KOROŠKI SLOVENEC Naroča se pod naslovom: „KOEOŠKI SLOVENEC** Klagenfurt, Hubert-Klausner RIng 26 — Tel. 13-02 Rokopisi se naj pošiljajo na naslov: Koroški Slovenec, uredništvo, Klanenturt, Huteit-Klausner-Ring 26 List za politiko, gospodarstvo in prosveto Izhaja vsako sredo. — Posamezna številka 10 Rpf. Stane četrtletno: 1 BIH, — Blrf-, celoletno: 4 SRH — ffM Za Jugoslavijo četrtletno : Din. 25 ; celoletno : Din. 100 Za Italijo: Prezzo die vendita Lire —'60. HBBSHHHSBHBaHBHHHSBaHaBBBHHBHBBHBann S^zetoTznì položaj. Dne 29. septembra minulega leta so se v Miinchenu sestali prvi državniki štirih evropskih velesil: kancler Hitler, angleški prvominister Chamberlain, šef italijanske vlade Mussolini in francoski ministrski predsenik Daladier. Obravnavali so vprašanje Čehoslovaške. Ta velepolitični sestanek je vzbujal nade, da bo Evropn po sodelovanju velesil obvarovana pred katastrofo nove vojne. Kmalu pa je nadam sledilo razočaranje in danes je monakovski sestanek samo še zgodovinsko yažna epizodica pa nič več. Velesile so se kmalu po sestanku spet razšle, pričelo se je tekmovanje v oborožitvi in nato ostra polotična tekma, ki dosega v teh dneh svoj vrhunec. Med velesilami je vstal globok prepad, ki loči za mir in red v Evropi odgovorne. Ta prepad povzroča med državami evropskega kontinenta in vsega sveta ostro napetost. Evropa je bila, lahko danes rečemo, sedaj pa so evropski tabori. Anglija in Francija se bojita nemško-italijanske nadvlade. Zato zbirata okoli sebe krog držav, katerim jamčita nedotakljivost njihovih meja, zato zahtevata njihovo naklonjenost in vojaško pomoč. Samo prvotno je bil videz, -da se bo vprašanje svobodnega mesta Gdanska in poljskega koridorja rešilo na miren način. Po tem, ko je Anglija Poljski zajamčila njene meje in svojo pomoč, je.politično morje zvalovilo in so danes izgledi na mirno rešitev prav neznatni. Tudi v'Podonavju še je nema’ stemnilo. Rumunija ima v rokah angleška jamstva in takoj so se odnošaji med Rumunijo na eni ter Ogrsko in Bolgarijo na drugi strani poostrili. Politika dveh taborov ima še drugod svoje posledice. Turčija ima v rokah pogodbi z Anglijo in Francijo ter je po njej dobila veleAažno obmorsko pokrajino Aleksandreto. Za to pa je dovolila Angležem in Francozom prost prehod skozi Dardanele, kar je bil bržkone eden glavnih predpogojev za pogajanja Anglija z Rusijo. Turčija je po sklepu pogodb postala močno aktivna in skuša vplivati na svoje sosede, naj sledijo njenemu vzgledu. Pred kratkim šele je prepotoval turški zunanji minister ves Balkan, v Ankari pa vodil važne razgovore z egiptovskimi politiki. Anglija in Francija sta po Turčiji zadobili važne vojaške postojanke v jugovzhodnih predelih Sredozemskega morja. Italija je seve takoj postala pozorna in je svoje postojanke v teh predelih ojačila in utrdila. V tabor nevtralnih držav je bil zane-šen precejšen nemir. Po gospodarskih in drugih prilikah so nevtralne države povezane z razdvojenimi velesilami, politični vplivi ne morejo izostati, veliki razvoj jih sili k odločitvi za ta ali drugi tabor. Posebna napetost se je Evropi pojavila odkar se vršijo angleška pogajanja v Moskvi. Niso znani nikaki podatki o resničnem položaju v Rusiji, o moči njene vojske, o odpornosti njenega gospodarstva. Rusija je ostala uganka in te uganke ne morejo rešiti najbrže niti najprebrisanejši politiki. Težko verjetno je, da bi kedaj sovjetska vojska nastopala na izvenruskih frontah. To one-mogočujejo ogromne razdalje, ki so tudi v času modernih strojev še vedno zelo važen faktor. Vendar bo pristop Rusije h temu ali drugemu evropskemu taboru imel dalekosežne posledice. Iz-ravnoteženje Evrope bo se vidnejše, prepad med državami še večji. Četudi se bodo velesile branile vpliva sovjetskega komunizma in bo morda pogodba z Rusijo predvidevala izključno po- litično in gospodarsko sodelovanje, vendar ne bo ostala svojevrstnost komunističnega družabnega reda brez vpliva na države, s katerimi je Rusija povezana. Najdejo se celo preroki, ki (napovedujejo, da bo Rusija nasledova-|la stafajočo se Anglijo in si lastila njene pravice v Evropi in svetu. Manj vidni so podrobni vplivi evropskega razdora v ostalih kontinentih, njegove sence pa legajo na vso zemljo. Anglija in Francija postajata napram Nemčiji in Italiji vedno bolj nepopustljivi in izzivajoči. Angleški in francoski listi so se privadili vojnim računom ter seštevajo vojaške sile posameznih držav, jih medsebojno primerjajo in proglašajo vojno za dobljeno, predno se je še pričela. Rada se pojavlja primera z letom 1914. Vendar so današnje mednarodne prilike povsem drugačne. Nemčija razpolaga danes z 86 milijoni prebivalstva in je torej po številu ljudstva večja od bivše predvojne Nemčije in Avstro-Ogrske. Italijansko prebivalstvo se je po vojni pomnožilo za osem miljonov. Nemčija in Italija sta strumno organizirani in sijajno oboroženi. Vplivi Nemčije segajo daleč na Na pokrajinskem zborovanju v Kaiserslautern je potfzel besedo tudi namestnik Fiihrerja Rudolf Hess in med drugim naglasil, da Nemčija nikoli v zgodovini ni bila složnejša, kakor sedaj v geslu „voditelj, narod in država." ■Ne samo, da Nemčija,-ni bila še nikoli tako složna, temveč se Nemčija tudi nikoli še ni tako zavedala svoje moči, kakor se je zaveda danes, ko neomajno gospodari nad svojo usodo. Šele sedaj so Nemci postali politični narod v pravem smislu besede, z jasnim pogledom na vsa važna vprašanja, ki se tičejo naroda. Nemški protivniki ničesar bolj ne žele, kakor to, da granitna stena, ki jo predstavlja danes nemški narod, spet razpade. Nasprotniki želijo, da bi zabili klin in v ta namen izvali nezaupanje med nemškim narodom in njegovim vodstvom. Toda nikoli več nemški narod ne bo tega dovolil. V nadaljnjem svojem govoru je Hess dejal, da ščuvajo Judje in prostozidarji po celem svetu, da bi izvali novo svetovno vojno med narodi. Toda Judje bi morali vedeti, da so enkrat za vselej izgubili svojo igro proti Nemčiji, Nobeni poizkusi obkoljevanja ne morejo sprementi tega jasnega in očividnega dejstva. Poizkusi za obkolitev Nemčije in Italije se ne morejo posrečiti. evropski vzhod, da omenimo samo Slovaško in Madžarsko. Italija ima z Albanijo v rokah važno postojanko balkanskega polotoka in si je pridružila Libijo in vzhodno-afriško kolonijo. V očigled tem dejstvom je sodba o moči ali premoči tega ali onega evropskega tabora zelo drzno in tudi nehvaležno igračkanje. V razvoju, ki je še pred nami, vidimo en sam trenutek, ki lahko zabrani novo krvoprelitje. Ne Nemčija in ne Italija se ne bojita vojne in po pridružitvi Rusije k Angliji in Franciji je izgubila vojna svojo strahotnost najbrže tudi za evropski zapad. A nihče v Evropi si danes vojne ne želi. Nemčija in Italija terjata pravico mednarodne enakopravnosti, Anglija in Francija radi naglašata svojo miroljubnost. Tudi kancler Hitler je že ponovno poudaril svojo miroljubnost. Čim bolj se Evropa bliža trenutku, ko bo na tehnici moralni ugled ene ali druge veselile, tem večja bo želja za mirom. Morda najde do tega trenutka ta ali oni vodilni državnik vendarle rešitev kočljivega problema, rešitev, ki bo prihranila Evropi strašno usodo. Zveza med Italijo in Nemčijo ni kakor vsi na hitro roko skovani pakti, ki služijo obkoljevanju. V nasprotnem taboru so največja nasprotja glede načel gospodarstva ter splošnih političnih in družabnih smernic. Nasprotno pa ima-'RF-.Nemčija in Italija, popolnoma iste poglede glede gospodarstva in politike. Nemčija in Italija sta čvrsto združeni v skupni o brambni fronti. Hess je govoril nato o trdnjavskem pasu na zapadni nemški meji ter dejal, da mora vsak lajik, ki je videl samo majhen del teh utrdb, priti do sklepa, da ne more prodreti v Nemčijo niti najboljše oboroženi in najbolj junaški nasprotnik. Kdor bi poizkusil napasti te trdnjave, bi doživel strašno razočaranje. Nemčija ne more uvideti razloga, radi katerega bi bile tuje sile prisiljene gnati svoje vojake proti našim utrdbam, in zaradi česar bi morale gnati svojo mladino in svoje najboljše sinove v samomor. Naj torej naredijo, kar smatrajo, da je pametno, je končal Hess in ako ne morejo ravnati drugače, naj napravijo to, kar jim ukazujejo njihovi mednarodni oblastniki. Karkoli naj se zgodi, Nemčija gleda jasnega čela v bodočnost in lahko mirno čaka. Angflija odgovarja Nemčiji. Na svoječasno nemško odpoved pomorskega sporazuma je angleška vlada odgovorila minuli teden. V odgovoru pravi, da bo nastopila proti Nemčiji le v primeru, če bi napadla kakšno drugo državo. Tako da je razumeti njena jamstva drugim državam. Angleška vlada želi nova pogajanja, vendar mora biti prej upostavljeno medsebojno zaupanje in biti vidna dobra volja za sporazum. Končno hoče angleška vlada Vedeti, kdaj naj bi se po nemškem mnenju nova pagajanja začela in v katerih slučajih bi se po nemškem mnenju pogodba odpovedala ali spremenila. Na angleško spomenico odgovarja „V51kischer Beobachter“, da o pogajanjih in novi pogodbi z Anglijo ne more biti govora. Nemčija nima zaupanja v Anglijo, ki hoče Nemčijo obkrožiti. Nemčija in Poljska. Odnošaji obeh sosed se ostrijo naprej. Nemški listi poročajo, da so na Poljskem prepovedane nemške pridige, ukinjene nemške šole ter delovanje nemških kulturnih organizacij. Poljski listi v Nemčiji spet prinašajo vesti, da se položaj Poljakov v Nemčiji slabša. Poljska je minuli teden priredila „po-morke dneve". Na velikem zborovanju v Gdinji je govoril prezident Moscicki. Poudarjal je, da spada Gdansko po svojih gospodarskih in kulturnih vezeh k Poljski in da je Pomorjansko del Poljske, kateremu se ne bo pod nobenim pogojem odrekla. — Medtem je stopilo vprašanje Gdanska zelo v “os/.cdje. Nemški listi poudarjajo, da rešitev nikakor ni nujna samo s pomočjo vojne, marveč se lahko uredi na miren način, vendar mora priti do pridružitve Gdanska k Nemčiji, ker tako želi njegovo prebivalstvo. Politika Moskve na Daljnem vzhodu. Medtem ko se je položaj v Tiencinu zopet poslabšal in je prav malo upanja na uspeh bližajočih se angleško-japon-skih pogajanj za mirno rešitev spornih vprašanj, pripravlja Sovjetska Rusija, kakor poročajo nemški listi iz Moskve, proti Japonski nov sunek. Moskva ni soudeležena samo pri praskah na mon-golski-mandžurski meji, pri katerih so v zadnjem času sodelovali tudi številni eroplani, temveč si prizadeva tudi drugod, da bi položaj Japonske oslabila. Sedaj izdeluje namestnik ruskega zunanjega ministra Potemkin načrt za konferenco, na katero namerava povabiti vse na razmerah v Tihem oceanu zainteresirane velesile in jih pridobiti za skupne sistematične akcije proti Japoncem. Tudi nenadni odpoklic ruskega odpravnika poslov iz Tokia je v zvezi s pripravami za ta novi sunek sovjetske vlade na Daljnem vzhodu. Finska ostane nevtralna. Na banketu, ki ga je priredil minuli teden finski zunanji minister Erko na čast načelnika nemškega generalnega štaba generala Haiderja, je imel Erko govor, v katerem je poudaril zasluge Nemčije za Finsko v najtežjih časih. Mednarodni položaj ni jasen, ter se številne države boje za svojo bodočnost. Finska gleda navzlic vznemirljivim novicam mirno v bodočnost. Finska je odločena, da ostane nevtralna in da to svojo nevtralnost brani za vsako ceno. General Haider je v svojem odgovoru dejal, da je srečen, ko pri svojem prihodu na Finsko vidi, kako je ta država naklonjena Nemčiji in njeni vojski. Dobre zveze med obema državama so stalne. Obe državi sta dolžni, Vojska jezdi skozi pustinje in puščave. Zander-v. Nemčija labtKo mirno čaKa. da gojita vojaško tovarištvo. Neodvisnost Finske je potrebna. Neodvisna Finska bo varna in bo napredovala. Ne samo nemški vojaki, temveč ves nemški narod bo s simpatijami in najboljimi željami spremljal Finsko na tej poti. Bolgarija odgovarja. Rumunska opozicija, ki je razmerno močna, je v posebni spomenici sporočila vladi, da ne bo v nikakem primeru priznala vladnih sklepov, ki bi kršili rumunsko neodvisnost ali nedotakljivost rumunskega ozemlja. Nenavadno spomenico razlaga inozemstvo kot protest proti sporazumu z Bolgarijo in proti ureditvi vprašanj narodnih manjšin. — Bolgarski ministrski predsednik je medtem dospel na večdnevno bivanje v Nemčijo. Spremljajo ga njegova soproga, hčerka in več višjih uradnikov. Teden 'sz besedi. Holandska vlada je odstopila zaradi resnega mednarodnega položaja. Novo vlado bo po naročilu kraljice Viljemine sestavljal sedanji predsednik Colijn. Turčija bo prevzela v nekaj dneh,o-blast v pokrajini Aleksandrete, iz katere se francoske čete že umikajo. Parlament Združenih severno-ameri-ških držav je z 200 proti 188 glasovom sklenil spremembo zakona o nevtralnosti. Zakon ima dopolnilo, v katerega je vnešena uredba o prepovedi izvoza o-rožja, odobrena pa je prodaja vojnega materijala. Med Nemčijo in Francijo je bil podpisan trgovinski dogovor, s katerim se dosedanji gospodarsko-prometni odno-šaji med obema državama podaljšajo za eno leto. Bivši albanski kralj Zogu je naročil 18 kabin na romunski ladji ..Besarabija", na kateri odpotuje s vsem svojim spremstvom v Romunijo. Odtod pa bo nadaljeval potovanje preko Poljske v Anglijo. Tu bo čakal na odgovor grške vlade na prošnjo, da bi mu bila dovoljena naselitev v Grčiji. EVrz-pi je treba ustvariti nov red, zato morata biti Nemčija in Italija pripravljeni na vsako morebitnost, je dejal naš zunanji minister Ribbentrop na kosilu v čast bivših italijanskih bojevnikov, ki so obiskali Nemčijo. Poletne vaje sovjetske vojske bodo letos na obalah Baltiškega morja. Prejšnja leta so bile vaje vedno v notranjščini Rusije. Češki čevljarski kralj Jan Bata je sklenil s kanadsko vlado sporazum za postavitev ogromne čevljarne v Onta-riji. * Za komisarja v Podkarpatski Rusiji je regent Horthy imenoval barona Pe-renva. Istočasno je bila izdana splošna amnestija za vse politične arestante. Poddsiak Vajansky Fran Albrecht Leteče sence. Povest iz življenja slovaškega ljudstva. (24. nadaljevanje.) ,,Končno, saj ima Ela prav. Ona ni dunajska frajlica, ona je čisti vaški slak, ki se opira ob zlato steblo domače prirode. Kdo bi si bil to mislil? Ali ima zemlja slovaška oplemenjujo-čo moč? Od koga se je naučila nežnosti, kje je vzela čisti kov, ogenj duše? Ah, lepota se rodi brez umetne nege, sama se razcvete, kakor lilija v močvirju." ,,Ni se brigala za moje besede! Izginila je liki lahna megla. Ona ni koketa, resno, veleresno pojmuje sleherno stvar." „Dovolj, Milko," je rekel učitelj, odpirajoč duri, „ne kvari si oči, še dolgo ti imajo služiti." Milko je zaprl knjigo. Oba sta stopila v očetovo izbo. ,,Iz mesta prihajajo zle vesti," je pričel starec s pevajočim glasom, ko je prišel Milko v njegovo sobo. „Bajan mi je pisal po nekem učencu. Bralno društvo so razgnali, knjige in zapisnike konfiscirali, Machača obtožili! Predsednik bolgarskega parlamenta Mušanov odpotuje v kratkem na večdnevni obisk v Rim. Nad 50 članov evropskih vladarskih rodbin je bilo navzočih v soboto v Florenci pri poroki vojvoda Spoletskega z grško kneginjo Ireno. Kraljevski namestnik admiral Horthy je izdal ukaz, s katerim se madžarski generalni konzulat v Bratislavi spremeni v poslaništvo. Predsednik Hacha je v sporazumu s protektorjem pl. Neurathom imenoval poveljnika deželne žendarmarije generala Ježka za notranjega ministra praške vlade. Vlada Zunanje Mongolije je proglasila za vso državo vojno stanje in odredila izselitev civilnega prebivalstva vzdolž vse mongolske-mandžurske meje. V Tokiju prevladuje mnenje, da se je to zgodilo na pobudo Rusije. Na Balkanu so bile minuli teden u-sodne poplave. Samo v Sevlijevu na Bolgarskem je odnesla voda 200 hiš in zah- Sodnija prepoveduje čitanje slovaških časopisov. Višnja divja; terorizira meščanstvo." „In to slavno meščanstvo se je uklonilo — saj si lahko predstavljam! Ba-jan bega in trepeče od strahu, Machač je izgubil glavo in piše seženj dolga opravičevanja." „V težkih časih, sin moj, je obiskal Gospod svoje verno ljudstvo. I name, betežnega in ubogega, se hoče navaliti vihar. Višnja priganja, da bi uvedli preiskavo proti meni." Milko se je nehote ozrl na svoj revolver, ki je ležal v usnjenem zaklopu na starinskem tenkonogem klavirju. „Kako dolgo bomo še glupi kozli?" je srdito zaklical Milko in hodil po iz-bi z dolgimi koraki. „Saj ste si sami vzgojili to ljudstvo! Zanj sanjarite, molite, prinašate žrtve in delate — in vaše plačilo? Ono vas pozna, hladnokrvno gleda, ko vas tirajo njegovi in vaši sovražniki. Le Boga in pokorščino mu trobite v ušesa! Otožno je zmajal starec z glavo in se sključil. „Ko bi bilo mogoče," je nadaljeval Milko, „da bi zaklicali množici: ti i moč, v tebi je sila! Zavedi se svoje sile, rabi roke, kadar te sramote." „Ni tako, sin moj! On je sila," je rekel starec in njegove velike oči so se tevàla več ko 100 človeških življenj.' Podobna katastrofa je zadela tudi v bližini Soluna nekaj grških vasi in jih skoraj popolnoma razdejala. V zapadnem delu Sredozemskega morja se vršijo velike vaje italijanske vojne mornarice, pri katerih sodeluje tisoč oficirjev in dvajset tisoč mornarjev. V Toskani je umrl prejšnji teden predsednik fašističnega parlamenta grof Constanco Ciano, oče italijanske ga' zunanjega ministra. Pokojnik je bil ena izmed najmarkantnejših osebnosti med italijanskimi fašisti. 20.000 judovskih beguncev, starih pod 14 let, se bo lahko priselilo v Združene. države. Vse druge naselitve pa so za dobo petih let prepovedane. Švicarski zunanji minister Motta je na zadnji seji zveznega sveta, poročal o političnem položaju v Evropi, ki je sklenil, da Švica ne bo izdala nikakih posebnih varnostnih ukrepov, ker za to ni razloga. vprle navzgor. „Večna je resnica, ona zmaguje. Večen je duh in ne umre. V triumfalni mavrici se nam razblešči resnica duha. Tema se porazgubi." Milko je imel na ustih posmehljivo besedo — ali obraz očetov je žarel od svetosti neovrgljivega prepričanja. Nastalo je tiho, Milko je potegnil svoj devolver. V vzdihe skrušenega starca se je mešalo prasketanje petelina in cilindra pri svetiljki. „Oče moj, vi ste angel. No, prisegam vam, da v tem trenutku ne bi prestopil nihče praga te siromašne koče!" Razburjen je stal Milko pred očetom in lice mu je žarelo od gneva. Uporno so gedale njegove oči, ki so na moč nalikovale očetovim. „Vtakni svoj meč v nožnico!" je rekel starec in njegove oči so se orosile s solzami. Bolest očetova je razburila Milka. Ni mogel prenašati pogleda na zlomljenega, pod težo let sključenega starca. Šel je ven — s trdim korakom se je napotil proti Humenu. Na cesti je srečal Jablonskega na lahnem koleslju. Ob njegovi strani je sedel Herman Bauer. Roka se mu je krčevito stisnila. Jablonsky ga je nehote pozdravil — morda se je prestrašil njegove uporniške postave, njegovih sprepogledih oči. -gmr-delamržnim ciganom to nikakor ni šlo v glavo in so se rajši umaknili v gozdove in druge skrite prostore, samo da bi jim ne bilo treba delati. Sedaj je državna policija organizirala lov na te cigane in jih nalovila samo v južnem Gradišču okoli 150. V osti /3 Jugostavijo PoKlonitcsr Koso^ sKim j nnaKom. V 14. stoletju so širili Turki svojo oblast v hitrih pohodih iz Azije v Evropo. Že so razbili vzhodno rimsko carstvo, podvrgli Bolgarijo in pričeli trkati na vrata Srbije, ki jim je še kot edina svobodna država na Balkanu zapirala pot v srednjo Evropo. Dokler je v Srbiji vladal car Dušan silni, se ji Turki niso upali blizu. Šele po njegovi smrti, ko je pričela Srbija bolehati na needinosti in medsebojnih notranjih borbah, so udarili Turki tudi po njej. V mogočnem vojaškem pohodu je pridrvel sultan Murat naravnost v osrčje takratne Srbije, na Kosovo polje, kamor mu je prišel nasproti car Lazar s svojo srbsko vojsko, ki je štela 35.000 vojakov. Turki so bili v trikratni premoči, ko sta se pomerila oba nasprotnika na Vidov dan 1389. Bitka na Kosovem polju je bila ena najbolj krvavih in naj usodnejših bitk, ki jih poznamo. Turki so zmagali, a te svoje zmage so se zavedali šele kasneje, ko so izvedeli, da srbske vojske ni več, da je vsa obležala na Kosovem s svojim carjem in vsemi velikaši vred. S tem je bila uničena velika in mogočna srbska država, segajoča od Donave do Egejskega in Jadranskega morja, in odstranjena zadnja ovira za turške pohode v srednjo Evropo. Duh padlih srbskih junakov, duh carja Lazarja in Miloša Obiliča pa ni klonil nikdar in je živel naprej do danes. In kri, prelita na Vidov dan 1389, iz katere je vzklil krvavordeč cvet •— kosov- , ski božur, Srbom ni dala mirovati, dokler ni bil spet strt turški jarem in priborjena svoboda. Ob priliki 550. letnice bitke na Kosovem polju se je 28. junija t. 1. poklonila vsa Jugoslavija duhu kosovskih junakov. Nad 100.000 ljudi je prihitelo ta dan iz vseh krajev Jugoslavije na Kosovo polje, prišla je kraljeva garda, ' zbrali so se četniki in Sokoli. Med nepregledne množice se je vtkala slikovitost narodnih noš z vseh strani, med j njimi so mrko stopali ponosno Črno- j gorci,ka kor da bi videli sultanove vojake še danes pred seboj. Navzoči so bili zastopniki najvišje oblasti, predstavniki cerkve in številnih društev. Praznik se je pričel s svečano zadušnico, ki jo je daroval patriarh Gavrilo, nato so sledili številni govori, med katerimi je bil „Kdo je to?" je vprašal Herman, ki je držal v rokah velik buké rdečih kamelij. ,.Rektorjev sin! Tudi eden izmed teh skritih revolucijonarjev!" „Ah, tisti doktorand?" „Nimam rad tega lova na ljudi," je mrzlo rekel Jablonsky. „Tudi starega Holana zasledujejo — počemu si je treba kvariti udobnost?" „Z vzgledom je treba pokazati," je pristavil Herman, „mir in udobnost se povrneta." Jablonsky je zamahnil z roko, kakor da nima volje odgovarjati. Za njima se je vozilo še nekoliko vozov. Holan ni našel Evgena doma. Že je hotel nazaj, ko je zaropotal voz pred vrati. ,,V mestu je zlo!" je rekel Dušan in ročno skočil z vbz&. ,,Vem, vem — tak kaj je tu storiti?" Evgen Dušan je skomignil z rameni. „Torej tudi vi zgibate z rameni, vzdihujete, morda i potožite Bogu — a stvari se vrše dalje." „Naši se posvetujejo, razmišljajo, rekurirali so in se pritožili." Dalje sledi. V vsako družino „Koroš-kega Slovencau! 35 naso države ObisK ministra Rusta na KorošKem. Pretekli teden se je mudil na Koroškem državni minister za vedo, vzgojo in ljudsko izobrazbo. Ministrov obisk je bil namenjen proučevanju šolskih razmer na Koroškem, zlasti onih v bivšem glasovalnem ozemlju. Minister Rust je posetil v spremstvu pokrajinskega vodje namestnika Kutschera in drugih predstavnikov oblasti med drugim tudi šolo v Št. liju ob Dravi in v Št. Jakobu v Rožu. V Št. Jakobu v R. je visokega gosta sprejela celokupna šolska mladina z učiteljstvom na čelu na prav slovesen način. En dečko in ena deklica sta izročila ministru cvetje in mu izrekla prisrčno dobrodošlico. Vsi pa so ministra in njegove spremljevalce pozdravili s pesmijo in s k nemškemu pozdravu dvignjenimi rokami. Minister je naj,o. posetil posamezne . razrede, prisostov d pouku in stavil na Šolarje vprašanja, da bi se poučil o njihovem znanju in njihovih sposobnostih. Otroci so ministra veselo presenetili z znanjem fiihrerje-vih izrekov. Obljubil jim je, da bo njihove pozdrave sporočil Ftihrerju. Nato se je podal minister k glasovalnemu spomeniku v Št. Jakobu, kjer mu je zapeia mladina v slovo koroško himno. Minister Rust se je medtem odpeljal v Line, odkoder se vrne 8. julija na tabor instituta za narodnopolitično vzgojo, ki bo ob Baškem jezeru. Prepoved zborovanj v juliju in avgustu. Kakor lansko leto, je odredilo vodstvo za državno propagando tudi letos za mesec julij in avgust splošno zboro- valno prepoved za stranko, urade in za vse pododelke in priključena društva. Izvzete od te prepovedi so prireditve ododelka za predvajanje pokrajinskih filmov in akcija „Stari borci govorijo Hitlerjevi mladini". Nove policijske odredbe za vzpon na Jepo. Vzpon na vrh Jepe, ki vodi preko državne meje, je zanaprej dovoljen samo turistom, ki se izkažejo s potnim listom in veljavno legitimacijo nemškega planinskega društva ali smučarske zveze, dalje obmejnim prebivalcem, ki imajo poleg obmejne legitimacije še izkaznico identitete in veljavno legitimacijo nemškega planinskega društva. V denarju lahko imajo s seboj samo do 10 RM drobiža. Vsem drugim je vzpon na vrh Jepe preko nemško-ju-goslovanske meje strogo prepovedan. Kdor bi se pregrešil proti tej odredbi, bo kaznovan po deviznih in obmejno-policijskih predpisih. Nabori in vpoklici. V času od 10. julija do 9. septembra bodo klicani k naborom letnik 1919 (rojstni dnevi od septembra do decembra), letnik 1920, končno še neklicani letniki 1906, 1907, 1910, 1913, 1914, 1915, 1916, 1917, 1918 in 1919. — Vpoklicani bodo na-mestni rezervisti letnikov 1918 in 1919 (roj. od januarja do avgusta) ter doslej nepotrjene osebe letnikov 1914, 1915, 1916,‘1917. Tudi cigani bodo morali delati. Po postavi so sedaj tudi cigani dolžni služiti v delovnih taboriščih. Mno- najpomembnejši govor vojnega ministra generala Nediča, ki je med drugim dejal: „Kosovo ni bila bitka, kakršnih je vse polno v zgodovini. Bil je to usodni spopad dveh človeških plemen, dveh svetov. Nov imperij se je rodil nekje sredi- azijskih pustinj, nova orkanska velesila je zagrozila stari Evropi, ki je bila vsa razrvana po prepirih med vladarskimi hišami in po bojih med raznimi političnimi odličniki. Balkan je prvi sprejel naval te nove sile. Že so bili Turki v Sofiji, v Prilepu in Bitolju, ko so se zbrale v zadnjem trenutku sile Jugoslovanov, spoznavajoč skupnost svoje usode, pod carjem Lazarjem. Toda ta sloga je prišla prepozno. Od 35.000 vojakov, ki so se podali v boj, da bi rešili svobodo Jugoslovanov in jugovzhodne Evrope, se jih je le malo vrnilo. Niso poginili samo vojskovodje in vojščaki, tudi oba sovražna vladarja sta obležala mrtva na bojnem polju: srbski knez Lazar in turški sultan Murat. Toda žrtve bitke na Kosovem polju niso bile zamam. Te žrtve so položile temelj za gradnjo današnje jugoslovanske države. Tudi danes, po 550 letih črpa jugoslovanski narod iz duha teh žrtev in se zaveda, kaj pomenita ljudska, narodna skupnost in kaj pomeni moč krepko organizirane države. Ohrani-ino oporoko kneza Lazarja in njegovih junakov, da bomo složni tudi mi in da se ne bomo ustrašili umreti, če bi to zahtevala zgodovina.“ Minister Spallo umrl. Teden dni po smrti Joče Jovanoviča, vodje srbskih zemljoradnikov, se je iz Belgrada širili vest, da je nenadno preminul voditelj jugoslovanskih muslimanov, prometni minister in podpredsednik Jugoslovanske radikalne zajednice, dr. Mehmed Spaho. Zadela ga je srčna kap. Pokojnik se je šele pred kratkim vrnil iz Nemčije, kjer se je mudil skoro dva tedna na službenem potovanju. Smrt ministra Spaho pomeni veliko izgubo za Jugolavijo. Bil je politik velikih koncepcij in širokih vidikov. Predvsem si je mnogo prizadeval za konsolidacijo razmer v notranjosti države ter vneto zagovarjal sporazumno rešitev hrvaškega vprašanja. Vodstvo jugoslovanskih muslimanov je po smrti Spahe prevzel dr. Kulenovič, kateri bo vodil politiko v smislu in duhu svojega predhodnika. To in ono: V Mariboru se je zadnje dni vršilo veliko zborovanje slovenske mladine, ki je doseglo svoj višek v nedeljo z veličastnim sprevodom deset-tisočih slovenskih fantov in deklet po mariborskih ulicah in mimo najvišjih zastopnikov državne oblasti. — Prvi jugoslovanski film v domačem jeziku in z domačimi igralci so pričeli izdelovati v Zagrebu. Namen filma bo prikazati lepote jugoslovanske države, predvsem Dalmacije in Gorenjske. — V Ljubljani je bil odkrit 28. m. m. spomenik lani Preminulemu pesniku, pisatelju, in rodoljubu Ivanu Lahu. — V Ljubljani je umrl dr. Franc Derganc, zdravnik, poet, filozof 'in predvsem-plemenit človek. —- Na potovanju v Berlin se je v torek ustavil v Belgradu bolgarski minister-ski predsednik Kjoseivanov, kjer se je sestal z jugoslovanskim zunanjim ministrom dr. Cirrcar-Markovičem. Tvoje glasilo naj ti bo tedenska hrana! — iz vrst čitateljev in naročnikov prihajajo vesela poročila, da »Koroški Slovenec** ustreza željam rojakov. »Vsakomur nekaj**, to je njegova parola in zato je še za zaspance uvedel posebno rubriko: Par za smeh. Še v tru-dapolnem poletju je čitanje slovenskega glasila uteha in razvedrilo. — Zato ne pozabite še vi svoje dolžnosti na-pram slovenskemu tedniku. Plačujte redno naročnino, nabirajte nove naročnike in prijatelje, sodelujte pri svojem listu! Naj ne nosi zastonj Vašega imena! Mal položi dar doma na oltar t Zakaj ljubi mati svojega otroka? Kri njene krvi je in telo njenega telesa. A vsebolj ga ljubi zato, ker jo nanj navezujejo po naturnem zakonu otrokovega rojstva in rasti nujne velike žrtve. V bolečinah je mati otroka rodila, nebogljenček je iskal njenih prsi in je zanjo stezal voje ročice, ob materni roki je stopil svoj prvi korak, ob materni besedi spregovoril svojo prvo besedo. Sad je njene neprestane, velike žrtve. Iz materne žrtve se je rodila materna ljubezen, ob ljubezni je rastlo o-trokovo spoštovanje matere in ga spremljalo vse tja do njenega in njegovega groba. Zakaj ljubi kmet svoj grunt? Po svojem gruntu je kmet bolj ali manj neodvisen gospodar, na grunt veže kmeta častitljiva tradicija prednjikov. grunt mu daje njegovo veljavo med sosedi. A vsebolj ga je navezala na grunt njegova velika žrtev. Desetletja neprestanega napora mu posveča, njegova velika delavnica je. Sam je gnojil in oral svoje njive, z lastno roko je sejal žitno seme v odprte brazde in pospravljal poljski pridelek. Vsak kos živine je živ delež njegovega truda, vsako drevo na vrtu govori besedo njegove marljivosti in vestnosti. Morda je zrastel celo dom iz njegovih pritegovanj, štednje in marljivosti. Tako je dajal iz leta v leto sebe samega svoji zemlji in njegova žrtev ga je s tisočerimi vezmi priklenila na njegovo domačijo, da je ne bi dal več za noben denar. Zakaj ljubimo svoj narod? Narod je tudi nekaka domačija, le še večja, obsežnejša in lepša. Tudi narodna domačija terja žrtve, češko zelo velike žrtve. Zvesti sinovi svojega naroda so morda nekaterim v spotiko. Narodna zvestoba je trn v očeh onih, ki vidijo samo svoj narod in bi mu radi žrtvovali vsa druga ljudstva. Zvesti sinovi in hčerke svojega naroda so živa vest onim, ki svojo narodno zavest prodajajo za denar ali drugo osebno korist. Nemirna vest speče nezveste ob pogledu na rojake, ki svojega narodnega idealizma niso zapravili in ne potratili za prazen nič. Zato jih često obkladajo s svojim gnjevom in sumničenjem. Narodna zavest in narodna zvestoba sta često ozko povezana z žrtvami, gmotnimi in moralnimi, odpovedmi, premagovanjem, prečesto je plačilo za narodno zvestobo le prezir, sramotenje ali zapostavljanje. Čim večja pa je žrtev za narod, tem čistejša in svetlejša je tudi ljubezen do naroda. Vrednost kake stvari raste z žrtvami, ki jih doprinašamo zanjo. V loteriji dobljeni denar splahni kot dim. Špekulacij-1 ski dobički ne veselijo dobičkarja in mu kmalu spolzijo iz rok. Podarjena stvar zdaleka ni toliko vredna, kot je vredna priborjena stvar. Tako sodi svet: cena materinstva je v maternih žrtvah. Veličina cerkve je v žrtvah njenih vernih sinov. Sama božja ljubezen je v žrtvi lastnega Sina najveličastnejša. Z žrtvami, odpovedmi in trpljenjem priborjena narodna zavest ima svojo posebno vrednoto in dragocenost. Kdor ljubi svoj narod s svojo žrtvijo, ga resnično ljubi. Kdor ga ljubi samo z besedo, je frazač in lažnjivec. So ljudje, ki govoričijo o narodni ljubezni, a mešetarijo s svojo narodno zavednostjo kot nekaki kramarji. Lastna korist jim je pred narodno koristjo. Lastna udobnost jim je pred narodnimi interesi. To so sebični računarji, ki hočejo svoj narod ponižati v molzno kravo, da jim samo daje. Puhla fraza je beseda le-teh o narodni zvestobi in narodni ljubezni. Gledamo našo slovensko družino na Koroškem. Listajmo v njeni povestni-ci! Preglejmo njen položaj! Zlata nitka žrtve in odpovedi veže slovenska stoletja. Po trpljenju in žrtvi za narodni blagor so povezani tisočeri rodovi in so medsebojno povezane naše slovenske vasi in doline. Žrtev in odpoved sta u-soda narodnih sinov v prvih narodnih vrstah. Žrtev in odpoved na oltarju naroda sta zapoved tisočerim očetom in materam. Žrtev in odpoved sta slovenski testament doraščajočemu rodu in mladi generaciji. Bridko je vse to. Tako poje o slovenskem trpljenju pesnik Jože Pogačnik: Pod vsako lepoto troje trpljenj: trpljenj devet! — ko angelov varihov dobrih devet, našega prvega, našega zadnjega: o, to je naše tako, da domače nikjer tako ni — naše slovenske skromnosti. (Sinje ozare.) (Sirom m Krajevna imena v narodnostnem boju. Po graški »Tagespos t“. Pod gornjim naslovom prinaša graški dnevnik sledeče lepe misli: „V nekaterih sedmograških mestecih so imele posamezne ulice trojno ime in trojne ulične tablice; v mestnem svetu so sedeli zastopniki treh narodov in vsak se je posluževal svojega jezika ter je drugojezične odgovore jemal na znanje; protokoli so bili pisani v treh jezikih. Izborno je šlo, četudi se čudno zdelo ljudem, ki niso rasli v jezikovno mešanem ozemlju, kjer obvlada vsak vse krajevne govorice vsaj toliko, da razume, kaj mu sosed pripoveduje. Kjer se druga narodnost spoštuje, se ni težko sporazumeti. Svobodna uporaba maternega jezika ob vseh prilikah in pred vsakomur in spoštovanje krajevnih imen je zahteva, ki je v programu vseh manjšinskih voditeljev Evrope . . . Cilj, ki se ga hoče doseči z odstranjevanjem udomačenih krajevnih in dolinskih imen, je: Pozabi se naj, kje živijo Nemci!*1 »Nova slovenska zgodovina**. K članku zadnje številke piše'prijatelj našega lista: »Tudi jaz sem mnenja, da je naziv »Koroška** slovenskega izvora. Kako bi bilo sicer mogoče, da imajo koroške gore z malimi izjemami vse slovenska imena ali vsaj slovenske korenine? V vseh Karavankah ni gore, ki bi ne imela prvotnega slovenskega naziva. Nemški „Kogel“ je sledil šele v zadnjem stoletju in se še nikakor ni udomačil. Edini Dobrač bo pri tem tvoril morda izjemo, vendar zveni njegovo deblo prav slovensko. Sicer v davnih časih še niso imeli zemljevidov, v katere bi zapisavali imena gor in rek. Težko verjetno pa je, da so naši predniki stara imena enostavno zavrgli in si izmislili svoja imena. Prej je verjetno, da je bilo pleme starih Slovenov prvo, ki se je v naši deželi prvo stalno in v večjem številu naselilo, dalo ime deželi in njenim vrhovom ter prevzelo drobce starih imen v svojo govorico. Naj omenim še imena jezer: Preseško, Baško, Vrbsko, Osojsko, Klopinjsko, Go-selno, Zablatniško i. dr. Tudi za jezera velja moja trditev, da so jih prvi krstili Slovenci. Zakaj bi torej »Koroška** ne bila slovenskega izvora?“ J. K. Prvi izgon Judov iz naših krajev. Koncem srednjega veka so imela mesta in trgi po Koroškem in Štajerskem razmeroma že številne judovske kolonije. Judje so se pečali kakor vedno in povsod predvsem s trgovino. V njihovih rokah se je hitro kopičilo bogastvo, postali so kmalu bankirji, ki so dajali plemstvu in meščanstvu za oderuške obresti na posodo denar. Pri domačem ljudstvu pa so se Judje kmalu osovraži-li. Pritožbe proti njim so se vedno bolj množile. Očitali so jim, da ne spoštujejo verskih čustev domačinov, da s svojimi judovskimi obredi skrunijo člo-.veško dostojanstvo, da ponarejajo pisma in pečate ter da z vsemi mogočimi goljufijami izrabljajo poštene ljudi in jih spravljajo na beraško palico. Leta 1495 so se zbrali avstrijski deželni stanovi v Mariboru in ponovno in odločno zahtevali izgon Judov iz svojih dežel. Vladarji so Jude trpeli in ščitili, ker so jim leti plačevali poseben judovski davek in jih često v potrebah zalagali z denarjem. Cesar Maksimilijan pa je pritožbam domačega ljudstva ugodil; 1. 1496 je izdal ukaz, da morajo vsi Judje zapustiti avstrijske dežele tekom dese- Angelov varihov dobrih devet! Leti varihi ustvarjajo vedno novi slovenski čudež na koroških tleh, ko se iz vedno novih žrtev, darovanih na narodnem žrtveniku, poraja vedno nova slovenska ljubezen in kot plamen vžiga slovenska srca. Naj nas krepi osrečujoča zavest: Mnogo je na naši zemlji osebnih žrtev za slovenski narodni blagor, mnogo pa je tudi čiste, nesebične slovenske ljubezni! In zato nas ni strah za našo slovensko bodočnost. «e somfjo tih mesecev. Pač pa je zahteval cesar za izpadek judovskega davka posebno odškodnino, ki je znašala za Koroško 4000 goldinarjev. Iz Koroške izgnani Judje so se naselili večinoma v Gorici v Vidmu in v Benetkah. Važen odlok beljaškega okrajnega glavarstva. Beljaški okrajni glavar je z ozjrom na dejstvo, da se je v radovljiškem okraju pojavila slinavka in parkljevka, odredil sledeče: L na ozem-iju beljaškega okraja je prepovedano goniti živino preko državne meje v Jugoslavijo oz. Nemčijo, 2. dovoljena je pasa samo na onih rožanskih planinah, ki so od državne meje vsaj 1000 m oddaljene; koder domača živina lahko pride v dotiko z jugoslovansko, je paša sploh prepovedana, 3. uvoz konjev, goveje živine, živinskih sirovin ali'iz-delkov, krme, stelje in gnoja iz radovljiškega in kranjskega sreza je prepovedan, dovoljen pa uvoz pripravljenega mesa, kalcinirane volne, spuščene masti in loja ter mlekarskih izdelkov izvzemši svežega mleka, 4. osebni promet in promet z vozili je dovoljen samo na določenih cestah, prestop državne meje je v okraju dovoljen samo na železnici v Podroščici in na podkoren-skem sedlu. Državne meje na gorah ne smemo prekoračiti! Za Koroško pristojni alpinistični referent javlja, da prekoračenje jugoslovanske državne meje na gorah ni dovoljeno tudi ne članom nemškega alpskega društva. Meja se sme prekoračiti samo s potnim listom na železnicah ali cestah (Podkoren, Ljubelj, Jezersko i. dr.). Na gorskih poteh in vobče na gorah je prestop državne meje vsakomur pjrepovedan. Konec šolskega leta. Vse ljudske, srednje in visoke šole v državi se zaključijo v soboto 8. julija. V petek je v šolah kratka zaključna proslava, v soboto se razdelijo spričevala. Sprejemni izpiti so od 5. do 7. julija. Točne termine smo svoječasno priobčili. Perau — Perava (40 letni jubilej). Spoštovani, vrli in marljivi kovaški mojster Wiegele Jože in njegova soproga Marija sta obhajala minuli teden prav lepo in na tihem svoj 40 letni poročni dan. Pri tej priložnosti sta napravila božjo pot k Mariji Pomagaj na Brezje ter posetila farno cerkev v Begunjah, kjer sta bila pred 40 leti poročena. Jubilejna slavnost se je vršila pri njenem bratu v Begunjah na Goren-skem. Obenem slavi letos g. Wiegele tudi 40 letnico svoje kovaške obrti, je pa kljub napornemu delu še zelo čil in zdrav ter prekaša še marsikaterega mladega mojstra. Jubilantoma naj bodo izrečene še naše iskrene častitke. — Procesija sv. Rešnjega Telesa, ki se je pri nas običajno vršila na dan apostolov sv. Petra in Pavla, smo radi državno odpravljenega praznika opravili že minulo nedelje 18 t. m. v prav lepem redu. Ferlach — Borovlje. Kakor znano se je v zadnjih dnevih pripeljalo na Koroško 800 oseb na 10 dnevni dopust, takozvano Kdf letovanje. Bili so vsi iz Essen — a in okolice. Okoli 100 oseb te akcije se je nastanilo v Borovljah, kjer so delali skoraj vsak dan izlete v bližnjo okolico. Ker so takorekoč vsi iz velikega industrijskega kraja, je umevno, da se je njim v naši mirni naravi zelo dopadlo. Kar prve dni po prihodu se je eden ponesrečil, ko je napravil izlet na boroveljski Vrh. Zlomil si je nogo in so ga iz Vrha spravili preko Oslice do Dajčpetra in od tam z avtom v celovško bolnico, od koder se je potem z transportam zopet vrnil v domovino. Posvetitev novomašnikov. Pomotoma smo v zadnji številki našega lista poročali, da je bila posvetitev letošnjih gg. novomašnikov na praznik sv. Petra in Pavla. Novomašniki bodo posvečeni v nedeljo 16. julija v Št. Jurju ob jezeru. Koroški drobiž. Glasom podatkov zadnjega ljudskega štetja ima Koroška 459.000 prebivalcev. — Vrbo ob Vrbskem jezeru je obiskalo meseca junija nad 6000 letoviščarjev, dvakrat toliko ko lani in trikrat več kot 1. 1932. Med letoviščarji so prevladovali nemški državljani, 2 odstotka pa je bilo inozem-cev. — Število prometnih nezgod se ža-libog vedno bolj množi, zato bo zana-prej posebna policija v uniformi in v civilu vsepovsod nadzirala promet in vsako nedisciplino in vsak prestopek prometnih odredb najstrožje kaznovala. V minulem tednu so prometne nezgode zopet zahtevale več smrtnih žrtev in težko ranjenih. Na beljaški cesti je povozil osebni avto 18-letnega mesarskega pomočnika Franca Kuesa iz Dol pri Tinjah in ga tako težko poškodoval, da je takoj izdihnil. — Ob obali Vrbskega jezera je trčil v drevo z motornim kolesom 26-letni Horst Hartung. Z njim se je vozila tudi njegova nevesta Elfrida Rainer in se peljala v skupno tragično smrt. -— 1. in 2. julija so utonili pri kopanju Franc Plieschnig, Maks Altmann in 16-letni Tone Pavlenič. Zadnjega so pogoltnili valovi Drave v bližini Svetne vasi. — Pri lovenju hlodov, ki jih je nosila narasla Drava, se je ponesrečil še Franc Grodnik iz Beljaka in utonil. — Na progi Beljak—Lienz je 28. m. m. iztiril osebni vlak. 18-letna Edit Hausendorfer, ki je padla pri tej priliki skozi okno iz voza, je prišla pod kolesa ter izdihnila. JlasQ gospodarstvo O Kmetovi hranil* niči. Minister za gozdarstvo proglaša važne ukrepe. Maršal Go ring je kot minister za gozdarstvo povodom nekega zborovanja v Berlinu podčrtal stremljenje države za tem, da se dvigne proizvodnja lésa. Nove tozadevne državne ukrepe je zajel v pet točk, s katerimi hočemo seznaniti tudi naše gozdne posestnike. Gozdno zemljo bo treba temeljiteje izrabiti in njeno donosnost dvigniti. Država bo na podlagi svojih preizkušenj dala točna navodila za pogozdovanje, kakršna so že veljavna za državne gozdove. Pri pogozdovanju je treba upoštevati kakovost zemlje in voliti ono vrsto lesa, ki na določeni zemlje najbolje uspeva. Tudi gozdno zemljo bo treba obdelovati, gnojiti ter skrbeti za primerno vlago oz. za odtok preobilne vlage. Posekanice je treba v prvi pomladi po sekanju spet pogozditi. Obseg neproduktivne in neizrabljene površine se lahko še znatno zmanjša in bo država za to dala potrebna sredstva. Posebno pažnjo bo država posvečala gozdu, ki ni njena last. Glede lesne proizvodnje zaostajajo srednja in mala posestva. Točni računi izdajajo, da bi se v kmetskih gozdovih letno lahko pridelalo 2 metra lesa več ko doslej. Tudi za nedržavne gozdove bo treba odslej bolj temeljito skrbeti. Dosti je v Nemčiji zemlje, ki ne služi poljedeljstvu in je neizrabljena. Površina gozdov v Nemčiji se po ministrovih računih lahko poveča okroglo za desetino. Kjerkoli je kak kos zemlje nerabljen, a je pripraven za pogozditev, ga je treba zasaditi. Sekanje, spravljanje in uporabljanje lesa kaže še velike nedostatke. Posebno v višjem gorovju se les le slabo izrabi, ker primanjkuje dobrih voznih potov. Država bo skrbela za to, da se zgradijo potrebna pota za spravljanje lesa iz višin. V nižinah bo treba les skrbneje uporabljati, da se tudi trska ne zapravlja po nepotrebnem. Le na tej podlagi bo mogoče, da ohranimo svoj gozd in nam ne bo primanjkovalo lesa. Kako dvignem svoje gospodarstvo, se vprašuje mnog kmet, ki je prej zašel v dolgove in sta se mu spraznila hlev in kašča. Domala povsod se je gospodarsko nazadovanje izražalo v znižanju števila goved, čemur je sledila zmanjšana količina gnoja in bolj pičlo pridelovanje krme. Sedaj se pridela toliko krme, da ni mogoče dvigati število glav v hlevu. Kaj naj gospodar v takem slučaju stori? Najprej bo skušal pridelati več krme in bo uporabljal tudi umetni gnoj. Vestno bo skrbel, da bo tudi domačega gnoja dovolj in si bo zato nujno uredil gnojnično jamo. Večja količina krme mu omogoči nakup novega goveda, nakar bo navedeni proces ponovil dotlej, da bo v hlevu spet toliko živine, kot je bilo nekako v letu 1912 in še več. In spet bo imel veselje s kmetijo. Pozor pri prodaji in nakupu goveda in svinj! S 1. julijem je v veljavi predpis, ki določa, da je treba vsako prodajo goveje živine in svinj izven živinskega trga beležiti na posebnih sklepnih listih (Schluss-Scheine). Potrebni formularji se dobijo pri okrožnih kmetskih uradih. Eden formular zadostuje tudi za višje število živali, treba pa je na formularju navesti točne podatke o kakovosti posameznih komadov. Sklepni list izpolni oni, ki živino kupuje, podpišeta pa ga prodajalec in kupec hkrati ter sta tudi oba enako odgovorna za pravilno izstavo. Sklepni list se nato odpošlje na okrožni kmetski urad, njegov prepis ohrani kupec. Vmesni sadeži — repa, pesa i. dr. — rabijo dodatne hrane. Svetujejo dodatek 60 kg superfosfata in 100 kg kalijeve 40 soli za poletne in dvakratno omenjeno količino umetnega gnoja za zimske vmesne sadeže. Kolikrat naj kosimo lucerno. Priporoča se trikratna košnja lucerne, ker se s pogosto košnjo zviša beljakovinasto Odkod imamo pomaranče? Pomaranče so prišle po Arabcih za časa križarskih vojsk v Evropo. Do tedaj pomarančni vrtovi v Indiji evropskim narodom še niso bili poznani. Šele leta 912 so jih prinesli iz Indije v Perzijo. Tam so jih imenovali „nareng“ Že v Zahodni Aziji je pomaranča izgubila mnogo svoje žive barve in sladkega vonja. V Evropi je še bolj obledela. Kljub temu so jo v Franciji krstili za oranžo, hoteč s tem označiti njeno zlatorumeno barvo. (Or pomeni v francoščini zlato.) Danes gojijo pomaranče po vsej južni Evropi, na Sredozemskih otokih, na Ju-trovem in v južni Ameriki. Pomaranče dozorijo oktobra, decembra in zgodaj spomladi. So golobi koristni ali škodljivi? Ve čina je prepričana o njihovi škodljivosti. Med letino pobirajo zrnje, radi se udomačijo v skednjih, brskajo po gnoju in še drugo škodo delajo. A golobi pobirajo tudi plevelno seme, požirajo polže, hrošče, črve, gosenice, muhe m druge male škodljivce. Mi jih ocenimo kot koristne in vrhutega lepe živalice. Lepo odškodnino je prejel, ker ni znal pisati, neki norveški pastir. Na Norveškem imajo postavo, ki se najstrožje izvaja in ki zahteva, da mora vsak norveški državljan katerega koli spola biti pismen. Občine imajo skrbeti za reden obisk šole, v slučaju zanemarjenja te dolžnosti nosijo vso odgovornost one in se kaznujejo na razne načine. Kaj čuda, da slovi Norveška kot edina dežela, ki nima nepismenih ljudi. Toda nedavno pa so našli tudi na Norveškem dvajsetletnega mladeniča, ki ni znal ne brati ni pisati. Iztaknili so ga v priliki naborov. Vojna komanda je slučaj naznanila prosvetnemu ministerstvu, ki je izvedlo najstrožjo preiskavo. Dognali so, da je mladenič ostal nepismen, ker ni imel ne očeta in ne matere in je prišel kot sirota za pastirja k nekemu kmetu iz druge občine. Ta pa ga ni javil ne šolskim in ne občinskim oblastem. Tako se pripetilo, da je kljub strogim postavam ostal tudi na Norveškem en človek nepismen. Da bi se izbrisala senca, ki je nenadno zatemnela slavo Norveške kot dežele brez nepis- hranivo v rastlinah in količina pridelka. Med zadnjimi košnjami naj preteče vsaj 35 do 45 dni, vsaj enkrat v letu naj se lucerna razcveti. Prodaja sirovega lesa je bila s 23. majem t. 1. nanovo urejena. Kdor bi novih predpisov ne upošteval, bi bil kaznovan. Da se seznanijo z novimi predpisi predvsem lastniki malih gozdnih parcel, se bodo vršila strokovna predavanja državnih gozdarskih uradnikov. Interesenti lahko tudi naročijo ročno knjižico „Rohholzpreisregelung und HolzmeBanweisung“, katero dobijo v upravi lista „Deutscher Holzanzeiger" v Berlinu N 4, Oranienburgerstrasse 59. Kaj vse pride v silo-napravo? Splošno smo mnenja, da je zelena koruza edino pripravna za kisanje. A to ni povsem točno. Zelena koruza je dobra krma, a manjka ji beljakovine. Zato dodajajo izkušeni gospodarji v silo še drugo krmo ne izvzemši detelje in trave. Kar dajemo živini sveže, lahko tudi kisamo in si tako pripravimo za zimo in vigred krmo, ki vsebuje prav vse hranilne snovi. Dedne kmetije v bivšem rajhu. Po štetju 1938 je v starem rajhu okroglo 685.000 dednih kmetij, katerih skupna površina obsega 15.600.000 hektarjev Povprečno vsaka 5 kmetija ali posestvo je dedna kmetija. Največ dednih kmetij je v severni in severo-zahodni Nemčiji. Naravnost čudovito znajo nekateri mali posestniki uporabljati na njivah izruvani plevel. Sveži plevel ne spada ves na gnojni kup in je škoda zanj, če ga zaigamo. Mlade kropive sesekljamo in dajemo perutnini. Nadležni trsat strastno žrejo konji. Slak tekne zajcem in drugim malim živalim. Če dobro premislimo, ima vsaka rastlina svoj pomen in namen in bodisi še tako bodičasta ali strupena. menih ljudi in da bi se pastir odškodoval za to, ker ni imel prilike obiskovati osnovno šolo, je država od občine, v kateri je pastir prebival, zahtevala, da mu izplača primerno odškodnino. Pričel se je proces med državo in obtoženo občino. Ta proces je trajal celo leto in se je končal šele sedaj. Občina je obsojena, da izplača pastirju 5000 norveških kron kot odškodnino, ker je ostal nepismen, s tem pa je rešena tudi čast Norveške. Dragocena najdba v razvalinah. Italijansko ministerstvo poroča, da so v razvalinah Pompejev izkopali dragoceno najdbo, ki presega vse dosedanje. V razvalinah neke palače so v omari, ki že sama na sebi predstavlja veliko redkost, našli majhen slonokoščen kipec indijske boginje Lakshmi, žene boga Višnu, ki so jo Indijci častili kot boginjo lepote in rodovitnosti. Prvič v zgodovini se je zgodilo, da je v starih naseljih v Sredozemski kotlini prišla na dan umetnina, ki je nedvomno indijskega porekla. Ta dragoceni kipec iz Indije dokazuje, da je stari Rim v dobi svoje največje slave živahno trgoval prav z Indijo. Trgovska pot je vodila preko Arabije in Črnega morja v Mesopotamijo in od tam v Indijo. Za dvajset let so se pomladili. V srednji Švedski so pred kratkim odkrili plasti posebnega magnesita, katerega radioaktivnost je zelo koristna ža človeški organizem. Strokovnjaki, ki so poizkušali skozi 14 dni vplive najdenega magnesita, trdijo, da se počutijo kot bi se za 20 let pomladili. Sedaj proučujejo zadevo medicinci, ki bodo izrekli šele končno besedo o pomlajevalni lastnosti švedskega magnesita. Lahkovernost. V neko vas na Štajerskem je prišel nedavno k neki hiši mlad človek, ki se je predstavil za lesnega trgovca iz sosedne doline. S svojo čedno zunanjostjo se je kmalu prikupil domači hčerki in tako ostal tri dni kot gost pri hiši. Ko je odhajal, ga je dekle spremljalo tudi na kolodvor, med potjo pa jo je poprosil za kak spominček, češ, da bo kmalu zopet prišel. Punca je za fanta kar gorela, pa mu je ponudila za spominček zlato uro z verižico. On pa ji je obljubil, da pride prihodnji te- den zopet na obisk. Ko ga je šla prihodnji teden res čakat na postajo, trgovca ni bilo od nikoder. Kaj kmalu se je izkazalo, da je bil „lesni trgovec'1 navaden slepar, ki je lahkovernost ljudstva „pošteno“ izkoristil. Kaj je takt. Takt opaziš, če ga ni. Takta se ne moreš nikoli naučiti, samo lepega vedenje se lahko naučiš. Takt je beseda, kretnja, molk na pravem mestu. Takt je glasba duše. Kralj Edvard VIL angleški, je bil posebno takten. Ko je bil perzijski šah na obisku pri njemu, je jedel beluše in glavice odgrizoval, konce pa metal zadaj za svoj stol. Kralj Edvard je takoj storil kakor šah, ne da bi le z očesom trenil. Par sa srnah Na njen rojstni dan. „Kedaj me je prinesla štorklja, mamica?“ — „Prvega avgusta!" -— „Torej na moj rojstni dan? Kako pa je mogla to vedeti?" V šoli. „Povej, Franček, zakaj opisuješ v domači nalogi konja z istimi besedami kot Jakec!" — ,,Najbrže sva pisala oba o istem konju, gospod učitelj!" Stehtal naj bi ga! ,,Naš Pepček je kupil pri vas dva kilograma sladkorja. Ko sem ga stehtal, je bilo sladkorja komaj kilogram in pol!" — „Pa ste Pepčka tudi stehtali?" Pomerjat je prišel. Krojač pride k svojemu odjemalcu, ki ga nagovori: „Prihajate pomerjat, mojster?" — Krojač: „Da -— račun!" Urednik: Dkfm. Vinko Z w i 11 e r, Klagenfurt, Achatzelgasse 7. — Upravnik: Rado Wutej, Klagenfurt, Schiittgasset). - Založnik : Politično in gospodarsko društvo za Slovence na Koroškem. — Tiskarna J. Leon sen., Klagenfurt, Domgasse 17. — Veljavna je inseratna tarifa 1. — Povprečna naklada v 1. četrtletju 1939: nad 2200. Fant, star 12 do 15 let, popolnoma vešč nemščine, bi mogel iti k sinovom ravnatelja v Bolgariji za časa počitnic. Plačati mora vožnjo do Bolgarske in imeti potni list. Vtč pove g. ing. agr. Marko Polzer, Spodnje Vinare, p. St. Veit im Janntale. 22 Vabilo na Posojilnice v Globasnici, registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se vrši dne 16. julija 1939 ob 15. uri pri Šo-štarju v Globasnici. Dne vni red: 1. Čitanje in odbritev zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka za ___ le^a 1938. 4. Sprememba pravil § 6 — določitev deleža v RM. 5. Sklepanje o deležnih doplačilih iz rezervnega zaklada. 6. Odobritev začetne bilance v RM s 1. januarjem 1939. 7. Volitev načelstva in računskega pregledovalca. 8. Notranje zadeve z ozirom na KWG (Kreditwesengesetz). 9. Revizijsko poročilo. 10. Slučajnosti. Ako občni zbor ob napovedani uri ne bi bil sklepčen, se vrši drugi občni zbor po določilih § 35 zadružnih pravil. 21. Načelstvo. Jofi. 'Leon san. knjigarna, irgovina s papirjem in tiskovinami Celovec» Obstplatz 2, tel. 42 tiskarna, knjigoveznica Celovec, Domgasse II, tel. 653 V 2 ^ T-r; Sanimmosfi /3 vsega svata.