' i' "M''k
The Oldest Slovene Daily in Ohio
Best Advertising Medium
AVNO

EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
Najstureisi siovenski dnevnik v Ohio
glasi v tem listu so uspešni
^UME XX. ~ LETO XX.
CLRVRLAND, OHIO, WEDNESDAY, (SREDA) FEBRUARY 24, 1937.
ŠTEVILKA (NUMBER)
CEtKINSOVA PRIPRAVILA NOV NAČRT
M •	'	i
načrt določa razteglji-
I'® kontrolo mezd in de-ovnih ur v industrijah, pa ne vključuje kon-trole in protekcije busi-^essa
A. D. F. začela ofenzivo	,
proti industrijskim unijam b^niketu
--Demokrati in republikanci!
Federacija bo v kratkem naročila vsem svojim centra- so skupno peli ^valo edi-i
Naznanilo čla unije št. 45 U
lam, da izključijo vse unije, ki so se pridružile Lewisovemu industrijskemu odboru
Ameriška delavska federaci- mela najbrž jalovo srečo, kajti ja, nespravljiva sovražnica gi- večina delavcev je že v U. A. banja za organiziranje delavcev W., pod katere vodstvom so v masnih industrijah na indus- zmagali
nemu slovenske^nu juristu v Clevelandu, ki si je pridobil splošni sloves
Joseph Pugelj, član slovenske sekcije stavkovnega odbora unije št. 45 U. A. W. (Fisher Body) želi, da priobčimo sledeče: Ker nekateri člani slovenske
''^""^Relifna kriza ogrož mesto in okraj
ct
Sinoči se je vršil v Narodnem, v minuli stavki, vsled domu na St. Clair slavnostni i trijski podlagi, ki ga vodi John I česar je najbrž ne bodo priprav- banket, s katerim se je proslavi- j
__L. Lewis, je včeraj sklenila za- Ijeni zapustiti in bo izdajalska volilno zmago okrajnega sod-1
^^ASHINGTON. _ Delavska direktno akcijo proti Odbo-.akcija A. D. F. gotovo naletela "^ka Franka J. Lausčheta, ki je'
& Frances Perkinsova je	industrijsko organizacijo na mogočen odpor od strani de- bil 3. novembra z veliko večino •
v vseh tovarnah korporacije; lavcev samih.	izvoljen v svoj sedanji urad.:
General Motors. To pomeni za- Pri stvari je aktiven tudi Lausche, ki je star 41 let, je dru-
Zupan Burton pravi, da bosta mestni in o »rtvajkrajni vladni aparat v resni nevarnosti, a-
itd., želim pojasniti, da ni govora o kakem umiranju, ker pravo življenje šele prihaja, da pa doslej ni bilo mogoče skli-ati seje zaradi prezaposlenosti
ko se ne bo našlo trajne rešitve relifnega problema
^jnic;
sinoči
Haznanila, da je pripravi-j:	osnutek za "razteg-
kontrolo mezd in delovnih čui^ ^^'^^^trijah, ki pa ne vklju-gi- "°^6ne kontrole ali protek-čaf	kakršno je dolo-
lo	NRA. Njeno naznani-
tir^H kmalu potem, ko je čas	Roosevelt povedal
^'"jem, da so načrti njego-_ administracije za delavsko še vedno na "prou-Delavska taj-(j	da bo njen mezdni
utek najprej predložen pred-P'^Gden bo prišel pred
^ngres.
Uj ^^'^^"sova je povedala, da bo h,.... ^^^utek določal minimalne

^ maksimalne delovne
Oben,
:1(
1€
(
slične enakim
četek organizatorične kampa- predsednik lakajskega odbora I gi najmlajši okrajni'sodnik v nje, ki bo v direktnem navzkriž-' pri Fisher Body Peter G. Clevelandu. Njegovega banketa ju s cilji unije avtnih delavcev Schick, ki je pred kratkim po- se je udeležilo okrog: tisoč oseb, United Automobile Workers of zval Freya, da organizira "5280 med katerimi je bilo mnogo zna-America, ki je pravkar izvoje- delavcev, ki so podpisali izjave, nih političnih osebnosti, kaKor vala svojo prvo veliko zmago v da ne marajo štrajka," knkor da bivši mestni upravitelj in repu-boju z G. M. Starokopitno vod-'jih ima v svojem žepu. Tudi ni blikanski okrajni načelnik Da-stvo federacije, v katerem ima nobenega dvoma, da je korpo- niel E. Morgan, župan Burton, veliko besedo smrtni sovražnik; raciji General Motors zelo všeč zvezni senator Robert J. Bul-Lewisa John P. Prey, načelnik: to, kar počne A. D. F., ki skuša kley, predsednik Fisherjeve uni-j kovinarskega departmenta v A. I razbiti delavske vrste v avtni je št. 45 U. A. W. Louis F. Spi- ■ D. F., se postavlja na stališče, j industriji, namesto da bi jih po- sak, bivši predsednik Cleveland-da je U. A. W. kršila pogoje, magala jačiti! To je voda na ske odvetniške zbornice Edward pod katerimi ji je bila podeljena;mlin korporacije!	Bushnell, zvezni pravdnik Eme-
poslovnica (charter) in presto-	--rih B. Freed, urednik dnevnika
pila meje svojega delokroga. PERKINSOVA ŽUGA Press Louis B. Seltzer in drugi.
Nove smernice, ki jih je za- MAGNATOM S PALICO Banketu je predsedoval Ivan vzelo vodstvo federacije, pome- WASHINGTON _ Delavska Norman. Gov. Daveya je zasto-
em pokriva splošne	^ krajevnim centra-	Perkinsova je včeraj za- državni inženjer Louis L.
delovne pogoje in p^e. A. A. F. vkratkemzapove- g^gala s palico jeklarskim mag- Drašler. Kongresnik Martin L. nesreč. Varnostne do-	izključijo vse kra^v-	namignila, da Sweeney je poslal brzojavko, v
ne unije, ki so se pridružile Od-I^^ opustilo protektivno čari- kateri je izrazil obžalovanje, da
fixie
'otbe
osnutka (preprečenje
'ec) so '^a-m zakona NRA.
Ho g ^kon se bo bavil izključ: nii>i J^Gzdami in delovnimi ura-
L ' ^ dejala Perkinsova, "in ne
'določal nobene kontrole ali
businessa. Skušnje z fazi	pokazale, da ti dve
trgjjodvisni in da ju je lovi '•" ^ označbo, da bo delavg?^®^. "^^ztegljiv", misli Ijal ^ tajnica, da bo sicer ve-bo jj . industrije, da pa ne postavljal eno in isto Ha pj^v ^ vsako izmed njih. 0-V svo'^^t	bo imel zakon
'^^ebn i obliki določbe za Plavila za različne in-
smatra, da bi ne bilo Pos^be bi se sprejemalo , ^akon za vsako indu-%jey je na primer Guf-za premogovno in-Sh fg 2% je ta način zvezne-Sa cj ''"anja mezd in delovne-Pokrije	En zakon naj
gg industrije, pri če-ozirati na različne ^^^mere v različnih
Rojakinja umrla
1 Grai
^	je po dolgi bo-
^acojjg '^'nuia v bolnišnici ijj rojakinja Ana Hor-- ''■^vela na naslovu 3703 ia Parma, O. Pokoj-
bila
boru za industrijsko organizaci-^^ t jeklarske	'»»gel biti navzoč. Navzoča
jo (na kratko: O. I. O ) S tem ^ ^e bodo požurile s	^ta bila šerif 0'Donnell in
bi biIopriz#e1iil# v CWandu ^	šerif Tyličk:, oba Swee-tifeoc dfelavcev, vklju-j^^ Jeklarske korporacije noče-'"eyeva demokrata,
v C anov . J ."'j jo staviti ponudb za dobave je-	Mene veseli, da proslavljam
tri tisoc članov unije oblačilnih zveznim ladjedelnicam za-	njegovo (Lauschetovo) izvcii-
delavcev (International Ladies!^^^ Walsh-Healeyevega zako-	tev za sodnika", je dejal repu-
Garment Workers) stiri tisoc ^^ ^i določa 40-urni delovni te-	blikanec Morgan. "Mi ne vemo,
Amalgamated,^^^ tovarne, ki dobavljajo	koliko je manjkalo, da ni po-
o mg or ers m o rog svoje produkte zvezni vladi. Per-	naš župan. Ugibali pa smo,
članov unije United Textile;dejala, da je čula,	ali bodo demokrati dovolj briht-
Workers Ko iko članov ima v nemara vprašalo kon-	"i- da bi ga imenovali za svoje-Clevelandu jeklarska unija A- da odoravi orotektivno ca-' ga,kandidata, toda niso se zbrih-
malgamated Iron. Stee. and	in štorih tega."
or ers, m se znano.	i jeklarskim družbam skoro iz- Zupan Burton pa je dejal, da
Širom dežele bo prizadetih	na ameriškem "F razveseljivo v teh časih i-
odbora slovenske sekcije in ker Gov. Davey govori o potrebi novih davkov. Zvišanje pro-je še treba urediti nekatere za-	dajnega in gasolinskega davka na vidiku
deve med našo sekcijo in unijo št. 45. Zagotavljam pa vas, CLEVELAND. Župan Haiold H. Bul ton in o-
da se bomo gotovo videli in to'krajni komisar James A. Reynolds sta sinoči naznanila,
v večjem številu kot kdaj pot da bosta mestni in okrajni vladni aparat v resni nevar-
prej, kakor hitro bodo urejena Qosti, ako državne oblasti kmalu ne najdejo trajne rešit-
pota, po katerih bomo hodili v relifnega problema, obenem pa sta sklicala izredno
bodoče. Več nas bo prišlo sku- . ,	i oa i • i	i- i i •
. ,	. ,	. sejo za danes popoldne ob 3:30, ki bo razpravljala o kri-
paj, ker nas je danes precej vec..;" .	. ./ ^ ...
kot nas je bilo ob času ustano- ticni reliini Situaciji. Stabilnost nase okrajne m mestne
vitve slovenske sekcije.	zdravstvene, policijske, požarne službe in drugih važnih
Upam, da boste to pojasnilo departmentov je na kocki, ako ne bo država takoj pra-
vzeli začasno na znanje in po- vilno rešila tega vprašanja," pravi njuno naznanilo. "0-
čakah nekaj dni, nakar se bomo Quyahoga dolguje Že nad poldrugi »milijon dolarjev
zopet sešli ter se pogovorili, ka-dostavljene relifne potrebščine in je brez legalnih ko m kai bo naibone za nas Slo- , ,	, .. . , , , r. ^ . j, ,.
vence oz. Jugoslovane, člane u- »''edstev za pokntje tega dolga. Pomožni fondi morajo
nije št. 45 U. A. W.	biti na razpolago v ponedeljek in sprejeta mora biti traj-
Obenem želim apelirati na vse Tia drzavna relifna zakonodaja, (Ta se izognemo polomu.
dopisnike, ki pišejo ali name- Župan Burton je sinoči pred-*	'
ravajo pisati o naših unijskih ložil mestni zbornici letni prora-
aktivnostih, da opustijo vse čun in ob tej priliki poudaril, da
predsodke, bilo proti osebam, je bil mestni obratovalni fond že
skupinam ali listom, ker taki precej prizadet zadnjič, ko je
dopisi so le v škodo tako skup- mesto zamašilo relifno vrzel z
nosti kot listom samim. Ena- $206,000 iz tega fonda. Splošni
ko prosim urednike slovenskih proračun presega vsoto 16 mili-
PKVI RANJENEC V SVET. VOJNI UMRL
SZEGED, Ogerska. — V nedeljo je tu umrl 431etni Franc Balla, katerega se smatra za prvega ranjenca v svetovni vojni. Balla je bil ranjen 30. julija listov, da dopisov, ki so škodlji- jonov dolarjev, izredni prorc.^'1914, ko je njegov oddelek sku-
vi linijskemu gibanju (kakor jih	čun, vključivši proračun mest je bilo nekaj med stavko), ne	nega javnonapravnega depart-priobčujejo, ker se s tem ustvar-	menta, pa 14 milijonov. Splošni ja le m r ž n j o med članstvom	proračun je za 75 tisoč višji od in nima od tega nobene koristi	lanskega, toda skoro milijon done oseba niti skupina ali list.	larjev bo šlo za višje plače, pred---vsem policijeske in ognjegaškc.
Nov grob	je dejal župan. Za mestni department javne posluge določa
šal prekoračiti Savo. Vojna je bila napovedana 28. julija.
DR. TOWNSEND PRED SODIŠČEM
WASHINGTON. — Včeraj se je začela obravnava proti dr. Tovvnsendu, ki je bil pred enim letom še vplivni voditelj gibanja
trgu jekla.
SOVJETSKI KOMISAR ,
UMRL
MOSKVA. — V nedeljo se je,
vršil tu pogreb sovjetskega ko-	^roglavij^ i^olitev
misarja težkih industry G^-	j Lauscneca je nekaj
gorja Konstantmovica Ordzho-^^^^..^^^^ „
meti v uradu okrajnega sodišča moža Lauschetovega poštenja in iskrenosti". Senator Bulkley pa je napravil Lauschetu sledeči poklon; "Jaz navadno ne sprejemam povabil na bankete,
nikidza, ki je bil najmočnejša
Govorili so tudi Spisak, Buch-
. -a -jp ,. rojena Verbinec, ''a 53 let in doma iz
Si?
Bila jc z. in tu zapušča g ^rgij Ano. Pogreb se y ^Gtrtek dopoldne ob ^Grfolievega po-

3515 E. 81 st.
^	asesmenta
rt št e "^^uštva s 1 ovenski
r "e r
feb'- bo
D. Z. se naznanja.
V?	asesment 25.
, v Slovenskem društ-
nad en miljon organiziranih de-:
lavcev in sicer 100 tisoč članov'
U. A. W., 50 tisoč članov U. R.
W. (unija gumijskih delavcev),
pol milijona prempgarjev (U.
M. W., kateri predseduje Lewis), 250 tisoč članov unije International Ladies Garment Workers, 132 tisoč članov unije
Amalgamated Clothing Work-	_	_
ers, 100 tisoč članov jeklarske sovjetska^ politična osebnost PO- ' Zormin Pr^ Seltzer unije in sto ti3oe članov tekstil- leg Stalina. Za pogrel>on. so ^	T:
ne unije.	6« Stalin in drugi sovjetski vo- ^	j. A. L. Maresh.
ditelji. Ordzokidzev pepel bodo__
Kaže, da se je eksekutivni od- g^ranili v Leninovem mavzoleju bor A. D. F. zedinil za to takti-: Rdečem trgu in deset tisoč,	K U I t U T O
ko na svojem nedavnem zboro- ^^jg^j^ov je stalo v pozoru, ko so	_
vanju v Washingtonu. Unije,	in drugi sovjetski vodite- Vaje /.a "Princezko in pastirčka"
bile'sieerfe pC meseci' izkljZ"^' obdržavali nagrobne govore. Vsem stariSem učencev in blv-
čene i. A. D F., vendar se do- odpoklic druitv.nega ^ f	IZjo^eTlgri
slej ni zaneslo tega boja v ob-	,	^
močje krajevnih unij. Nova	zdravnika	Prmcezka in pastirček', se
' strategija ki jo je podvzela ek- Članstvo društva "Slovan , st., sporoča, da se vrsi vaja v cetr-sekutiva 'A. D. F., je očividno j3 S. D. Z., je sklenifo na seji 17. | tek od 6:30 do 8:30 zvečer na o-Freyevo maslo in on je tudi j februar ja 1937, da se društve- dru S. N. Doma.
glavni general v sedanji kampa-'nega zdravnika Dr. Louis J ^ petek od 4:30 do 5.30 naj nji proti unijam O. I. O.	Perme, kot društvenega zdrav- ^ pridejo na oder vsi otroci, ki i-
Stvar je bila v ponedeljek zve-nika odpokliče in sta za nadalje imajo vloge medvedkov, medve-čer raztolmačena na seji cleve-i društvena zdravnika le Dr. F. dov, zajčkov, žab in žabic, landskega Sveta kovinskih strok I J. Kern in dr. Anthony Skur. ^ Vaja za druge vloge pa se vr-(Metal Trades Council), ki je i Toliko članstvu v naznanje. —lši istotako v petek od 6. do 8. nato soglasno izglasoval odo- j Steven Lunder tajnik.	zvečer. Pridejo naj gotovo
britev "smernic in programa" |	* i	•	veterani, botra Šuma, Ku-
A. D. F. in njenih departpien-	Ženska umorjena	harček, Trebuščkovi, Šibovi, gu-
tov. Enako akcijo je podvzeli Včeraj zjutraj so našli na Mi- i vernanta, Graščak, princezka.
Po dolgi in mučni bolezni je pj-oj-ačun pol milijona manj koti-a stai'ostno pokojnino po $200 preminul v mestni ^ bolnišnici jg zahteval, za varnostni deparL- j mesečno. Obtožen je omalova-John Kristan, star 37 let in sta-	pa $600,000 manj. To po- Iževanja kongresnega preiskoval-
nujoč na 1039 E. 61 St. Tukaj j^jg^i, da bo v slučaju sprejetja j nega odseka, ki ga je bil pokli-zapušča očeta Johna, strica j-ggg^ proračuna trpelo pobiranje cal k zaslišanju, a mu je mož Franca Cos in več drugih so- gj^g^j in odpadkov in da policij-1 obrnil hrbet ter ni več hotel pri-sodnikov. Njegov brat Frank je in ognjegasni department ti blizu.
umrl pred sedmimi leti. Doma	(Dalje na 2. str.)
je bil iz vasi Mleščevo pri Zatič-__
ni na Dolenjskem, kjer zapušča	napetost pri
mater Marijo, sestro Angelo,
brata Jožefa in druge sorodni-	.
Uprava Fisherjeve
Fisher Body
ke. Pogreb se bo vršil v peteq ., , , • , - .
. .	,	, avtnih delov je danes aobila za-
zjutraj IZ pogrebnega -"^voda	a»nov O. I. O. (Levi-
Jos. žele in Sinovi, 6502 St. Clair Ave., v cerkev Sv. Vida in na pokopališče Calvary.
Vstopnice za koncert
V našem uradu dobite vstopnice za koncert našega priljub-
sov odbor), da takoj odpusti Anno Evans Moore, zastopnico A. D. F. v "trim departmentu", ker je med delom nagovarjala
Častni člani Narodne čitalnice
Slovenski narodni čitalnici v tovarna S. N. Domu na St. Clair Ave., so od 1. decembra 1936 naprej plačala častno članarino sledeča društva: Slovenski Sokol $25.00; Ilirska Vila, št. 173 JS-KJ, $5.15; Lipa, št. 129 SNPJ, $3.00; Svobodomiselne Slovenke, št. 2 SDZ, $3.00; Prešeren.
delavke, da pristopijo k A. D. F.
To je prva praska v boju, ki ga j št. 17 SDZ, $2.00; Vodnikov Ve-"—6-	I je zanesla A. D. F. v vrste avt- nec 147 SNPJ $3.00; Složne se-
Ijenega tenorista Louisa Belle-delavcev pri General Motors, stre, št. 120 SSPZ, $3.00; Danica, št. 11 SDZ, $3.00; Sava, št. 87 SSPZ, $3.00; Slovenec, št.
!jj Od g rT Recher ave. in ure naprej. Pro-^ da to vzamejo Tajnik*.
'»ji
asesment
»n,
rt 2%
d niesecu in zad-
v	P^a-Čate vaš ascs-
^ na ga bodo pobirali
Clair Ave.
Svet stavbenih strok (Building Trades Council) in pričakuje se,
da bo prihodnji teden stvar pri-!šla pred sejo Clevelandske de-' lavske federacije.
A. D. F. je že napravila prvejbuk in moški žepni robec, za-j korake, da se zagvozdi med de-iznamovan s črko J. Mrliški o-lavce v tukajšnji Fisherjevi to-; glednik je ugotovil, da je mora-
nor rd., Highland Heights, tru- pastirček Bostjanček, lovec in plo neznane ženske srednje sta- tetka. — M. L, režiserka.
rosti, ki je po vseh znakih sodeč	-
umrla nasilne smrti. Poleg tru-	Otrok umrl
pla so našli .njene čevlje in klo- Starišem George in Katherine
mesece stara hčerka Kathleen, varni avtnih ogrodij, katere bo I la biti ženska mrtva najmanj Pogreb se bo vršil v četrtek po-
Celenko, stanujoč na 972 E. 69 Pl., je preminula za pljučnico 4
' skušala iztrgati uniji U. A. W. j Toda, če videz ni varljiv, bo i-
ta, ki bo pel v S. N. D. na St. i ^	tovarne jis šla s pritož-
Clairju v nedeljo dne T marca. ^	delegacija delavcev
Vstopnice so po 50c 75c m $1.,.^ ^ega oddelka, v katerem je za- 1 SDZ. $5.00; Carniola Tent No Priporočamo vam, da posezete	ygg delavcev in delavk. 11288 The Maccabees, $6.00;
po njih, kajti Mr. Belle m e si-	zahtevala, da kompanija Comrades, št. 566 SNPJ, $3.00;
jajen pevec, temveč je tudi ^e- ^^ Moorovo do enajstih, si-J Clevelandski Slovenci, št. 14 dno pri volji pomagati s	IsDZ. $3.00: Slovenske Sokollce,
.nastopom pri raznih nasih dru-	|at. 442 SNPJ, $2.00; Ribnica,
štvenih prireditvah, vsled česar	Smrt mladenke	j št. 12 SDZ, $3.00; "Naprej, št.
je naša dolžnost, da tudi mi nje- y torek zjutraj je preminula; ^ gjvjpj $12.00 (in $5.00 mesto ga podpiramo s tem, da se ude- ^ mestni bolnišnici Pauline Holt, j ygnca na grob člana Steve Lun-Jezimo njegovega koncerta l ^oj. Mackovic. Starši stanujejo; dra); Slovan, št. 3 SDZ, $5.00; : Koncert se bo začel ob osmih 1585 E. 38 St. in so Srbi. Sta- j Lunder Adamič, št. 20 SSPZ, ; zvečer.	ra je bila 21 let. Zapušča 4 se-133 00; Woodmen of the World,
-^ ^	stre in 3 brate. Pogreb bo vodiljcamp 293, $3.00; Napredne Slo-
Novl naročniki Grdinov zavod v petek popol ^ venke, št. 137 SNPJ, $6.00;
__dne.	pevsko in podporno društvo Edi-
Od yZadnje srede so se naro-	Zadušnica	inost, $5.00; samostojni pevski
'čili na "Enakopravnost" slede- y p^tek ob 8. zjutraj se bo^bor Zarja $5.00.
či rojaki in rojakinje: Anton	zadušnica za pokojnim	Društvo V boj
Lovko in Mary Šlosar iz Cleve-j^^^^g Kavčičem v cerkvi Mari ' ^o^oj se bo pobiral mesečni I landa, Jennie Zagorc iz Mantue, • vnebovzete.	i ^isesment v Delavskem domu na
10., Anton Kukec iz Barbertona,	"	j Waterloo rd. Jutri je zadnji
:0., Frances Lagoj iz Grosse	V bolnišnici	jdan za vplačitev asesmenta za
jPointa, Mich, in Katy Mihelčič i Z Želetovo ambulanco je bil ta mesec, ker ima februar samo i iz Libraryja, Pa. Vsem skupaj: včeraj popoldne odpeljan v ^ 28 dni, in kdor ga ne bo porav-
deset ur, preden je bilo njeno poldne ob 1.30 iz Želetovega po- najlepša hvala za izkazano na- Glenvillsko bolnišnico znani J. nal do sedmih julri zvečer, naj
: klonjenost!	j Bajt, 1048 Addison Road.	I pripiše posledice sebi.—Tajnik.
truplo najdeno.
Igrebnega zavoda.
k.
STRAN 2,1
ENAKOPRAVNOST
24. februarja, 1937.
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by Xm AMERICAN XDGOSLAV PTG. * FCB. OO.
VATRO J. GRILL, Freddant IVAN JONTEZ, Editor 6231 ST. CLAIR AVE.—HEnderson 6311 - BSia Issued Every Day Except Sundays and Holidays
Po raznašalcu v Clevelandu, za celo leto ..........$5.50
Ea 6 mesecev ........$3.00; za 3 mesece ..........$150
Po pošti v Clevela:^u v Kanadi in Mexicl
ta oelo leto ........................................$6 00
ca 6 mesecev ........$3.25; za 3 mesece ..........$2.00
Za Zedinjene države za celo leto ...................$4.50
ca 6 mesecev ........$2.50; za 3 mesece ..........$1.50
Za Evropo, Južno Ameriko in druge inozemske države ma 9 mesecev ........$4.00; za celo leto ..........$8.00
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879.
104	*
Nemčija in kolonije
Nemčija je s svojo odločno zahtevo po kolonijah vnovič načela vprašanje, ki je med kolonialnimi državami v prejšnjih časih povzročalo toliko krvavih spopadov, nesporazumov in spletk. Kolonialno vprašanje je v svojem bistvu vedno isto: podjarmljenje tujih narodov v sebične svrhe golega političnega in gospodarskega imperializma. Razlogi za to prodiranje, ki naj dajejo velesilam vsaj samo senco upravičenosti za zasedbo prekomorskih dežel, pa so bili v vseh časih silno različni. Najprej je za pretvezo moralo služiti širjenje krščanstva. To so v veliki meri izvajali proti evropskemu vzhodu Nemci, v pokrajinah preko Atlantika pa Španci in Portugalci. Zgodovina nas uči, da je bila ta faza naj-krutejši razvoj, brezdušno nasilje in nepopisna nesreča za narode, ki so jim razni konkvisatadorji nosili sveti evangelij z ognjem in mečem. Ko se je vrednost tega argumenta iztrošila in razgalila v svoji pravi luči, je na njegovo mesto stopila pretveza širjenja evropske omike med divjimi prekomorskimi narodi. Tudi to obdobje nikakor ni služilo v čast evropski omiki in belemu plemenu. Vendar je evropske obmorske države tako zelo nagnalo v medsebojno tekmo, da je bil naš planet ob koncu 19. veka že popolnoma razdeljen. Povsodi so že vihrale zastave evropskih kulturonoscev, kjer pa so še obstojale države domačinov, so bile podrejene nezaželjenemu protektora-tu, ali pa bile razdeljene v interesne sfere, da ob pripravnem trenutku padejo končnoveljavno pod tujo oblast.
One države, ki so prepozno prišle k delitvi sveta — Nemčija in Italija — in so se morale zadovoljiti s slabšimi koščki, so zato pokazale še večji pohlep po deželah, kjer bi se dale razviti njihove zastave. Značilno za obe državi je, da sta svojo ekspanzivnost utemeljevali z naraščajočim prebivalstvom, ki doma ni imelo več prostora za znosno življenje. Ta razlog ni bil nič manj utemeljen, kakor so bile pretveze pretekle kolonialne faze, saj so statistike nesporno dokazale, da je Nemčija v treh desetletjih poslala v svoje kolonije le 24,000 naseljencev, Italija pa celo le tretjino tega števila. Ob istem času so se milijoni^ Nemcev in Italijanov selili v Zedinjene države in danes bi se pokazalo isto, ako bi Washington zrušil stroge naredbe za izseljence. Vkljub temu se v Nemčiji še vedno ču-je na vseh straneh beseda o narodu brez prostora in na osnovi te fraze gledajo Nemci na slovanski vzhod, do katerega imajo pravico baje še od dob razbojniških križarskih vitezov. Kolonij pa ne zahtevajo več iz istega šibkega razloga. Sedaj velja geslo, da je treba surovine in bogastvo sveta nekako pravično in sorazmerno razdeliti — ne sicer med vse države, ampak Nemčiji, da se morajo na vsak način dodeliti v toliki meri, da bo lahko izpolnila besede svoje himne: "Deutschland uber Alles in der Welt."
Zahteve so tedaj zelo prozorne. V vzhodni Evropi se morajo Nemcem izročiti slovanske dežele, da se lahko razmahnejo in da se pozive z milijoni slovanskega življa. Germanizirani Slovan da tip znanega prusaštva in Nemci, bi se zopet radi ojačili, kakor so se okrepili v srednjem in novem veku na račun slovanske krvi. Za surovine pa zahtevajo prekomorske kolonije, kajti, kakor je bo-gi !; , :,odna Evropa, vsega le nima, če-(Dalje v H. koloni)
UREDNIKOVA POŠTA:
OrednlitT« "^uikopraTnorti" ■ Temeljem prloMa dopise naročnikov, kar pa ne pomeni, da se strinja s bjavan* ali trditvami dopisnikov. VrednUtre pove svoje mnenje o vsem na dragem mestu, T prvi vrsti v uredniški koloni Rokopisov se ne vrača.
VAŽNO	Čitalnica SDD
, , , I • Na januarski seji Čitalnice Glede Jugoslovanske sekci-^ Del. Doma na 15335 Wa-
je za brezposelno in social-. terloo rd., je bilo sklenjeno, da
no zavarovanje	| priredi čitalnica veselico s pro-
V petek večer se vrši redna	velikonočno nedeljo
seja Jug. sekcija za brezposelno zvečer 28. marca. Zato nazna-in socialno zavarovanje in sicer,	članom čitalnice, delni-
kot ponavadi v S. N. Domu na'barjem SDD, članom raznih St. Clair Ave. Ta seja bo jakO|(^^"=tev m vsem collinwoodskim važna, zato je potrebno, da ste,^°j^^^™'	gotovo posetijo
vsi zastopniki in zastopnice na-,"^ proslavi ko se bo praz-y2oči	I novalo desetletnico obstoja na-
Ravno danes ko to pišem sem kulturne in izobraževalne u-prejel pismeno vabilo iz Wash- stanove. Društvom bodo oddane ington, D. C., v katerem vabijo vstopnice. Zato ste prošeni, da našo organizacijo, da pošlje de- razprodaste, kolikor mogo-legate na konferenco, katera se ^ sredo 24. februarja se vrši bo vršila 13. in 14. marca v redna seja ob 8. zvečer. Washington, D. C. Na tej kon-	Frank Barbič
ferenci se bo razpravljalo o
brezposelnem in socialnem za- Delavska zavednost varovanju, WPA delih, relifnii	— pa taka!
krizi itd. Na to konferenco soj	, ,
vabljene delavske unije, relifne.	eve an - ew urgi
Imnfenmce, breqxeelne ons^ii l,	sepmvdarja v
zMlie, %Lrnw»ske, podpmme,	cwK*wuh, da kd«,r po-
ceHonme (grupe) orgwuzacye/knaujamo ddavskopoHticnot*.
konfanmcise ^skušalo San,zacr,o, ravno kUm potrdwi-napravKi skupen na&t, katere^rmno delavsko skrokovno se bo pMdlomk adrnMiara-iOrsan^ac'jo ^ ** owranw pn. cUi "1 kongnau in zahkvak Zn&b'da M nam oberwobhodno
J v ...	potrebne. Kdor se tega zaveda
zdruzeno akcijo, oa se ga vza-. f .	&
I m ima prihko postati dan ene
se zavedanio, cki se riaha- *11 drugfe, ta se ne bo (»botaivljiil, jarno v k()l()salni relifni krizi in	ako le rnogfoce prhslxipU,
da inia WTjl adimunistrsLcija iia-,**") P* "i mogfoSe, bo ,)a logo v kratkem ()dsloviti eiio vsuiJ dal pn::nanje taki (argani-tretjino delavcev in koncem ju.|^"jl 1" zagovarjal-nija ,)opolnonia preiiehaU z! "TcKla na kaj Tfse človelc nales WPA deli, ker bo do tistega ča.,ti in to v letu 1937! Nekega ve-fond, ki je bil za.čera sem bil po gotovih oprav-
kajti brez organizirane borbe dvomim, da bi danes prejemali več kot 25c na uro!
Priporočljivo je, da taki ljudje nekoliko premišljujejo o tem, mogoče bo kaj zaleglo!
Joseph Lever
KRAT

Labor Party v Clevelandu
Slovenske državljane 32 war-de se opominja na Labor Party. Iz preteklosti imajo skušnje, da stare stranke niso za nas delavce, potreba zahteva, da se opri-memo Labor Party, ki bo repre-zentirala le delavski in srednji sloj, ker si ljudstvo izbere iz svoje srede kandidate in ne kot stare kapitalistične stranke.
Labor party sklicuje shod danes zvečer 24. februarja v Slovenskem Delavskem Domu na Waterloo road. Vzelo se bo v pretres Taylerjevo pogodbo cestne železnice in 5c vožnjo, i. t. d. Opozarja se pa vas, da Labor Party brez zastopstva delavnega ljudstva ni v stanu iz-vojevati boja proti velikim kor-poracijam kot je korp. cestne železnice ali izvojevati drugih pravic za delavski razred. Pridite na ta shod, da zveste več podrobnosti o Labor Party.
Začasni odbor.
sa izčrpan
jkih izven naselbine in ko sem
WPA aproprijiran in da miljo-ne brezposelnih delavcev, starihi®® vračal proti domu že ob poz-in mladih ni po današnjem za- "i zvečer, sem se spotoma u-konu deležnih nikakršnega so- stavil pri rojaku, kjer sem dobil cialnega zavarovanja, potemjPai" delavcev, ki so se vračaU s lahko uvidimo, da je ta konfe
renca potrebna. Potrebna je ne samo za brezposelne delavce starejše in mlajše ljudi, pač pa za podporne organizacije, za ti
popoldanskega dela (iz žičarne)
in seveda, pogovor je nanesel na ravnokar končano stavko v avtni industriji. Pri tem sem o-menil, da sedaj pride vrsta na ste delavce, ki imajo še danes Steel workers in da je najbolje, delo, kakor tudi za trgovce.!da se delavci organizirajo in se Vsak se naj ozre nazaj v naj- i tako pripravijo za boj, kateri je hujše pretresljaje v tej krizi, ko Po mojem mnenju neizogiben.
ni bilo še javnih del, ko je vladal v deželi Hooverjev relif pa bo prišel do zaključka; da če
Toda spoznal sem, da je mojih besed škoda. — Zakaj^
Neki rojak (zaenkrat zamol-
Zvezna vlada preneha z WPA|čim ime) pravi; "Mi ne nucamo
nobene unije, niti ne štrajka. — Mi nismo lačni, naša kompanija je dobra, saj imamo vse, kar potrebujemo in dokler imam en dolar in 25c na uro, se nimam pritoževati" i. t. d.
Vprašal sem ga, če prizna in ali se strinja z delavsko organizacijo. Odgovor "ne". — Nato well in da. Kdor ne odobrava delavske organizacije in isti nasprotuje, se imenuje skeb. Na to mojo opazko pa jeza, grožnje in vsakovrstne zbadljivke! Nato oni jezno odide.
Drugi dan sem premišljeval, kako da more biti človek tako globoko nezaveden, pa sem jo, vsaj tako mishm, da sem jo po-gruntal in ko to pišem, si jo vzamem za resnično!
Tukaj je! Človek, ki prejema "Prosveto", "Enakopravnost" in celo "Proletarca" včasih v roke
in z relifno podporo se bo dežela v kratkem znašla tam, kot je bila. Trgovci bojo bankrotirali, podporna društva zgubila ponovno tisoče članov, društvene blagajne bodo izčrpane, vsak dan .več delavcev odslovljenih, ker se bo zmanjšala nakupovalna moč, itd., itd.
Naj citiram v prevodu samo en del tega vabilnega pisma, kateri se glasi: "Reakcijonarni interesi te dežele, vodeni po organizacijah velikega biznisa, vedno gledajo z svojo propagando, da kontrolirajo zakonodajo in druge vladne urade in prepričajo ljudstvo, da so potrebe na širši podlagi za brezposelnost in in relifne aktivnosti že v zgodovini. Oni hočejo v imenu "recovery" odpraviti relif za brezposelne, brez da bi odpravili brezposelnost. Njihov namen je pre
Slavčki
Naši mali pevci se zopet pridno vadijo za prireditev, katere se bo vršila v soboto 8. maja" v S. N. Domu na St. Clair Ave. in sicer spevoigra "Desetnik in Si-rotica". Vstopnice so v predpro-daji in jih lahko dobite pri Mrs. Makovec v S. N. Domu, pri Mr. Joseph Grdina, 6121 St. Clair in pri Mr. Zalokarju na 1137 Addison Rd. Imajo jih tudi vsi Slavčki in ako varn jih ponudijo jih ne odrečite, ker vstopnina je primerna, da si jo lahko vsak preskrbi, za odrastle 50c, otroci v spremstvu staršev prosti. To-raj rezervirajte 8. maja za Slav-čke in prav gotovo vam ne bo žal.
J. Peternel, taj.
računjen; da se milijon brezpo-j vzame, pa nak, vsi napredni U-selnih vrže na delavski trg —! sti nič ne pomagajo, ker ako hoda se zniža življenski standard [češ kaj šteti, moraš črpati "mo-in prepreči organiziranje de-jdrost" (saj veste) iz "Ameriške lavstva, ki je zadnje čase dobi-! Domovine"!
lo tako velik razmah."	j Mi nekaj vemo, ki čitamo "A.
Celotno pismo bo prečita no D." vi, citate "Enakopravnost", na seji v petek večer 26. febru-j "Prosveto" in "Proletarca", vi arja. Zastopniki in zastopnice, j ste slabi ljudje, prokletstvo pri-kakor tudi društveni člani, upo-^de na vas, ker ste izvržki člo-števajte to; koliko je potrebna veške družbe — krščen duš ti in važna ta konferenca v Wash- jo dam po nosu — ben petada!! ington, D. C. Sedanja blagajna j Ali ti ljudje nočejo vedeti, ne brezposelne akcije ni zmožna po- ^ in ne, da se brez delavskih orga-slati niti enega delegata. Da bi ^ nizacij, brez delavskih bojev se pa eden žrtvoval, kjer se gre ^ danes ne bi mogli bahavo pona-za skupne interese pa ni pra- šati z $1.25 na uro. A. D, jim je vično. Mogoče se bi dobilo tudi rekla, da kompanija jo dobra e nekaj naših trgovcev, da bi pod- basta!
prli to akcijo, ker se gre tudi za { Ampak, delavci, vedite, da i-njihove interese. Glavno je, da mamo različne organizacije In pridete na sejo in ukrenete, ka- ^ te se borijo za delavske pravice, kor mislite, da bo bolj pravilno, pa če jih prav vi ne priznate, so L. Zorko, tujnik tizvojevale že teliko, tudi za vas!
RELIFNA KRIZA OGROŽA
MESTO IN OKRAJ
(Dalje s 1. strani)
ne bosta dobila še dodatnih moči, kakor je bilo določeno.
Mestna zbornica je sinoči med drugim odobrila nastavitev odbora petih oseb, ki ga je imenoval transportacijski odsek, da prouči načrte za municipalni trakcijski sistem, kakor priporoča mestni odbornik Persky, in priporočila zveznemu kongresu, da sprejme protihnčarski zakon, kakršnega priporoča mestni odbornik Craig; dalje je sprejela predlog, da se določi dan 5. junija kot Clevelandski municipalni dan na Velikojezerski razstavi.
COLUMBUS. — Governer Davey je sinoči prečital na skupni seji obeh zbornic državne po-stavodaje svojo poslanico, v kateri je priporočal nove davke za relif in državni cestni department. Kakšne davke želi, pa ni povedal, temveč je stvar enostavno prepustil legislaturi, naj jo rešuje kakor ve in zna. Večina njegovega govora je bila zahteva za dodatna sredstva za državni cestni department. Re-lifnega problema se je dotaknil mimo grede in ni imel pri tem nobenih novih sugestij. Dejal je samo toliko, da "je očividno, da bomo morali vsi nositi nove davke, da se reši ta kritični človeški problem" in priporočil sprejetje predloge, ki bi dovoljevala mestom in okrajem nalaganje izrednih davkov za relifne potrebe. Edina nova misel v njegovi poslanici je bilo priporoči-^ lo, da bi se posredovalnice za de-
Drobiž za smeh
Gospa: "Marička, kadarkoli pridem v kuhinjo vidim, da držite roke križem in da nič ne delate."
Nova kuharica: "To je res,
gospa, imate pač smolo." * * *
Liza: "Ali se ti ne zdi, da mnogo prihraniš, če sama kuhaš?"
Neža: "In še koliko! Odkar kuham sama, porabimo komaj polovico toliko kakor prej, tako malo poje moj mož."
v v *
Žena: "Lepo te prosim, Pavel, ali ne veš, da ti je zdravnik prepovedal piti pivo pri jedi? In zdaj ti stoji vrček pri pečenki!"
Mož: "Saj res! — Natakar, odnesite pečenko!"
't* •S
Poveljnik gasilcev (sprašuje gasilca-novinca): Recimo, da sem jaz z vsemi pripravami pri požaru. Ti si pa sam na straži. Naenkrat ti telefonirajo, da je v oddaljenosti dveh kilometrov nastal nov požar. Kaj boš ti v tem slučaju napravil?
Gasilec: Gledal bom, da napravim vse, da bo gorelo vse dotlej, dokler se vi ne vrnete. * * *
Tone: "Slišal sem, da ste bili včeraj na neki zaroki. Kako ste se pa zabavali?"
Jože: "Zelo slabo, bil sera
namreč — ženin."
* * *
K telefonu pokličejo pn ja: "Halo! Gospod profesor pii telefonu? Oprostite, moj sin danes ne more priti v šolo, ker je močno prehlajen," pravi drhteč glas.
Profesor: "Kdo pa govori?"
Drhteč glas: "Moj očka, gospod profesor."
* * *
A: "Kakšne lase pa imaš tu?"
B: "To je spomin na mojo pokojno ženo."
A: "Ona je bila vendar svetlolaska, a ti imaš črne lase v papirju."
B: "Saj prav zato! To so namreč moji lasje."
NEMIRNA AVSTRIJA
DUNAJ. — Dunajske ulice straži jo močni policijski oddelki in vojaštvo, da preprečijo možne nacijske izbruhe, kakršni so se dogodili včeraj, ko je prispel na Dunaj Hitlerjev odposlanec von Neurath, ki je prišel sklepat prijateljstvo s klero-fašistično vlado. Von Neura-tha je ob prihodu pozdravila množica okrog 17 tisoč nacij-skih simpatičarjev, ki so ga pozdravili z iztegnjenimi desnicami in vzkliki: "Heil!" Okrog dve sto nacijev je bilo pri tem aretiranih.
lo združilo z relifno upravo, da bi vsak relifni klijent avtoma- ^ tično prišel na listo deloiskalcev
in v slučaju, da bi se zanj našlo kako delo, a ga ne bi hotel sprejeti, bi tudi avtomatično zletel z relifne liste.
Kmalu po governerjevem govoru je bilo napovedano, da bo prejkone prišlo do akcije za zvišanje prodajnega davka in zvišanje gasolinskega davka za en cent pri galonu.
Poslanska zbornica in senat sta sprejela in poslala gover-nerju predlogo, ki določa, da se takoj preskrbi sredstva za izredno relifno pomoč v znesku $4,000,000, od katerega denarja dobi okraj Cuyahoga $975,-000 za dobo od 1. jan. do 15. a-prila. Obenem so bili imenovani odseki, da pripravijo osnutke za permanentno relifno zakonodajo do srede marca.
Izginola vojna napoved
K aferi oboroževalnega mešetarja Bo-seufelda in njegove prijateljice Linderjeve, tajnice v francoskem zunanjem ministrstvUi ki jo sedaj precej odkrito proglašajo za «0 prijateljico pred nedavnim umrlega visokega uradnika in dejanskega vodje ministi; stva, poroča "Matin," da so pri sedanj' preiskavi ugotovili tudi to, da manjka v liivu zunanjega ministrstva med'druginii kunienti tudi izvirnik vojne napovedi, ki J" je izročil '2. avgusta 1914 nemški poslaiu' von Sclioen.
Ob tistem času, piše "Matin," ? protektor plavolase Suzane (Linderjeve) važen uradnik, ki je dejansko vodil 2Uii^ nje odnošaje Francije. Ali je dokumeiit kar bi bilo sicer povsem normalno — v govi posesti! In ker so bili njegovi ocluo^j'' do Linderjeve zelo intinuii, ali je to zg"' vinsko listino prinesel morda v njeno vanje ? In ali je ta dokument obdržala pn bi iz pozabljivosti ali iz kakršnegakoli ka, kakor pravi neka govorica, ki krozi, P Quay d Orsayu! V vsakem primeru osta'^ gola, nesporna resnica, da nemške vojne % povedi ni več v arhivih. Če naj stvar s šaljive ali formalno juristične s'' ni, vsekakor bi sedaj lahko trdili, da y cija ni več sposobna podati oficialuo «0 mentiranega dokaza za to, da ji je ^ na napovedana.
ČE NE VEŠ—ZDAJ IZVEŠ
Ruska vlada je naročila pri
tvrdk'
Feirei dva bombnika tipa "P'erros"- ' tega letala razvija 9"25 k. s. Vsako
ni
opremljeno z avtomatičnim topom rimi strojnicami ter leti s povprečno no 270 milj na uro ;
(Dalje iz 1. kolone)
sar potrebujejo Nemci. Da dado ne
W

iVOl'^.
pravni videz kolonialnim željam, g® sedaj samo o onih kolonijah, ki so
gubili v svetovni vojni, pri čemer sev^ izvzamejo ona otočja, ki jih je * Japonska.	^
Glavne nemške kolonije so bile riki. Merile so 2,667,900 štiri jaških metrov s 15 milijoni prebivalcev. nemški posesti je postavil bremens^ j govec Luderitz, ki je 1. 1883 k^P obrežja jugožapadne Afrike za 60 pušk. S pogodbami in sporazumi s tugalci se je ta posest razširila do . ga, ki jo je imela 1. 1914 nemška j^^^ padna Afrika. Togo in Kamerun zapadne afriške obale je po nalogi marcka zagotovil Nemčiji razisko^^j^^, dr. Nachtigal. Zamorci so se sicer liko upirali nemški zaščiti, ali obst' vanje z nemških križark jim je pregnalo upornost. Najbogatejšo jo v Aftiki pa je ustanovil dr. je sanjal o velikem nemškem nem carstvu. Od zamorskih pl^^^^.^g ju glavarjev je pokupil nekoliko	je
jo odstopil 1. 1884 nemški državi- ^ bila izvešena nemška zastava, se zemlje razširilo do obsega, ki ga J® ^ la nemška Vzhodna Afrika do 1- ^ g,,-
Način nemških zasedb je bil gleških in portugalskih virih tako da ni v ničemer zastajal za ang^. j,,. belgijskim ali portugalskim Vendar Nemcem ni prinesel zazelJ bogastva. Luderitzova kolonija globoko pasivna, pa tudi Togo io run nista bila boljša, tako da .u \f sova kolonija ni mogla kriti splos
gub nemške afriške posesti. V®! zemlje je bilo odvzeto Nemčiji ze leto vojne, v Versaillesu pa so si J pii delile Francija, Anglija in	j/
čemer je Angliji pripadla 943,000 štirijaških kilometrov, 483,000 km in Belgiji 54,000 km-je v Versaillesu pozabila na je na vsak način hotela imeti I kras. S kasnejšimi popravami Italija zadovoljila. Dobila je ofl je velik kos libijske puščave Giarabub, od Anglije pa ozemlja ki Džubi.	. p'
Novo Gvinejo, otočje Samoa marckovo otočje si je Nemčija 1. 1884. Po porazu je vse to P/ Angliji, Marschallski, Karolinsk'
anski in Palauski otoki pa so bi % jpgfl' Ijeni Japoncem. Slednjim je tudi P la luka Kiaučau, ki jo je Nemčiji ^ v najem od Kitajske za 99 let- gvO' ostali Nemci po svetovni vojni bi jih prekomorskih posesti.
;V'0
24. februarja", 1937.
ENAKOPRAVNOST
rmm
T
Stavka v F. B.
Stavka v Fisher Body je končana, s tem pa ni rečeno, da je delo unije dokončano, ravno o-bratao. Poglavitno sedaj na-P^j je, da mi utrdimo našo policijo, da smo na straži noč in varujmo kakor punčko v očesu to kar smo dosedaj prido-\ ^iti moramo vedno na straži, da ne izgubimo pridob-jenega. Pozabiti moramo kar Je bilo bridkega v stavki. Sku-®^jnio popraviti vse, sedaj ne swe biti različnih izgovorov ka-^ stavki, dela je še obilo za posameznike, kakor za skup-^st, strnimo naše vrste v moč.
® smemo se zanašati samo na uradnike in voditelje unije ker sami preobloženi z delom in pf'avzaprav oni ne morejo naplaviti vsega. Naša, moja, tvoja, dolžnost je, ker mi posamez-i in skupno smo tista moč na atero se voditelji lahko opira-Mi smo hrbtenica na katero ''^o^a navsezadnje računati naj-fOocnejši sovražnik delavstva in P'^^d katerim mora, hočeš, no-kapitulirati. V zadnji stav-J smo videli, da je ravno naša oc in združena fronta pokaza-a, da niso poskušali zlomiti ® avke, ker so uvideli, da smo v ®snici združeni povsod, v gru-^ i^ na piketih, zato so se orali podati hočeš, nočeš. Pre-in edinost je zmaga po-1 Kakor smo bili organizi- j ^ani v grupah, drugih v piket-j } stražah tako mora sedaj I da še bolje organizira-0 m utrdimo našo unijo in ka-^ar bomo trdni, ne bo sile, da ^s bi premagala. Vsi na delo.
Goben biti,
popuščanja ne sme, ^sak naj stori svojo delav- i
sko dolžnost za boljšo eksistenco. Ne odnehajmo, pridobimo še one, ki niso še člani, delujmo toliko časa, da bomo stoprocentni. Res lepo je in vsa čast Slovencem, kateri so se izkazali v zadnji stavki in pripomogli, da zastopamo prvo mesto kot se je izrazil predsednik unije, lokala 45 Louis Spisak.
Torej naprej po začrtani poti, nosimo naše unijske znake na vidnem mestu, na katere smo lahko ponosni. Nikomur se ni treba bati poštenega boja in če bomo delali tako naprej, je gotovo, da bo naša zmaga popolna in ne bo se nikomur treba bati, ker bomo imeli v uniji protek-cijo. Tistim, ki vprašujete ako je slovenske sekcije konec, naznanjam, da še ne. Slovenska sekcija bo obstojala še nadalje, samo malo potrpljenja. Kakor hitro bo vse v redu se bo sklicala seja slovenske sekcije, katere se udeležite vsi polnoštevil-no, stoprocentno. Navsezadnje se moram pa zahvaliti našemu listu "Enakopravnost",, kateri nam je bil vedno ob strani in za vsako stvar na razpolago,' ki nam je veliko pripomogel do zmage. Zahvala gre v veliki meri tudi direktor!ju S. D. D. na Waterloo Rd., ki nam je stal velikodušno ob strani v tem boju. V splošnem pa se moramo zahvaliti vsem različnim organizacijam in SNPJ v Chicagi, kakor tudi vsem trgovcem ki so nas tako izvrstno podpirali v boju za delavske pravice. Upam, da ne bo nikdar pozabljena vaša naklonjenost, ter simpatija v zadnji stavki, od katere bomo imeli obojestransko korist vsi.
Z slovensko sekcijo
J. P.
Rooseveltov načrt za reformo sodišč trd oreh
ZAHVALA
; prijetno dolžnost si šteje« I ' se tem potom iskreno za-i. vsem našim dragim prill	ki so nama pripravi party, ob priliki naji-g , i^tnice kar sva skupaj v 2a jarmu. Srčna hvala S|) <3arilo, ki naju bo vedno tel ■ na vas in vaše prija-^®®^t)no se želiva za-iiik Mrs. Peter Bukov-sta dala svoje prostore B'r. Dalje Mr. in Mrs.
Seb*^ ^^vcic, ki sta vabila, po-Mrs. Kavcic, ki je kuhala Pra,	vse tako dobro pri-
0[g|^ ^ kskor tudi najini hčerki
hva;la sledeč(im prija-
Mr
Mrs. Kavcic, Mr. in Diij	Mr. in Mrs. Bukov-
^rš	Mrs. Kadunc, Mr. in
bi^^' {^ovacic, Mr. in Mrs. Fa-ill and Albert Fabian, Mr. lofi'- Bavec, Mr. in Mrs. Pe-in Mrs. Russ, Mr. in Mr. in Mrs. Lausin, ^iiUse	Mr. in Mrs.
ETIJOPSKE USMRTITVE
RIM. — Iz zanesljivega vira se poroča, da so italijanske o-kupacijske oblasti v Addis Aba-bi dale postreliti okrog 30 Eti-jopcev zaradi sobotnega atentata na Mussolinijevega namestnika v Etijopiji gen. Graziana. Graziani, gen. Liotta in Abuna Ciril, vrhovni poglavar koptiške cerkve, so bili pri tem atentatu ranjeni. Atentator je vrgel pred nje ročno bombo.
Prvič, odkar je Roosevelt v Beli hiši, je prišel na dan s priporočilom, ki je razklalo vrste njegovih pristašev. To je program za reformi vanje najvišje sodnije oziroma za ukrotitev konservativne večine pri omenjenem sodišču, ki je bila usodna za večino new-dealerskih gospodarskih in socialnih reform, ki so doslej prišle pod "nož ustavnosti." Roosevelt je upravičeno boji, da ista usoda čaka tudi druge zakone, ki se jih je ali se jih bo uzakonilo tekom njegovega drugega termina, zato zahteva, da kongres s posebnim zakonom konservativce prisiU v pokoj ali pa jih napravi brezmočne s tem, da bi predsednik imel oblast imenovati dodatne in mlajše sodnike, ki bi na njegove reforme zrli z drugačnimi očmi.
Rooseveltovo stališče se da u-spešno zagovarjati in enako u-spešno pobijati. O tem ni dvoma. Da so reakcijonarni in konservativni interesi nasprotni vsaki akciji, ki bi tudi v najmanjši meri omajala oblast najvišjega sodišča kot obstoji, je razumljivo, kajti njegova konservativna večina je bila
njih up vse od dneva, ko je Roosevelt prestopil prag Bele hiši, in dogodki so pokazali, da niso upali zaman. Ustava, kakor jo tolmači ta konservativna večina, je postala ščit, za katerim se socialni in ekonomski privilegij čutita varna pred rastočim valom sentimenta, da se morajo lastninske pravice vsaj nekoliko umakniti ter napraviti več prostora za človeške pravice.
Opozicija med progresivnimi in liberalnimi krogi ima seveda čisto drugačen izvor. Ne zaniku-je se, da je položaj v katerem se je znašel Roosevelt, skrajno te žaven, fn tudi se ne odreka predsedniku poštenih namenov. Ampak, pravijo liberalci, ako se Rooseveltu dovoli, da pogazi precedente in da indiretkno doseže nekaj, kar mu je direktno nemogoče, kdo je porok, da za dobre namene ustvarjeni precedent ne bo kaj v bodočnosti— morda prej, ko si danes mislimo—porabljen od predsednika drugačnih socialnih simpatij, za povsem drugačne namene ? Kdo je porok, da ne bi predsednik recimo fašističnih nagnenj na sličen način poteptal naše u-
stavne svobodščine, ako bi imel večino v kongresu, enostavno s tem, da bi najvišje sodišče "natrpal" s svojimi pristaši?
Priznati je treba, da tako argumentiranje ni čisto od muh. In vendar—ako se najvišji sod-niji dopusti, da še nadalje rabi svojo diktatorsko oblast nad eksekutivno in zakonodajno vejo vlade ter dosledno zničuje vse poskuse za izravnan je krivic, ki so lastne družbi pod kapitalistično uredbo—ali se s tem ne davi—počasi sicer, a sigurno-demokracije kot vladne oblike? Kajti, na tak način ohromljena demokracija ne bo kos problemom, ki jih tirja čas, taka demokracija bo neizogibno propadla, in njeno mesto bo zavzela avtokracija, bodisi ene ali druge vrste.
Dilema, katero je izzval Roosevelt s svojim priporočilom, je vsekakor dramatično opozorila, da ameriški vladni sistem ni čista demokracija. Pet mož izmed devetih sedečih v najvišjem sodišču, ki niso nikomur odgovorni za svoja dejanja, ima faktično v svojih rokah oblast diktatorjev. Posledice tega sistema so bile v preteklosti dobre in slabe, ampak dežela je nekako shajala pod njim in tudi uspevala. Le tisti, ki bi mogel pogledati za steno bodoč-
in
lov^3 Obreza, Mr. in Mrs. Ma-
Mp • Mr. in Mrs. Zakovsek,
Mff.' p ^^8, Kermauner, Mr. in
cic w	Mr. in Mrs. Jure-
Mrg ^ Mrs. Kebhart, Mr. in
cic ^ ""ight, Mr. in Mrs. Siraon-
Mrg J" Mrs. Jelarcic, Mr. in ' "a
Mr. in Mrs. Ulcer, Mr.
Mr.	Mr. in -------------
Hočevar, Mr. in Mrs. in jy[' in Mrs. Kralnik, Mr. kovj^. " ^PGlic, Mr. in Mrs. Bas-Mrg ' Mr Ludwig Znidarsic, Vit(_o ^^^t^cic dekleta, Mary "■'Id August, Edward, Olga sin Mrs. Jennie Novak, §g ^ Mrs. Zut. %	hvala vsem za vse!
ti,
Mj.
Fordov program
Yehudi in Hephzibah Menu-hin bosta nastopila na Fordovem radio programu, ki bo oddajan v nedeljo potom radio postaje WHK med 9. in 10. uro zvečer. Program bo na omrežp Columbia Broadcasting Sistema. To bo prvi nastop v dveh letih za ta dva mlada violinista. Ta dva imata priporočila za koncerte in dobita vsako leto nad 300 ponudb, nastopita pa samo v 35 koncertih, to je po celem svetu, v vseh večjih mestih. -Yehudi, se poleg violine, zanima tudi za tennis in literaturo. Njegov oče je bil dii-ektor šol v San Francisco od 1920 do 1926. Mati je Rusinja. Yeudi lastuje Stradivarijevo violino, ki je cenjena nad $60,000. Rojen je bil v New Yorku 22. januarja, 1917, toda družina se je preselila v Mrs piuth Francisco ko je bil star 9 mesecev. Na violino igra po 3 do 4 ure vsak dan.
Na Fordovem programu v nedeljo bo med drugimi igral tudi simfoničen orkester pod vodstvom Victor Kolarja..
pa bova skušala vrni-
D,
Mrs. Frank Ziiidarsic,
1267 East 170 St.
dobi delo
staro 18 let ali več, Varstvo otrok in hiš-\^&hko gre domov zve-Plača po dogovoru. "^6(1 / se na 1107 East 61 St. ® zvečer.
Kabljena električna ledeniiva-
prej $199.50, sedaj ......... $99.50
Plačilni pogoji nizko kot 15c na dan.
MANDEL HABDWAKE 15704 Watt^rloo Road
KEnmore 1281
V najem
v najem se odda prostor pripraven za real estate ali insurance. — Sredi slovenske naselbine Naslov se izve pri Joseph Kunčičii, 15610 Waterloo Rd.
ZADNJE TRI DNI
Februarske RAZPRODAJE
Prihranite 10% do 50%
Naj vam dokažemo. Pridite in prepričajte se.
Naša trgovina je odprta vsak večer do 9
nosti, bi mogel reči, kaj bi prinesla Rooseveltova zahteva—ali bi odprla pot v novo svobodo, ali bi odprla vrata silam, ki bi pahnile delovno ljudstvo v še večjo sužnost kot pa je^na, katero mora prenašati danes.
N.
UGRIZNIL SE JE V osemdesetih letih prejšnjega stoletja je bil eden najbolj priljubljenih francoskih igralcev Laferriere, ki se je izkazal zlasti v junaških vlogah, čeprav je bil že zelo v letih in brez zob. Zato si je dal napraviti umetno zobovje.
Ker pa ga je zobovje motilo, ga je vzel vselej po predstavi iz ust in ga spravil v žep, ki ga ima, kakor najbrž veste, frak zadaj.
Neki večer pa je pozabil na zobovje in po nerodnosti sedel
na škrice fraka ter potem planil z glasnim krikom kvišku:
"Kaj pa vam je?" ga je vpra* šal eden izmed tovarišev, ki SQ sedeli zraven.
"O, nič posebnega," je odvrnil Laferriere, samo ugriznil serU se."	(
Delo dobi
Priletna ženska dobi delo za pomagati v kuhinji v restavraciji. Ravno tam dobi dekle staro nad 18 let delo za pomagati samo ob nedeljah. — 5238 St, Clair Ave.	•
Odda se
v najem se odda frontna soba poštenemu fantu. Vse udobnosti. — Vpraša se na 15608 Calcutta Avenue.
Rebuilt Maytags
V dobrem stanju, aluminijast čeber, prav posebna cena za ta
teden ................................ $29.50
Norwood Appliance and Furniture Co.
Jerry Bohinc and John Susnik lastnika 6104 St. Clair Avenue ENdicott 3634
Delo
4 KOSI SOBO
ZA SPREJEMNO Vreden $160.00
mg"
Velik divan in stol, ki je enak. Mizica s svetilko in senčnikom.
KUPITE PO NAŠIH LIBERALNIH
POGOJIH — NOBENIH OBRESTI •
Hiter dovoz ali pa vam spravimo vaš nakup za šest mesecev brez
dodatnih stroškov.
•
Mi vzamemo hranilne knjige za plačilo v pohištvu, pečih, preprogah, električnih pralnikih in ledenicah
Dekle staro nad 18 let dobi delo za hišna opravila; mora imeti dobra priporočila, ostati mora po noči. Plača $6 na teden. — Pokličite CEdar 4168W, Mrs. James Hendel, 1517 E. Boulevard.
ŽENITNA PONUDBA
Udovec se želi seznaniti s Slovenko ali hrvatico srednje starosti v svrho ženitve. — Je farmar in lastnik. Želel bi, da ima žena nekaj prihrankov. — Resne ponudbe pošljite na upravo tega lista, pod naslov "Ženin-Farmar".
DR. L. A. STARCE
pregled oči
Ure: 10-12, 2-4, 7-8 6411 ST. CLAIR AVE.
CIMPERMAN COAL CO.
1261 Marquette Avenue HEnderson 3113
Dober premog — hitra postrežba.
J. J. FREBIGKS
Tisofisrl 80 dobili pomoi pri bolestih ali bolečinah TBetib miSic — ■ par Tdrgnenjl.
PAIN-EXPELLER
I Taritreno znamko Sidro T rab! 70 let.
LINIMENT

JOS. ŽELE IN SINOVI
POGREBNI ZAVOD 6502 ST. CLAIR AVE.	ENdloott B5U
Avtomobili In bolniški voz redno in ob vsaki url na razpolago. Ml smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo
COLLINWOODSKI URAD:
452 Eact 152nd Street
Tel.: KEam«« 111!
8 KOSOV SET GROUR ZA SPALNO SOBO reg, vrednost $135
North American bančne kujlge ir North American delnice.
f ' -i-
KOMPLETNO Z SPRINGI IN BOMBAŽEVIM MO-DKOCOM
lustudiau certifikate




International hranilne knjige

4 A A' ' i, lil <



v i < U'
Kupite novo
GENERAL ELECTRIC LEDENICO 1937,


Moderni dresser, postelja m skrinja, spring in niodroc, 2 pernati blazini ter en stol za spalnico.
pralnik ali likal-nik. Vam damo veliko v zamenjavi za vaš stari predmet.
ZNIŽANI
ZNATNO
RAZNI
KOSI
skinje s predali
POSTELJE
DRESSERJI
Prav kar potrebujete za to posebno sobo. Vsak predal lahko teče na patentnih rolerjih. Iz javora ali orehovine.
Velika izbera postelj u javora alt orehovine;' Tsa mice ali dvojne; 3 vzorci za izbero
iz javorja ali orehovine krasno izdelani, posebno izjemno
$18.00
$15.00
$8.50
FEBRUARSKA RAZPRODAJA Prihranite 10 do 40%
KOLIKOR KREDITA HOČETE PRI
ADDISON FURNITURE & RADIO GO.
ODPRTO ZVEČER
7210 ST. CLAIR AVE.	HEnderson 3417
SPITE TRDNO, VZIVAJTE VASO HRANO TRINER'S ELIXIR OF RITTER WINE
Mnogokr^
odpravi | 544 s. Wells St.. Chicas*. Ml j neprebavnost | PocljiU mi brezplačni v^or^c.
in zaprtrdco
I Ime I Naslov
V
TOE KRICHNAN & PERUSEK FURNITURE CO.
tS42l'M WtTEDUO DOM
Odprto danes
zvečer
ZRAVEN BEN I RAN KLIN 5 IN 10c TRGOVINE

Odprto

TRGOVCI IN OBRTNIKI!
SEDAJ JE ČAS, DA SI NAROČITE VAŠE KOLEDARJE ZA 1938
Pri nas imamo veliko izbero vseh vrst koledarjev, ki vam bodo gotovo ugajali. Imamo letos posebno lepe vzorce. Izplačalo se vam bo, da si ogledate naše vzorce predno naročite navadne, slabe koledarje od druge družbe.
Obdarite letos vaše odjemalce, ki so vam bili naklonjeni celo leto, s koledarji. Pridite si ogledat vzorce sedaj, ko je zaloga popolna in izbera nenavadno dobra.
Oglasite se v uradu ali pokličite HEnderson 5311 ali 5312, in zastopnik pride k Vam.
ENAKOPRAVNOST
6231 ST. CLAIR AVENUE

#
n
m
M
<#
I $55$ ® Is! i6'Is! S tsl * Is! ^S'Isst S'.]


Carica Katarina
Zgodovinski roman
Celo naše življenje se razvija pred nami kakor film in mi lahko v enem samem trenutku ponovno doživirno dogodke mnogih let.
Tako je postala tudi Katarina V tem trenutku žrtva svojih občutkov.
Naslonila se je na blazine, držala je s trepetajočimi rokami svojo lovsko puško na svojem krilu, za trenutek je zaprla oči in ta trenutek je zadostoval, da se je spomnila celega svojega življenja.
Tak trenutek nalikuje sanjam.
Davno je že dokazano, da v spanju ne sanjamo celo noč, da ne sanjamo niti dve uri, niti e-no uro, niti pol ure, temveč da se vse, kar sanjamo, odigrava v nekoliko kratkih minutah.
• Tako je tudi Katarina ponovno preživela celo svoje življenje v eni sami kratki minuti.
Spomnila se je svojih otroških let.
Videla se je kot lepega, mladega otroka v dvorcu svojih staršev v Nemčiji.
Spominjala se je, kako se je brezskrbno igrala v lepem peri-voju in neskaljeno uživala svojo mladost.
koč, prvikrat v svojem življenju srečala ciganko, — neko staro ženo, — ki je njej, — štirinajstletni deklici — prva prerokovala, da bo nekoč nosila na svoji glavi rusko carsko krono.
Njen oče je bil knez Anhalt-Zerbst, ki se je nahajal v službi pruskega kralja Friderika Velikega.
Družinsko življenje Katarini-nih staršev je bilo zelo lepo. Živeli so v Stettinu. Niso bili niti bogati, niti premožni. Živeli so sicer v dvorcu, toda na njemu je bilo mnogo dolgov in so bili prav za prav odvisni le od obzirnosti svojih upnikov.
Katarina se je takrat igrala v drevoredu na obali Odre, oblečena v lahno, preprosto obleko in je lovila pisane metulje. Takrat se ji je zdela lepa, zrela jagoda dragocenejša, kakor pa carska krona.
Nekega dne je našla vrata velikega drevoreda odprta.
Vedno si je želela, da bi spoznala svet in je zato pobegnila in se sprehajala ob reki Odri.
Krasna reka je šumela pod njenimi nogami, gledala je valove, ki so žuboreli, motrila je ribice v vodi, opazovala natovor-
Spominjala se je, kako je ne- jene ladje in čolne in tako se je
fflTRO, VA^O
iti^ko ceneno
pranje
s
MAYTAG
Več ur pazljive izdelave 0(1 najboljšega izdelovalca pralnih strojev, daje Maytag stroju popolno kvaliteto v vsakem detajlu, ki pomeni več let zadovoljive postrežbe. Take odličnosti kot aluminijast čeber vlit v enem kosu, gyratator pralna sila, valjčki za odtok vode in prostor za odstranitev nesnage iz vode dajejo posebno vrednost. Pridite in si oglejte stroj.
MODKL IJO SAMO
MODELS AS LOW AS
$
69
.50
vedno bolj oddaljevala od me- ka, — te črte pomenijo tvojo vesta.	'	liko usodo.
Pravijo: Za srečnega človeka, Katarina je lahno trepetala, ne velja ura!	j nato pa je vendar ponudila ci-
Tudi Katarina je bila takrat,ganki svojo roko.
Pokličite za prosto demonstracijo na domu
/;
Nova perfektnost v likalniku
A Y T A
LIKALNI STROJ
# lahkejši, hitrejši način za likati. Ničesar, da bi vas utrudilo, nobenega napenjanja in ničesar za vlečti. Popolnoma avtomatična kontrola vam omogoči, da Imate obe roke proste za voditi in ravnati obleko. Likanje se napravi v pol času ko udobno sedite. Veliko Maytag odličnosti: Celi valjar narejen iz probeka (cor-ka) odprt na koncu, miza, ki se zapre, pokrov na pantiii, in veliko drugih odličnosti. Prihrani na stroških pranja.
ZASTONJ ZLIKAMO ZA
POSKUS
PRAV LAHKI PLAČILNI POGOJI
NORWOOD APPLIANCE & FURNITURE (0.
Jerry Bohinc in John Sušnik, lastnika
6104 St. Clair Ave. ENdicott 3634
Odprto zvečer

srečna in se ni brigala za čas.
Ni vedela, koliko je ura, ko je nenadoma opazila, da je že večer.
Hitro se je mračilo in nje se je lotil strah. Zato se je obrnila in se hotela vrniti domov.
Toda mala Katarina je zgrešila pot.
Dolgo časa je blodila sem in tja, naposled pa je dospela v neki gozd — vedno bolj je prihajala tema.
Bala se je, da ne bo našla domov, — neugodno ji je bilo radi staršev, ki bodo v skrbeh za njo.
Vedela je, da jo bo guvernanta pokarala, — toda ona je hotela le malo pogledati v svet.
Toda ta svet ni bil tako lep, kakor se je njej dozdevalo.
Drevje v gozdu je bilo gosto, vrhovi so moleli mrko in pošast no v zrak.
Nočne ptice so prhutale od veje do veje in se skrivale po votlinah dreves.
Netopirji so frfotali okrog nje, pod nogami pa so ji goma-zeli veliki kuščerji in žuželke.
Bila je trudna in lačna.
Takrat je prvič opazila, da je velika pogreška, ko zapirajo princese v zlato kletko, ne pripravljajo jih pa za življenje, kjer tako lahko zablodi jo.
Sedla je na neki panj in si zaželela smrti.
Zdajci pa zažusti v njeni bližini suho listje na tleh, — pred njo se nenadoma pojavi neka ciganka.
Oblečena je bila v raztrgane cunje, toda Katarina je takoj videla, da je bila ta žena izredno lepa.
Ciganka je otroka molče opazovala nekoliko minut.
—	Kaj iščeš tako pozno v gozdu? — jo je vprašala ciganka.
Katarina se je sicer bala te tujke, toda vendar se ojunači in odgovori:
Popoldne sem na skrivaj zapustila našo hišo, hotela sem si malo pogledati svet, sedaj pa sem zgrešila in ne vem, kako bi prišla domov.
Ciganka se nasmeje.
Toda ona je ni vprašala, kdo so njeni starše.
Ko ji je Katarina rekla, da stanuje v Stettinu in da se dvorec njenega očeta nahaja ob O-dri, ji ponudi ciganka roko in reče:
—	Pojdi, jaz te bom vodila! Tudi ciganka dobro ve, kaj čuti mati, ko izgubi otroka!
Cim dalje je šla Katarina ciganko, tem manj se je bala.
Neznanka ji je pripovedavala razne čudne in lepe bajke, — mnogo lepše kakor so bile one ki jih je doslej pripovedovala guvernanta.
To je dežela ciganov in kadar oni zapustijo naše dežele, odhajajo tja! Tam šustijo palme, cvete jo vijolice, žuborijo izvirki, tako čisti in bistri, kakor nikjer drugje na svetu.
Najlepše sadje visi po drevju, divjačina se nahaja po gozdovih niti loviti je ni treba — treba je le iztegniti roko.
Pod zemljo se nahaja dragoceno kamenje, s katerim se ciganke krasijo.
Tam stanuje ciganski kralj ki se mu vsakdo klanja.
Katarina je zvesto poslušala to pripovedovanje in tako Ji je bila pod do doma zelo kratka.
Ko sta dospeli na obalo Odre, je bil mesec že visoko.
Katarina je opazila, da jo ci-Iganka čudno opazuje in predno je stopila v hišo svojih staršev, je prijela neznanka njeno roko in dejala;
— Da vidimo, otrok moj, če se ti nahaja na dlani tvoje roke to, kar sera ti prečitala na čelu. Prerokovala ti bom!
Neznanka je nekaj trenutkov pozorno opazovala Katarinino dlan.
Nenadoma se zdrzne.
Ona dvigne svojo glavo in pade pred štirinajstletno Katarino na kolena.
—	Otrok! — vzklikne ona z glasom, ki ga Katarina nikoli ni pozabila. — Otrok! Tebe še čaka velika bodočnost! Ti se boš povzpela na prestol ene izmed najmočnejših in najvplivnejših držav na svetu!
Na svoji glavi boš nosila carsko krono!
Pred teboj bodo klečali ponosni možje, oblečeni v bogata oblačila, — vsi bodo ležali v prahu pred teboj, kakor jaz sedaj!
Razen tega vidim veliko rdeče črto!
Ne vem, ali škrlat ali pa kri?
Morda je oboje.
Vidim, da se boš razvila v izredno lepotico, vidim, kako krotiš divjega in ognjevitega konja.
On se upira, udarja s kopiti po tleh, hoče te vreči na tla, — toda ti si njegova gospodarica in ga prisiliš, da poklekne pred teboj!
Reci mi svoje ime, otrok moj, — da si ga vsadim v svoje srce, da ga nikoli ne pozabim, — ker slutim, da ga bodo nekoč milijoni imenovali, ponižno in poslušno, kakor pač izgovarja človek ime svojega gpspodarja!
—	Imenujem se Katarina, — je odvrnila mlada princesa v svoji otroški nedolžnosti in je le malo razumela, kaj ji je ciganka prorokovala.
—	Katarina, — zamrmra ciganka. — Mala Katarina, nekoč boš velika Katarina!
Ko je izrekla te besede, je odhitela proti reki.
Ni je hotela slišati, ko jo je Katarina klicala nazaj, ker ji jc namreč hotela pokloniti denarja.
Katarinini starši pa so preživeli medtem nekaj strašnih ur.
Oče je poslal na vse strani po petdeset vojakov, ki jo naj bi iskali in ko so jo starši naposled zagledali, so jokali od veselja.
Niso je karali, srečni so bili, da se je njih otrok vendar-le vrnil.
Katarina jim je nato pripovedovala o svoji pustolovščini v gozdu in je povedala, da jo je ciganka pripeljala domov.
Njena mati se je zelo prestrašila, ker je bila prepričana, da so cigani hudobni ljudje.
Takoj je začela prositi Boga, naj odvrne čarovnijo, s katero je ciganka začarala njeno Katarino.
—	Ne mamica, — je rekla Katarina, — to je bila dobra ciganka, ona mi je prerokovala lepo bodočnost.
Kaj ti je dejala? — jo hitro vpraša mati.
Tudi oče je bil radoveden, kaj je ciganka prorokovala.
Toda ko je Katarina povedala, kaj ji je ciganka vse rekla, so se starši presenečeni spogledali.
Oče potegne iz žepa neko pismo, ki ga je dobil pred nekaj dnevi. ^
Pozneje, mnogo pozneje je zvedela Katarina, da je bilo to pismo od pruskega carja Friderika Velikega, ki se je za njo vedno živo zanimal.
V tem pismu je javil Fride-rick staršem mlade Katarine, da je njegova želja, da se Katarina aoroči s ruskim prestolonaslednikom in da bo vse storil, da se uresniči ta načrt.
Dve leti pozneje se je vršila poroka princese Katarine z rus-{im prestolonaslednikom.
Zamenjajte sedaj rabljeno karo za boljšo
100% ZADOVOLJSTVO
Podpisana pogodba, da se vam vrne denar pri vašem Fordovem prodajalcu
ceno. Potem vam ne bo
Koliko vas bo stalo, da pripravite vaš avto (kakoršnikoli izdelek) \ pravi stan to spomlad? Koliko bo vaš avto zgubil na zamenjevalni vrednosti to zimo? Hočete prihraniti te s vote?
Peljite vaš avto danes h kakemu prodajalcu Fordov. Dobite njegov velik popust pri zamenjavi. Izberite R & G rabljen avto iz njegove velike zaloge—sedaj dane za najnižjo treba skrbeti glede velikih računov za popravo poleti in glede izgubitve vrednosti
po zimi.
OdloČite se sedaj!
v kakem mesecu boste imeli manj za zamenjati in več boste plačali. Cene pri Ford prodajalcih so sedaj najnižje, zato ker hočejo prodati sedaj, da se izognejo prevelike zaloge čez zimo. Pojdite k prodajalcu Fordov danes. Naredite najboljšo kupčijo v vašem življenju.
GARANCIJA KI VRNE _DENAR_
II. and (J. pomeni obnovljen in Karantiran. Vaš denar bo vrnjen, ako niste popolnoma zadovoljni. samo Ford prodajalci vam nudijo R. and (J. vrednosti na rabljenih avtih.
LAHKI POGOJI Plačate tako nizko kot
'4 NA TEDEN
Vfdno lahko napravite kupčijo s Fiird prodajalci. Zamenjamo vse izdelke avtov in Irukov.
Ford Dealers of Ohio
nila cigankinega prerokovanja.
Nato se je spomnila skrivnostnih besed lepe, mlade ciganke.
— Ruska prestolonaslednica! — ji je šepetal neki glas.
Toda zakaj ne carica?
Zakaj bi bila druga v tej mogočni državi?
Ne, ne, jaz hočem biti prva!
Mala Katarina mora postati velika!
Tako je živela v njej ciganki-na čarovnija, postajala je večja in mogočnejša, dokler ni naposled izpolnila celega njenega življenja.
Naposled se je odločila, za o-no rdečo črto, ki ji jo je ciganka omenila takrat v gozdu, —
Ogromna njegovo glava je tičala na robatem in nerodnem kmečkem truplu in je tako še bolj odbijala ljubezen, kakor pa da bi mogla privlačiti mlado deklico.
Toda, ali sme princesa vprašati za ljubezen?
Ali sme princesa poslušati svoje srce?
Oh, najrevnejša meščanska deklica, kmetica, beračica, ki hodi od hiše od hiše in prosi za miloščino, je svobodnejša kakor pa princesa.
Ona lahko vsaj svobodno izbira, ko gre za to, da si izbere moža in tovariša za življenje.
Če pa je mlada deklica knežjega rodu, če je princesa, se mo-
že
za ono rdečo črto, za katero ni' ra prodati, ker tako zanteva po-vedela, če pomeni škrlat ali pajlitika in dobrobit države, kri.	j Tako so tudi Katarino proda-
Sedaj, v trenutku največje ne- li-
varnosti, se je Katarina vsega tega spomnila.
Sedaj je še enkrat preživela v duhu prvo poročno noč, ki ji je prinesla samo razočaranje in grozo.
Ko ga je prvič videla, ko je spoznala usodo, ki jo čaka, ji je
Ko je stopala s svojim ženi Ko je star človek štirinajst j nom, obl^ena v belo poročno kri zastala v žilah.
let, je morda dobro, ako ve, kaj obleko, okrašena z ozkim dia- j Spominjaal se je odurnega in
bo doživel.
Pridi, pokaži svojo roko!
To je lepa, mehka in fina ro- tah velike katedrale, se spom- vo surovost in brutalnost
mantom, preko katerega se je ^ ogabnega človeka z grdim obra-cah velike katedrale se je spom- zom, ki je razodeval vso njego-
Proti svoji volji je postala ruska prestolonaslednica, — v Času, ko je bila skoraj še otrok.
Katarina ni našla pri svojem možu one blaženosti, ki ga pričakuje mlada žena od svojega ljubljenega, — ki jo pričakuje z deviško sramežljivostjo, morda kot odškodnino za to, da so minile lepe mladostne sanje, ker je sedaj žena in bo pozneje mati, ki mora razumeti resnobo življenja.
Toda Katarina se je mora'® prvi dan grenko razočarati- ,
V prvi poročni noči ji J® povedoval njen soprog Peteri je zaljubljen v neko mlado dv no damo.
Šalil se je in pripovedoval ^ rove pripovedke ter zahteval
•	r J v	' ■ .nil SVC
svoje mlade zene, naj tuje, kako bi osvojil dvorno mo. (Zgodovinska dejstva!)
• \ K'
Pri tem se je privil k je hrepenela po ljubezni,
bih in nežnosti, — ki je P .
vala s svojimi nedotaknje'^^j, šestnajstimi leti velik d"?" — prvo ljubezen!
Toda vse, kar je doživela- J bilo za njo ogabno in odurn(^^
Edino njeno veselje in ra d rilo v prvem letu njunega ^ kona je bilo to, da se je svojim možem z malimi top in svinčenimi vojaki.
Peter jo je silil k igri- jg
On je bil polblazen kakor otrok zabaval z mi na tleh.
Njuna družba so bili-in logarji, ki so Petru "ti" in si dovoljevali njemu najdrznejše šale.
Neko noč je prišel pija" ^ no spalnico.
(Dalje prihodnji^!)