207. štev. V Ljubljani, nedelja 29. avgusta 1920. I’0iit°i°i> p|ataca * 8*lOTfa‘- m. jet0. Velja v Ljubljani in po pošti: telo lelo J«l l£U Četrt Uta u mesec K 240--. 120*— . 60*-.. 23- Za inozemstvo: celo leto pol leta. Četrt leta tt mesec K 400 -„ 200 — „ 100— . 35*— Za Ameriko: celoletno . . 8 dolar, polletno ... 4 dolarje Četrtletno. . . 2 dolarja *vi saroinikl saj pošiljaj# A»,.> ’>io po nekainlcl. \ jo po m sicer 55 mm .okrat 2 K popust. Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 6/1. Telefon štev. 360. — Upravništvo je na Marijinem trgu štev. 8. Telefon štev. 44. . —■= Izhaja vsak dan zjutraj, Posamezna številka velja 1 krono. Vprašanjem glede inseratov i. dr. se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. — Dopisi naj se irankirajo. — — .................... Rokopisi se ne vračajo. — Pred mariborskimi slavnostmi. Maribor, 28. avgusta. (Izvirno poročilo.) Cimboli se bližamo slavnostnemu trenutku, ko razpne Jugoslovanski Sokol svoda mogočna krila v naši sredi, tern boli zadobiva mesto svečano lice: Z vsakim rednim kakor tudi posebnim vlakom Drihaia>o nove množice udeležnikov y Maribor. Ulice se boli in boli oživ-liaio Vedno večie ie število zastav fn zastavic, ki olanolaio na iavnlh zgradbah in privatnih hišah. Okna so okusno okrašena z zeleniem. prepletenim s cvetkami. Na številnih mlalih vihralo jugoslovanske trobojnice in tildi raz magistralnega do-slopia pozdravljalo tri zastave so- kolski praznik. Posebno lepo le okin-čan državni most. Majhne zastavice se viieto napete ob obeh ograiah. Pred koncem mosta pred trgom kralja Petra na le oostavllen visok z zeleniem ovit slavolok. Živahno lice kaže zlasti telovadišče na Tezno. kifer se yrše zadnle priprave za nedeljsko slavnost. Maribor. 28. avgusta. (Izvirno poročilo.) Danes so dospeli semkai zastopnika osrednje vlade ministra dr. Kukovec in Rafatlovič ter zastopnik nar. predstavništva, nletra podpredsednic dr. Ribar. Iz Ljubljane te do* Šel dr. Gregor Žerjav. Akcija za okrepitev naše valute. I.DU Beograd. 28. avgusta. Pred dvema dnevoma se le sestala v bor-z* etiketa, ki io ie sklical finančni minister. Razpravljalo se te o devizni centrali. F.nketa le zahtevala da se devizna centrala ukine, a dinar da se smatra za zdravo valuto. Predsednik beograjske borze ie rea-smnirgl zaključke o tulih valutah v naslednjih točkah: 1. Da se dvigne naša valuta, ie treba, da se osvobodi in favorizira izvoz vseh predmetov razen onih. ki so neobhodno potrebni za obnovo zernlie in za zagotovitev prehrane prebivalstva države. 2. Izvaža na? se za našo in ne za tule valute. Samo maihen del tule valute na? izroče izvozničarii finančne- mu ministru za državne potrebe. 8. Devizna centrala nai se takol ukine. 4. Revidirati se mora uvozna carina. Treba le. da se zmanlša za nekatere predmete. 5. Treba le omejiti uvoz luksuznega blaga tako, da bo postala naša zunarrta trgovina aktivna. B®?£nid. 28. avgusta. (Izvirno poročilo.) Izšla le naredba finančnega ministra, s katero se določa nov uradni kurz za tule valute, fn sicer: 100 frankov 150 din., belvilskf franki fstotako. 100 lir 105 dtn.. 1 amrl. funt 80 din.. 100 švlc. frankov 308 din.. 100 čehoslov. kron 40 din.. 1 dolar 20 din. Italija odlaša z rešitvijo jadranskega vprašanja. Rim. 28. avgusta. (Izvirno poročilo.) Iz političnih krogov, ki stole Oolittiiu zelo blizu, se poroča, da se le Giolitti izrazil o staniu ladranske-ga in reškega vprašanja, da se na-haia za Italijo v zelo no voljnem po-JoŽaiu. Zato se Italiil s oo.iaianii ne mudi. in bo čakala na intcilatlvo od strani Jugoslavije. ItalHa se bo vsekakor zavzela za Reko. bo brezpogojno zahtevala Zadar in Šibenik ter dalmatinske otoke. Anglija bo Italijo v teh zahtevali podpirala Prizadevanja za rusko-poljski mir. London, 28. avgusta. (Izvirno poroč.) Kakor doznava naš doiLiiik, so v angleških diplomatskih krogih nazlranja, da «e bo ▼ najkrajšem času sklenit mir med Rusijo In Poljsko. Poljska Je že vsled razdrapanega gospodarskega življenja v državi prisiljena, Člmprel skleniti mir. Ruski proti-eunek, ki so ga pričakovali, |e Izostal. Moskva, 28. avgusta. Dne 25. t. m. so se nadaljevala marovna pogajanja. Poljska delegdja ]e Izjavila, da so nskl predlogi nesprejemljivi, In so Je sklicevala na poslednje volaike uspehe. Predsednik ruske mirovne delegacije DaniševskiJ Je Izjavil, da ruski, predlogi niso končnoveljavnl Sovjetska Rusija hoče mir. Strcteglčna konjunktura ne Izpreminja te njeirs —«,a. Zakaj sovjetska Rusijo smatra to vojni kot .vojno sa mir. Pogajanja se nadaljujejo NOV POVERJENIK ZA SOCIALNO SKRB V SLOVENIJI. Po brzolavnem obvestilu ministrstva za socialno politiko z dne 27. t m. te Ml g. našem prijaznem Mariboru. Najboljši sinovi naroda prihajajo iz vseh pokrajin nate obširne domovine, da vidijo sadove tvojega vztrajnega trnUa -In po-množe moč In veselje za nadaljno delo. In prihajajo, da pokažejo vsem klevetnikom In sovragom, domačim In tujim, 'tako neutemeljena in prazn: so vsa očitanja, ki Jih slpljalo na sokolstvo, In kako blazna misel, da bodo mogli s svojim nepoštenim bojem ncilitl sokolsko Idejo. Mnogo sokolskih praznikov In prireditev smo že Imeli v Sloveniji. Tudi velikih In veličastnih med njimi A malokaterega se Je oklenil tako Iskreno ves nared, kakor letošnjega. Današnji sokolski praznik Je pravi narodni praznik. Ne bodo ga praznovati samo oni tisoči, ki bodo stopali po mariborskih ulicah. 2 njimi bodo čntlll in praznovali tndl nešteti tisoči onih, U so morali ostati doma, ki pa bodo v duhu spremljali tvojo sorodnike, prijatelje in znance, svoje brate. Ljub In drag nam Je bil Sokol, ko smo ie bili pod avstrijskim In nemškim Jarmom. Bil nam Je simbol naše volje la našo vere v osvobojenje. Njegova revolacljoaarna barva nas Je bodrila k odpora, nas )= po-trjata v naši odločni volji, da se ne uklonimo, da ne obupamo* dokler nam In Sokolu ne zasije zlato solncc svobode. Marsikdo se Je bal, da bo Izgubit Sokol na svojem pomena In svoj! privlačnosti, ko bo enkrat dosežen ta cUJ. Sedaj smo ga dosegu. Svobodni smo. prosti gospodarji na svoji zemlji. Strti so nekdaj vsen.^.:očnl sovragi, strti naši ht Sokolovi okovL izvršeno le delo, ki ga Je Sokol pripravljal leta lit leta. Toda vkljnb svobodi in prostosti, ki smo Jo dosegli na naši zemlji, ni pri nas še vse tako, kakor bi moralo bi«. Priča- kovanje In nade mnogih' se niso i: r:'?. Marsikdo obupuje, razočaranja Je povsod mnogo. Mnogi hočejo vreči puško v koruzo, ker omalovažujejo pomen našega osvobejenja. Na vseh koncih cvete d :uio-rallzaclja In korupcija. Delo ri odpravo tega zla ter za konsolidacijo države ter gospodarsko In moralno obnovo pri nas Je tem težje, ker zastruplja ozračje vedno Iz-nova pretirani strankarski boj. Edino pravo zatočišče pred tem bojem je danes SokoL Sokolsko telovadnice so edino mesto, kjer se da delati brez političnega strankarstva, kaiti Sokol Je ..... r.i in nestrankarski. Vendar pa so še mnogi, te resnice nočelo priznati ter podtikajo Sokolu strankarske tendence. To pa delajo samo eri, ki sploh nočejo priznali nobene organizacije, ki noče -.».i v službi njihove stranke. SLS Je začela Sokola bojkotirati, ne zato, ker se ni pridružil nobeni politični stranki, temveč zato, ker Je videla, da ga ne more vpreči v svoj političen voz. Isto F s sod-Jallsfl, ki so tndl navajen’ Izrabljati organizacije, v katerih Imajo moč, v svoje politične namene. Ker s Sokolom tega » morejo storiti, poživljajo na bojkot proti njemu, očitajo mn kapitalistične cilje In hlapčevstvo za buržoazljo. Kljnb tej agitaciji pa se nahaja v sokolskih vrstah veliko Število prepričanih socljalistov In komunistov. Ali niti eden od teh ne Izgubi vsled tega ničesar na svojem političnem preprl« m e.. Čanju. V tej smeri nepolitičnega dela mora Iti Sokol naprej. Potem bo lahko Izpolnil Še drago važno nalogo, ki ga Čaka. Utrdil, konsolidiral bo domovino, katero Je v tako veliki meri pomagal graditi. Sokol Je bil vedno ledro naše narodno rmade. On nas bo vodil tndl naprej, dokler nas ne privede v res svobodno In srečno domovino. Zdravo, 8okolll POLJAKI BODO PRODIRALI NAPREJ. London, 28. avgusta. Po vesteh Iz Varšave se navzlic zmagi niso Izpremenila navodila, ki Jih Je dobila poljska mirovna delegacija v Minsku. Poljska armada bo vseeno napredovala proti vzhodu do Pln-ska, to Je okoli 100 milj na ruskem ozemlja, da se na ta način zavaruje pred novimi vpadL PRED RUSKO OFENZIVO PROTI POLJAKOM. Amsterdam. 28. avgusta. (Izviirno poročilo.) Morningpost poroča preko Helsingforsa iz Moskve, da te ruska sovjetska vlada sklenila začeti v naikraišem času z velikansko ofenzivo proti Poljakom. Po oell Rusiji se vršilo mrzlične priprave in se zbira milijonska armada. AMERIKA NASTOPI PROTI BOLJ-SEV1KOM. Čutili. 28. avtrusta. (Izvirno poročilo.) Po poročilih iz New Yorka se te izvršil v zunanii politiki Zedinjenih držav Preobrat v ted smeri, da se ie amerikanska vlada odločila odločno nastopiti proti boliševikom. Colbv namerava stopiti v zvezo s poslaniki Poliske. Franciie in Italije. s katerimi se hoče tozadevno Doraz-covoniti. Dvomljivo Da te. če se bo hotela Italiia udeležiti te Drotiboliše-viške akcite. NEMIRI NA IRSKEM. London, 28. avgust«. Iz raznih Irskih mast, zlasti Iz Belfasta, Corka In Dundalka javljajo nove Izgrede, plenitve In požiganja. V 0’uecnstomn so vojaki plenili, da na ta način maščujejo umore svojih tovarišev. Prišlo Je do pocestnih bojev, ki še vedntf (rajajo. Množijo se protesti In prošnje za corkškega župana. TRUMBIČ SE VRNF. DOMOV. Beograd, 28. avgust«, (Izvirno poročilo.) Naš zunanji mlnlrler dr. Trumblč se vrne, če nc pride vmes kaj nepričakovanega, v Beograd teku- prihodnjega tedna. Poročal bo vladi o svojem delo v Inozemstvu. BORZA. Curlh, 28. avgusta. (Izvirno poročilo.) Berlin 12.30, Newyork 608, London 21.71^ Pariz 42.48, Milan 28.15, Praga 10.20, Beo-grad 22, Zagreb 5J0, Dunaj 2.80. Dunaj, 28. avgusta. (Izvirno poročlflo.) Zagrenb 217-237, Budimpešta 100-110, Praga 415-441, Varšava 99-111, čehosloraške krone 412-437, dinarji 950-1000. i h, ■ Biniigiimnwa«B»Sg>a»in »Aha!« ie rekel .elas nedaleč od markiza. »To te tisti Capestanjč? Oleite. svetlost, kako lep razbojniški profil!« Laffemns ie pokazal vojvodi Richelieuju spečega viteza in Cinq-Marsa. ki ie buliil vani ter klestil z zobmi. »Zdaj vidite.« Je dodal, režeč se s tenkimi ustnicami, »kako prav sem vam svetoval, da bi sledila Drl-smoiencu!« Ta hip ie odprl Capestang levo oko. Nieeov prvi pogled ie nai na zeleno obličje Laffemasevo in na mrkli obraz voivode Richelieuja, ktf sta se potuhnila med gosto llstte. »Pokoncu. izdaiavec!« še fiul Cinq-Mars. »Brani svoda ušesa!« • Capestang le odprl desno oko. Njegov drugi pogled ie obvisel na markizovem meču. ki se le krviželi-no bliskal malone tik pred njegovim nosom. Nasmehnil se fe. Kakor bi trenil, te stal na nogah, stresel se. odkril ge do tal in deinl z naivliud-neišo poroglilvostio: ' »Ali ie mggpče?. iVi. markiz, raz- sajate tako neusmiljeno? Corbacque, tega vam ne oprostim vse žive dni. Zbudili ste me sredi naileDših sani!« »Nastopi« ie zatulil Cinq-Mars. »Branite se. drugače vas pripnem z mečem k drevesu kakor hrošča!« »Oh!« ie vzkliknil Capestang. »potemtakem ste se premislili in hočete vendar dobiti lekciio v borie-nfti. kateri ste se včeraj izmuznili?« Z ognjevito kretnvo ie izdrl raplr ter se postavil na boi. Jekli sta se prekrižali. za2venke'toK zablisnili se v pretečem tiktaku: a traialo te komaj par sekund. Nato je zletel markizov meč v. zrak tor padel na tla deset korakov od niega. Dočim ie Clnq-Mars zarini od gneva in tekel pobrat orožie. se ie obrnil Capestang. k Laffemasu in Richelieuju: »VI. gospod klavrnega obraza, in vi, plemič, ki vrtate z očmi kaikor, mačka v mlšio luknio. sta pač gotovo priči molega markizka. Nikar so ne obotavliaita, Pioec iz nožnice, gospoda, in po meni. če se upatai# Konec učiteljskega hlapčevanja. {It učiteljskih vrat O priliki mariborske skupščine.) Stranke iščejo v lju-. m zaslombe potom Uudi, ki imajo z narodom stike. Na ta način se najlaže uveljavljajo. Tej metodi tudi ne more nihče op 'catl. Pravilna pa |e r::mo toliko časa, dokler se Je poslužujejo {Judje, ki delajo Iz prepričanja. Ko Je bila zadnjič v f>" ' iboru orlovska slavtaost, so zborovali tamkaj učitelji Slomškove zveze. Danes se vrši v Maribora sokolska slavnost. In ni sama naključje In slučaj, da zboruje ob tej priliki v mulbor-skem mestu učiteljstvo takozvanega na-pre' '■ega mišljenja. Biti napr«uen značl danes uveljavljati nove Ideje, ki odgovarjajo dubu časa, v katerem živimo. Učiteljstvo, ki Je prišlo danes v Maribor, Je prišlo na z': o ruvanja gotovo s tem namenom. Določilo sl bo pot, po kateri bo hodilo poslej. Mislimo pa, da se postavljamo na pravo stališče, če tr?iu.Ada učite:, tva pri njegovem delu ne sme voditi načelo političnih strank. Učitelj se Izpopolnjuj v svoji stroki, deiaj v pozitivnen sraki'.:! V to Je poklican. Vprašanje pa Je, če m stremljenje po pozitivnem delu d' spraviti v sklad z delom katerekoli naše politične stranke. M-..,mo, da ne. Vse stranke, ki j danes vsled nasilja nad pravico naroda vodilne vloge v državi, niso nič druzega nego koncentracij razkrojevalnlh cementov blagostanja na-šege naroda. -Uor to vidi, se bo s stud o n obrnil od njih. Njih ne vodijo več načeta. To se Je v neštetih ministrskih krizah c' »-sledno pokazalo. Ali torej imajo take stranke pravico, da sl taste vodstvo nad vz_ ->-Jevalcf noše mladine? Odgovor na to vprašanje se ue more glasiti drugače kot* nel Staro učiteljstvo Je z malimi izjemami pripadalo liberalni stranki. Ta ga |e Izkoriščala. kjer je le mogla. Pri volitvah la podobnih prilikah ga Je izrabljala, k' j pa llo za njegove koristi, ga je Izigravala. Upajmo, da Je že davno minul čas, ko Je bil pojem »ii ltcij« Istoveten s pojmo, »liberalec«. Učiteljstvo svoji danes pred važnejšimi nalogami kot so vloge strankarskih agitatorjev. Delati mora za bodočnost naroda na strokovni podlagi. Strokovne podlage pa mu ue more dati nobena politična 6tra’*fca. Razočaranja, ki lih Jo učiteljstvo doživelo od strani strank, so ga pripeljala na realno pok No da se več Izrabljati od strank, pa na] se imenu!«;« kakor*-Ml. Kal mn Je prineslo naprezanje sil za str—•'-ar-ske politične programe, občuti danes v gmotnem oziru na lastni koži. In ta občutek mn Je najboljša smernica, da ne sme stožiti več nobeni stranki, temveč samo sebi Ka,ior de_a uredništvo, se mora t‘*dl učiteljstvo organizirati samo aa strokovni podlagi Hlapec Jernej — slovenski učitelj Je strankam odslužil. Svojemu pozitivnemu delu bo poslej služil sam .. lastne tateljati-ve, ?•*’ •'! na Slovenskem ni nič slabšega in zoperaeišega, kakor če piše učiteljstvu sodbo frak 10 talar. Kal nam obeta rezultat srbijanskih volitev. Vesti, ki prihajalo o rezultatu občinskih volitev v Srbiii. Se ne dovo-IfLiJeio končneara precrleda. Prvič doslej Se niso znani izidi Jz vseh delov ookraiinc. drusrič niso poročila uradna in vsled tetra ni mogoče kontrolirati. koliko so strankarsko zasukana, vendar pa to. kar smo zvedeli doslej. onravičule skleoanie. kako politično sliko so volitve ustvarile. Te slike pa nikakor ne moremo biti veseli. Podoba le namreč, da so sl radi-jt^^mokrgti res enako močni Peter Altenberg — Ivan Albreht: Sedemnajst do trideset. Prišel sem nekoč k prvemu "brivcu stolneea mesta. Dišalo ie do Eau de Cologne. po sveže opranih platnenih plaščih In do nežnem cigaretnem dimu — Sultan Por eivarettes des nrlnzesses ČKVDtlennes. Pri blagajni Je sedelo čisto mlado dekle, s svetk>plavim5 svilenimi lasmi. »Ah.« sem pomislil, »kak grof te bo zaoelial tl čar okrasna------!« Poeiedalo me ie. s Pogledom, ki le delal: »Kdorkoli si. Izmed tisočerih eden. pravim, živlienie leži pred menoi. žfvlienie-----------! Veš ti?!« Vedel Sem. »Ah.* sem pomislil, »biti pa Utegne tudi kne? —!« Omožila se ie s kavarnariem. bi le prišel v enem letu na nič. Raščena !e bila kakor gazela. Svila in baršun nista povečevala nlene lepote — naileioša le bržkone bila napa. Kavarnar ie prišel na nič* NI sl sicer še mogoče napraviti sodbe. katera od obeh strank bo ostala na prvem mestu, toliko Da le gotovo, da razlika med niima ne bo velika. Iz teva deistva lahko sklepamo, da bomo Imeli ob volitvah v konstitu-anto morda položal. ko bosta Izšli glavni parlamentarni stranki v glavnem enako močni Iz volilnega boia. To Da te tiuo zlo. katerega smo se naiboii bali. kaitl na ta način lahko zavazimo v absurdnost da se nada-Huie današnia povest Narodnega predstavništva — bogvedi koliko časa še. Nimamo sicer Še pregleda politične situaciie v Volvodini. Bosni. Dal-maciii in Slovenili, ali no rezultatih v Srbiii in v banovini ie boiazen vsekakor upravičena. Vzoričo tega bo morala biti ena prvih naših skrbi, da preuredimo točko o kvorumu, kalti dosedanji način ie omogočal brezdelnost. namesto da bi sili! oooziciio k stvarnemu boiu. naporu vseh strankinih sil. Treba ie imeti pred očmi. da sl bomo ustvarjal! ustavo: če bomo pri tem delu navezani na metodo trhlih kompromisov kakor smo žallbosr sedal. tedaJ foi nam! Po drugi strani nam pa bodočnost. kakor se nam obeta, odpira še nove politične perspektive. Politična borba v naš! državi hna orl nas za cili pred vsem: kako pridobiti zase kmetske glasove. Sai ie v državi nad osemdeset odstotkov polledelskega prebivalstva! Toda stranki ki se oo-eaniata za kmetsko priiateiistvo. sto-lita vendar pred vsem pod vodstvom meščanskih sloiev. Vodifo lu meščanski veliaki in načela, za katere se vrši borba, so vzeta Iz icieolotriie mestneca prebivalstva ali inteligence. ne oa iz okvirJa kmetskih interesov. V kolikor se vendar stavliaio na prvo mesto agrarni problemi, na primer vorašanfe agrarne reforme se vendar ne more reči. da fe to zrastlo Iz razvoia sameva, oreapično iz no-tranle strukture stranke ali nie ideologije. marveč le proeramna točka vsled konjunkture orivzeta takore-koč od zunai. Tendenca, igrati agrarno stranko, se traino ne da realizi- j rati. razen ako postane stranka zares agrarna. In se odreče pristašem v drugih sloiih. Vznri&o teea borna morda v ne-predaUni bodočnosti doživeli, da se bodo kmetski volilci — odrekli enr ali drugi stranki in si ustanovili lastno stanovsko, to le agrarno stranko. Naenienia k temu so se pokazala zadnji čas do vseh ookrailnah v kra-lievinl. Seliačkl pokret na Hrvatičem le orav gotovo zastal ored vsem radi abnormalnosti vodatella ter od nlega Importiranih nestanov-skih proeramnih točk. Naša slovenska samostojna kmetska stranka Ima kllub primesem, ki bi Hh radi na gotovi strani podložili, v glavnem svoio popularnost le radi kmetsko-stanov-skega jresIa.Zaka! nremnogo fe očancev. ki so se ii iskreno pridružili iz odpora Proti liberalcem In klerikalcem. ki so se doslel oulill zanle. Taki polavl Pa so znaki političnega dozorevala. — Morda nam le teda! v onih doseda! še maloštevilnih glasovih. ki Hh le dobila mlada srbitenska seHaška stranka, gledati začetek nove politične grupacife. ki utegne vreči nazal v mesto stranke, ki imalo v nfih svoie nrave korenine. Mi in Rusija, Ne vemo. kie bi se ustavila ruska armada, ako bi bila razbila ooliski imperiializem pred Varšavo. Ne vemo. kie se bo ustavil ooliski imperiializem danes, ko podi Dred seboi poražene rdeče armade. Ne vemo. kje se zopet srečata poliski buržui in ruski boliševik. In vendar le to vprašan ie za ves svet tako eminentne važnosti, da ne moremo Iti preko nieva. ne da bi vsai poskusili prodreti meglo, ki nam zakriva iutršnii dan. Ne moremo se izogniti posebno vprašani kakšen vpliv bi imel poraz Rušile na državno živlJenfe In niegov razvoi v Jugoslaviji. Smo osamljeni. obdani skoro Okrog in okrog od samih sovražnikov. Antanta nam ni posebno naklo-nlena. O tem ie prepričan danes že vsak političen diletant. Naše oči. ki ne vidik) nomnči na zanadu. so sc obrnile na vzhod. Je U tam pomoč mogoča? Danes ni dvoma o tem. da bi nas boliševiška Rušila v naših narodnostnih zahtevah ne podpirala, vsai direktno ne. Zanio pojem slovanstva ne eksistira kakor tudi ne do-tem narpdnosti. Ona išče danes zveze z Nemčifo. ki bi ii edina mogla nuditi pomoč, tako na zunai proti za-nodu. kakor tudi nri konsolidaciii notraniega gospodarskega živlienia Tudi račun da bi DrodiraVoče ruske armade obrnile pozornost zanadnih velesil nase in bi nam morale te Dri rešitvi naših obmejnih vprašani vsled tega oustiti proste roke. fe napačen. Res ie da bi se v tem slučarn brigala antanta za nas še mani kot sedal, a tudi Italf«a bi se ne čutila več vezano pri svoiem postopanju. Nedvomno na ie. da ie Italiia danes v neprimerno boliši stratevični poziciji kot mi. Ona bi v slučaiu. da bi se spor med nami in nio uravnal z orožiem. imela eno samo. morda dve fronti, mi bi Uh oa v naikrafšem času imeli na celi naši državni meii. In to bi nas ub’lo Pomoč ki io nričakuiemo od vzhoda, bo Prišla šele tedal. ko se bo uredilo gospodarsko živllenfe v Rusih in bo Rušila lahko nastopila v svetovnem koncertu ne samo z gr-meniem tonov, temveč tudi s svotimi gospodarskimi dobrinami Teh oa kakor se vidi. boliševizem ne more ustvariti; Gospod župan K or k. Podpirajte Jugoslovansko Matico! 1 Srečal sem Jo na cesti z otro- I kom. Pogledala me ie. s pogledom, ki ie delal: »Živlienie imam vendar pred seboi živlienie. veš ti ?!« Vedel sem. Eden molih prijateljev le imel leear. Bil te samec, bogat in le stanoval v vili ob iezeni. Ko sem ga obiskal, mu ie daiala ledene obkladke mlada dama. s svetloplavimi svilenimi lasmi. Nie-ne nežne roke so bile vse razpokane od ledene vode. Ozrla se ie vame: »To ie živlienie 1 Rada ga Imam —1 Ker ie to živlienie —!« Ko le okreval. Ie prepustil damo drugemu bogatemu mlademu možu--------- Enostavno odstopil lo ie. čisto enostavno — *--------- To le bilo Doleti. Pozneie ga ie obšlo Hrepenenje •— v ieseni. Stregla mu ie bila. se priZemalg. k niemu s svojim sladkim gazelinim telesom —----------- Pisal H ie: »Pridi k mbnl — —1« Nekega večera v oktobru , sem Smolo ima s svoiimi londonskimi brzolavi »Slov. Narod«. V številki od 28. t, m. Drinša brzoiav fz Londona (orav direktno seveda) z dne 26. t. m. o zaprtem angleškem županu Korku. Poročevalec »Slov. Naroda« ie gotovo mislil, da mora bit! župan v Vel. Britaniti vedno kak plemenit go-SDod s titelnom of ter le angleški županski naslov Lord Mavor of Cork — župan mesta Cork /demokratiziral v priimek župana Korka. Ta zaprti župan oa ni Anglež, ampak Irec iz Corka (Cork le važno pristanišče ob izlivu reke Lee na Jugovzhodni irski obali). Aretiran fe bil radi tega. ker si ie protioostavno prilasti angleški Doliciiskl kodeks z brzojavnimi šiframi ter dešefriral pre-strežene brzojavke angleške policije. Nemirov on samo radi tega »gospoda Korka«. kakor prorokuie »Slov. Narod« ne bo. ker ie ta afera le malenkosten dogodek v primer s stvarmi ki so sedal na Irskem na dnevnem redu. Nemiri In uoorf. napadi na angleško Doliciio in armado ter do- ===WiTOT^rrj^xj-rir~iin,T i ~r aag~i*=Bi»°=l io videL kako ie stopila ž niim v čudoyito lepo vežo. kier ie blestelo osem stebrov od rdečega mramor-ia. Pozdravil sem io. Ozrla se je vame: »Življenje leži za menoi. živlienie —1 Veš ti?l« Vedel sem. Prišel sem k prvemu brivcu stolnega mesta. Se vedno ie dišalo Po Eau de Cologne. do svežo opranih platnenih plaščih in do nežnem cigaretnem dimu — Sultan flor. clgarettes des prinzesses čgvptiermes ---------- Pri blagaini ie zopet sedelo mlado dekle z riavimfl valovitimi lasmi. Ozrla se fe vame z velikim zmagoslavnim pogledom mladosti-------------- profectio Divae Augustae Victri-cis :« Kdorkoli si. Izmed tisočerih eden, pravim, živlienie leži pred menoi. živlienie «-* —! Veš ti?!« Vedel sem. • . »Ah.« sem pomislil, »kak grof te bo zapeljal »a ** biti oa utegne tudi knez L«/ , *.................... ’ * žigi lavnih oosIodM se vrše na Irskem dan za dnem. Za zadevo Corškega župana (ki ie itak že zastarela, sa! te bila glede tega že 16. L m. inter-Delacila v angleškem parlamentu), se vočigJed krvavim sredstvom, s katerimi se širi na Irskem orotlangle-ško eibanie. res ni izplačalo brzoiav-bati kot o nečem natvažneišem kar j smo dosedal čitali v tem listu 0 Irski. I Italifanskj časoolsl in albanski vpadi. I Italiiansko časopisje škodoželjno piše o albanskih vpadih čez naše meie in o neuspehih naše voiske. Iz te pisave se naiboii iasno vidi. da Albanci delaio z italiiansko podporo, katere ie deležen postrani tudi italijanski imoeriialistični tisk. Mi na italijanske napade ne bomo odgovar-iali. ker Je škoda tratiti prostor: kar 207. štev. . Da se albanskih zmag tiče. naj Italijani samo malo počakalo. Pripravijo sf tudi lahko mrzle obkladke, zakai po nhhovem prijateljstvu z Albanijo iilt bo prav kmalu glava bolela. .Toffreleva inisiia. Te dni se fe mudil v Beogradu francoski maršal Joffre. Namiguje se, da ie imel metrov obisk politične cine. tJaie ie sondira! teren za vojaško konvenciio med Madžarsko. Romu-m;o m Jugoslavijo. V koliko mu je to u.’ Vesti še ne Dovcdo: Pa če tudi bi povedale, da ni uspel, bi bilo za nas vseeno, kafti čisto mogoče fe. da so se zvezali naši frankofili z oni-nas ,laiboH sovražilo. To sicer ni nemoS.D°Veda,i na ,e da Jugoslavija. Arhierejskl sabor r Beogradu, j LDU. Beograd, 28. a* : Arhierejski I sabor pravoslavne cerkve Iz vse države { bo »kbcan v Peograd dne 9. septemlna. ' Dne 12. septembra bo slovesno prr^laSe-1 srbska patrlf rhlja. Po tam činu se bodo fzpo. vsa praziiu ! _w.,;a vladik Odlikovanje rezervnih Častnikov. LDU. Bcosrad, 27 a v;-usta Podpisan Je ukaz o odlikovanj;! časfnlko/ z zlatfm' in srebrnimi kolajnami za -asluge v vojni od leta 1917 do 1919. Romuskl kralj pride v Beograd? Kakor poročajo bukareški listi, pride v krat-kem rumunski kralj Ferdinand," spremljan od romunskih političnih voditeljev, v Beograd. Poset se spravlja v zvezo z ustanovitvijo balkanske federacije. Mirovna pogodba z Bolgarijo Je ratificirana. Naša vlada ie Imenovala za poslanika v Sofiji Jevrema Tadiči. KI (e U nastopil službo. Osiješki plinarniški delavci so stopili v stavko, ker ni hotela uprava plinarne svlšati plač kakor so delavci zahtevali. Razna poročila. Lloyd George se še vedno modi v Svicl. i-C”. Luzern, 28. a.-^ta. Švicarska or. Javna agentura poroča: Lloyd George Je prejel danes odgovor raške vlade. Stav-karsko gtbunje v Angliji ni tako, da bi moglo vplivati na ukrepe glede odpotova-nja ministrskega predsednika. Ostal bo najmanj še en teden v Luzernu. Državni tajnik za Irsko Je dospel k porazgovoru t Uoyd Oc,... cm v T ’ern. Stavka črkostavcev oa Angleškem. LDU. Pariz, 28. avgr-- f^akor poroča »Humanitč« Iz Londona, so časopisni stavci v M; ichestru in Liverpoolu Jeli stavkati. Časopisi ne izhajajo. Predsedn! Qnate_3e, LDU. Pariz, 87. avaucta. Carlo Nerre-ro le z veUko vedno,- otasov imenovan za prefr -'3'[i'*: bodo i** —....c mej ki so določene v verzajskl pogodbi. Pofjšerlkl v Baku — 'obiii znff-a ojačenja in n, sc i-.:reali v Enseliju. T’ rkf so se umaVn'1 v Kasvim. Po zadnjih por0. čilih Iz Teherana so zveze Angležev z Me. zrVv>;->iijijo prekinjene. Poioi.aJ v Mezopotamiji se po angleških poročilih za Angleže boljša. Zveza t Bagdadom Je zopet vzpostavljena. Vcfaš| eo potouu uozaj. Genera, V..augel Lv-.a, da Je zavzel Novorosljsk i- jekaterlnoslav. Naci inallstično slb . ^e v Turčiji se zopet širi. Nacionalistični častniki se izkr-cujejo 8 svojimi četami na ra-.nih mestih. Naciomillsti se pripravljajo -bržčas na nove napade Reparacijsfca komisija na Dunaju Je ugodila prošnji avstrijske vlade stri’ dobave sfrovln za avstrijsko Industrijo s po. močjo Inozemskega kredit, . Hmetjskl trg v Žatcu na Češkem. Zateč, 28. avgusta. (Izvirno poročilo.) Položal glede hmeljske kupčije je še nejasen, ker čakajo trgovci na tzvozna določila čehoslovaške vlade. Baje sc bo zahtevalo 8 do 10 % Izvozne pristojbine. Cena hmelju v Zatcu Je približno 3000 K za 50 kg, v Norlmbergu pa 2300 do 2700 K. + Čclioslovačka-ukraJInska banka. V Pragi se je osnovala čehoslovslka-ukrajin-ska banka s šestimi milnanl čeških kron ustanovne glavnice. + Izvor, n čehoslovaške Meseca julija je Češkoslovaška Izvozila 163.116 me-torskih stotov sladkorja, fn sloer v Avstrijo 87.510, v Francijo 59.250, v Nemčlio 6650, v Jugoslavijo 2792, v Romunilo 2450, V Italijo 1786, ostali del pa na Pcllsko, Bolgarijo In Ameriko. + Cena srebrnili kron. Ko Je pred nekaj meseci začela padati cena srebra, Je z njo vred padla tudi cena krone na polovico prejšnje vrednosti, t. J. od 10 na 5 kron. V zadnjem času pa se Je začela cena srebra In zlata zopet dvigati, zato se Je dvignila tudi cena srebrnih kron, ki Jib sedaj 2e zopet plačujejo po 5.50, + Naša trgovska agencija v Alžlru. Ministrstvo za trgovino In industrijo Je sklenilo osnovati v Alžlru trgovsko agencijo. Za ravnatelja je Imenovan g. Alešlč, dosedanji ravnatelj francosko-jugoslovan-ske agencije v Alžiru. + Zaboji za eksport. Opozarjamo slovenske industrijalce, ki Izdelujejo zaboje do 10 mm debeline In višje, da Je v Bosni velika potreba za eksportne zaboje, ki so Jih dosedaj Bosanci nabavljali v Nemški Avstriji. '+ Notiranje čehoslovaške krone V Bruslju. ČehoslovaSko ministrstvo trgovine je doseglo, da se čehoslovaška krona notira tudi v Bruslju. Do tega koraka je privedlo čehoslovaško vlado dcistvo, da se ravna zuriški Icurz po nereelnih manipulacijah gotovih bančnih krogov, k! samovoljno ustanavljalo valutne kurze. Sedaj Je kurs češke krone neodvisen od zurlške borze. Opozarjamo na ta korak češke vla-Jtfe. jia5e trgovinsko ministrstvo, " > Gospodarstvo. | + Uvoz Iz Nemčije. Trgovinska in. j oblrtaa zbornica v Zagrebu je prejela od oficljelne strani iz Nemčije seznam preko sto tovarniških tvrdk vseh strok, ki žele zveze z našim trgov. Poleg tega Je prejela omenjena zbornica veliko številu neposrednih ponudb in katalogov od nemških eksponeriev, ki ponujajo vsakovrstno blago v nakup. Vse informacije o tem morejo dobiti legitimirane domače tvrdke v tajništvu omenjene zbornice. + Uvoz tekstilnega blaga in tiskarskih črk Iz Poljske. Poslaništvo poljske republike v Beogradu javlja, da m -*olaga]o tovarne v Lodzu in BJeli z velikimi količinami volnenih In bombaževih izdelkov, katere bi mogle izvesti v -ugoslavijo. Razen izdelkov tkalske industrije bi Poljska 1; hko Izvažala tudi večje količine soli In tiskarske črke. Za vse informacije in za razna trgovska posredovanja Je Interesentom na razpola,j poslaništvo poljske republike v Beogradu. + Posojilo sladkornim tovarnam v znesku dveh in pol mlliionov dinarjev Je dovolilo ministrstvo za agrarno reformo V svrho nakupa sladkorne repe. Ministrstvo trgovine je to vsoto že stavilo na razpolago tovarnam, da bodo Iste lahko nakupile repo in dale proizvajalcem repe potrebne preduime. + Padanje cen v Nemčiji. Nemška kon-vencija za proizvajanje žice je znižala cena za vlečeno žico od 4400. — M. na 3900. — M., žico za vijake od 4850. — na 4300 — M. In kositreno žico od 5600. — M. na 5000. — M. Ravnotako je popustil sindikat za fabrikacijo šivilnih niti, ki Je že meseca lunba t. 1. znižal cene svojim rricieikoin za 30%, sedaj zopet za 15%. In pri nas? + Železniška prosa od postaje do pristanišča v Bakru. Splitska trgovska zbornica se je obrnila na ministrstvo za promet s prošnjo, naj bi se takoj začela graditi železniška proga od železniške postaje v Bakru do bakrskega pristanišča. Če na gre drugače, predlaga zbornica zaenkrat— vsai ozkotirno železnico, ker je zveza med luko In postajo z ozirom na tranzit v Dalmaciji nujno potrebna. Dnevne vesti. — Ceni. naročnike vljudno orosimo. dn nam Doravnaio zaostalo naročnino katero nam nekateri vkliub onoinino še vedno dolvuieio. ker bomo sicer primorani. tim brezpogojno ustaviti list. Zamudniki bodo sami krivi, če bodo prekinjeni v oitanju velezanimi vesca našesra podlistka in če 'im nozneie morda ne bo več mo-vnee poslat5 manikaiočih številk, ker nam vsn naklada poide. Naše opozorilo ie pravočasno dovoli, da lahko vsak stori svoio dolžnost! Obenem opozarjamo vse naše ceni. čitatclie na drnvcm mestu obiavlien dopis naše uoravc na konzorcij »Jutra« z ozirom na razširievanie lažmiivih vesti. da smo ».lueoslavilo« prodali J. D. S. in dd postane strankarsko glasilo. oz. da preneha s 1. 9 izhajati in podobno. Ceni. čitatelie orosimo, da nam ravno dotičnike ki hočelo na ta način seiatl med našimi čitatelii neza«oanie do lista, ker bomo proti niim uvedli potrebne korake. — Ponarejene pritožbe na Koroškem. Odkar ie prišla na Korošico plebiscitna komisiia. letaio Nemci in nernskutarii za vsako malenkost k nii s Pritožbami. Seveda so te pritožbe vse r>rei kakor upravičene, in nemškutarii ne zasleduieio s to taktiko nič druzeea kot staro misel: Ali-cutid semper haeret. Sedal pa so enkrat pošteno nasedli. Ker ie bilo osebno letanle k komisMi vsectro ne-koifKo nreveč tiekomodno. so pričeli zartnii čas vlagati pritožbe niamenim potom. Tako iih ie Dri šlo kar cel kup iz Sy. Jakoba v Rožu. Distriktni plebiscitni svet se ie vsled tega takoii odneiial v &t. Jakob' da na mestu preišče upravičenost pritožb. Povabi!* so on<\ ki sn bili na pritožbah podpisani nredse. a ti so tztavili. da teh pritožb oni niso niti Dišali niti podpisali. Tudi so se izkazale vse v pritožbah navedene razmere za napačne. Pritožbe so se falzificivale v pronaeandni pisarni zloglasnega Fritza., ki ie z niimi poplavil celo plebiscitno operni ie z namenom, oškodovati ugled pošj države tn našega liudstva nri plebiscitni komisi Si. Dosegel ie sedal ravno nasprotno. Plebiscitna komisiia vidi koliko vrednosti imaio nemške pritožbe — Radovedni srno. kai bodo storile sedai naše oblasti. — Ponarejeni 20 dinarski (80 kronski) bankovci krožilo že tudi pri nas. Na5značilneiši znaki falzifikata so sledeči: snlošno so falzifikati boli bledi kakor nravi bankovci, niih te-melina barva ie »orange«. dočim ie Dravi bankovec do temeljni barvi »rosa«, vsled tega izvleda trikotni venec oblakov v barvi kave. dočim so na originalu zlasti ostreiše črte oblaka- karmin-rdeče. Glavni znak ie pa označen v veliki številki »2«. ki obstoii v originalu iz dveh skorai paralelah črt. kateri sta združeni v sredini številke s. poševno črtico, na falziflkatu se na črtici tam križata. Isto velia za črko »S« v besedi Dinar »S«. Podrobnejši opis falzifikata bo v nondeliek izdan uradnim do-tona v vseli listih. — Orožniške plače. Pišejo nam: Ministrstvo voine in mornarice ie odredilo, da se poviša plača narednikom naše voiske na 650 dinarjev mesečno, in oženjenim se vrhu tega še da posebna doklada. Tudi finančni in drugi državni nastaviienci so dobili povišano plačo za 25%. Orožni-štvo na ie pričakovalo, a dosedaf še ni dočakalo ničesar. Orožnik — narednik z 20 službenimi leti ima mesečno 350 dinariev z draginisko doklado vred. a voiak narednik komal s par leti vojaške službe 650 dinariev.. torei ima skoro uolovico večio plačo "kakor orožnik. Država nai bi se torei'v tem oziru malo pobrigala tudi za orožništvo. ki ima gotovo v teh nenormalnih časih zelo naporno službo. —- Osebam. k| potujeta v Beo- Poverjeništvo za sociialno °javila: Množe se slučaii. da e* • • D°tuieio v Beograd. nShfko ^ro™n",st^tvu za sociialno pf.iit.iK0 s Diobniann za hipno ali trajno denarno ootsoč. 2 ozirom na to. da za posamezne kategorije prosilcev (dobrovolice. invalide, begunce, brezposelne delavce itd.) že obstoje ustanove Pri posameznih pokrajinskih vladali, se občinstvo opozarja, da ministrstvo za sociialno politiko v bodoče ne bo nakazovalo nobene denarne pomoči prosilcem, ki bi se tozadevno osebno zglaševali .nri niem in bi bilo vsako potovanje v Beograd v ta namen povsem brezuspešno. Žigosanje vojnih in predvojnih posojil. V kratkem ze začne v smislu določb sainf germalnske mirovne pogodbe popiso. vanje In žigosanje vseh- vojnih' In predvojnih posojil. Na naSem ozemlju se bodo vzela posojila iz prometa. Pravilnik za tozadevno postopanje in vse podrobnosti ss razglase v Uradnem listn. Dasl se bodo za sedaj popisovala, žigosala in vzela Iz pro-meta samo vsa vojna in predvojna posojila, ki se nahajajo v mejah naše države, ni s tpm prejudicirano v nobenem oziru, kako se bo postopalo a tistimi papirji, k! se nahajajo sedaj v inozemstvu in glasom mirovne pogodbe za sedaj ne pridejo v po-štev. — Potovanje v Ameriko. Bcograj. ’:! ameriški konzulat ie dostavil ministrstvu za notranje stvari nastopne info: .telic glede potovanja v Ameriko. Osebe, ki ž:’e potovati v Ameriko, morajo Imeli. prr' o-me;r! pob i 1. i, na kai-ran mora biti njihova slika kakor tudi pečat njihove občine,, ki potrjuje odobrenie njihovega potovanja v Ameriko. Na istem V tu morejo biti izkazani otroci, odnosno mož, Zera, moška cle^a tlo 16. teta starosti in žem'-* deca do 21. leta. Starejši otroci moralo osebno priti na ameriški konzulat rr- cli vidlranja posebnih potnih listov. Te osebe morajo imeti policijsko sr rtčevalo o svojem vedenju. Moške osebe morajo hnetl policijski izkaz, da so služMe v vojski za vojne in ali so služile v avstroogrskl -vojski. Vse osebe, ki pridejo na konzulat . -radi vidiranja, morajo imeti še po eno sliko, ki ostane v arhivu koirulata. Taksa za vldiranje velja 2 dolarja, ki se plača lahko tudi v dinarjih po določenem kurzu za vsak tni list — Seminar za kmctljskc-goftpodfcijske učiteljice se otvorl na kmcttlsko-gospodinl-ski šoli v Marijanišču 8 pričetkom novega šolskega leta t. J. 8 15. oktobrom t. I. V seminar, ki je enoleten, se »prejmejo Uud-skošolske učiteljice, ki so kmetskih staršev, ki delujejo zunaj na deželi in imajo že večletno prakso. Za oskrbo v Marijanišču Um bo plačevati za enkrat po 660 K mesečno. Prošnje za sprejem Je vlagati zadnji čas do 10. septembra t. I. z navedbo staros*', stanu staršev, dovršenih So1 dosedanjega delovanla. Za potrebne šolske dopuste bo v seminar sprejetim > učiteljicam prosilo poverjeništvo za kmet stvo , — Mesto upravitelja državnega pravd- nlštva Z nagrado letnih 300 K In z zakonito draginisko doklado je razpisano pri okral-nem sodišču v Ormožu. Prošnje do 15. septembra na državno pravdnlštvo v Mariboru. Natančnejše v Uradnem listu 09. — Razpsanl sta dvo učni mesti za učiteljic!, stalno, na trira?redmci v Kostrivnici. Zakonito opremljene prošnje do 18. septembra ! krajnemu šolskemu »vetu v Kostrivnici, pošta Poplat. — Mesto analMiks-prldaVa v IX. čin. razredu le razpisano prt kemijskem prelz-ktiševailšču v Splitu. Natančnejše v Urad. listu 99 — Mesto učiteljice ženskih, ročnih del Je razpisano v stalno namestitev na dekliški meščanski šoli v Ptuju. Prošnje do 20. septembra na okrajni šolski svet v Ptuju. Natančn .se v Uradnem listu št 99. — Za Borštnikov in Verovškov soo-monik so dosedai prispevali razni darovalci 10.949:— kron. Nadaljnje darove sprejema Udruženje gled. Igralcev, pododbor Ljubljana. Ljubljana. = Odhod Sokolov v Maribor. Včeral Je kazala Liubltana značai slavnostne era rasDoložehia. Številne sokolske župe z Gorenjskega. Dolenskega in Notranjskega so že tekom dopoldneva nrihalale v LiubHa-no. Prvi vlak Sokolov le odšel že dopoldan Živahno in slavnostno pa ie biki rasnoloženle nri popoldanskih posebnih sokolskih vlakih. Prvi vlak se le odpel ial takof do odhodu ekspresnega vlaka proti Parizu s katerim se Je vozU maršal Joffre. Vlak z 21 vozmi Je bil nabito poln.. ter je vozil nad 3000 izletnikov. Naimoder-naiša lokomotiva ie bila okrašena s smrekovim zelenlem in le imela snredal privezan zeleno okrašen Vavpotičev letak Sokola — lalialca. = Maršal .loffre v Ljubljani. Včeral ob petih popoldne, le dospel v Ltnbliano na svojem povratku.Iz Beograda v Pariz s Simplon-eks-presnim vlakom francoski maršal Joffre. Na trlavnem kolodvoru ie maršala v imenu deželhe vlade za Sloveniio pozdravil predsednik dr. Breic v slovenskem leziku. nakar ie pozdrav tolmačil v francoščini trosD. Joco Jokovič. Maršala so posebno zanimali številni na peronu zbrani Sokoli, ki so čakali na odhod prvega Dopoldanskega sokolsk,oa:a vlaka proti Mariboru. = Nag poslanik v Pragi g. Ivan Hribar ie dospel z letovišča v hr-vatskem Primorju v Ljubljano. G. POslaniK ostane še nekai časa v Cerkvah. nakar se vrne v Pravo. = Stavbno gibanje v Ljubliani, Kreditna banka gradi pplev včerai omenlene palače tudi v podaljšani Bethovnovi ulici štirinadstropno hišo za svoie uradnlštvo. ki ie dosDda_Ja do 2. nadstropja In bo še letos ped streho. V hiši bo kakih 16 do 20 stanovanj. — Nadalie srradi Jadranska banka dve 3-nadstropni hiši v Praža-kovi ulici. Sočasno podira poslopje stare predilnice. Materijal. ki se sa ondi dobi. se porabi za trradbo novih hiš. Prva ie že do tretiega nadstropja dozidana, za drugo. ki stoli na voglu Pražakove in podaljšane Miklošičeve ceste se koplleio temelji. Prva hiša bo v dveh tednih pod streho, drava do konca Jeseni. Od predilnice ie tovarniško poslopje do pritličja že demolirano. Nameravano in zelo potrebno podaiišanie Miklošičeve cesto do ceste on glavni kolodvor se za enkrat še ne more izvršiti, ker bi se morala podreti pritlična hiša. ki se rabi za atanovanie. S podiranjem predilnice se bo izyršilo tako potrebno razširienic Kolodvorske ulice od hotela Južni kolodvor dio Pražakove ulice. Želeti bi biio. da se ob tei priliki podre tudi nasprotni erdi zid na voglu Kolodvorske, in Praža-k^ve ulice ki tako kazi zunanle lice kraia. — Od drugih večiih podjetii in družb gradi le še Južna železnica na Reslicvi cesti hišo za svoie uslužbence. ki ie dospela do tretiega nad-stronia. Trboveljska premogokoona dražba še n? začela graditi proiekti-rane palače na voglu Aleksandrove in Gledališke ulice. = Divjanje avtomobilov In avto--mobifske nesreče. Številne so ovadbe proti raznim šoferiem. ki drve di-vie no tiublianskih ulicah, zlasti po Gosposvetski cesti. Če se kaka nesreča pripeti, avtomobili navadno zdiriaio naorei da iih ni moeoče točno emirati. Zelo podlo se le pa obnašal neki šofer v Bohiniski Bistrici na Goreniskem. ki le oovnzil 16. letnega Ferdinanda Zgago. Šofer ie ta-koi izpustil nlin. da ie bilo nemogoče čil ati avtom oliilovo številko. Zgaga ie bil težko poškodovan, tako da so gp prenehali v bolnišnico. — »Razpečavanje noUvar]' 'e mo' a«. V naScm listu z dne 25. t. m. Ie pod tem naslovom navedeno sledeče: Priča Pav.et Bertoncelj, mlinar, potrdi, da mu ]• dal Josip Zidar dva vagona graborja. Pravi, da mu Je Zidar zatrdit, da Ima Oospodar-sV ■ zveza večje množine graborja na razpolago. — Kakor pa nam poroča g. Bertoncelj, to ne odgovarja resnici, temveč se ima glasiti sledeče: Priča Pavel Bertoncelj, mlinar, potrdi, da mu je poslal g. Jos. Zidar, Ljubljana, ca 2 vjigona grašlce na razpolago Gospodarski zveži tam. — Prostovoljna sodna dražba nepremičnin. Na prodaj po Javni dr žhf je posestvo vl. št 52, katastralna občina Poljansko predmestje, s hišo št. 9. na Ambrožev em trgu, gospodarskim poslo-Vm, dvoriščem in vrtom. Izklicna cena: 300.000 K. Dražba se bo vršila dne 3. septembra ob 9. uri na licu mesta v Ljubljani, Ambrožev trg št. 9. — Razpisano le učiteljsko mesto, samo za moško učno osebo, na mestni štirlrazr. barianskl šoli v Ljubljani v stalno namestitev. Prošnje do 10. septembra na Mestni šolski svet ljubljanski Olej natančnejše v Uradnem listu št. 99. — Tatvine. Vdovi Eli Kaiser, hčerki vrtnarja Herzmanskcga, je služkinja odnesla več perila, 34 K denarja ln eno svetlo žensko obleko. Trgovki Heleni Lapajne Iz Idrije Je nekdo ukradel 500 lir. Delavcu Francetu Vidoviču je bil kraden siv suknjič, vreden 1000 K. Stavbeniku Andreju Crnetu Je neznan tat odnesel tri vreče cementa. Posestnici Mariji Zupančič v Pokopališki ulici Je nekdo ukradel za 1700 K raznega perila. — Zelo številne so tatvine krompirja v ljubljanski okolici. Maribor. V Nar. donra se Je ^ vršil včeral sestanek zastopnikov Leske obči sokolske in našega sokolstva. Češke goste Je v imenu sokolstva pozdravil dr. Pivko, v imenu mariborskih Slovencev na dr. Rosina. 40 čeških Sokolov s konti Je dospelo v petek zvečer v Maribor. Preskrba Maribora z električnim tokom tz Fale. Ze tekom tega meseca bo mogoče elektrarni v Fali. da prične preskrbovati mesto z električnim tokom. Dasiravno more elektrarna oroizvalati mnogo večie napetosti bo vendar začasno otldaiala le okrog 10 tisoč voltov električne moči. Prvi posebni vlak na mariborsko sokolsko slavnost z eosti iz Srbite se ie Delial včerai okrog 6. ure popoldne mimo Celia. Ta vlak. kakor tudi vse sledeče ie pričakovala na kolodvoru velika množica Iiudi. ki le navdušeno pozdravliala potnike. praznik ▼ St Vidu. Krajevne neprlliko, Id Ji!) povzročajo društvu tamošnjl Javni In drugi faktorji zahtevajo, da se udeleže okoliška društva te prireditve ln vlijejo Šentviškemu Sokolu tudi nekaj pravega, navdušenja za nadaljno uspešno sokolova-nja v št viški okolici. Bratje Izven St V'la! Četudi prei.hloženl 8 sokolskim delom doma in drugod, dokažite St. Vidu. da ni nasprotne popolnosti nad sokolsko popolnost. Bodi to dan manifestacije za neminljiva in večna sokolska gesla. Zdravo! Gledališče. Oostovanle ruskih igralcev. V Liubliano pride družba prvovrstnih dramskih igralcev, ki prlrede v kr< dramskem gledališču tri. oziroma pet dramskili večerov ood vodstvom g, M. J. Muratova. režiseria moskovskega državnega gledališča. Družba, ki ie dosegla vseh svetovnih odrih velike usnehe; Je žela za svoio prvo« vrstno igro tudi v Beogradu. Zagrebu in Saraievu obilo nohvaie. in sa vse časopisje v svoiih kritikah ujema v pohvalnem priznanju. Prva predstava se vrši 1. septembra, in sicer se vorizori »Pvemalion« od B. Shava. Več bo obiavlieno na lepakih. Poskrblieno ie za dobre prevode. Pozdravite ruske coste! Našim naročnikom in čitateljem! Upravništvo »Jugoslavije« Je "‘ralo | vtiraj konzorciju dnevnik: »Jutro« ta-le dopis: Konzorc"a »jutra«. Po vsestranskem poizvedovanju smo ugotovili, da Je g. upravitelj »Jutra« že več dni, p redno Je izšla prva štev'a Vašcrra c j. lista, nagovarjal uaše raznašalcc, la bi raznašali »Jutro«, češ, da bodo tam tudi fcAJš piačant neg t n u-s. Nekateri raz-ik ’-’cl so prvo »Jutro« res raznašali, toda ne naročnikom »Jutra* — teh vkljub veli. klm lepakom ul bilo — pač pu naročnikom »Jugoslavije«, kakor Jim Je to bilo nu.o-čeno. Po čc-ravem naročilu se |e to godilo, ne vemo, ker se Je g. upravitelj prvi dan :zg(. arjal, da o tem ničesar ne vs, ter da tozadevno soleh id kompetenten on, nego naj so obrnemo na g. R?* 'barja. A I so n‘ bomo obračali no na tega ne na onega od ccnj. go.,odo v, c ' 'lamo le dejst •, da Je ta način konkurenčnega boja prav umazan ter .da bomo našim naročnikom J: pojasni, postopanje uprave »Jutra«. Skoro se zdi, da se vračalo časi, ko |e me g, Zalar t. ravt nekdanjega »Jutra«, n« mu niso naslovi kar čez noč Izginili. Tudi z deželo so nam pri! ja!a la še prihajajo vprašanja, če nn' rek predati Mali oglasi. Proda se: PRODA SE ENONADSTROPNA BlSA s trgovino, velikim dvoriščem,, vrtom . In vinogradom. Magdalenska ulica 15. 1611 VENECIJANSKIJAREM samo železni deli brez lesenih se proda. Na ogled je pri M. Vrečko, Polzela, ki da potrebna pojasr.Ua. 1610 VEČJO M N OŽI NOŽ AB O JE V,PRA odda Gospodarska < poslovalnica drž. žel, (nasproti skladišča drž. kolodvora). 'Dražba v torek 31. t m. ob 9. vrl predpoldne. hiSa^v^idiličnem kraju na Gorenjskem, krasen vrt; (moderno kegljišč) pripravna za letovišča, gozdna parcela, za 150.000 K. Naslov v upravništvn. SODli 120 komadov sodov iz mehkega lesa od žganja v velikosti od 50 do 60 1 v dobrem stanju se ceno prodajo. Naslov pove urrav-ništvo Jugoslavije. 1601 Sokolstvo. Sokolski 2let v Št. Vidu nad Ljubljano ljubljanskega okrožja sokolske župe Ljubljana I. Prihodnjo nedeljo, dne 5. septembra t. L slave ljubljanska In okoliška sokolska (društva župe Ljubljana I, svoj skuoea SREDNJE KMEČKO POSESTVO z vinogradom In lesom blizu severne meje v Jugoslaviji, okraj Maribor,x se . proda. Proda se tudi živina, poljsko orodje, stroji In vinski sodi. Natančni naslov pri uprav-nlštvu tega Usta. 1598. PlSALNTŠTROj 8 slovensko tastaturo. skoro nov, se ceno proda. Na ogled v pisarni tvrdke: Pater-nost & Remic, Rimska cesta 2. 1596. POZORI Trgovci In peki dobe sveži dunajski kvas le prj Ivanu Roy v Mariboru, prodaja dunajskega kvasa. Razpošilja dnevno po pošti ln brzovozno v vse dele države. 1579. D V E M O S TNrTE HTNTCI ena stabilna, druga prenosna, popolnoma novi, še nemontiranl, potem dve zbiralni posodi, še nerabljeni, 22 kosov delov za ureditev s »Silnice za sadje, 26 kosov kadi za pripravljanje sliv z vsebino 5 vagonov, v razstavljenem stanju, 1 Maligantov alko-holmeter, popolnoma nov, 1 slikana ste-laža, 1 pisalna miza in 8 novili stolov, proda takoj ali na javni prostovoljni dražbi dne 29. avgusta ob 10. predpoldne Osrednja žganjarna v Zlataru, (Sredotočna pe-cara žeste v Zlataru.) Sprejemajo sc tudi pismene ponudbe. 15S6. TRI SPALNE OPRAVE iz mehkega lesa se proda. Poizve se: Josip Kurnik, mizar, Zg. Slška št. 51. 1587. AVTO 9/23T PUCfL 5 sedežev, dobro ohranjen, se proda. Ponudbe na poštni predal 71, Ljubljana. LEP VINOGRAD 8 polji, travniki ln gozdom, skupaj 14 oralov, krasno ležeča vila s 6 sobami, kopalno sobo itd., lastno vlničarstvo, v bližini Maribora ob železnici In glavni cesti se proda z živino, vozovi in žetvijo vred. Cena 480.000 K. Vpraša se pri g. drju. Zirngast, Kralja Petra trg 3, Maribor. 1579. BARVE! Oker, clnober, angelsko rudeča, črna, stensko zelena, ullramarin, vinsko modra, rdeča Itd. v vseh niansah. Kgpitc najceneje, če jo direktno dobavite iz tovarn«. Z«* htevajte cenik in vaorpc brezplačno. Lud”-ylk Petrovič, Ptuj, ' LČ4Z »Jugoslavijo« demokrat; .rankl, oziroma da bo oaš Ust I. septembra nehal Izhajati ter da bo odslej »Jutro« nadstrankarski dnevnik, .z pisave Vašega cenj. lista bo občinstvo sr.rao -.tdelo, da omenjeno ne odgovarja resnici. Vendar pa tudi res, da Vaši agitatorji amenoma ... ,o te vesti, da bi občinstvo, ki Jo s"o strankarski listov, odvrnili od »Jug03lavl]c« ter ga pri« d""!I za nov »nad: arskl« list. -Cer sa ts godi tud) še potem, ko smo v listu že objavili našo Izjavo ter ste bili z naše strani opozorjeni, s k-' -ml nemoralnimi sredstvi se agitira za Vaš cenj. list, ugo-tr» mo. f'a se to godi - vednostjo merodajnih člniteljcv. Ta., o torej Izgloda lojalnost, ki se Je f Vitr? strani opetovano zatrje »Jugoslavijo«, ki se Je tekom naddvelet« nega obstoja priljubita sej Jugoslu a ruki Javno:, in se razvila v najvplivnejši ‘o-venski dnevnik — citirajo ga vodilni ilstl velikih narodov — ne bo ubita nobena še tako umazana konkurenca. Samoposobi pa se razume, ua a;UadJe, ki b ' a direktno ua I a ž 1, ne bomo trpeli, ampak bor.o na« stepu: proti temu z sredstvi. Ljubljana, 27. avgusta '. Uprava »Jugoslavije«. Kupi se: VINSKE SODE hramne ln transportne vsake velikosti kupim. Ponudbe z navedbo cene, velikosti ln kakovosti sodov na uprav. »Jugoslavije« pod »Vinski sodi«. 1540 Službe: SLUŽKINJA, katera Je Izučena na gostilni In kolikor mogoče v kuhinjstvu, se išče. Prednost imajo iz zasedenega ozemlja. Restavra t »Zvezda«, Sp. Šiška.___________ 1600. IŠČEMO ZA TAKOJ spretnega In izvežbanega delovodjo oziroma obratovodjo, ki je Izvežban v Izdelovanju dog za sode. Znati mora francoske perfektno. Forest, Gradac, Krupa. 1599. ~ SODARJI- se sprejmejo. Avguštin, Sp. Šiška 23. ___ * priden, pošten ln zanesliiv, se takoj sprejme pri Ivan Ogrin, Lavrca pri Ljubljani. Razno: MEBLOVANO SOBO s prostim vhodom Išče soliden, miren gospod. Ponudbe na upravo Usta pod »sredina«. 1609. ZOBOZDRAVNIK DR. RODoicHEGG ZOPET ORDIN1RA. 1607. Kron 5000 do 6000 dam tako! dotičnemu, kdor mi preskrbi v. mestu stanovanje, obstoječe le 2 do 3 sob, kuhinje in pritiklinam!- Cenjene ponudbe na upravništvo pod »Preskrba«. 1606. SOBO iščem takoj z ali brez hrane. Ponudbe pod »uradnik« na upravništvo. 1605, STANOVANJE v Trstu, obstoječe Iz kuhinje. 4 sob, bllzil lužnega kolodvora, se zamenja v Ljubljani z najmanj 3 sobami In kuhinjo. Trgovina Ravnikar Jožef, Kolodvorska ulica 26. 1604. LOKAL ZA TRGOVINO z mešanim blagom v prometnem kraju V. Mariborskem ln Konjiškem okraju se vzame v najem. Ponudbe se prosi na upravništvo »Jugoslavije« v Celju. 1597. ŽaSOLOOBVEZN^DEKLICO “ Iščem stanovanje s hrano pri boljši rodbini. Prijazne ponudbe naj se pošljejo na upravo lista pod Rezi Pelc, Novi Udmat 23. Fotografski atelje »Ilirija« Gosposvetska cesta št. 4 (poleg kavarne »Evrope«) Izdeluje vsa naročila v najfinejši Izpeljavi. Slike za legitimacije izdeluje takoj. 28 LETEN, SA 770JEN GOSPOD, modernega naziranja, akad. naotrazbe, išče primerne družice. Glavni pogoj mogočega sporazuma bi bila absolutna odkritosrčnost, za katero se Je treba pač odločiti — ker. se v nasprotnem slučaju smatra stvar z.v brezpredmetno. Vse druge eventualitet# tekom m-dsebojne korespondence. — Prosi se slika, koja se na zahtevo takoj vrne, Tajnost pod kavallrsn ča~h:o besedo. Cenjene dopise z natančnim naslovom pod »Smiselno življenje« na upravo lista. l&OVi ysMn JUGOSLAVIJA* dne 29. avgusta 1920. Naznanilo! Cenjenemu občinstvu naznanjam, da sem zopet po dolgem času z današnjim dnem začel izvrševati svojo mesarsko obrt, ki sem io moral vslcd vojne ukiniti. Ker, žal, nisem mogel dobiti nazaj svojega prejšnega lokala, olvoril sem stojnico za Mahrovo hišo. Priporočam se svojim starim kakor tudi novim odjemalcem za mnogoštevilna naročila in jim zagotavljam, da jih bom postregel vedno s prvovrstnim blagom. Franc Anžič, 1430 mesar, prej Stari trg Štev. 15. Zalivala carinik Za vse mnogoštevilne zelo tolažilne dokaze iskrenega sočutja povodom bolezni in smrti našega dobrega soproga, očeta in bratranca, gospoda Anica Keslerjeva učiteljica sta se vzela Ljubljana. 29. VIII. 20. Jesenice. dr. Josipa Strašeka primarija ženske bolnice in okrožnega zdravnika izrekamo vsem ljubim prijateljem in znancem svojo globoko zahvalo. Zlasti se zahvaljujemo br. Sokolom iz Novega mesta, Brežic, Žalca, Celja in Teharjev, ki so ranjkega v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti; br. starosti novomeškega Sokola dr. Vasiču za prisrčen ganljiv nagrobni govor; zastopniku zdravstvenega odseka za Slovenijo in Istro g. dr. Dolšaku in zastopnikom zdravstvenega okrožja novomeškega g. županu Rosmannu za udeležitev na pogrebu. Še enkrat vsem prisrčna hvala! Novomento, 28. avgusta 1920. z dvojnalo gumijevo izolacijo, 15 mm2, (7-litzig), 26—80 m na kg, novo blago v orig. zavojih, franko Ljubljana takoj dobavljiva. - Cena K 2-60 za meter. Jugoslovan, inženirsko podietta ' družba z o. z., MARIBOR. mio zanesljivo, moderno In bogato opremljen stroj se proda. Hotel Union, soba 18, Maribor. OacDDDCDDacsocnaaauDisnao Naznanilo Cenjenim odjemalcem naznanjam, da sem odstopil kot družabnik tvrdke Erkor A Čertalič ter bom takoj po orožni vaji otvoril lastno trgovino z veliko izbiro blaga in že cenejšo postrežbo. O. Certalič, 1433 Ljubljana. II *" za takojšnje in ■* g I V sukcesivno dobavo ku-10 I pujc .TRIGLAV" pro-|metna d. d. podružnica v Kranju, kamornajseponudbe naslavljajo. los. Stopar, maitufakfyrna trgevgna JURJEVO Ljubljana terpentinovo čistilo za čevlje Dunajska cesfs št. 5, 6 mesečni tečaji in 4 mesečni tečaji. Začetek dne 4. oktobra 1920. Tečaji za slovensko stenografijo, nemško stenografijo, strojepisje, slovensko korespondenco, nemško korespondenco, navadno računstvo, trgovsko računstvo, knjigovodstvo, slovenski jezik za začetnike, hrvatsld jezik, nemški jezik za začetnike, lepopisje, cirilico in obrtno risanje. Obširni prospekt brezplačno, Zasebni učni zavod Legat, Maribor, Vetrinjska ulica 11, I. nadst., sprejema od 11.—12. ure. razpošilja glavna zaloga M. TREBAR LJUBLJANA, Sv. Petra cesta 6. Telefon 589. Dobavi ae vsak teden več vagonov živega apna = so dospeti Sv. Patra nasip 7. i m Prostovoljna SOdltt 11 1 1 dražba nepremičnin M I - M Pri okrajnem sodlšSu v Ptuju Jc po VB F81 HI fl P BT 1 Pro5nii lastnice gospo Marije Sclidclien- bauer v Pluju na prodaj po Javni dražbi sledeča nepremičnina: Enonadstropna hiša v Pluju, Cankarjeva ulica št 4, pare. št. 179 v vi. štev. 185 k. o. Ptuj, obstoječa iz 6 sob, 4 kuhinj, 1 terase, veže, lokala za likati, 1 pralnice, 1 kleti, prodajalnice in živinskega hleva’ s čistim letnim dohodkom 3000 K. Izklicna cena je 150.000 K. Dražba sc bo vi Sila dne 22. septembra 1920, popoldne ob 3. »rt pri tem sodišču v izbi štev. 19. Ponudbe pod Izklicno ceno se ne > sprejmejo. Dražbcno izkupllo je položiti tekom enega meseca .od dneva odobrenja najvišjega ponudka in sicer brezobrestno pri sodišču. Dražbene pogoje Je mogoče vpo-gledati med uradnimi urami pri podpi-, sanemn sodišču v izbi štev. 13. Okrajno sodišče, Ptuj, odd. 1., 1434 dne 25. julija 1920. po znižanih cenah. Prevzame naročila na drobno in debelo FRANC PODLAJ, trgovec z apnom, Stranje pri Kamniku. Ka prodaj v Ljubljani. Dopisi se prosijo pod »STAVBIŠČE* na Anončno ekspedicijo, Alojz Matelič, T.jubljauit. IJublJauo. (Wassermesser) cele amature, kakor tudi druge potrebščine za vodovode dobavlja v vseh zahtevanih velikostih in količinah Franjo Kiseljak tehnično obratovanje in veletrgovina Zagreb. UubUaita, Pogačarjev trs 3 i48i Tefeffoit štev. 1. Ekspresne tovorne vožnje iz Ljubljane v vse kraje Jugoslavije in tovorni promet po celi Sloveniji. Cement Poslovni ca: Preradovičeva ulica 9, Int. tel. br. 18. Glavno skladišče: Itica br. 47. Tvornica: Karlovae. 1294 Kupim vsako količino Ponudbe na: Franjo Brine, d. d. Karlovae ali Pavel Klemenc, Črnomelj. 1406 la apno ODDDnnDDonnaiiaiKiaaanE n Glavno zastopstvo za: Ima tvrdki* THE REX Co Ljubljana v kosih in zdrobljeno dobavlja na vagone >tAVA“ tovarne, Laiko. Iz kavčuka ^ SSfo.iT LJUBLJANA Šclcnhurgovn nlica 7/1 in Gradišče IO. naaauncaocsnnnnnBEHGB Postranska obratovališča: Černhausen na Cehoslovaškem in ICopanltagan (Kodanj) se priporoča za kratkodobno izdelavo enodružinskih, dvedružinskih in večdružinskih hiš po Dokkerjevem sistemu. Vile In StanoVSRjsIs® Rise biotst© ©SjSISig ££R slogov, dalje industrijske stavbe, velikanske tvorniške delftvnlške lope, prekrovja za kolodvore klavnice, tržnice, mostovi, strojnice, gledališča za kino, razstavne dvorane, garaže, cerkveno strehe, vodne naprave, bolnice po paviljonskem sistemu itd. Strešni stoli brez motečih opor. — Cenjena vprašanja na upravništvo »Jugoslavije* pod CRristoph & Ugttttack, A. ©. — Več v besedilu lista. 1101 Tiska »Učiteljska tiskarna" x UubljaoL Odgovorni urednik Antoa Pesek