S SKUPŠČINE KULTURNE SKUPNOSTI
Oh, ta nesklepčnost
Ljubljana — Tudi 13. skupna seja zbora uporabnikov in zbora izvajalcev občinske kulturne skupnosti naše občine je minila v znamenju že zelo zaskrbljujoče nesklepčno-sti, saj je bila to že tretja seja zapored, na kateri je bUo delegatov premalo, da bi do-segli sklepčnost. Za boljšo ilustracijo nave-dimo konkreten podatek: od skupaj 89 de-legatov se je skupne seje udeležilo samo 37 delegatov — od tega od 61 delegatov zbora uporabnikov 27 in le deset delegatov zbora izvajalcev, kar je še toliko bolj nerazumlji-vo, saj je bila na primer peta točka dnevne-ga reda zanje še posebej zanimiva, namreč predlog programa in finančnega načrta naše občinske kulturne skupnosti in Ijub-Ijanske kulturne skupnosti za leto 1985. Ustalila se je že praksa, da »sklepe« nato pošljejo delegatom, ki nato o njih soglaša-jo, to pa je doseganje sklepčnosti na dokaj čuden način, ki pa je, kot vse kaže, edini ki se pon^ja.
Delegati so v okrnjenem številu posluša-li poročilo o že omenjenem programu in načrtu, ter o zaključnem računu ljubljan-
ske kulturne skupnosti za lansko leto, po-ročilo odbora samoupravne delavske kon-trole, poročilo o realizaciji programa in finančnega načrta v lanskem letu.
Razprava se je še najbolj razživela ob predlogu sofinanciranja investicijskega vzdrževanje v prostore za kulturo v krajev-nih skupnostih ljubljanskih občin, v poseb-no in funkcionalno opremo kulturnih druš-tev in skupin v tem letu. Omeniti je treba, da so delegati soglašali, da je več dopisni-kov, ki odločilno vplivajo na to, da naši občani ne morejo prav zlahka na bolj ali manj elitne prireditve na primer v Cankar-jev dom, zaradi čedalje dražjih prevozov in velike oddaljenosti od Ljubljane pa si tež-ko ogledajo tudi najrazličnejše gledališke in druge predstave v središču mesta. Zato so menili, da bi bilo treba v prihodnje bistveno več denarja nameniti kulturno-umetniškim dmštvom, ki zagnano delujejo v oddaljenih krajih, so pa zato toliko bliže krajanom, kar je nesporno koristen predlog.
V nadaljevanju so delegati soglašali z
znižanjem prispevne stopnje z 1,22 na 1,21 odstotka, ker bo sicer kljub znižanju več denarja za kulturo, vprašanje pa je, koliko bo pomenil ob tako visoki stopnji inflacije.
Na »tapeti« je bil zopet knjižnica Preži-hovega Voranca. Delegati so bili ogorčeni zaradi počasnosti Ljubljanskega urbanisti-čnega zavoda, ki ustvarja potrebno doku-mentacijo že kar eno leto, zato bodo od LUZ zahtevali, da pojasni, kaj so s tem v zvezi počeli ves ta čas.
Delegati so ob koncu spregovorili tudi o spomeniškem varstvu; o obnovi polhograj-skega gradu, za katero je delo že steklo, o pripravah na proslavo, ki bo prihodnje leto v Trubarjevem rojstnem kraju ob 400-let-nici njegove smrti, ter v zvezi s tem o obnovitvi domačije in razpadajočega mlina ob njej, opozorilo pa se je tudi na dejstvo, da je prava nacionalna sratnota — saj nik-jer v republiki nimarno zgodovinskega mu-zeja Slovenije. To je bržčas edinstven pri-mer v svetu, da narod ne bi imel muzeja, kjer bi bila na ogled zgodovina. Težav, o katerih so spregovorili, je bilo še več, ven-dar so vsa najtesneje povezana z denarjem, ki ga je za kulturo, kot je že dolgo znano, vedno premalo.
DANILO HINIČ