Franco prostovoljno odpovedal ofatesti kot načelnik fašističnega režima. Dejal Je, da se popolnoma strinja z noto ameriške vlade »/.lede skupne akcije proti Fran« u, uspesna Teheran. Par si j a. 2. marca. — Sovjetske čete so začele zapu ščati nekatera perzijska mesta 24 ur pred določenim časom v soglasju s provizijami pogodbe, katero je Perzija sklenila 1. 1941 z Rusijo, Veliko Britanijo in Ameriko. Čete teh držav so bile poslane v Perzijo v zvezi z vzdrževanjem in straženjem poti, po kateri je Rusija dobivala orožje, strelivo in druge vojne potrebščine iz Amerike. Sovjetske čete so se že umak nile iz Karaj«, ki leži 30 milj severno od Teherana. Princ Fi-rouz, direktor perzijskega urada za propagando, je naznanil, da bodo ruske čete zapustile Sam-nan, mesto, ki leži 100 milj vzhodno od Teherana, danes. Perzijska vlada je citirala radijsko poročilo iz Moskve, ki pravi: "'V teku razgovorov med perzijskim premierjem in sovjet sko vlado v Moskvi je prišlo do sporazuma glede odpoklica ru skih čet iz Perzije. Te se bodo najprej umaknile iz krajev, v katerih prevladuje mir. Ti kra ji «o Mezhed, Sh«hrud in S«m nan v vzhodni polovici Perzije. Iz drugih krajev se bodo ruske čete umaknile, ko se situacija razčisti. Firouz je dejal, da «o bili razgovori v Moskvi glede odpokll ca ruskih čet iz Perzije uspešni. Kardinal Spellman ne pojde v Madrid Rim, 2. marca. — Newyorški kardinal Francis Spellman je obvestil ameriško poslaništvo v Madridu, da se ne bo udeležil banketa in sprejema nJemu v počast v španski prestolnici. Naznanilo se je glasilo, da bo na banketu španski diktator Franco. Spellman nI pojasnil viro-ka, zakaj je odklonil povabilo, naj pride v Madrid. V*rok Je najbrže pritisk Amerike, Francije in Velike Britanije, čigar cilj je strmoglavljenje Francovega režima. Korporacija zavrnila predlog unije Stavka proti General Motors se nadaljuje Detroit. Mich.. 4. marca.—Korporacija General Motors je zavrnila predlog avtne unije glede imenovanja arbitražnega odbora, ki naj bi izravnal konflikt in končal stavko, zaeno pa je svetovala uniji, naj odredi tajno glasovanje med stavkarji glede vrnitve na delo. Glasovanje naj bi nadziral federalni delavski odbor. Voditelji unije so izjavili, da je predlog korporacije vmešava nje v notranje zadeve unij«. Kor poracija je ponudila zvišanje plače za 18 in pol centa na uro in naglasila, da je ponudba v so gla«ju z novo politiko Trum«no ve administracije glede mezd in cen, Detroit. Mich., 2. marca. — Upanje, da bo stavka proti kor poracljl General Motor« km«lu končana, Je izginilo. Voditelj! avtne unije CIO «o zavrnili ponudbo korporacije«glede izrav nove konflikta. Izjavili so, d« se bo «t«vk« nadaljevala. Driavni tajnik Byrne• posvaril agresorje POTREBA SPLOSNE-GA SPORAZUMA Stavka telefonskih delavcev v Mehiki Mexico City. 2. marca. — Unija telefonakih delavcev je obvestil« federelni arbitmirl bor, da bo oklicala stavko proti telefonski kompaniji, kater» kontrolirajo ameriški interesi, 14. marca Unij« zahteva ivi is nje plače za W odstotkov, Mlekarska štavka v Detroitu končana Detroit, Mich., 2. marca. — Stavk«, katero Je oklicala unija United Dairy Workers CIO. Je bila končana. Dosežen je bil dogovor med unijo in mlekar-akimi kompanijami, katerega pj morajo odobriti člani, preden stopi v veljavo. Uetsjli dogovora niso bili objavljeni. Unija J« oklicala stavko, k<» so kompanl-je odbile zahtevo glede zvišanja plače za 18 centov na uro. Francoski kardinal napadel Rusijo Rim, 2 tnaree — ti kardinal TUwerar t je napadel Ruaijo. Obdolžil jo je peraeku-cije katolikov v Kuteniji. Dejal je. da «o ruhke »vtoriteto dep<*rtirale velik" število katolikov v Azijo, kjer jih čaka smrt Dalje je rekel, da je cilj sovjetske politik« uničenje katolikov v vseh krajih na vzhod-ni «tr«ni Curzonove Unije. Jeklarska unija preklicala stavko Granite City, 111., 2. marca. — Jeklarska unija CIO Je preklicala stavko proti Granite City Steel Co. po dosegi sporazuma. Kompanija je podpisala pogodbo z unijo, ki določa zvišanj« plače za 18 in pol centa na uro. V stavki, ki je trajala šest tednov, je bilo z«vojevanih čez 2000 delavcev. Obsodbe 37 socialistov v Španiji Madrid, Španija, 2. marca,— Sodišče v Alcaal de Neriaresu je obsodila 37 oseb v zapor od šest mesecev do dvanajst let na obtožbo. da so člani socialistične stranke. Obtožnica Jim Je očitala, da ao razpečevali letake in brošure s socialistično propagando. Kongresna preiskava proti poboj ni kom Washington, D. C., 2. marca,-Kongresnik Price, demokrat I: Illinois«, je predlagal kongresno preiskavo proti pobojnikom v službi železnice Toledo. Peoria & Western Railroad, ki so ubili dva stavkarja. On predlagal tudi akcijo proti upravl_ žele;: nice, ki je najela pobojnike Ameriški konzulati v mandturskih mestih Washington, l). C , 2 m/»»< a(-| Državni department je narnaml, da bo odprl ameriške konzulate v treh mandžurskih mestih, Ta »o Mukden, Harbin in Darien. Korporacija je ponudila zvišanje plače za 18 in pol centa n« uro in se izrekla za preureditev mezdne strukture v 90 dneh. Pristala Je rta zahtevo glede odbijanja unijskih prispevkov, obenem pa Je predlagala revizijo glede unijske delavnice. Nesporazum je nastal gledo počitnic. Korporacija je predlagala, da delavci, ki ao upoale-nI eno leto, dobijo dv« odstotka plače za počitnice od skupnega letnega zaslužka. Oni, ki delajo tri let«, n«J bi dobili tri odstotke, oni, ki del«Jo pet in več let, pa Štiri in pol odstotka. O-krog 75 odstotkov deUveev Je uposlcnih več kot pet let pri korporacijl. H. J. Thomas, predsednik avtne unije, Je dejal, da ne mor« sprejeti ponudbe korporacije. On Je izjavil, da se bo stavku nadaljevala, če korporacija ne bo revidirala svojega stališča. V Ktavki Je zavojevanih čez 175,000 delavcev v Detroitu In drugih mestih, v katerih Ima korporacija tovarne. Velika letalska nesreča na zapadu Sun Diego, Cal., 2. marca. — Transportno letalo družbe American Airlines je treščilo na tla v gorovju laguni. 45 milj vzhodno od San Diega, In se razbilo. Poročilo pravi, da se Je 27 potnikov ubilo. Konvencija rudarske unije zaključena Spring f led I, III., 2 marc«. -Konvencija progresivne rudar ske unije je bila zaključena. Trajala je štiri dni. Delegati ao sprejeli predlog, da člani pri splošnem glaaovanju odločijo ali proti izatopu unije iz Ame rlške delavske federacije. Pauley se noče odpovedati nominaciji Waahington. I). C , 2 marca^-Kdwin W Pauley, oljni magnet iz Californije, je Izjavil, da ne bo upošteval sugestije, naj ae odpove nominaciji za pomožne ga mornaričnega tajnika. < Nje New York. 2. marc«. — Državni tajnik James F. Byrnes je v svojem govoru informiral svet, da bo Amerika branila čarter Združenih narodov in da ae bo porušila tudi sile, sko bo treba, zu preprečenje ugresije. Status quo v svetovnih zadevah ni nespremenljiv, toda lspodkopa-vatl se ga ne sme s pritiskom ln drugimi sredstvi. Byrnes je pojasnil at«Ušče a-meriške vlade po govoru aena-torja Vanderberg«, republikanca li Michigan«, ki se je kot član «merlške delegacije udeležil konference Združenih n«ro-inv v Londonu, Vandenberg je v pvojem govoru dejal, da mora bili Amerika prav tako odločna ln odkritosrčna v lntorutu sporazuma med dri«vaml kot Je «ovjetska Rusija. Državni tajnik je priznal, d« so sumničenja in nezaupanja in iz tega rasloga je dolžnost A« merike, da pojasni svoje stališče. Naglaall je, da je Amerlku osvojil« pravila z« male drŽave in velesile. "Ml ne smemo ln nu bomo stali ob strani in mirno gledali, ako bo katera drftavs uporab-llalS silo ali g rotila « alio v na-Uprotju s nameni la nadeli čar-terja Združenih narodov," Je dejal. "Mi nimamo pravice vzdrževanj« čet na osvmlju diugih suverenih držav brez dovoljenja teh držav, Nobena država nima pravice do zasege premoženja v osvobojenih ln bivših satelitnih državah, dokler ne pad« odločitev o reparacijah. Mi ne smemo voditi živčne vojn« xa dosego go. tovih ciljev." Byrnes je omenil ta neČeU po deklaraciji, "da Amerika odprto, z veseljem in odkritosrčnostjo pozdravlja »ovjeUko Rusijo kot velesilo prveg« redu. Amerika in Ruaij«, čeprav J« med njim« razlik« v življenju in ideologiji, lahko «od«luj«U kot tovarišici. Ml n« bomo «to-rili nobenega koraka xa razdelitev svetu na bloke «11 »f«'.'« vpliv«. V dobi «tom«ke bombo svet ne sme biti rasdeljen " Državni tajnik je poudurjnl, da mora Amerik« ostati močno, du bo kot taka lahko podprl« svoje besede in načela t akcijo, če bo to potrebno. "Strnili smo ae z našimi zavezniki v organizaciji Združenih narodjv zn preprečenje vojne v bodočnosti," Je dejal. "Obvezali smo re. da ne bomo uporabljali sile z izjemo obrambe zakona, ki' je utelešen v načelih ln namenih čailerju Obveznosti «e bomo držali in jih Izpolnjevali. Do-minacija sveta po kateri koli siji je l/ključena. Ako hočemo biti velesila, moramo delati kot selesilu. V interesu Amerike in svetovnega miru Je ohranitev vojaških ustanov. Amerika se r>e sme sama razorožiti, temveč osvojiti sistem obveznega vojaškega vežbanja Nihče ne more vedeti, ka| se bo zgodilo v bodočnosti, toda povezani moramo biti kot del skupne civilizacije. Države, male in velike, morajo skupno graditi lepil in boljši avet. Če ga ne bodo, ne bo miru, ne blagoatanja in ne upanju za nobehega IZRISd TIBf" Byrnes je zaključil svoj govor z izjavo, da ne vidi nobenega vzroka za vbjno med velesilami. gova izjava je bila prečltana pred člani senatnega '^d«eka 7« morn a učne zadeve. Gotovo je, da senat ne bo potrdil nominacije. t PRQSVETA the ENLICHTEMMEHT GLASILO IM LASTNINA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE » JEDNOTE Organ o t and pul»luh«d by Slovan«. National Benefit Society Naročnina sa Zdruitn« driave (Ur»o Chlcaga) In Kanado SLSO na lato. 13.00 u pol lata. 11.50 ca četrt leta; u Chicago In okolico Cook Co.. 97 JO ta celo loto. 13.71 sa pol lata; sa inos«m«lvo M.00. Subscription rates: for t h« United States (except Chicago) and Canada M.00 per year. Chicago and Cook County $740 per year, foreign countries »0.00 per year* Cene oglasov po doge v ore—-Ro koplsl dopisov in ngnarotonlh člankov ae ne vračalo. Itokopisi literarne vsebine (črtice, povesti, drame, pesmi itd.) se vrnejo pošiljatelju le v slučaju, če Je prlloiil Advertising rates on »g rcement.—Manuscripts of comrnunicationa sod unsolicited articles will not be returned. Other manuscripts, such as stories, plays, poems, etc., will be returned to sender only when accompanied by self addressed and stamped envelope. Naslov ns vse. kar ima stik s listom; PROSVETA 2657-69 So. Lawndalo Ave.. Chicago 23, Illinois Datum v oklepaju na primer (March 31, 194, pole* vaiega Imena na naslovu pomeni, da vam je s tem datumom potekla naročnina. Ponovite Jo pravočasne, da se vam list ne ustavi. MJa&Offl i Indija v plamenih revolte—ll Kljub temu, da Anglija vlada Indijo že čez 300 l#t, je šolstvo zelo slabo razVfto. Pismenih je po izjavi nekaterih avtoritet le osem odstotkov prebivalstva, j>o izjavi najbolj generoznih avtoritet pa 13'^. Šolstva so deležni seveda le tako zvani "boljši" in srednji sloji, ki so v službi angleške oblasti in domačih maharadžev. Široke ljudake mase šol sploh ne poznajo. • Znani angleški socialist Bi a ilsfort pravi v svoji knjigi "Subject (Zatirana) India", da je na jtraglčnejša stvar in največja obsodba angleškega imperializma neizmerna beda in revščina, kakršne ni videti nikjer drugje na svetu. Milijoni dobesedno nimajo, kamor bi glavo položili, pa bilo po mestih ali po deželi. Plače znašajo od par do 15 centov na dan—15o je že visoka plača! Letni dohodki so pred vojno znašali okrog 315 na osebo, kar pomeni, da velika večina prebivalstva sploh ne pozna denarja. Km«tje so na splošno tlačani in zarubljenci denarn^i oderuhov, ki so pod angleško oblastjo postali posebna: kasto. Teh oderuhov, nsjvočjih pijavk siromašnega ljudstva, je cela piramida. Pred angleškim prihodom jih Indija ni jxiznala. Ti oderuhi so obenem tudi koltktor ji davka t«»rej del angleške oblasti. Spodaj te ljudske pijavke, na vrhu pa maharadže in druga višoka gospoda, ki iivi sijajno jxk1 angleško oblastjo. In maharadž ali prince v je v Indiji velika armada. V Indiji je namreč poleg 13 provinc tudi čez 500 držav ali državic, v katerih m> maharadže absolutni gospodarji, 'kot so bili na primer evropski grofje v srednjem veku. Angleška oblast se v njih zadeve ne vmešava, v zameno pa oni ptdplrajo Anglijo In priznavajo njeno oblast nu'1 Indijo. Dajejo ji seveda tudi gospodarske koncesije, kajti brez teh bi bila Indija za Anglijo brez pomena. * Pod angleško oblastjo je bilo v Indiji že nešteto revolt in uporov. Ti so se ponavljali v krajših ali daljših presledkih skozi vso kolonijalno dobo. Anglija jih je seveda zatirala s krvavimi ma-sakrl. V poznejši dobi vlade Vzhodne indijske družbe so bili upori sploh tako številni in pogosti, da je bila. Angina leta 1858 prisiljena odpraviti oblast te družbe in Indijo proglasiti za kronsko kolonijo. Pod kolonijalno upravo so vrhnje indijske plasti dobile nekaj pravic—šole, vladne službe in več ali manj besede pri mestnih in provinčnih vladah ter sodiščih. Pri poznejših reformah je Anglija dala vrhnjlip kastam tudi volilno pravico, jim dala bolj odgovorna mesta in pod pritiskom tudi uvedla provlnčne zbornice in ustanovila indijski kronski svet. Ampak kljub vsem tem reformam, je Anglija še vedno absoluten gospodar Indije. To oblast izvaja po kraljevem namestniku, ki vlada Indijo z dekreti. On tudi imenuje vse člane kronskega sveta, v katerem imajo le posvetovalen glas, viceroy (kronski namestnik) pa lahko sprejme ali ignorira njih nasvete. On imenuje tudi vse governerje, kateri luhko vetirajo vsak provinčni ali občinski zakon. Razume se. da na vsa ta mesta nastavlja le "odgovorne" ljudi, bodisi domačim (indijske plemiče in lutke kronske oblasti), ali pa Angleže. Tudi vsa oborožena sila. vojaštvo kot policija, je pod angleško oblastjo; vsi višji častniki so na primer Angleži—do teb služb sploh nima dostopa noben Indijec. Na splošno je tudi vsti civilna oblast v rokah Angležev; Indijci so nastavljeni le na podrejenih mestih; seveda so tudi izjeme, ki pa ne štejejo, kajti do odgovornih pozicij lahko pridejo le "lojalne" osebe Zelo mastne službo ima v Indiji stotlsoče Angležev. To je tudi en vzrok, zakaj se Angleži tako upirajo priznati Indiji svobodo. # Organiziran boj za svobodo Indije se je pričel v masnem obsegu pred okrog 40 leti, po vrnitvi Ghandija v svojo domovino. On je bil izšolan v Angliji, kakor tudi tisoče drugih Indijcev brahman-ske kaste—med njimi tudi Javarharlal Nehru. Po Izpitu na Ox-fordu je Ghandi stopil v angleško »lur.bo in bil poslan ,v Ju/no Afriko, kjer je bil več let. Tam je |*>*tal upornik in se vrnil v Indijo, kjer je pričel z bojem za njeno svobodo. Pod Ghandljevim vodstvom je že pred prvo svetovno vojno nastalo v Indiji tako močno osvobtfclilno gibanje, sicer na vsej črti pacifistično, da je bila Anglija prisiljena obljubiti Indijcem svobodo—"po vojni." To jim je ohljuhiiu, ker jih je potrebovala za sodelovanje v vojni. Potem |>a je besedo snedla, kar navadno delajo vsi imperialist ne glede na narodnost. Po vojni je Indijski narodni kongres zopet obnovil boj za samovlado z vso furljo PoslulM se je zopet pacifističnih metod, predvsem pa politike msodelovanja in l>ojkotiranja angleškega blaga To je Anglijo udarilo v živo in proti Indijcem je nastopila z bru talno silo. Vse voditelje narodnega kongresa Je pometala v Ječo. kakor tudi tisoče in tisoče drugih nacionalistov. Med temi voditelji je bit tudi Javarharlal Neluu. eden najbriljantnejsih svetov nih osebnosti in po prepričanju neomahljiv socialist. On se je vrgel v boj za indijsko neodvisnost takoj po svoji vrni t vi iz Anglije pred prvo svetovno vojno. Odprta mu je bila sijajna kariera korpmacljfckega odvetnika, kot je bil tudi njegov obseden najuglednejših indijskih mlvetnikov Toda izbral si je trnj vo po' bojevnika zn aortalizem m lutudno neodvisnost Vsled tega je tudi vočino svojega Žt\ljenja pietivel v zaporih—v zadnjih 35-40 letih veČ"kot 80 let kot jttnvk' V zaporih Je spisal tudi več .brtltantnih del o socializmu In imperializmu, o borbi za narodno neodvisnost. Za vzgojo ovote hčere, je v joči napisal celo knjigo o svetovni zgodovni. eno najboljših del te vrste. V jočt je preživel tudi sodnyt vojno, sdaj pa je zopet na čelu borbe ta narodno neodvisnost (Se nadaljuje.) KAKO ZNAJO POLITI-KARJI "VLADATI" Walsh v lile, Illinois.—"Rises in pripes are not inflation. Consequent demands for increased wages are not inflation. The inflation is in the debasement of the currency. The increase of this vast amount (from 65 billion in 1039 to 175 billion today) of what the people of this country use for money creates the pressure under which prices are bound to rise and, when they rise, labor is bound to demand increased means of meeting the higher price level."—-Thomas I. Parkingson, president of the Equitable Life Assurance Society, before the National Industrial Conference Board. Zgoraj citirano sem napisal v angleščini zato, ker mladina ne zna čitati slovenščine, mi, ki smo prišli čez lužo, pa znamo čitati slovenščino in tudi angleščino. Človek, ki sem ga citiral, ni socialist, povedal pa je resnico. Delavec (ali delavka), se li spominjaš, kako je pokojni Roosevelt vzpostavil tako zvano formulo malega jekla in nastopaj, da morajo biti delavske plače zamrznjeno? Da če bi delavske plače šle navzgor, bi to povzročilo inflacijo? Zgoraj citirlhi človek' pa je spustil mačko iz žaklja (ali vreče), povedal resnico in razkrinkal to laž. Vedi torej, da ljudje, ki govorijo in pišejo, da bo povišanje delavskih plač povzročilo inflacijo, so vedoma ali nevedoma lažnivci. Če delavec dobi višjo plačo, tedaj je enostavno profit kapitalista manjši. Če pa delavec dobiva manjšo plačo, tedaj pa je profit kapitalista večji. Če povišanje delavskih plač in cen ni inflacija, kaj pa je tedaj inflacija? To zagonetko je treba razvozljati. Ko čitaš te vrstiče, imaš v rokah Prosveto. In kaj še drugo? Papir, na katerem so te vrstice tiskane. Ko dobiš "plačo" za svoje delo, kaj ti dajo? Bankovce. Kaj pa so bankovci? Papir, na katerem so tiskane razne številke. Ali ti je že kdaj prišlo na misel« kako to, da so vsi bankovci enake velikosti, številke na njih so pa različne? Ko dobiš papirnate dolarje za svoje delo, to je samo tvoja nominalna "plača", ni pa tvoja prava plača. Tvoja prava plača je, koliko dobiš hrane, obleke, zavetišča in drugih potrebščin. Saj veš, da dolarjev ne moreš jesti. Jaz sem farmar, redim in prodajam prašiče. Zdaj dobivam približno dvakrat toliko dolarjev za sto funtov prašiča, kakor sem dobival pred vojno. Dasi-ravno dobivam zdaj dvakrat toliko dolarjev kakor pred vojno, no ne dobim za prašiče več kakor so vredni. Kako to? Ti bom raztolmačil. Misliš U, da bom za tisti kos papirja, na katerem je tiskano 1, 5, 10, 20 ali več dolarjev dal praAiča? Vraga kosmatega! V zameno za prašiča hočem imeti drugo blago? poljedelske stroje, obleko, čevlje in druge potrebščine. Dolarji so mi za nič, ker jih ne morem rabiti. Blago se pa danes ne izmenjava direktno, temveč indi-rektno Zato hočem imeti za prafiče toliko zlata, koliko so vredni. To pa zato, ker moram dati tudi zlato, če hočem drugo blago. Kako se pa naj ve, koliko je vredno V.lato, koliko prašič? Zlato je treba producirati. tako pa tudi prašiča. To se pravi, da je trebil delati, da se dobi zlato, prašiča. Vrednost zlata se pa meri po tem, koliko socialno potrebnega dela in časa je vzelo, da ae producira gotova količina tlata Kar velja za zlato, velja tud< za praiiča in za vaško drugo blaRo Zdaj ti pa hočem povedati, zakaj dobiš za tiste papirnate bankovce blago T) bankovci predstavljajo zlato, ki ga Imajo nekje zakopanega Torej dobiš blago za tisto zlato, ki ga bankovci predstavljajo, ne pa ia bankovce. Med vojno ao pa polltikarjl prodajali vojne' bonde In več bundov kot ae je prodalo voč ae je natiskalo bankovcev, ki jim pravimo dolarji. Bankovcev ali papirnatih dolarjev Jo danes voč kot jih bilo pred vojno, zlata pa ni več, In zato danes bankovci predstavljajo manj zlata kakor so prod vojno. Zato dobim danes dvakrat toliko papirnatih dolarjev za «to funtov prašiča, kakor pred vojno, ker danes predstavljata dva papirnata dolarja toliko zlata, kakor pred vojno en papirnat dolsr. Dobiš tudi ti danes dvakrat toliko papirnatih dolarjčv za svoje delo, kakor prod vojno? Če ne dobiš, tedaj te j« kapitalizem pošteno nasmukal! r Razumeš li zdaj, zakaj je toliko štrajkov in nepokoja v deželi? To je povzročila inflacija— "debasement of the currency". Zdrava pamet bi ti morala povedati, da za tisti kos papirja, na katerem je tiskano 1, 5, 10, 20 ali več dolarjev, ti ne bo nihče dal blago nobene vrste. Če hočeš dobiti blago, moraš doti zlato. Papirnat dolar pa danes predstavlja samo polovico toliko zlata kakor ga je pred vojoo. Zato dobiš danes za papirnat dolsr samo polovico toliko blaga, kakor si ga dobil pred vojno. Zdaj pa delavci štrajkajo, ker od papirnatih dolarjev ne morejo živeti. Štrajk pa je nož, ki ima dve ostrini, in ostrejša ostrina je obrnjena proti štrajkar-jem. Štrajkarji so pa ljudie in kot taki potrebujejo življenske potrebščine, ker drugače ne morejo živeti. JCaktf *pa kapitalist? On ne bo lačen, pa če delavci še tako dolgo štrajkajo. Ali torej ni nobenega izhoda iz te zmešnjave? Je. Delavci morajo vzeti v svoje roke vse industrije in producirati ta sebe. Delavci narobe mislijo, da so tovarne prava last kapitalistov. To ni res. Kdo je zgrsdil tovarne, delavci ali kapitalisti? Delavci! Torej so tovarne last delavcev, ne kapitalistov!!! Sledeče ho£em pisati zoj>et y angleščini zaradi mladine. Je važno, ker gre za vsakdanji kruh. Povzeto je iz brošure socialistične delavske stranke. - How Can the Socialist Industrial Union "IxSck Out" the Capitalist Class?" In 1937 a group of workers in a Michigan powerhouse went on strike. It wasn't and ordinary walk-out strike; nor was it a sit-down. Instead of walking out or sitting down the "strikers" ushered the non-striking officials of the plant out of the gates and continued to produce electric power. The next week Time magazine commented, saying the Michigan power workers had given the American workers "an object lesson in {>eaceful revolution." It is true that these workers were making trifling demands, that they were not revolutionary. But that is beside the point. The point is that they used their economic power by staying on the job. The Socialift Industrial Union In backing up the Socialist ballot, will,"tuk* possession" by locking out the capitalist class and their reactionary agents. But it will do moro than "take possession"; it will also continue operation without interruption, thereby averting the chaos that would surely ensue if the nation's economic machinery suddenly were baited. In every shop, mine, plant ond mill in the land, the management committee, already sleeted in anticipation of this event, would take over the affairs of direction and supervision, while the higher Socialist Industrial Union council would Irnmed lately prepare to function By the act of taking possession and locking out the capitalist claas, the workers assert their complete control over meana of life—ond. in an orderly, civilized monner. institute the 1. .'..e.'- I,»»puhli« ..I i • Delavci, napravite torej red v svojem /gorjem "štuku", začnite misliti « tvojimi možgani, vzemite industrije v svoje roke in odprsvite kapitalizem do se boste enkrat tešili mezdne tui-noeftJ POROČILO O STAVKI North Braddock, Pa^-Vzrok, da nisem poprej poročal o naši stavki, je, ker aem čakal odloka sodnika Walterja P. Smarta glede injunkcije, katero je vložila kompanijo proti unijikim pike-tom, kateri stoodstotno stražijo vhode, tako da ne more noben stavkokaz prekoračiti piketno linijo. Danes, 25. februarja, to je po 31 dnevni preiskavi, je sodnik Smart odločil, da ima lokal 601 CIO United Electrical Radio and Machine Workers of America pravico do stavkovne straže. Podpisani je prav bil v unij-ski dvorani, ko jo prišlo poročilo, da je sodnik WalterP. Smart zavrgel protest kompanije in tako bomo še naprej stražili vhode Westinghousa, in sicer toliko časa, da priborimo našo zahtevo, to je $2 poviška na dan. Lahko si predstavljate kako gromovit aplavz je nastal po dvorani, ko je bil naznanjen sodnikov odlok. To je že drugi poraz za kompanijo. Prvi je bil od šerifa, sedaj pa od sodnika. Stavka se nadaljuje mirno in stoodstotno, kajti nam je dobro znano, ako izgubimo to stavko, potem bomo potisnjeni nazaj za 20 let. Torej držimo se trdno do naše zmage. Dne 3. februarja sem se udeležil seje Ameriško-slovanskega dneva v Pittsburghu. Navzočih je bilo 70 zastopnikov, ki so zastopali 42 različnih društev. To je bila prva seja od 1. 1942. Ta organizacija ima še v hranilnici $188.80 akupno z bondi. Zastopniki so nakazali $100 za jugoslovanske siromake. Nadalje je bilo zaključeno, da se bo vršil drugi Slovanski dan v soboto, 3. avgusta, v Westview Parku. Ako bo kaj prebitka, ima odbor polno moč darovati gotovo vsoto za jugoslovanske siromake. Odbor ima tudi polno moč zagovarjati delavske principe z resolucijami in drugimi protesti. Louis Karish. POIZVEDUJE ZA BRATOM Ljubljana, Slovonlja. — Želim izvedeti, kje se nahaja moj brat IGNAC KORAČIN. Njegovega naslova nimam, vem le, da je pred šestimi leti bival na neki veliki farmi v državi Ohio. Mor- ni zaključeno. Zdaj zbiramo otroško hrano, oble-^ t-v za one sirote tamkaj, ki so vsled vojne in okupacije i °u-pele V to svrho bomo priredili v soboto, 9. marca zvečer f^gno 'beer party", na ka- zu dovolj> da si lahko privo^ite so „ vabljeni vsi, ki žele do-!ti k uspehu naše kampa-E» zbiranje otroške hrane. Lnca bo v Slovenskem do t na 253 Irving Avenue, Loklvn N. Y. Vstopnina $1.25 L vključuje pivo za cel večer 8 do H- ure. Kdor bo imel L bo s te veselico tudi od-Lj lep spomin - umetno potno leseno skledo, z zvezdo Lo nad obronki Triglava, a-L kos prelepih idrijskih čipk. fstvari so bile prinesene pred Ltkim iz starega kraja, koncem maja bo Slovenska L priredila kulturno priredi-fv Slovenskem domu. Prebi-L pojde v korist mladinske Lice. Tudi ob tej priliki bo-fnaši šolarji in šolarice oddali Lj lepega, da bo izkupiček [pomoč staremu kraju tem L 0 tem več kasneje. Mimogrede naj omenim, da se iew'Yorku držimo priporoči-[dr. Neubauerja z ozirom na [ranje otroške hrane ter daje-L prednost sledečim produk- I) Farina — 2) Oatmeal — 3) leatina — 4) Rice — 5) Pow-led Milk (po možnosti v 5- Itnih kantah) — 6) Cocoa — fcextri-Maltose — 8) Soap — L 0x1 Liver Oil. Vsi vemo, da so na trgu naj-Inovrstnejši produkti, s kate-li ameriške matere hranijo Ije malčke, a dr. Neubauer je ■al, da je za jugoslovanske ■mere in navade iz vidika o-Iške prehrane najboljše, ako kmc pšenične in slične zdro-■ter sploh hrano, ki je močna-Wk tudi-nekaj zaleže — sred-lišbtlja "wheatine" n. pr. ■stoje za otrokov zajutrek Imilco za cel teden ali več, mm konzervirana živila zale-W le za enkrat. Mleko je ze-■zaieJjivo in ono v prašku se m priporoča. Rozine, su-[sadje, kocke za juho (Bouil-I cubes), sladka čokolada ter »boni (hard candy), kot tudi Pi pripravljeni pudingi v Iških so tudi dobrodošli, ker lotu nudijo energijo in teles^ Imoc proizvajajoče snovi. Višinske kroglice (vitamins) ter pvane "Malted Milk Tab-f" "Ascorbic Acid" table-Uo tudi priporočljive. Dobe dobn apotekarji (druggists), I radi darujejo kako tako [®r Najceneje se seveda na-f te vrste potrebščine na f!o s Prispevki, nabranimi v prho. * ki.isv v Metropolitan opni P torek. 26. marca, ob 8. uri F'r I'" v Metropolitan operi rw ^orku velika proslava s pitnimi točkami, in ob tej P1 bo govoril maršal Tito po f val(»vih iz Belgrada. A- rkl "fll)"'- za jugoslovansko r K Prireja ta koncert, da se, ln'"™<* proslavi peto obletni-' ^»slovanske neodvisnosti marca, 1941, je namreč ■Jugoslavije zavrglo »o ;;a tkanji njeni dr- J™ Podpisali z Nemčijo in Na koncertu nastop,) slavni operni pevec ter drugi zna- in koncertni umetniki fy«**. /.apel bo tudi tir.. T"' im,'nom Schola Natopili bodo odllč- ppvorriki M i ., ' J«' naznanila, "b priliki pro- "•skc^a dneva (,« la bo jugoslo-' P«-smL Vsi oni, ' ' 'iti proslave v "Kri. lahko dobe natob društveni-'-'di pišejo ali pri . v-j-t na urad '« »a /.a jugoslo- H , M * ,E- . , n• Cena vstop- j|4 ?r J, 11 -M. *2 40. ■Ufa $12 00. Ker ne n> pretirana za ^'tropolitan o-i,rT>. kakršen bo 1 ki živite bli- r»;, t. Mvi nar- ^'PUi pn P*'*, privoščite lep večer, posežite po vstopnicah. V Brooklynu jih ima še precej na rokah Ludwig Mutz. — Kdor želi telefonirati na American Committee for Jugoslav Relief v zvezi z vstopnicami, naj pokliče: ALgonquin 4-8001. Nov program Ameriška«- odbora sa pomoč Jugoslaviji Ko je dospel dr. Neubauer v Zdr. države, j«'predložil gotove zdravstvene projekte, ki bi bili nujno potrebni ljudstvu Jugoslavije. Na podlagi teh priporp-čil načelnika jugoslovanske delegacije, ki sedaj nastopa po raznih krajih Amerike, je Ameriški odbor za jugoslovansko pomoč sklenil^ da sestavi nov program, potom katerega bi se moglo zbrati čim več gmotnih prispevkov za vzpostavitev ozir. popolno opremitev raznih bolnišnic in bolniških zavodov v Jugoslaviji. Ameriške in jugoslovanske organizacije v tej deželi bodo naprošene, da sodelujejo pri tem, in radi tega je bila tudi sklicana seja Amerikancev južnoslovanskega izvora, katera se je vršila 2. marca v hotelu McAlpin v New Yorku. Zaključki ter razprave te konference gl. odbornikov ter aktivnih krajevnih odbornikov in aktivnih posameznikov bodo odločilni v pogledu izvedbe novega programa. Ako se jugoslovanske skupine odločijo, da sodelujejo, tedaj bo delo za iz vedenje istega podvzeto takoj, in ob priliki proslave v Metropolitan operi bo tudi naznanjen novi program, kot tudi aktualni uspehi že podvzetih posameznih projektov. O vsem tem bo podano natančnejše poročilo pred 26. marcem. * Naša rojakinja na dalu sa pomoč Večkrat dobim pismo od m rs. Louise Margon iz New Canaana, Con., in pismu je vedno priložena listina, na kateri so navedene stvari, katere pošlje v skladišče za pomoč staremu kraju. Ona in mrs. Fanny Premru iz . So. Norwalka, Conn., vedno kaj na-bereta, bodisi v blagu ali pa v gotovini. Mr. Mrgon tudi popravi čevlje predno so odposlani, a Lojzka pa gleda, da je vse poslano blago lepo čisto in popravljeno ali pokrpano. Zadnjič je tudi pisala, da je prejela iz starega kraja pismo, v katerem je bilo opisano veliko pomanjkanje orodja, kot žag, sekir ter sličnega. Ljudje gredo dve uri dfcleč, da si izposodijo žago ali sekiro. P6 pet družin ima v nekaterih krajih v Sloveniji le en lonec za kuhanje. Povsod, koder so nacifasisti požigali in ropali, je pomanjkanje kuhinjske ter slične posode zelo velik^. Pomanjkanje poljskega in d gega orodja je ^elo občutpp^n zato je priporočljivo, da laki, ki morejo dati kako stvar v tem pogledu, to store, kajti, ljudem doma bo veliko koristilo in naše skladišče rade volje sprejme vse take predmete. Žene po drugih krajih Amerike pa naj vzamejo za vzgled Lojzko Margonovo ter mrs. Premru. Obe živita v krajih, kjer ni kake nafte organizacije, ki bi delovala za zbiranje pomoči, pa kljub temu gresta na delo in sto-rita svojo dolžnost. Istotako naša "Slovenka iz Washingtona", ki večkrat pošlje gmotne prispevke. — O delu naflh žen v splošnem pa kaj več enkrat pozneje. • Naia sklsdlšče Pred dnevi sem obiskala naše sfctarfttfe na 1*1 Perry Street. NYC, ter sem videla tam mnogo blaga ter jestvin in medlka-lij, ki jih pripravljajo za odpo-šiljatev Naši Jugoslovsniki delavci in delavke, ki so uposleni v skladišču, v resnici žrtvujejo precej, kajti v tistem velikem prostoru je mraz in od reke sem gre iedenomrzla newyorika vla- ga, ki nikomur ni posebno koristna. Pa so dejali vsi, da se zavedajo, da delajo za dobro in koristno stvar in tako potrpijo in delajo naprej. Vse priznanje jim! Med nabranimi stvarmi v skladišču sem videla tudi par sto močnih posteljnjakov, katere je darovala naša obrežna straža (Coast Guard). To bo prav prišlo jugoslovanskim bolnišnicam. Videla sem tudi velik kup čevljev—pri tem sem se spomnila, kako je dr. Neubauer pri nas v Brooklynu dejal, da bi bilo treba Jugoslaviji takoj najmanj pet milijonov parov čevljev za prvo silo—in kup se mi je zdel potem precej manjši ... pa poskrbite z zbiranjem, da bo rastel. V enem kotu skladišču je precej različnih klinrških ter zdravniških aparatov, katere so dale Odboru za jugoslovansko pomoč nekatere newyorske bolnišnice. Pravijo, da se bo dalo precej teh predmetov uporabiti, a prej bo treba tu in tam kaj popraviti ali nadomestiti stare kose z novimi. Nekako patetično je bijo videti med drugimi stvarmi na dolgi mizi umazanega volnenega janjčka, dar kakega ameriškega Qtroka jugoslovanskemu otroku. Ravnatelj skladišča je dejal, da pride z drugimi stvarmi vred tudi precej igrač in ako so te v prilično dobrem stanju, se jih spakira in odpošlje. Otroci imajo pač radi igrače, pa naj je. revščina in pomanjkanje še večje. Ogledala sem si tudi hrano, ki jo pošiljajo za otroke .Prihaja precej mleka in drugih konzerviranih stvari. Dejala bi, da je nabrana hrana prilično zaželji-ve vrste, a vendar bi našim ljudem priporočala, da zbirajb in pošiljajo hrano kot jo priporoča dr. Neubauer, to se pravi, hrano ali živež, ki se nakuha in nekaj zaleže—konzerve so le zaenkrat. Tudi mila je zelo treba ljudem v starem kraju. Ker so sovražniki uničili mnogo živine, je težava za maščobe in iz tega izvira tudi pomanjkanje mila. Torej, ženske, ko kupujete milo zase, pa vzemite po priliki tudi kos mila za slovensko mater in njeno dru žinico. » • Lap dar v obliki panlcillna Soproga sedanjega vnanjega ministra Jugoslavije Stanoja Si-miča, je prejela od Schenley Distillers Corporation dragocen dar za jugoslovansko ljudstvo—5000 qevk ali stekleničk čudovitega novega zdravila penicilina! To vsebuje 500,000,000 takozvanih Oxford Units tega zdravila. Omenjena družba je pripomnila v pismu, naslovljenem na go. Simič, da poklanja jugoslovanskemu ljudstvu ta dar spričo strašnega razdejanja in velikih potreb Jugoslavije, ki je utrpela strahotno gospodarsko škodo. Penicilin bo poslan v Jugoslavijo z letalom, ker je tamošnjim zdravnikom silno potreben. • Prispevki Židov sa Jugoslovsn-sko pomoč Ameriški odbor ?a jugoslovansko pomoč naznanja, da so židovske organizacije kot American Jewish Congress ter ženski odsek tega kongresa dosedaj poslal v Jugoslavijo na tisoče funtov obleke in podobnih stvari. Sedaj se pripravlja za odpoši-ljatev 20,000 funtov blaga, ki bo razdeljeno jugoslovanskim Židom v Belgradu in Zagrebu ter tam okrog. Vsega skupsj so židovske organizacije darovale 70,-000 funtov obleke, čevljev itd. To Je šlo za splošno pomoč jugoslovanskemu ljudstvu ter deloma za pomoč židovskim ljudem v Jugoslaviji. Ruska relifna' priredba sijajen uspeh Glasovi iz naselbin (Nadaljevanj* < t. Aran I ) ne priviliglrane družbe, odkar svet obstoji, smo pa prUMl drugače orati. Naše delo mora bit* danes^da zaorjemo vso to priviliglrsno bsndo. šele potem se bomo lahko selili iz krsja v krsj. ne ds bi imeli strah za ohsUnek. dokler pa j* tatfo, mora po sleherni iskati svojo srečo in ako mu je mila, bo našel dobro mesto, sko pa ne. se bo zgubil v nesreči Ne podpiraj onih, ki hočejo živeti od tvojih žuljev in te držati v primitivni bra*:ii! M lah sel Chok. V soboto zvečer dne 23. februarja je bila v hotelu Sherman v Chicagu otvorjena kampanja ruske pomožne akcije (Russian Relief) za zbiranje pomožnega sklada, katerega kvota za mesto Chicago je določena $500,000. Ta se deli; $300,000 za bolnišnico in $200,000 pa za umetne u-de žrtvam zadnje voj^ie, katerih je v Rusiji milijone. Tisti, ki so bili na omenjeni priredbi, bodo priznali, da je bila nekaj impozantnega; da ima ruski narod v tej deželi vzlic vsej strupeni .propagandi, ki jo širijo reakcionarno časopisje in radijska omrežja proti njemu, veliko iskrenih prijateljev. Slovenska narodna podporna jednota je bila pri tej humanitarni akciji zastopana po gl. predsdeniku, gl. tajniku, pomož. tajniku in taj. bol. oddelka. Poleg omenjenih so bili pri omizju št. 4 nayzoči tudi F. Zordanl, mrs. Vider in mrs. Mary Ker-shisnik iz Rock Springsa, Wyo., ki je tedaj gostovala v Chicagu. Mi smo v imenu jednote izročili ček v znesku $1000, katero vsoto je v omenjeno svrhio odobril glavni odbor. Dasi je moralo vsako omizje tako je namreč določil zadevni odbor — priapevati najmanj $250 za pomožno akcijo, je bilo v Grand Ball dvorani Sherman hotela nad tisoč posetnikov, ki :o prispevali do $75,000, Glavni govornik na programu je bil senator Claude Pepper iz Floriae, kateri je član seaatnega odseka zunanjih zadev. Govoril je tudi začasni ruski generalni konzul Vasili Kazaniev in Raymond A. Da vies, vojni korespondent in pisatelj. Priredbi je predsedoval Austin L. Wyman, predsednik čikašHega odbora ruske pomožne akcije, zelo zmožna osebnost. Senator Pepper je med drugim rekel, da se je Rusija žrtvovala za ohranitev človeštva kot nobena druga dežela ali narod in njene žrtve, ki štejejo milijone, so ohranile življenja mogoče milijonom naših sinov. Opozoril nas tudi je, da, če se ne bomo bolj brigali za socialna in druga važna vprašanja te dežele, bodo zopet padali naši sino* vi, ker na delu so sile, ki pola gajo temelje tretji svetovni vojni. Priredba, dasi v kratkem času sklicana, je bila mojstrsko aranžirana, kar pomeni, da je bila tudi velik finančnči uspeh. V tem oziru bi ne škodilo, če bi se Ameriški odbor jugoslovanske pomožne akcije v New Yorku poslužil spretnosti organizi ranja po vzgledu, kot smo videli na tej priredbi. Treba se je obrniti na tujce za pomoč jugoslovanskemu narodu, ker mi smo in bomo Se prispevali brez posebnih apelov, ker zavedamo se, da je to naša dolžnost. F. A. Vider. PREKOMORSKA INFORMACIJSKA SLUŽBA # jj» Preteklo poletje je dal predsednik Truman našemu državnemu oddelku nalogo, da poskrbi za to, da bodo imeli ljudje po svetu "prilično celotno in jasno sliko o ameriškem življenju ter o ciljih in smernicah Združenih držav." Nuditi ta^co '»celotno in jasno sliko" Amerike, je bil namen tako-zvanega urada za vojne ^nfor-' macije ter urada za me^ameri-ške zadeve. Seveda je bilo osebje teh vladnih ageftčlj s koncem vojne znatno zmanjšano, toda precej njih in funkcij je potem prešlo na državni department, pod pokroviteljstvom katerega se sedaj nadaljuje informacijska služba v zmanjšanem obsegu. S prvim januarjem letos sta bili omenjeni agenciji prideljenl k že prej obstoječemu Informacijskemu in kulturnemu oddelku departmenta. Na ktatko se nov del tega oddelka imenuje O. I. C. aH Office of International Information and Cultural Affair«. Ako bo kongresna zbornica o-dobrila predlog, da se državni oddelek opolnomoči z ozirom na razvitje prekomorske informa-cijike službe, tedaj bo prej omenjena agencija, ki je zdaj priključena k Informacijskemu in kulturnemu odseku deparmenta, postavljena na trajno podlago. Zaenkrat poaluje še vedno kot začasno potrebna prekomorska služba. V izvajanju programa O. I. G. pa državfoi ozir. v nanj i oddelek ne bo tekmoval s časnikarskimi agencijami ali z drugimi informacijskimi službami. Obratno, naloga vladne informacijske službe bo, da s svojim, često vitalno važnim materljalom, dopolni delovanje takih privatnih agencij, nudeč dobro sliko ameriškega žlvljenjs ter smerlških Institucij. Državni oddelek ne bo vodil propagande, pač pa namerava potom svoje prekomorske službe Izvajati program devetih točk, v katerih Je zapopa-deno naslednje: Izmenjava osebnosti, sktlvnlh na raznih poljih intelektualnega udejstvovsnja; v/drževsnje Informacijskih knjižnic in čitalnic v prekomorsklh deželah; rszde-Ijevsnje teksta uradnih objav in naznanil diplomatskim misijam; nudenje dokumentsrnegs mste-riala ter biografskih potez In Informacij o ameriškem življenju; nudenje filmov, slik in ličnega v nekomercijalna svrhe; izdajanje magazine "AmericaH za distribucijo v Rusiji; nudenje dokumentarnih filmov za neko-merdjalno pradviJanje; nameščen je manjšega štaba sposobnih oseb pri nallh misijah v 62 deželah v svrho izvajanja progrima potom taktičnih pa dobro Infor-mirsnlh ter zmožnih posameznikov, in kontno, razvitje kratko- Vesti iz nove, prerojene Slovenije in Jugoslavije valovnih radio oddaj v vse kraje sveta ln to vsaj že v letu 1947 V tom pogledu pa so ga že po kazale težave, kajti dve največji novinarski agenciji, ki sta* tekom vojne oddajali vojne vesti za vlado preko morja, sta to službo vladi zdaj odpovedali na podlagi, da vjada ne more oddajati tekočih vesti in dogodkov, ne da bi obenem ustvarjala vtis propagande. Odločitev teh dveh agencij postavlja v ospredje vprašanje: V kolikem obsegu naj vlada nadaljuje svoje sktiv-nosti na tem polju informiranja drugih ljudstev o potisku dogodkov v Ameriki? V splošnem je kaj lahko razumljiva važnost pravilnega in točnega informiranja, ker na tem temelji mnenje, ki si ga zunanji *vet ustvarja o nas. So namreč še široki predeli sveta, kjer velja Amerika za nekakšno legendarno deželo z veliko vojaško silo, ter razpolagsjočo z bogastvom ln razkošjem brez primere, in iz vsega tega Izvira potem tudi mnenje, da smo nekakšni neodgovorni, siti ljudje. Tako mnenje o Ameriki ln ameriškem ljudstvu smo našli celo v onih deželah in predelih sveta, kjer smo menili, da nas nsjbolj objektivno poznajo. Pa nan niso rszumell ter so si ustvsrjali svoje mnenje o naši vnsnjl politiki ter o naših Institucijah Mnogi opszovslcl menijo, da se dogodki prehitro završujejo In pomikajo naprej v teh dneh, ds bi Amerikanci ostali hladni ln 'nebrižnl spričo resnegs ne-razumevanja ameriškega življenja ln ameriških smernic v »vetu. William Benton, pomožni državni tajnik za vnanje zadeve, Je v tem pogledu dejal: "U-panje za bodočnost leži v tem, ds odprsvimo masno ignorsneo širokih predelov sveta, kot tudi mržnjo in nerazumevsnjs Izvl-rsjoče iz nje." i V Istem duhu, kot začrtuje svoj program prekomorskegs Informed j škafa ter kulturnegs delovanja, a veeeljem sprej«fne naša vlada v svoje meje vzpostavitev in razvitje informacijskih služb drugih dežel. Vse-kor hočemo dati pobudo za dvo-jastrsnski tok informacij, ker potom te vrste Izmenjave podst-kov .ter kulturnih In drugih vrednot se bomo medsebojno manuka) naučlU. -FLlfi V JESENIŠKEM OKRAJU TEKMUJE MLADINA VOJSKE IN TERENA V knjižnici je vse živo. Pričela se je mladinska konferenca. Jasno odmevajo besede mladinskega funkcionarja: . . Prepričani, da ste tudi vi našega mišljenja in da boste znali premagovati vse težave in iivrševsti vse nsloge, vas pozivamo na tekmovanje . . ." Diakuzija. "Ali hočete, tova^ riši?"—"Hočemo!" Predlogi so se vrstili. Potem vstane mladinec lz krojaške delavnice: "Predlagam, da v nedeljo, ko pojdete vi po drva, odldemo mi iz delavnice v vas in zakrpamo in popravimo vse, kar je tamkajšnjim ljudem potrebno." Med mladino nastane vrvenje. Vsi so Iznenadenl nad dobrim predlogom. . . . Zvečer pa bi lahko v vasi napravili skupni miting, predlaga mladinec 3. čete. Tudi ta predlog je sprejet. "Dobro si morajo zapomniti, kdaj Je bila pri njih mladina!" • Ni se še dobro zdanilo, pa se že čuje pesem po ulicah Radovljice. Kemijska četa je prišls prva na zborno mesto. Od vseh strani prihaja mladina . . . "Zdravo, tovariš—tudi vi ste zgodnji." "No, saj veste, tekmovanje je, pa se gleda tudi na to, kdo bo prvi pričel z delom." Nove in nove grupe prihajajo, Prišel je kamion s kuhinjo, žagami ln sekirami. Kuhar je pripravil vse, da bo danes kosilo Čimbolj okusno. Dobro ve, da le bodo tovariši in tovarlšlce vrnili lačni, Mladina lz Radovljice je pri šla s polnimi torbicami. Veselo razpoložena Čaka na odhod, Tudi tovariši Is delavnic pri hajsjo. S seboj nosijo svoje o-rodje in vse, kar jim Je potrebno za delo. Izvidniki so se harmoniko priključili vrsti ln zaigrali kolo. Odhod. Danes bomo spet'pokazali, ka ko ljubimo svojo domovino.» Po kazati hočemo to z udarniškim delom . . . Približali smo se gozdu. Že po poti smo rszprsvljall, kdo bo najboljši pri delu. Med šalo ln razgovori smo hitro prehodili teh nekaj kilometrov do gozda, Čim smo se razdelili na skupine, je gozd oživel. Začujejo se topi udarci sekir in enolično mrmrsnje žag. "Vse kaže, ds bomb prvi/' pravi tovariš Ljubita lz 1. skupine, ko s kredo zaznamuje debts. Mladinec lz zaščitne čete ksr žari od vnetega dela. On dela v resnici ufcsrnlško. DosedsjJe bil pri vseh delih najboljši. On hoče, ds bo njegova četa prvi. Tovariši, Angela Berce prenaša s smehom vse napore. Noče, da zaostane za mladlncl-borcl. Njena roka se spretno premika ob žsgl. Tovariši lz 1. skupine so nsj-več nsredlll. "Ims še kdo več od nss," vprsšujejo. "Ako Ims, bomo še tole drevo podrli." Dve stares lr Rsdovljlce zadovoljno opažu jets delo pri prvi skupini. "Poglej, pogl«J. te naše vojake, kako pridno delsjo." Tovsriši si brišejo znoj s čela In nsdsljujejo z delom. Stsrcs Jih opszujets z vidnim zadoščenjem ln eden meni: "Ds, ko bi vsi tsko delali, bi nsšs zemlja hitro nspredovsla." Delo v tem gozdu Je končano In že odhsjsmo v drugega. Videli bomo, kdo se bo tsm nsjbo-lje Izkazal. NMm )i- Kuhar Je v rasnlcl pripravil okusno kosilo. Ns asfaltni cesti čakajo dolge vrste tovarišev Kuhar naliva t veliko zajemalko toplo hrano v porclje. „ \ , Travnik poleg ceste se Je spremenil v obadnleo Kosilo Je u-gsjalo, posebno mladinkam. Pohvalile so kuharja, čel da prav lahko pri tem poslu z njimi tekmuje . . . Naš prihod v vas Otok je bil zelo živahen.v. Sprejel nas je predsednik krajevnega odbora in mnogo šolske mladine. Čakala nas je precejšnja gomila raztrganih Qblek ln čevljev« Pa smo se hitrp znašli v tesni "delavnici." "Kako je, mamica?" vprašujemo starko, ki je prinesla čevlje v popravilo. "Veš, sinko, tega do sedaj ni bilo, da bi nam vojska pomagala. Nisem mogla verjeti, da boste res brezplačno popravljtU. Zato sem. prišla, da se prepričam." Tovariš Peter JI je kar hitro pribil krpe na Čevlje ln starka je odftla vsa zadovoljna. H krojačem so prispele mladinke lz mests, da jim pomagajo. Razdelili so*se ns Štiri skupine, povsod je dosti dela. Po veČini krpajo strgane obleke. Oni, ki smo jim le popravili o-blačilo, odhajajo nasmejani ln fe živo rszgovarjajo z našimi delavci. ■Delali smo vse do mraka. Bili smo trudni, a zadovoljni. Ljudje so se neprestano zahvaljevali. Peter jim je na kratko odgovoril: "Moramo delati, ds pomagamo vam." • Na dvorišču bivšega grofove-ga namestnika se pleše kolo. Oni, ki so ves dan delali, se ie-dij zabivijo. Zvečer bo miting in prišla bo vm vsa, ds da priznanje mladini, da se skupaj s njo Doveaell. "Hsjde, tapjevajmo pjesmu ponosltu, uspjehi 1 rada ..." Tovariš Ivan je v imenu o-krajnega odbora Jesenice pohvalil mladino Radovljice in mladino vojske za njeno požrtvovalno delo. Prišel je vrhunec današnjega dne, TovsriŠ Peko je razglasil re-zultste ln povedal imena udarnikov. Nasekanih je bilo 129 kubičnih metrov drv. Tovariši Iz delsvnice so poprsvill 20 parov čevljev, 27 kosov obleke ln zašili 5 kosov perils. Za u^dsrnike so bili proglašeni: Dačlč, Velijo, Cvetkovič Ljubila in Čepek Peter. Vse u-darnike so tovariši nosili na rokah ln jih navdušeno pozdravljali. Pozno ponoči smo se vračali v kasarno. Bili smo trudni, a vendar veseli, da smo izvršili veliko in odgovorno nalogo. U. PavMvtt. —Po Mladi«!. Poljske faSistiine sile Washington.—ONA — Socialistična tiskovna agentura v Varšavi se je pritožila proti temu, da je nastanjena brigada takozvanih "nacionalnih oboroženih sil" v ameriški okupacijski coni v bližini Nuernberga. Brigadu je sestavljena iz več tisoč mož, ki so oblečeni v ameriške uniforme, nosijo ameriško opremo ln orožje in so plačani od ameriške armade. Obtožba pravi, da je to ona poljsks brigada, ki Je v januarju leta 1045 pobegnila pred rdečo armado lz Poljske v Čehoslova-ško rsmo ob rsml z nemškimi silami, V maju lanskega leta Je 22. ameriška armada odkrila to poljsko btigsdo in jI dovolila, da se nastsnl v bližini Pflsena. Če-hoslovsARa vlads je baje proti temu piotestlrsls, nskar je bila brigadu umaknjena nekoliko bolj na zapad In naatanjena v bližini Coburga. Poljsks soclalističns tiskovna sgenturs prsvl nato naslednje: "Kako ja mogoče razložiti ohranitev te vojaške enota, katere ideologija in cilji so brez vsakega dvoma fašistični, ki m člfto odkrito pripravlja na to, da ii-podkoplje temelje zaveznllke poljske vlade, katero sta Amerika in Velika Britanija uradno prt znali T" AOITIRAJTK ZA LEV N. TOLSTOJ: KAZAKI KAVKASKA POVEST Iz rušiine prevcl JOSIP KNAFL1Č (Nadaljevanj«) Ljudi je videti, posebno poleti, ob delavnikih vedno le malo zunaj po vasi. Kazaki so v službi: v kordonih in na pohodih; sferi na lovu, pri ribarenju ali pa z ženskami pri delu v vrtovih in na polju. Le prav stari ljudje, otroci in bolni ostajajo doma. , V. Bil je takšen poseben večer, kakor jih pozna samo Kavkaz. Solnce je zašlo za gore, a bilo je še svetlo. Večerna zarja je pokrivala tretjino neba in ostro so se odražale v njenem svitu motnobele grmade gor. Zrak je bil redek, negiben in zvočen. Dolga senca gor je ležala nekoliko verst daleč na