"IT^Tf^ ' " ' ' IMIIIi.MII. IIJIIP^P^^^M PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE (»ODPORNE JEDNOTE mi IJI _ i M*Nk i. lm. VESTI 0 PRIZNANJ« RUSIJE SE PONAVLJAJO ponavljajo se in vzdr. 2UJEJ0. Ampak zaneeljivih garancij priznanje v bližnji bodočnosti še ni. Wa«hington, D. C. — predsednik Cooiidge ae je pričel znova zanimati za rusko vprašanje. To zanimanje je tako veliko, da se je neki zelo konservativni časnikarski poročevalec v Waahingto-nu drznil prerokovati v svojem Članku, da bodo med Rusijo in Združenimi državami diplomati-čni stiki vpostavljeni fie letos, tko bo sovjetska vlada modifici rala svojo zunanjo politiko v gotovih rečeh. Povedano ni, kaj so te "gotove reči", ampak sodi, da re bo zahtevalo od Sovjetske linije, da obljubi, da bo sama preprečila sovražno propagando ruskega izvora v Združenih državah. Zdi se, da se je zgodilo tole: Na zadnji časnikarski konferenci je bilo zastavljeno več vprašanj predsedniku. In eden izmed odgovorov na ta vprašanja od itrani predsednika je napravil napačen vtis. Ta odgovor se je tolmačil, da predsednik osvoji Hughesovo taktiko v bodočnosti u svojo. Mr. Cooiidge je popra-ril ta napačen učinek, ni pa napravil nobenih definitivnih ob-jub. V zadnjih petih dneh je po-sval senatorja Boraha k sebi na [wsvetovan]e in sodi, da se je senator Borah poslužil prilike in je predsedniku Coolidgu bolj v detajlih razložil, ftneortfrmamfr^ prične aranžirati mzprave z Mo-ikvo. Lahko se reče, da se je govorilo o napačni vesti, ki pripoveduje o rusko-japonsko-kitaj-iki vojaški zvezi, namenjeni pro-Združenim državam in Veliki Britaniji na Orijentu. Ravnota-co je Borah najbrž ponovil svoj argument, da razorožitvena kon-erenca brez Rusije nima pomena. Naj bo, kakor hoče, očividno e, da Bela hiša noče razpravljati sedaj o Rusiji in baje se tudi ne interesira za predlagano raz-orožitveno konferenco. Poslanik Kellog se vrača domov, da postane državni tajnik. y Londonu je imel veliko prilike/ da je govoril i sovjetskim poslancem v teku pet tednov, ko se je izvedelo, da postane državni tajnik, ne da bi bil ta pomenek opazovan. Borah je odnehal, da je komisija kot •redatvo za prvi razgovor med Wanhingtonom in Moskvo potrebna, preden se pričhe izdelovati končni sporazum. Zastopniki in podporniki Bele hite menijo, da se ni ničesar zgodilo, kar opravičuje sklepanje, da Združene države skliče jo raz-orožitveno konferenco. Ženeva bo imela prva priliko. Razprava, ki sc je zopet oživela že traja leto in polznamenja so tukaj, ds "e ta Borahov argument zdaj vriva v predsednikovo misel. tm MaiUng * ■Mckl rate ot Chictgo, HI., petek 27. februnrjn (Feb. 27), 1925. P~tai* prorfcM ftr fltt. A«t ef 0*1, 1011. ..tk.rt.«l M j.U U, I lJr*Va*hington, D. C — V fcna-tu je bila sprejeta predloga za Povišanje plače članom kongresa na ponočni seji in brez glasovanja po imenih. V zbornici pa tudi ni bilo poimenskegm glasovanja. Določba Je bila vrinjena k < ' < računskim predlogam in bo najbrž odšla vetu, ki je znal podati povišanje mezde vladnih udužb«ncev. Člani senata in kon-l»do prejemali po deeet ti-** dolarjev na leto mesto sedem tisoč in pol. Predsednik v zbornici bo prejemal petnajst tisoč meato dvanajst tisoč na leto. Tudi -ii r^aedniku se poviša pla-*a tri tisoč dolarjev Ha leto Jn bo prejemal petnajst tisoč do-'»rjev. V zbornici je glasovalo * >ngrešnikov za povišanje, tri in drvetdeeet pa proti povlšn- •X • ALI BO KONGRES PO-MflGflL P0RT0RIKU7 SANTIAGO INGLESIAS SE JE OBRNIL NANJ ZA POMOČ. Otok potrebuje 50 mlljonov dolarjev posojila v interesu por-torikanskega ljudstva. Washington, D. C. — Santia-go Inglesias, zastopnik delavske-ga in socialističnega gibanja na Portoriku, naznanja, ker predsednik Cooiidge in vojni tajnik Weeks ne storl(s ničesar sa od-vo bede in trpljenja med de- ,vw ur ranžiral, da pride pred kongres zakonska predlog*, da kongres dovoli petdeset miljonov dolarjev posojila portorikanski vladi. Ta denar se bo porabil sa pospe-Šovanje izobrazbe in poduka, sanitarnih^ blagostanjskih naprav in za izboljšanje industri-jalnih razmer na otoku. Inglesias končuje, da sta vojni department in vojni tajnik skozi leta nasprotovala, da se preiščejo afere na otoku. Zdaj so povabljeni člani kongresa, da prepotujejo otok, da vidijo krasoto otoka in se prepričajo sami o gostoljubnosti ljudstva. Znano je, da delavci, ki delajo na tobačnih in sladkornih nasadih, žive v veliki bedi. stari gardi še žolte unije niso po eoou ' t, *' " l" • ' NJI JE VSAKA DELAVSKA ORGANIZACIJA ODVEČ. Najljubši so ji popolnoma ganisirani delavci. neor- (25. februarja.) SENAT: Resolucija o imenovanju kongresne komisije, ki nsj preišče, kako vladni kompi-latorji sestavljajo statistiko glede bombaža, sprejeta. — Senator Ransdell iz Louisiane je predložil osnovo za zračno pošto med New Orleansom in Panamo. — Seja je bila kmalu zaključena v znak žalovanja za naglo u-mrlim illinoisklm senatorjem McCormickom. POSLAN8KA ZBORNICA:— Poročilo konferenčnega odseka glede povišanja plač poštnim u-alužbencem in povišanja poštnih pristojbin sprejeto. — Aflmini-stracijsks predloga o farmar-skih tržnih kooperativah zamenjana z Dickinsonovo predlogo. KLOBUČARSKO DEM> JE ZELO ZDRAVJU ŠKODLJIVO. Danbury. Cen«. - Klobučar-sld delavci so izposUvljeni za-strupljenju z živim srebrom. Iz tega zastrupljanje se razvije "klobučarska tresavicS". To dejstvo je povzročilo, da je organizacija klobočarskih deUvoev izvolila poseben odbor, ki in« nalogo konferirati s podjktirfU. ds se to nevarno in zdravju škodljI-vo delo odpravi ali pa vsaj omeji Delavci se zastrupijo, kovdi-havajo vase soparo, ki je prepo-t živim srebrom. V Evropi sliši o zastrupijo- se prnv —— New York, N. Y. — Stara garda velebiznisa celo pisano gleda kompanijski unijonizem, ker ji odganja ponoči spanec od njenih trudnih oči. To jasno pove posebna izjava Kussell Sagove ustanove, ki je dodatek k poročilu o Rockefeller-jevem unijonizmu, ki ga je Ro-ckefeller uvedel za delavca, v podjetjih Colorado Coal and Iron kompanije. Delavska politika United States Steel korporacije se je iskazala kot čok, nad katerim s« apodtika razvoj kompa-mjskega unijonizma njenih konkurentov. Manjše kompanije so primorane uvesti mesdo, ki jo določi ta največji konkurent, kat pomeni, da kompanijski unijonizem ne izboljšuje življenskega položaja delavcev. To dokazuje že površni pogled na poročilo, ki pove, kako United States Steel korporacija določa mezde. Na pr. poročilo pove, da ni nihče vprašal delavcev, ali so zadovoljni ali nezadovoljni, ko je sodnik Gary v mesecu aprilu 1028 odredil potom radija z morja, da se delavcem poviša mesda za enajst odstotkov. Iz tega sledi, da se Gary ne posvetuje s svojimi delavci, kadar zniža mezdo. Kadar se njemu zdi, poviša mezdo, kadar se njemu zahoče, takrat jo pa zniža. Pri tem početju pa nimajo delavci ničesar govoriti. Voditelji strokovno organiziranega delavstva izjavljajo, da kompanijski unijonizem ne pri pomose nič'k povišanju mesde, temveč da pridejo pri tem drugi faktorji v pošte v. Zastopniki kompanijske unije se pnw dobro zavedajo, da nimajo nič govoriti, še manj pa sa-h te vati. Kdor kaj zine, je hitro ob delo. Poročilo Sagove ustanove prizna samo, da je bil osem urni delavnik jeklarskim delavcem v Pueblu dovoljen, ko je pričela živahna agitacija za organiziranje jeklarakih delavcev. Iz tega se sklepa, da se je Rockefel-ler bal, da ae delavci organizirajo, pa jim je vrgel drobtino, da tako prepreči organiziranje delavcev. IU6HES MOLČI 0 KARO-LVUEVEl NAGOBČNIKU N« zahtfcve senatnega odseka sa sunanje stvari Ae ni dal po jas-k*,'zakaj mora Karali mol tati na ameriških tleh. i —» J^aahington, d. C. Federated Pipan.) — Državni tajnik Hughes še ni dal pojasnila, zakaj je savezal jezik grofu Mihaelu Ka- afiju, bivšemu predsedniku o-ke republike. 8enstor Borah, načelnik senatnega odseka sa zunanje zadeve, je po aklepu odseka še zadnji teden vprašal Hugheaa, kje si je vzel državni department pravico, da natika nagobčnike tujcem, ki obiščejo Ameriko, Senator Johnson iz Kalifornije je sprošil zadevo, ko je rekel, da ameriški generalni konzul v Londonu najbrž nima pojma o principih svobode govora. Johnson je predlagal, da odaek vpraša državnega tajnika Hughesa, kako je prišla tozadevna škandalozna odredba, da Karolyi ne sme govoriti o političnih vprašanjih v svoji domovini, dokler se nahaja na obisku svoje bolne Žene v New Yorku. kako bo končalo sodnu- sko Postopanje proti' oljnemu mag-natu? t -hip U IVaablngton, D. C. — Harry Sinclair, oljni magnat, pošilja v svet vest po svojih ožjih prijateljih v kapitolu, da njemu ne bodo dokazali, da Je podkupil Falla, bivšega tajnika za notranje zadeve. Sliši se, da še ni dokazano, da je Sinclair zapleten v afero, ker se Je odkrilo, da je Fall v njegovi banki deponiral precej kuponov obveznic svobode, ki se slede do slamnate korporadje v Kanadi in ki sta jo u-stanovila Sinclair in neki zastopnik Standard 011 družbe. Osler, načelnik slamnate korporacije, ki je bežal v Afriko lovit divjačino, ko je bilo sodišče za njim, Je baje pripravljen Izjaviti, da ni nikdar videl Sinciairja. Vladni pravdnik se smeblja, češ, da Oslerjeva izpoved o denarju še ni zaključena. Dejatvo, da je bila Sinclairjeva družba zapletena v kupil jo in da je Fall prejel precej denarja, bo najbrž vplivalo na porotnike. Mladi Wood Pariz, 26. febr. — Osborae C. Wood, sin ameriškega generala in governerja na Filipinih Leo-ruutfta Wooda, je opeharil Američane v Parizu in lastnike kazin za priMiino 140,000. Tako aoro-čsjo njegovi prijatelji, M so pokrijejo vse Umita lncHjin- u Paaanil Bit v iINmI Dsmačinl so napadli mesto In tiblU SO oseb, ko je bU nblt indijanski starček. Ameriški eknplorer baje vodi Indijanske Colen, Panama, 20. febr. — Hevolta panamskih Indijancev rodu Sen »ae, ki šive v divjih bHbovitih krajih na atlantični obali Paname, je izbruhnila vče-oblastem. Indijanci, katere vodf pol ducata domačih poglavarjev, ao pri veslali v stoterih malih čolnih pred mestece Porvenir, katero ao napadli, zažgali vladna poslopja in druge hiše Ur ubili šeat do 28 oseb. Peščica panamskih policij skik uradnikov, ki so s svojimi družinami vred na otoku Naran-gana, je v smrtni nevarnosti, In dijanci so oboroženi s winches-terkami in lovskimi puškami. Umor starega Indijanca z imenom Peter, ki je bil zelo priljubljen med domačini, je issval konflikt. Več tisoč Indijancev je takoj pograbilo za orožje in napadli so Porvenir. Panama ima 160 policajev; to Je vaa njena oborožena sila. Vlada se je obrnila na ameriške oblasti v kanal-ki coni, naj pošljejo pomoršča-e na rušilcu. — Kakor poi je ameriški znanstveni valeč R. O. Marsh, ki J# lani ix><, ročal, da je odkril "bele Indijance" v Panami, glavni vodja rebe-lov. Marsh je baje jance, naj proklamirajo no republiko. na balkanu je zavladala prava reakcija V BES ARABIJI JE BILO PO-KLAN1H VEC KO 15 TI-SOC PREBIVALCEV. Bell teror strašno gospodari. Chicago, III. — Vesti a Balkanu pripovedujejo, da počiva na balkanskih narodih kovana pest belih teroristov. Samo v Besara-biji je bilo poklanih od leU 1918 več ko petnajst tisoč oseb. V tem številu niso vštete osebe, ki so padle v bojih ob času številnih revolt Ravnotako niso všteti tisti, ki so bili mučeni v ječah in so v njih umrli. Teh je na stotine. Ko so pcnsnovall zmago nad besar*bskimi kmeti v južni Beaarabiji, je rumunski vojni miniater isjavil bahato; "V čaau te revolte smo postrelill samo tisoč kmetov.11 Kako je rumunski beli teror morilno civilno prebivalstvo, nam pove naslednja tablica: Loto Stev. žrtev. 1918 .................. 8,000 1019 .................11,000 H0 80 66 40 14100 POSNEMANJA VREDNA DE' LAVSKA SOLIDARNOST. Utka, N. Y. — Tukajšnji organizirani cestnošelezniški u-službene! so sebi naložili en dolar izrednega mesečnega prispevka, ki gre v podporo stavku-jočln tekstilnim delsvcem. Ta prispevek je prinesel $470, ki je bil izročen organizaciji United Testile Workers Union. Delavci pri Utica Steam A Mohawk Valley kom peniji so odklonili kompromisno ponudbo, Jtatero je priporočil E. H. Dun-ningan, pogajalec delavskega departmenta Združenih držav. JVIsvci odklanjajo vsako znižanje mesde, tekstilni tovarnarji p« zahtevajo, da se mezda zniža ta deset odstotkov. 1920 1021 1022 1023 >1024 V Bolgariji so diktatorski na-sllniki škrg j no brutalno nastopili napram mladini, ki je zastav-kala v srednjih šolah. V 8ume-nu so aretirali par tucatov dijakov, nakar so jih brutalno pretepli, češ, da so bili člani nepo-stavne organizacije. Diktatorski naallnikl ne posnajo nobene meje. Bllso Zofije ao našli strašno listek! "Tako se godi Izdajicam domovine," Lani v jeseni so aretirali na stotine mlsdih delavcev v RuŠču-ku, Vami, Vldlnsku, Plevnl, Zofiji, Plodivu in v Burgasu na obtožbo, da so člani nesakonlte organizacije. Aretacije se ponav ljajo. Zankovov režim je najbolj krvavi in brutalni po vsem svetu. Na stotine jetnikov je bilo maaakririnih v ječah ali pa "na begu." ♦ < Krvava protlrevolucijonarha kampanja v Albaniji Je končala s zmago fevdalnega režima Ah-med Zoguta, ki tvori veliko ne-vasnošt sa vse delavce. V Grčiji napadajo fašistovske organizacije delavska organizacije. Mlade in zavedne delavce aretirajo, mučijo in internirajo na goMh o-tpVih v Kgejskem morju. V Jugoslaviji je zmagal PasiČ, kar pomeni, da je zdaj tudi tam diktatura. Na vsem Bslkanu Je zavladala reakcija. Na Balkanu se feode Krozovltostl, ki daleč preknisjo nekdanje razuplte turške fffozo-vitoetl. In to se godi sedaj, ko se govori in piše, da balkanski narodi sami odločajo o svoji «sodi. Ihilli —■■ r^kfebiiterakih deUvevv s ži- dolgove, katere je naredil Wood nj^MgZT** . ^jemenjSl ničvredne čeke. Ebert je elabftl. Berlin, 24. febr. — Predsednik Ebert, ki je Ml pred par dnevi operiran na vnetju slepiča, je danes slabši. Vročica narašča in zdravniki so ? skrbeh. KATOLIŠKI REBELI PRIDOMU CALLESA Vlada Je dovstlla cerkvenim separatistom v Mehiki, da lahko obdrži zaseženo katedralo. Mezlko CHy, 16. febr,—Predsednik Callss je dal včeraj katoličanom, ki so se ločili od Rima, zagotovila, da lahko obdrše katedralo Solednd v bližini Narodne palače, katero so okupirali zadnjo soboto. Cerkev Je bila včeraj natlačena s katoliškimi separatisti, ki so prisostvovali običajnim pepelničnim obredom, zunaj je pa strašilo več ko sto policajev in vojakov. Nemirov ni bilo. Današnji Usti so objavili dolgo vrsto imen Kolumbovih vlteaov, kl^o prestopili v neodvisno cerkev. Vse kaže, da Imajo secesijo-nisU dovolj denarja. Voditelji odpadniške eorkve ao naslovili apel na mehiško ljudstvo, posi-vajoč ga, naj ae pridruži novi cerkvi, ki ni pod kontrolo "tujca v Rimu". Odličen odbornik Mehiške delavske federaeijs je sinoči iija-vil, da simpatisira s odpadniki in delavska organlsacija bo mogoče podpirala narodno cerkev,*" ne radi verskih motivov, pač pa zato, ker atara katoliška cerkev ■Mehiki nasprotuje delavsltim organizacijam in vladnim reformam, TRIJE NOVI SLUČAJI BAVOHTI. . OO- Chlcago, III. — Zopet so zboU-e tri osebe na gobavosti. Zadnji js obolel 61-letnl bivši vojaški saržent Jlem? F. Beck, ki j« slu-žU na Filipinskem otočju. Zdaj se nahaja v pokoju. Odposlali gs bodo v kolonijo za gobavce v Louisisnl. Druga dva bolnika sta 7-letni Jezuz Barrentaa in njegov 17 letni brat Auguetlne North Chicagu. Anglija vrle 400 milijone* sa fcejne ladje. Loodon, 26. febr.. — Velika Britanija potroši letos |406,000,-000 za svojo bo jn? mornarico. DRUŽINSKA DRAMA. Cklesgo, IH — Zamorec James Jones se je pričel pričkatl s svojo ctio In v teku prepira se je tako ras!Juti!, da je ustrelil svojo ženo v desno oko, nakar je samokre« obrnil proti sebi in sprožil. VREME. Cbicego in okolica: V soboto nestalno. Naraščanje temperature. Aolnee izide o» 6:80, zaide ob 6:3« Zakaj to MazaHarfl „.i|| i__t ti proii iraiji viraau Vaditelji ielesničsrskih unij si nočejo zameriti republlkanssm In demokvatom v knnsrssii ker upajo m ugodno postavo. i »l<*»o, j^IPli« — Ako bi1 wj 'HnfrM sprejel Ho-well-Barkleyevo železniško predlogo pred Vvsshingtonovim rojstnim dnevom, bi mogoče Imelo sborovanje Konference sa progresivno politično akcijo drugačen izid. Voditelji petnsjstih še-lesničarsklh unij, ki ao globoko zainteresirani v omenjeno predlogo, se niso hoteli skmeriu re- Glikancem in demokratom v i gresu s flirtanjem s kakšno tretjo stranko ln radi tega bo ss Izrekli sa nadstrankarskn politično akcijo. Edini, ki se ne boji zamere, ja Willlam H. J oh na ton, predsednik unije strojnikov. On se je Isrokel is neodvisno stranko. U Pollettov sin Robert, ki js bil na sborovanju, je Izjavil, da njegov oče želi, da ss ustanovi tretja strsnks, ampak ne is obstoječih skupin in strsnk, kakršna js Labor party v Angliji, pač pa li posameshih članov. Gene Debs se Je Izjavil m vsako tretjo stranko, v kater) bi mogli socialisti voditi propagando za razredno strsnko. Senator I* Follette Je v Floridi, Vlctor L. Berger, odlni miciallstičnl kon-grssnik, js pa v Panami. / n Anglija rsvelttdjonira srnine ladje. 1/mdon. 26. febr. — Is angleških svijstiških krogov prihaja vest, -da ims vlada načrte sa gradnjo popolnoma novih dlri-glblev ali cepellnu podobnih zračnih ladij. Novi model nima. vIimV* gondole za moštvo In potnik««, temveč se U prostor nahaja v nosu ladje, v notranjosti struktur«. Na ta način bo Imel dirigibel večjo hltrleo, ki ae poveča najmanj 10 milj na uro. Angleži upajo, da novi model nadkrtll vse ostale tipe zrakoplovov. (eUineori »uradniki ss si v Munfordvllle. Ky. — Trije brstje Flojrda CoHinea, Id je umri v Hand Jami, so se obrnili na sodišče s prošnjo, nsj ne do-voli njihovemu očetu Lee Gol-I kisu, | ds bi Ml administrator Floydove zapuščine. Zapuščina v glavnem obstoji Is poiovies Interesov v Crystal jami, katero js pokojnik odkril. Bratje pravijo v prošnji, de eie n! pri sdrsvi i M,iiL ' .... ■ • - .« • .-.i. .Jj^v / ' ' ' ' ^ PROSVETA GLAIHO SLOVENSKE NARODUR roDPom imrtias LASTNINA SLOVENSKE NASODNI PODPORNI JKPMOTB C«m oflaswr'f» dogovor«. - — vre***. Naročnin «OS (tefSS frfclOgs) |MI m pol kU in $1-26 u tri Iti*. 91M u tri 2M7-M 8«. J"PROSV ETA "THE ENLIGHTENMENT* Orgaa rf 0» Slr-fc Mati—al B-«flt S«d*r. SobMriptlon: llnitod »tete« Chtass«) jmr; Ctiemgo p, M, »adforrign »mntri^ 18.00 p«r of The KKDKRATED PRESS" UNION LABCL APPLIED FOR Data« v okkMia sr. (Jm. »1-1MS) poUg T»k|i da J« ■ Usi Imtm potekla MMteriH>C. :rr.-ac-.- »l i II— MM patrijotizem ameriških jeklarskih magnatov. Nihče ne dvomi, da so jeklarski magnatje patrijotičm ljudje v besedah. Kdor dvomi, naj kar vpraša jeklarske raagnate, ako so patrijAični, in prav zanesljivo bodo odgovorili, da jim je patrijotizem najviftji idejal To je seveda v besedah. Kadar jeklarski baroni najemajo ljudi, takrat se ne ozirajo, ako je delavec tujezemec, Američan, črne, rumene, rdeče ali bele polti. Takrat odloči, kateri delavci delajo ceneje, in sicer vestno m dobro. ' To se je zopet pokazalo jasno kot beli dan, ko so vprašali mr. Buffingtona, predsednika Illinois Steel kompa-nije, ako bi sprejel par tisoč rudarjev v novem jeklarskem podjetju v severozapadnem delu države Indiane, v katerem bodo izdelovali jeklene cevi. Buffington je za Gary-jem najvplivnejši jeklarski magnat V Indiani je okrog dva in trideset tisoč rudarjev. Od teh rudarjev je okrog sedefanajdt tisoč rudarjev brez dela, ker prihaja na trg premog iz neunijskih rudnikov v velikih množinah in po nižji ceni kot iz unijskih. Poleg je na~ Btalo med premogovniškimi podjetniki gibanje za združitev. Kadar bo združitev izvrtena, bo prav zanesljivo zaprtih ie večje število rudnikov, kar pomeni, da se pomnož tudi število brezposelnih rudarjev. Bynum je predsednik državnega industrijskega od bora v državi Indiani S svoja preiskavo je dognal, da n upanja, da te rudarska industrija v Indiani zopet tako oživi, da bo delo za vse rudarje. In tako je pisal jeklar . skemu trustu, ako bi v podjetje ne sprejel teh rudarjev, ta so odveč v premogovniški industriji, mesto Mehikancev Mislil je, da napravi jeklarskemu trustu veliko uslugo, ako mu ponudi ameriške delavce. Seveda se je zmotil. Buffington je odgovoril Bynumu, da brezposelni ru dar j i lahko vprašajo za delo in sicer po dva ali trije, tud pol tucata jih bodo hkratu sprejeli v delo. Ako ee bodo hi tro prilagodili razmeram v odprti delavnici, jih bodo ee« veda sprejeli veliko več. Ampak na tisoče jih ne bodo sprejeli hkratu. Odgovor jeklarskega magnata je jasen. Na tisoče ru darjev, ki so organizirani, ne marajo, ker postoji Jfcevar-noet, da se organizirajo, ko prično delati v jeklarski industriji. To je odgovor, ki se čita med vrsticami \ , In to je vzrok, da so jeklarskemu trustu bolj všeč Mehikanci, v katerih se še ni vzbudila ftlja po organizaeij ker jim je delavska strokovna organizacija popolnoma tuja reč. Wm. Mttch, tajnik enajstega okraja rudarske organizacije, je bil citiran v podjetniškem listu 'Black Diamond da unija nima ugovora, dokler člani vpoštevajo pravilo unijonizma in vrše delo v podjetju, v katerem ni unije. On ceni popolnoma brezposelne rudarje na pet tisoč, drugi tisoči pa delajo z omejenim Časom. Jeklarski baroni so njegove besede prav dobro razumeli. In zato ne marajo sprejeti večjega števila brezpose nih rudarjev hkratu. Ta odklonitev od strani jeklarskega trusta je poduč-ljiva. Iz nje zveni nauk, da je v interesu delavcev nujna potreba, da se organizirajo strokovno v vseh industrijah Ako bi bila jeklarska industrija percentuelno toliko organizirana, kot je rudarska, bi ne bilo te odklonitve. Delavci bi lahko prihajali iz ene industrije v drugo, kar Je seda; nemogoče, ker tisti podjetniki, ki imajo odprte delavnice ne marajo organiziranih delavcev. Za rudarje, ki so brez dela, ker je premogovniška industrija preveč razvita, postoji nevarnost, da ne bodo mogli povedati resnice, kadar vprašajo za delo v katerem jeklarskem podjetju. Taktika Jeklarskih baronov prav zanesljivo ne bo ubranila organiziranja jeklarskih delavcev. Njih taktika lahko zavleče organiziranje jeklarskih delavcev sa nekaj let, trajno ga ne more preprečiti. Zavest prihaja v vedno ' širše delavske kroge ne glede na polt, vero ali narodnost, da so delavci ljudje, ki imajo ravno tiste pravice do dostop nega človeškega življenja kot podjetniki. In zato bo prodrla U zavest tudi med Jeklarske delatee, akoravno se jeklarski baroni poslužujejo raznih zvijač, da zabmnijo razširjenje te zai OSVETJ 27. FEBRUARJA 1925.' Na križišču sem zavil po ne-nameravanem potu. zato pa moram oaza j. Namen je bil opi- ......... Pa- — Ker je moj sati in nepristransko kritizirati ------- , zadnji dopis bil priobčen Šele v igranje, ne pa uatai*vljs«kak- *do taMjm**^nafca- Prosvete. ne odgovarja šne centralne zveze bližnjih dra- aimivejši dogodek? niti malo sedanjim razmejram v matičnih klubov. Vsak človek doživi včasi kaj naši naselbini. Rov so asm za- "Moč uniforme" je vseakoai nenavadnega, zanimivega, nekaj prti dne 14. februarja, slcoro rav- jako kumorinti^na igra. ki v šali takega, kar mu ostane dolgo ča-no teden prej, ko je bil moj do- dobro razkazuje, kako boljša po- sa ali vedno v spominu. Tak dopis priobčen. Zato pišem teh par | jovica "gpegla" slabšo polovico— godek lahko vpliva na človeka vrstic, da morda ne bo kdo ismed ^ w j{ dobrodušno pusti ob-rojakov mislil, da hočem koga vi^jovati, mesto da bi jo včasi blufati in vabiti delavce sam na|prav ^ stan navadi naklestfl. —4dnevno delo v tednu, f tem j No ^ recimo, da je tarnalo pre-nam jasno kaže, kako v no- huda in četo barbarska reč za stalnem položaju se nahajamo dvajseto stoletje, priznati pa mo-industrijski delavci v tej svobod- \nmo ,vendarle, da je v nekate-ni deželi, kjer se cedita med in Lih giUČAj)h brezovo olje najbolj-mleko (a le za gosposke kužke). \u medicina. Vraga, zopet sem (ot mravljinčar v starem kraju, g^ g fgj| ^^^'tatotJT ko pomene "pre- girji naredili, ko «o dali ukai, J* :»f* dokaj poznana med ttati-'»rovupredne 14. febr. Po- "A H » zammajo za našo^dra- >rali smo voje kljuke in odšli s ™ bo dovoljeno, aa se krivim hrbtom in dolgim nosom «kopljem na igralce, z rova. Kaj asi čaka v bodoče, Torej evo me — nisem de-le ne vemo. v _ „ struktivni in ne konstruktivni, Pred dnevi sem imel priliko pač pa čisto navadni kritik pri govoriti par besed z mr. Kegge- merno igrane ialoigre v treh de* om, jamskim inšpektorjem pri I janjih. Se nisem v tiru. Torej k g. Coal Co. On je navedel kot stvari! -prvi vzrok, da so Montour št. 4 paVel Cvirn, krojaški mojster zaprli, ker smo producirali pre- (FVank Ravnikar), je taiel iz-umazan premog in raditega na- metj vseh najboljšo masko; kret-ro£ilo izgubili. Kot v bodočo to- je imel v nekaterih slučajih lažbo nam je pa rekel, da imaLp^v dobre, to to veUe tudi za g. Coal Co. ogromna naročila govorjenje in mimiko. Dobro je za premog na vse kraje, da pa I imitiral možicija, ki se ves tre-istega lahko kupi in dobavlja iz M pred hudo ženico. Agata, nje-rovov v W. Va. in drugih delov|govm j^na (Mary Petek), je tu-dežele za ceno $t.50 za tono, za di, vsaj v nekaterih nastopih, do-katero ceno ga nikakor ne more kaj dobro igmla. Bamo parlcrat družba producirati iz svojih u- je pozabila, da je resnično ože-nijskih rovov. Kam pes taco mo- njena s Cvirnom in da je abso-1 v tem slučaju, menda lahko huten goapodar v hiši. V uiogi na vsak ugane. odru si mora igralec vse prav Veselje, katero je bilo med ^ vzeti. Pozabiti mora, kdo premogarji patrijotičnega kuli- jo, ter biti toliko umetnik, da Je bra, se bo kmalo povnod razbli-1 popolnoma tisti karakter, kate-nilo v nič kot milni balonček, ko ^ga predstavlja. Sicer je pa ga otrok napihne in spusti v\m njeno mladost, vltkost, in če srak. Vzrok tega veselja je bila I vpoštevamo še dejstvo, da Je W-pogodba, sklenjena v Jackaonvfl-1 Uk v Ameriki rojena, fes dobro u, Fla., katera bi nam imela I izvršila svojo vlogo. Govorila je jamčiti mir za 3 leta. Kaj in ka- razločno in gladko. V par šluča-ko dolgo take pogodbe drže, bo- je Wlo nag)ašaaje besed nemo imeli morda kmalo priliko I pravilno, kar pa bo najbrž lcriv-videti. Da se za nas ne obeUjo I da vodstva igro. Ta nedostatek nikaki zlati Časi, to lahko vemo, hum opazil pri vseh igralcih. V nekoliko upanja pa imamo, ker splošnem je pa imela dober in se pomlad bliža, da se bomo lah- osoren glas, ter precej oblasten ES ™totthih°PriVftk Pa1r^VnieteVl^ ffl »i rečmi. Enkrat si že po-130 PL^ njen* J?9?' MiTIeKr šteno privoščim uradnega žlam Pozdrav! - M. Rupnik. | krojaški pomagač (Anton Jan- ^ ^rihodnji teden zftčne Žarko), je bil živahen in je karakter Peorta, IH — Naš predsednik I »voje uloge dobrt pog^il. Le tako globoko, da krene na novo pot, zavrže stare nazore fn ideje ali popolnoma izpremeni svoje življenje v tem ali onem oziru. V drugem slučaju dogodek ne pusti kakih posebnih posledic, je pa morda tako nenavaden ali smešen, da ga človek ne pozabi Citatelji te kolone so gotovo doživeli ali videli v svojem živ jenju take ali slične dogodke V stari domovini ali tukaj, v tovarni ali rtidniku, na kmetiji ali kjerkoli. Mnogo je dogodkov, ki bi zanimali in zabavali javnost, torej bi ne smeli ostati pozabljeni. Dosti je dogodkov v vašem življenju, ki so pomenljivi m pod učni, na primer kako je ta ali < zmed vsa postal socialist in svo-bodomislec, kaj je najbolj vplivalo nanj, da je krenil na pravo pot Vabim brate in sestane ter druge čitatelje kolone, da opišejo ake dogodke in jih pošljejo 2arfcometu. Lahko opišete enetfa ali več najzanimivejših dogodkov iz vašega «l*lJ&Ja. Pogoji: Vsaj dogodek mora biti resničen in originalen, to je, doživeti ali videti ga mora pi seC sam. Opisati je treba na kratko; več ko sto besed ne sme nihče rabiti. Osebnega žaljen ja ne sme biti. Resni in smešni dogodki morajo biti opisani v mejah dostojnosti. Vsi spisi, ki so za natis, bodo objavljani v Žar-kometu sproti kot bodo prihajali Kadar se mi zdi dovolj, naznanim zaključek. Trije najboljši, najzanimivejši in najoriginal-nejši dogodki prinesejo piscem nagrado v obliki knjig Književ ne matice S. N. P Začnite takoj! (Gornje je imelo Iziti v sredo 25. t. m., toda bila je smola. "Uradni konj" me je brez pompa brcnil iz kolone in jo napolnil Peievaaje iz Ria«.HI Listi javljajo, da se pod* i pež aa potovanje po svetu ni se pa nekaj sanja, da se pež nikdar več ne povrne v r£ kadar ga enkrat zapaatLHS a a Dijogen, kje je tvoja Ogrskemu demokratu Karofc ju so zavezali usta, da bo J čal, dokler se mudi v Amerik Prav mu je! fcakaj pa sili v mokratično deželo svobode govo« ra? Ta je lepa! Dragi K. T. B.! — Ali bi hotel enkrat, dvakrat ali triki! odstopiti svojo kolono? Na pol naše bujne kulture se je pojj naš lastni Carli Caplin in treb ga je pravočasno tiestruktirati eno miljo kritike. Mila mu čica!—Kulturotrebec, Cleveltn • • * A društva št. 469, brat JaCk Knez, ko je pel, je malo preveč enako- je moral v bolnišnico v Proctor merno hodil sepiintja po odru. zaradi zastrupljanja krvi na ro- »ker je pa dobro pel, in s tem ki. Društvo upa. da bo kmalu o- zvečaj vrednost svojega so- zdravfl in ga tudi željno priča- trudništva v igri. Pokazal je tu- kuje nazaj di dobro mimiko in geste, ko so Članom jednote in drugim pri- drugi govorili o rečeh, ki so ga jateljem svetujem, da ne hodijo wni«iale. fcigon, lovec (August v Peorijo iskat dela, ne v rove in Brate), je dokaj vihravo pngr- ne v tovarne, ker slab obrat ]• »«'od«r' tfrl z P*«"*-vseoovsod de za domače delav- »ostjo lovske ošabnosti energič- ce nTdobiti dela fe^SS "j0P°" t MŽ Društva in posamezni člani, Id ®u J® dobro napravljen in imfe imajo kako dopisovanje z na!toM^ ^&JP^m* društvom v Peoriji, naj naslovi- Ovalne strojex(Frank Lepič), je jo na Franka Franko, 206 Me- • BVojin; ®oč?i™.in1 ra^čnim Reynold stroet, Peoria, IU„ ter k1*80"1 dobro imitiral vs ljivega ne v Bast Pwrljo. Sedež drultva judovskega prodajalca, ki de a je v Bast Peoriji, a tajnika pa v ft«► » denar Samo malo Peoriji —- Fradk Frank o bolje bi moral znati ulogo; kajt ^^ 1 če Igralec pogosto vrže pogled i—P"iPP. proti smeri ft^talca, pokvari s H ASI A MM tcm ve^inoma V8e sv°je °stale Mil WW (uspehe. Pripomnjeno naj pa bo takoj tu, da v tem oziru ni b Chicago, III. — Prijatelji sofon sam, ampak ga je posnemalo me opozorili, da bo dne 8. fsbrti- še nekaj drugih. Kljub temu po-arja 1*26 slovensko dramatično greiku je bU v splošnem fant na društvo Soča is U Salta, BI* i-1 mestu, posebno ko je pel, "da gralo burko 4Moč uniforma" 'v mu samo za denar teče jezik". Jolietu, m.> Ker sem prijatelj Žttpaa hi občinski možje (Leo-dramatike, ter me zanima, kako nard Alpner, Anton Peletich, igrajo naša sosedna dramatična Louis Bregar, Anton Deržič In društva, sem se odločil, da je Charles Just), so izvedli nekaj moja navsočnost od moje steani točk prizora prav povoljno. Pri iuH>bhodno potrebna. taki skupini kot je občinska se- Igro so vprisorili dvakrat; po- ja, Je treba razumeti psihologič-poldne in zvečer. t »o razpoloženje originalnih zbo- Pred letom (morda je že ma-1 rovalcev, katere si je zamislil pilo delj) sem Imel priliko gledati tatelj. Igralec ne sme samo ča-igro "Razvalina življenja", ki jo kati, kdaj pride na v«to, da izje igralo ravn6 to društvo v Lalroče tjavendan tistih par besed, Sallu, III. Reči moram, da so se ampak mora tudi slediti, kaj go-igralci zelo izboljšali. Ako bodo vore drugi — in vsa govorica tako ie v bodoče napredovali, mora napraviti n%. vsakega po-bodo prav gotovo povabljeni, da samesnlka tak efekt, kot bi ga pokažejo svojo umetnost aa o- na prave sborovalce v realnem drih sosednjih naselbin. O tem življenju. 8amo tega harmonlč-se je že večkrat govorilo, in res nega sorazumeVanja je bilo pre-bi bilo lepo, če bi ae naselbine: malo; kar priznam, da je treba Milwaukaa* Waukegan. Chieago. mnogo truda In vaje. da se pra-Joliet In La SaBe združile v med- vRno izvede. SIcer so pa kmetje seboj ni dramaki kooperaciji To dobro igrali ter posebno s svojo Je. da bi sa društvo dobro izačilo "molčoteostjo" izzvali mnogo ene igre. pa bi jo mesto samo v smeha. Eksekutor (Fred Kal-domačem mestu igralo še v vseh gaj), je bil pravilno maakiran ostalih štirih krajih. 8 tem bi in todi kostum je bil dober. I komet izhajati vsak dan, razen ob pondeljkih.) * * * £e napredek noče priti, primi ga za roge in privleči domov! Najnovejše v kampanji za pri dobivanje novih članov jednote ki se vozi na polžu: Vsak nov član dobi takoj ob vstopu celo vsoto posmrtnine! Na ta način bomo, bes te plen ta j, dobili vse rojake in povrhu vse nerojake v jednoto, ki bo štela koncem leta sto milijonov duš! Ali bomo kopali? V Jugoslaviji je vse tflioj volitvah kakor v Collinsovi ji t>aftič se je zavalil nanje. • s ♦ Nič nisem nalašč zamolfei! Urednik glasila K. S. K. J i tajnik Zalar K. 8. K. J. sta na 2arkomet. Prvi mi je pogH til priličen "editorial", drugi kar »pol kolone "uradnega poji nila". Stvar se tiče par vrstic v 2i kometu v 85. številki Prosv« v katerih Bem z uradnimi 8t lcami primerjal razliko v n&i ku S. N. P. J. in K. S. K. J. vedel sem v številkah por članstva v zadnjem letu pri jednoti, ki ni delala nobene i panje, in pri jolietski jednoti, je celo leto vlekla in še ■ Vleče nove Člane za glavo in ge, by hook and nook, ter ob 1 ronskem hrupu. Pri tem ps i prezrl pomotoma, ne nalald-število prirastka v mladinski oddelku K. S. K. J. Prirastek i ša 1015 otrok. ■ Da se pomota popravi, konk tiram še enkrat: S. N. P. J. v letu 1924 dobila 8163 novih i nov v oddelku za odrastle, do je K. S. K. J. istočasno dob 1543 nffvih članov v oddelku odrastle. Najbolj me zanima urednikovi korajža. Pravi, da bo odslej tel pest in kol. Well, to je napn dek — če že drugega ni! Vi ni bilo korajže. Zlasti takrat! ko se je v Duluthu prikazan pošast, ki je imela roge in i noge . . . • • • Se ena postava. V Nebraski kujejo posta proti flirtanju z omoženimi nami in oženjenimi možmi. N bodo skovali postkvo, na podli katere bodo smeli ljudje gledi le v temi, nikdar ne ob dnevu ali pri luči / K. T. B. nost igralca je napraviti vtis na avdijenco, da je res pijan. Če pa činstvo mirno, je to veliki nastalo večje zaniman m za dra- gral m duhro, le malo preveč je matiko med obttaatvnnv vseh pri- "markiral' pijanega V hoji bi aadetih naselbin, ker "zunanje se ne smelo posneti toliko vinje-fttralee" vsak rajši glada, kot pa nosti kot je predstavljal ta dile-fts Itak prcdol.ro tnal. v govorici pa aaj M m po-znalo belj kot st js njemu. Doli- ..v ... . „• • v , ' i* gledalci takorekoč "opazijo", da se le dela pijanega, pa učinek z dramatičnega sUlišča ni tako pomembno izrazit kot bi sicer imel biti. Jernej, hlapec (Frank Zupančič), je tudi svojo bolj kratko ulogo povoljno rešil. Isto velja za deklo Jero (Mary Kra-maršič), ki je pokazala, da bo v bodoče lahko prevzela tudi daljše uloge. Dekla Liza (Aaa Golob), je kot ljubica in končno saročenka krojaškega pomočnika Mileka, vseskozi izvrstno igrala. Bila je živahna, ter imela tako naravne in neprisiljene kretnje, posebno v kupletu, ki sta ga pela drug drugemu z Milekom, da me je skoraj presenetila. Pela je dobro in izgovarjava je bila dokaj pravilna; k temu dodamo še čisto naraven nastop in pravilne kretnje, pa je uloga tako dobro izvedena, kot se more pričakovati le od dobro izvežbanih diletantskih moči. Režijo je vodil Leo Zevnik, (lasovir pri spremljanju petja pa Theress Meznarich. Pege v igri se mi je vseskozi do padi o. Vse pevske točke so bile harmonično izvedene, ter so povzdignile vtis igre za precej odstotkov. Ne bom več opisoval igralcev ia se vsebine igro, pač pa moram kriviti, čeprav je to ponovno priznanje, da so diletantje v U Sallu v enem letu zelo napredovali v razumevanju dramatične umetnosti. Nadalje ssm tudi ©. fasii, da je bila avdijenea dokaj mirnejša, kot pa je bila takrat pri igri "Razvalina življenja" v lasalskem Slov. domu. Ce je moč igralcem, da lahko posvet vse moči uspehu igre. _ Napredek je torej v vseh rih. Upati je, da se s čtuftai seže boljše medsebojne zve« dramatično kooperacijo, ksr posameznim odrom pomagalo boljše soenerije in dekorsd boljših kostumov in maskirni] ter do sposobnejših igro* Ijev in učiteljev. Vse to pa mi haja že med nami, in ni iskati materiala drugod, izbrusimo naše talente, kot denci izbrusijo diamante, 1» bodo svetili kot nove zvezde nebu dramatične prosperitete, Na programu sta bils naa njena dva kupleta, ki naj bil zapeta med dejanji. Teh ni niti pojasnila ne, zakaj so j» pustili. Najbrž zato, ker bi; morali peti igralci sami. k»r ni pripravno, ker so nspravljj za svoje uloge v igri. Mesto kupletov je zapelo pevsko ( štvo z Ročk dala par pe*aL I Naprednemu dramatičnem" izobraževalnemu društvu v lietu Častitam na vsestransl uspehu potom te priredit • ^ tako nkprej, in tudi jolrfi slovenska naselbina bo pn» krožek kulturnozavednih P* jank, ki zavračajotemo inj pene po izobrazbi vsentrmn^ napredku ia imninobojnem hM stanju. Želeti pa bi bilo. d* Jolietčani tudi sami kaj v* •ali a mmIjmi italnvaniu v tm .....T 11 Trinajst dolarje* plače al{ zadostuje! To vsotico priporoča departmcftit za delo v Maeiechusetteu za kiobučarsfce delavke kot naj višji minimum. lioston, Masa. (Fed. Press.) __ Trinajst dolarjev na teden zadostuje! Tak je zaključek dr-igvne kontisije za minimalno mezdo, katero je imenoval de-ijartment za delo in industrije. Zadeva se tiče delavcev in delavk, ki izdelujejo Ženske klobuke, katero je obravnavala orne njena komisija. S sklepom, da zakon ne sme prizngti višje mezde kakor trinajst dblarjev in 90 centov na teden, je bila zadeva rešena za komisijo. Komisija je tudi naredila proračun (budget), da dokaže, kako "lahko" delavec ali delavka živi s trinajstimi dolajrji v tednu. Tukaj je proračun Hrana, stanovanje in voznina $9.20, obleka $2, zdravnik in den-tist 40c, cerkev 15c, Časopisi 25c, počitnice 40c, zabava 25c, zavarovalnina lOc, prihranek za nujno silo 40c jn razno 25c. Sku paj $18.90. Članarina za unijo ni všteta, kajti komisija smatra, da delavcem sploh ni treba unije. Za zdravnika jd odmerjeno 40 cen tov. Kje v Ameriki je sploh mogoče dobiti zdravnika in zdravila za 40c, modra komisija ni pojasnila. Odmerili pa so 15c za cer kev. Vsak župnik, ki ima kaj trebuha, se bo pošteno namrdnil, če mu delavec ne prinese več kot 15 penijev. Petindvajset centov je dovolj za zabavo! Kakšno zabavo ima človek s kvodrom cel teden, je globoka uganka. Kljub tej sijajni plači smatra komisija, da delavec ali delavka lahko dene na stran vsak teden ^40c za "nujno silo". Najbolj smešna je rubrika zavarovalnine. Komisija je pojasnila, da za deset centov na teden se delavec lahko zavaruje vsaj za dostojen pogreb. Največja vsota, katero more pričakovati 20-letni delavec na podlagi tega prispevka, je $226. Zares, pogreb za to vsoto bi bil dostojne jši kakor življeiUe, ki ga daje taka tedenska plača! Člani komisije so priznali, da oni potrebujejo mnogo, mnogo več za svoje življenje — ampak za delavca naj to zaiiostuje! Edino dejstvo, ki pojasnuje, kako ta škandal mogoč, je, da klobučarski delavci in delavke v Bostonu nimajo organizacije. SAMO DESET LET. In sprememba je velika! New York, N. y. — International Ladies Garment Workers Union, ki je pridružena Ameriški delavski federaciji, Častita neodvisni delavski organizaciji Amalgamated Clothing Workers Union na uspehu, ki ga je dosegla v deset letih. "Samo deset let je od tega, ko je U seda "krojač" pomenila nekaj zaničljivega," pravi izjava, priobeena v strokovnem glasilu Justice", nekaj slabotnega In krojaški delavci so bili neorganizirana masa, brez obrambe in u-pov, katero je vsakdo zasmehoval. i "Minilo je samo deset let in kako velika je razlika! Deset let trdega dela je spremenilo zaničevano krojaško miso v močno v splošnem spoštovano organizacijo. V resnici se je spremenila duševna in fizična iposob-krojaških delavcev, k tega zgleda se lahko drugi neorganizirani delavci uče, da v združenju ni samo moč, ampak * ko z njim izvojuje spoštovanje do delavcev pri tistih ljudeh, katerim so delavci navadna masa. 1'KSPLOZUA NA OLJNI LADUI. 1'hiladelphla, Pa. — Na oljni '"'iui Culf Refining kompanije «« ne dogodili dve eksploziji, ki "fc ,Jbili trt osebe. Ladija je Podrl ina. STAVKA VOZNIKOV AVTOBUSOV KONČANA. Jersejr City, N. J. — SUvka *oznilMjv avtobusov je končala £> ' nem tednu. Vsakih deset dni ^ imeli en dan prost. Teden "ka rr.r^m zn«te štirideset do-»rjev. Za čezurno delo prejmejo «»'Mar na uro. MEDNARODNI • ZAgON ZA mornarje Škodljiv. Tako sodi predsednik Mednsrod-ne mornarske unije. Wsshlngton, d. C. — Andrew Furuseth, predsednik Mednarodne mornarske unije, je razposlal vsem organizacijam mornarjev križem sveta memorandum, v katerem protestira proti besedi-hi predloga, ki je bil stavljen na konferenci pod pokroviteljstvom mednarodnega delavskega biroja v Ženevi v mesecu juniju 1920, da se izdela mednarodni zakon za mornarje, katerega sprejmejo narodi. Ta predlog pravi, da prelom pogodbe glede službe med mor narjem in delodajalcem se ne smatra za kriminalni Čin, ako se ne kršijo določbe javnega zna čaja, ki delajo razliko med javnimi in privatnimi Interesi, in to šele na zahtevo javnih oblasti. Furuseth naglaša v svoji spomenici, da lahko sovražne javne oblasti smatrajo, da je mornar škodoval javnim interesom, ako je odpovedal delo na ladiji v pristanu in zapustil ladijo. Ta določba se lahko tolmači na škodo mornarjem, ki hočejo ostaviti ladijo, ko pripluje v varen pristan* Furuseth zagovarja resolucU jo, katero je predlagal delegat norveških mornarjev» ki pravi, da naj imajo mornarji iste postavne pravice kot brodolastniki in prekličejo naj se vse postaye, ki silijo mornarja,- da dela na ladiji proti njegovi volji, na kateri ne mara ostati in delati. Odpravijo se naj tudi vse določbe, ki določajo za mornarje jetniške kazni, ki se branijo izpolniti civilno pogodbo. P. Z O 8 R Z n K * Aegleške delavske misija o sovjetih sodnik napravi spravo med cigani v sobpto. , Sami med Sabo se ne morejo pobotati Chicago, III. — Sodniku Lind-sayju je bila predložena zahteva, da se izroče štirje cigani iz Ste-ve Marksove kolonij e^ oblastem v Memphisu, Tenn.4 Ciganski kralj Steve Bimbo jih obtožuje ropa, ki je nasprotnik Msrksove stranke. Sodnik je izrekel, da o zahtevi odloči v soboto. IGRALKA TOŽI MILJONARJA. I New York. — Miss Georgia M. Hopkins, filmska igralka, toži milijonarja Henry Sanforda za $800,000 odškodnine radi prelomljene ženitvene obljube. I-gralka pravi, da je Sanford rekel, da. je samec, kfc ji je obljubil ženitev, kasneje je pa izvedela, da je bit že dvakrat poročen in od druge žene se sploh še ni ločil. To jo je tako potrlo, da je zbolela. MuHHolini je še bolan. Dunaj, 28. febr. — Tukajšnji diplomatični krogi so bili (kaneš informirani, da je Mussolini bolj bolan kot pa sme poročati italijansko časopisje. Mussolini se nahaja v zelo kritičnem stanju. obnesli. Letalo je prišlo iz Var lave v Bukareftt v osmih urah, ko se je ustavilo v Lvovu. Vlsk vzame 85 ur vožnje. Na Dunaja tale sneg s strojem. Dunaj, 26. "febr. — Nov stroj za taljenje snega se je obnesel. Zadnje dni je zapadel debel sneg na Dunaju in takoj so poskusili novo iznajdbo. Delavci so z motornimi plugi zgrnili sneg ns ulicah v kupe, nakar so sneg metali z lopatami v velikansko, skledi podobno posodo na kolesih, ki ima luknjice, Iz katerih uhsjs para. Sneg se je v posodi sproti stopil. Vsako uro se stali 1850 kubičnih čevljev snega. "Sveta vstaje" K srdov. lx»ndon, 2«. febr. — Po novejšem poročilu so rebelni Kurdi v vzhodni Msll Aziji okoplrsli me-ato Harput. Kurdiška vstaja je fte vedno misterij. Po poročilih iz CdHgra-ds je vstaja lokalnega pomena in turška vlada upa. da bo upor kmalu zadušen. Vstajo vodi šejk Said. vodja organizacij« «i< r. Sev (mohamedanskih menihov), ki bi rad ustanovil neodvisno dr London. — Delegacija Kongresa delavskih strokovnih unij v Angliji, ki je posetila sovjetsko Rusijo, je objavila svoje poročilo. Sedem članov je obiskalo Kusijo zadnjo jesen v imenu o-menjene organizacije. Delegatje so bili: Ben Tillett, Herbert Smith, John Bromley, John Turner, A. Findlay hi Fred Bramley. Vsi so bolj ali manj znani voditelji in odborniki angleških delavskih unij. Sledeče glavne točke so v njihovem poročilu: Diktatura sovjetske vlade je še v$dno neomajana. Napadi na vlado in komunistično stranko niso dopuščeni v časopisih. Privatna podjetja nimajo nobenega usmiljenja in hitro izginjajo. Stanovanjske razmere v velikih mestih povzročajo veliko iz-premem bo v socialnem in družinskem življenju. Staro družinsko življenje izginja. Malo je družin, ki bi imele dovolj prostora za stanovanje; naj več ^ kar dobe, bo tri sobe. Edino v Leningradu ae še dobi štiri ali pefsob-no stanovanje za eno družino. Ako poeeča žena Želi aborcljo (odpraviti plod), gre lahko k državnemu zdravniku v državno bolnišpico, ki ji izpolni željo, če dokaže* da je aborcija potrebna. Oprayifij(j i v vzrok je, če Žena ne more poroditi ali če je v slabem zdravstvenem stanju. s L Trdovratna poročila v Inozemstvu, da je sovjetska vlhda bolj židovska kakor ruska, so neresnična. Ne ideje niti Institucije sovjetov niso židovske. Karkoli imajo žldje vpliva, ga nimajo radi tega, ker so židje, temveč zato, ker so ihteligentni ljudje in sposobni javni služabniki. Protiverska propaganda v Časopisju, šolah, unijah in klubih je |e vedno močna; posebno je naperjena proti stari ortodoksni cerkvi. Nova Živa cerkev trdi, da je ruski komunizem praktično izražanje prvotnega krlstjan-skega komunizma in edfno pravo tolmačenje novega testamepta. Industrijske razmere so danee slabe. Veliko' število delavcev je brez dela in prejema podporo« od države; drugi so se vrnili na kmete ali so se vpisali v rdečo armado. * « Delegacija je mnenja, da, je sovjetski sistem v širokem pomenu besede bolj demokratičen in daje posamezniku več priložnosti za življenje kot pa parlamentarni sistem vlade. Tnrftka univerza. Angora, 26. febr. — Turška vlada je izdelala načrt za nove šole v Turčiji po. francoskem šdlskem sistemu. Angora dobi prvo javno turško univerzo z vsemi modernimi učnimi pripomočki. Privatne turške šole, v katerih poučujejo hodže (duhovni), katerih je okrog 500 z 12,-000 učenci, fcodo deloma zaprte in deloma pridejo pod centralno državno šolsko oblaat. Dinamit delavcev ^ Langtry, Tez. — Osem delavcev je l»ilo v sredo ubitih v bliž- Nove letalske črte v Evropi. Dunai, 26. febr. — Poskusni l njem kamenolomu, ki je lastnl-poleti na novi eroplansld črti tia Southefn Pacific železnice. Varšava-Lvov-Bukarešt so se Dinamit, ki as je prehitro užgal, je povzročil nesrečo. Več detav cev je bilo ranjenih. Eksplozija je bila tako močna, ds je bilo nekaj delavcev raztrganih na koščke, druge je ps vrglo več sto .čevljev v zrak. Žrtve * so bili večinoma Mehikanci. UmH^AI »■In »■»HM A^M A Ital I nemei priporoča /,ene*Mu pro- Pariz, 26. febr. — PremTjer Herriot je sklenil priporočiti parlamentu, naj ratificira ženevski razsodiščni in razorožltveni protokol, čeprav bo Francija edina dežela, ki to stori. Strele vžgale stsrs Ver kev. ' Morlaiz, Francija, 26. febr. — Stara cerkev St. Jeen-duDoigt iz 16. stoletja, ki je bHa kot ro-msraka cerkev znane po vsej grenel ji, Je dane* v pepelu. Požar, katerega je zanetila strela v teku velike nevihte, jo je uničil. PREDAL ZA INFORMACIJE. Osahrsod, Men t. — Obrni i«i se na okrajno sodišče na Vrhniki. ________________Jugoslavija. Ts naslov zadoetu- žavo Kordov in vzpostavil kali- ^ _ j»ozdrsv! fat Said je proklamirsJ vsUjo za "sveto vojno" proti aki VttK h J««Mt PRVE PODROBNOSTI O VO-, LITVAH. Klerikalci okupirali Ljubljano. Rezultat volitev dne 8. februarja za poslance v skupščini Je sledeči: Slovenija: — Volilni izid v Ljubljani: slovenska ljudaka stranka (klerikalci 4666, nacionalni blok 4000, Ravnikar 883, delavsko-kmeČki * republikanski 4>lok (komunisti) 449, socialisti 480 glasov. Izvoljen dr. Korošec. —- Okrožje Maribor-Celje: Izvoljenih 10 poslancov slov. ljudske stranke, trije radlčevski republikanci in dva nacionalnega bloka. — Okrožje Ljubljana-Novo mesto: izvoljenih 0 kleri klicev in 1 kandidat nacionalne« ga bloka. Hrvataks: — Zagreb: Radiče-va republikanska strsnka 16,-092, samostojni demokratje (Ljuba Davidovič) 2507, komunisti 976, klerikalci 228, hrvatska narodna stranka 851, socialisti 223, demokrati 140 in narodni socialisti 188. Izvoljena ata radičevaka kandidata dr. Trumbič in dr. Košutič. V zagrebški okolici je izvoljenih 11 radičevcev In 2 samostojna demokrata. — V Belovaru ; in Križevcih 7 radičevcev in 1 na* cionalist. — V Virovitičih 5 *L dičevcev in 2 nacionalista. — V Požegi 6 radičevcev, 1 nacionalist. — V Liki 4 nacionalni blok, 1 radičevec--Modruško-riječki okraj: 2 radičevca, 2 nacionalni blok. — Srljem: 5 radikalov, 4 rad i če vc i in 1 demokrat. Na pomoč pogorelcom na Sinjem vrhu. Dne 8. januarja je vpepelil silovit požar devetim podjetnikom ns Sinjem vrhu sreaa Črnomelj njihove hlže, gospodarska poslopja,'^es živež, orodje, seno, živino, gotovine, skratka, razen golega življenja ni bilo mogoče radi silnega vetra skoro ničesar rešiti. Skoda znaša okoli 2 milijona dinarjev, zavarovani pa imgoreici deloma aploh niao bili, ali pa le za malenkostne zneske. Nujna In izdatna pomoč nesrečnim pogorelcem je silno jpeMtafe v ? Ssvs in Donsva padata. Savs in Donava sta v zadnjem času zopet znatno padli. Vodostaj Save kaže sedaj pri Boogradu 150 cm pod normalo in 7 metrov 60 cm pod maksimom. Manjka samo še 25 cm, da se zniža voda do onega mlhlma, kakor pred 84 leti. Tudi Donava naglo pada, zlasti v gornjem toku. Grozen zločin v keprlvniški o-koliei. Blizu Koprivnice ob železniški progi Koprivnlca-Klo-štor leži aelo Vlaialav, kjer je živel precej premožen kmet Andrej Miljur. V noči od 8. na 4. februarja ga je v njegovem ata-novanju a sekiro ubil cigan, ki jA pri njem prenočeval. Cigan je umoril tudi Miljurjevo ženo In 13 letno hčerko Ljubo, izropal potem celo atanovanje, odnesel tudi skupilo za prodani par vo|ov ter pobegnil. Doslej ga Še niso mt vUlI izsledili. Prebitek žensk v J Pred vojno je bilo števno m in žensk skoro povsod na svetu približno enako. Ponekod je šte-š te vilo moških celo prekašalo število žensk. Razume ss, ds Js bilo takrat laže ženskam kot moškim. Zlasti, kar se tiče možitve, se ni mogel nežni spol pritofte-vsti. Vojna p« je (spremenila razmere tndl v ženskem svetu, ki je danes precej številnejši od moškega. To Ima svoje slabe posledice. Ravnateljstvo državne statistike v Beogradu Je sedaj izdalo statistiko, ki pokszuje zanimive številke glede razmerje med moškim in Ženskim spolom v Ju-gortlaviji. Glasom t« statistike ims Jugoslavija 12,017^28 pre* bivaleev. Od teh jih je ft,*tS,547 moškega spola, 6,128,776 pa HM ■ skega. Slednjih Je torej za 280,-229 duš več nego moških. Razlika med obema spoloma se najbolj čuti na ozemlju Srbije, kjer pride na 2fiWfTS prebival* cev 1,287,167 moških In 1381,-911 Žensk. 168,744 žensk mora torej pri nsjboljši volji ostati nenmoAenlh. Drugače povedsno, pride tta vsakih 1» sekonnv v Srbiji po ena ssiHfoa. To seveda samo v siočsju, Is bi ss vsi moški ženili. Ker pe se med sedanjim moškim svetom vsai ena trat i i-ns sploh ne ftani, pride že na vsakih deset zakoi-k ih zvss po sna Sovoib Ntftdui Ptittm Marti USiMdj^i s. urik lobovp. 17. Jonljo taSf. t Miri IRknata, GLAVNI IT AN, 1SS7-SS SO. LAWNl>AUt AVEH CHICAGO, ILUNOl«, Isvrftcvthti odbor: UPRAVNI ODHKK: J / Pridaešslk Vlncrnt Calnkar; so4pra4aadalli An4raw Vldftek, R. f. D. T, Bo« in. JahMtewa. Pa.; «1 tajnik Mattliaw Turk; tajnik fe!»Ukera oddelke Ulaa Norakj M.tajnik Jaha Vofrlck; arednlk glaalU Jofta tavartalk. upravitaU tlaalla FlUp GoStaa. POROTNI ODRSKi Merila žalaaalkar, praMalk. Ho« m. RarbartM. Okla t Prenaša L TaackarM BSST S. RMfawaf Ara, Ckieaaa. VU.t Joka KrtšsasaHš, Ulit Re-ntastoa. Ara* Waal Park. Oktat Mary Udartak. MU R. RM«away Avs« CM-aata, 11L; Jaka Taršatj, Raa It. gtrakaaa, Pa. ROLNlftRI ODRSKi Bika Narok, »raMalk. lUt-M R. UvaAala Av«b. Cklcag«, 111. Jaaafc As&rsftM. Raz 18«, Moaa Raa. Pa. Joaaiik /Anko, HVU. I, Ras 114, Waat Nawta«. Pa. Anton Salar, Boa 104. Graaš Kana, aa |s«saa»^L Frank Klan, Raa SM, i hUkotai, Mtaa, aa aav. aap. Jaka Oalek. Boa 144. Ročk RpriassTjr**. Nadzorni odbor: m prešaadalk, MS Htaadala, III. j Prask Zdrniltrenl odbor: 08RKDNJK OKROftJSi VZBODNO OKROJURi IAPADNO OKROftJRi Pa«l rartnlk. R. Na. 1. I t Prask Alaš. tlR4 Is. Crairford AvSh Chlasga. IIL| , gin. Mit W. Mtk 8t, Cklaaso. 1U.| Joka OU». I4M So. Cllflsa Pa*k Ato, ('kiča k ti, Ul. V KROVNI ZDRAVNIKI Dr. P. 1. Kara, MM BCClair Ava. OUa. POKORI — Koraapoadonca s gUrsfasl tdboralkl. ki dalajs v «la •rad«, as M tekala i VSA PUMA. ki aa aaaa!a)a aa poala al. prodaadalka aa asalavst aadnUtvo B. N. P. J., MI7-M fto. Uvadala Ara, CkkafS, IU. v8b IADRVR BOt.NlAKR PODPORR 8R NABLOVRi Pttalikt Uro 8. N. P. i, SM7.89 Ha. Uvadala Ara, Chlc.o, III DRNARNR POllLJATVK INVTVARI, M aa tUsJe fl tavršavalssgs odbora ta fadsata voMa aa aaalevei Tajalitra R. N. P. J, MIT-M Rs. Uva-dala Avo, Cklcaio, Ul. \ Si: SADMVK V EV Ril 8 BLAGAJNIŠKIMI PORU as MMjsis as mtiB*"* N- ? I« M4T4I Uwadala Ara, (Ita^IlL Vaa prltoftbo poaloranja r fl iarriaralaasi adkom aa saj pašljaje Pasi Hrrfarja, pradaadnlku aadaaraafa odbora. Ilfar aaakrr )a asersl. Val prhMrl aa fl. parotal «M aa ssj poAlljeju na ssalovt Merita ftatas-nikar. Bos »7«, Barbortoa, Oblo. Val daplal ta dre«! aplal. SaananlU, aglaal, aaraiatas ta aplok raa kar ]a v avaal s zlsalloai ladaoia, saj aa pašllja aa ssatavi -PR08VBTA". SM7-59 Bo. Laamdala Ara, Cbkato, lil. ' Na Hrvatakem ao Številke nekoliko milejše. Hrvatska imp 2,-739,598 prebivalcev, med 'katerimi je 1.884,440 moških in 1,-405,050 žensk. Tu je prebitek ženskega spola Že skromnejši. V Sloveniji 'pa je 49,714 ften več kakor moških, dočim prekaša v Vojvodini število žensk število moških za 38,418, v Dalmaciji za 8,405, v Cmi Gori pa samo za 618. dna štejeta f, Moških je 24,085. ftte- Bosna iil Hercegovina 1,880,225 prebivalcev. 085,894, žensk pa 924,085. vilo moških je torej v Bosni in Hercegovini nekoliko večje od števila ženak v južni Srbiji. Med muallmani so štsvilke nekoliko drugačne, fttevllo moških ln ženak ae tam približno krije. Seveda a tem še nI rečeno, da tudi v južnih krajih Jugoalavi« je nI pomanjkanja moškega apo-la. RAZNA NAZNANILA Canton, Ohlo. — Tu ao ae združila vaa jugoslovanska dru* Štva, da bodo obdržavala protestni shod proti belemu terorju v Jugoslaviji. Na shodu bodo razni govorniki, I I It 11 slovenski. Shod se vrši v soboto zvečer dne 28. februsrjs 1925 v Poljski dvo-rani ns 1752 — U St. N. K. Vstopnina Je proata. Zato se vabijo Slovenci in sploh val Jugo-alovani, da se shoda v večjem številu udeležijo. Vabi — odbor. CaRonsburg, Pa. — V nedeljo dne 7. marca se bo obdržavala velika javna protestna akupŠČi-na proti belemu terorju v Jugoslaviji, katero priredijo jugoalo-vanake organizacijo! Delavska atranka Amerike, ot^ek št. 509 N. H. Z., društvo št. 188 S. N. P. J. Bkupščlns se bo obdržavala v dvorani društva S. N. P. J. v Strabane, Pa. Govoril bo Chaa. Novak in M. Vrkljan. Pričetek ahoda Je ob dveh iNipoldne. Ju goalovarmkl delavci v Csrnma hurgUMn okolici, posetite shod v številu. — velikem NA2NANILO IN ZAHVALA« Ttažnim srcem nsznsnjsm prijateljem in znancem šlrom Amerike šslostno vest, ds js dne 28. fsbrtlsrjs 1925 zs vedno zaspala moja ljubljena žena ANTONIJA MIKOLlC rojene dne 25. decembre 1885 v Hrastniku, fsrs Trbovljs ns Sta-jerskem. Bile Je Članica skozi devet let društva št. 19, S. Ji. V. J. Članom tega društva se prav iskreno zahvalim za krasni venec, ki so gs darovali moji pokoj-nI ženi v Mag spomin. Prav lepo zahvalim tudi družini Mike Testen ln Joe J tank ar Ju za krasna vsne«, ki ao Jih položil! ns krsto moje Ženo. MoJa najlepša hvala vsem skupaj, ki so ml kaj pomagali, m* tolažili ob aH žalosti In ss pogrebe udeležili. Tukaj aapošča mene, soproga, Jn v sta-rm kraju j m mater. Drag« lena, min Bate ostane v rtsših srrlh. Porvaj v miru In Ishks naj ti bo zemlja. Zaiojot I ostal: NAZNANILO IN ZAHVALA. S tužntm srcem naznanjam sorodnikom, znancem In prijato-Ijem šlrom Amerike žalostno vest, da nam je po kratki In mučni bolezni, nemila smrt vmIs iz naše šrede mojo ljubo soprogo ln mster, JOSEPHINO KARLI NO KK (rojena Forte) Umrla je v petek ob 2. url gju-traj, dne 18. Jan. 1925 v starosti 48 let, rojena v Kstredes, fara Zagorja. V Ameriki je bila 18 let. Bila je člsnlca ženakega društva "Ssstsraka ljubezen" It 187,8. N. P J. v Franklin, Kana. ter je bila lo priljubljena, kar se je pokaaalo aa časa n jsne smrti in ob veliki vdelešbi sosester, ter rojakinj in rojakov, ki so jo spremenili k zadnjemu poMtku na pokopališče v Frontenac, Kana., kjer ao Ji oddale v zadnji pozdrav avežih ovetJJie v njen grdb, ko je akončala sestra Ber-ložnik nagrobni govor, so korakale članice okrog njene rakve a solzami v očeh. Prav lepo se zahvalim vsem, ki'ao nas tolažili ob Žalostni url, ter vsem, ki so čull ob njenem mrtvsžkem odru. Srčno se zahvaljujem sose-stram dr. It. 187 8. N. P. J. za krasni darovani venec, kot tudi brstekelh društvu M. 92 8. N. P. J., aa venec in aa obilo vdelal-bo pri pogrebu. Prsertaa hvala mojemu bratu in njegovi obite-IJI Ix>ui* ln Msry Karllnger, za tolažbo In pomoč, ter za darovane vence družinam: mr. in mre. Dobra ver, mr. In mre. V. Cuk Jati, mr In mrs. Jaek Cukjatl, mr, (n mrs, Jullus Plrnat mr. In inrs. Tratnik, obttelji Tome, Iz Dun-kirka, In mr. ln mrs. Llns. Srčna hvala tudi lokalnima prsmogar-akima organ Isaeljama It. 41 In 42 V. M. W. of Ameriea, ter vsem, ki ste deli avtomobile brezplačno na razpolago, vsem, ki ato spremili mojo pokojno so-progo k zadnjemu počitku. Tebi, drsgs soprogo In mati, odita al od nas aa vedno, a naš spomin ostime v naših ereih nate za ?od- iMiod sasia VRdRO,aRR^g Ro. Počivaj omiro m lahko naj t! bode amerMIca semlja. Zaluj^l ostali: Frank Karllngrr, Rtedolf Jn PsnieB in nervesta. Joe vsi v kraju Priprriajiku mrurjev * j« izvolili« želja Prebivalstvo fare Grahovo se peča povečini s poljedelstvom in živinorejo, poleg tega pa hodi v gozdove po les in na parne žage po dile, ki jih odvaža na železniško postajo Rakek. Ljudstvo dela in se trudi dan za dnem, ob nedeljah pa t r umoma gre v cerkev, ker tako je njega življenje od vedno, take so tradicije, in sploh nihče ne misli, da bi moralo biti drugače. Zato tudi proglasijo za brezverca tistega, Id ne gre v cerkev, kažejo na njega, da ga ima že h ud i^ na verigah ; o-gibljejo se ga, ker zagotovo so uverjeni, ko bo umrl, da bo pahnjen v peklensko brezdno. Leta 1895, ko sem bil še mizarski vajenec, je daleč gori na Slivnici nad Grahovem, torej v gra-hovski /ari, stala napol podrta cerkvica svetega Miklavža, znanega pomočnika in priprošnjika sa mornarje. Zvon je imela samo še eden, pa še tistega so ubili pa- stirji, ki ao zvonili za kratek čas, ko so pasli živino. Mali cerkvici svetega Miklavža so pripisovali Čudne reči. Mar«ikatera stara ženica je trdno zatrjevala, da je slišala celo o polnoči zvonenje iz cerkvice, ampak nekoč se je bila pa kar namah raznesla govorica po vsej grahovski fari, da je slišati ponoči milo zvonenje od svetega Miklavža, ki kliče ljudi, naj popravijo cerkev dobremu svetniku. Sicer so govorili, da pri svetem Miklavžu tudi zvoni, ko je ladja na morju v nevarnosti, ampak to pot so bile vse ženice prepričane, da zvoni zato, ker sveti Miklavž hoče. da mu popravijo razpadajoče svetišče. Drugače bi peč zvon kar sam od sebe ne začenjal tako pogosto zvoniti. Gospod župnik je bil moder in preudaren mož, zato je tudi on prav kmalu zaključil, da zvonenje ni Čisto nič drugega-kot želja, svetega Miklavža, da se mu cerkvica popravi, ker so se vendar že podirale svete fetene. Da se ustreže svetnikovi želji, je gospod župnik v nedeljo z leče na- ročil cerkvenim moiem, naj se sestane jo po večernki v zakristiji da bi sklenili, kako popraviti cerkev svetega Miklavža na gori, ki komaj še stoji na zeleni Slivnici in tako milo in prtmeče gleda doli na pobožne GrahovČ*-ne, da bi jo popravili. Rekel jim je: "Sveti Miklavž je najboljši priprošnik za mornarje, ki bodo prispevali v zahvalo za srečno vrnitev z morja, vi farani pa boste tudi nekaj dodali. Pri večernicah so bili tistega popoldneva vsi farani, po popoldanskem oprsvilu pa so šli preudarni cerkveni možje v zakristijo za župnikom. Vsak je vedel, da modri gospod župnik vse prav stori, da je bogu in svetnikom dopadljivo, zato niso prav nič ugovarjali, kakor je želel Častiti, tako so sklenili, da popravijo cerkvico svetega Miklavža in pričnejo takoj z delom. Sprevideli so nazadnje tudi, da je cerkev premajhna za svetega Miklavža, da jo bo treba razširiti in pridelati mali zvonik, kupiti nove zvonove, olepšati jo odznotraj. da bo odgovarjala poeveče- IZZA KONGRESA Zgodovinski roman. Spisal dr. Ivan Tavčar. .....4 (Dalje.) -----—...... "Pustiva te otročarije, grof!" je izprego-vorila naposled, "in govoriva raje o čem resnejšem!" Vzdihnil je: "Kakor ukazujete, kontesa!" Mladi mož je občutil, kakor da mu hoče usoda podeliti vlogo nesrečne ljubezni. Skoraj se ga je polastil srd, da bi moral vročekrvni grof z Rakovnika igrati tako nedostojno vlogo. Jezno je dodal: "Res so otročarije !" Pri tem je mislil ns njo in na kneza Metter-nicha. Ne vemo, je li deklica umela pomen njegovega odgovora; vsekakor se je delala tako, kakor bi ga ne bila umela. / , „ "Na led ne zahajate?" je vprašala. ' "Ne!" "Lepo drsališče imajo Ljubljančani! Za novo cerkvijo v Trnovem, aki kako se že kraj imenuje?" Grof je molčal. "Le pridite včasi, je obilo zabave. Tuintam — in tu se ji je rszžarilo lice — prihaja še celo knez Metternich!" "Stari knez," je odgovoril ironično, "vendar ne bode po ledu plesal!" Ostro ga je zavrnila: "Mož, kakor je knez Metternich, nikdar ne postane star! To bi morali vedeti, grof Oton!" Kaj ti čem odgovarjati, otroče? si je mislil grof Barbo, a vzllc temu te hočem iztrgati temu staremu grešniku, temu starikastemu knezu Metternichu! - J: ■■' ■•■ Hitro se je pomirila: "Včeraj popoldne sem bila tudi na ledu. In pomislite, svetlost mi je' predstavil grofa Kapod Istri jo!" "Čestitam!" "Cemu? Po resnici povedsno, ta grški grof mi nič kaj ne ugaja!" "Kako to?" "Vedno se na jok drži! Pravijo, da ga tudi njega svetlost knez Metternich ne mara!" Zopet se je-ustavil razgovor. Ko sta nekaj čaaa, molčala, se je oglasila Eva Lujlza: "Kaj novejšega gotovo še ne veste?" "In to je? Ps že tiči Metternich vmes I" "Knez Metternich! Brez dvojbe! Tako srečne misli bi nlkdo drugi nc imel! In zelo srečna misel Cujte!" "Cujem." v "Njega svetlost je sklenil, v ožjo dotlko stopiti z damami ljubljanskega kongresa. Prirejati hoče večere, h katerim bode vabil samo dame. Ni to krasno?" "Razen njega svetlosti bodo vsi drugi moški izključeni?" "Cisto Izključeni! V tem tiči pikantnost teh večerov!" "Bojim se, da bodo kmalu poginili ti večeri!" - "Kako to?" "Ker bodo — predolgočasnl!" y "Ne govorite tako nerodno, grof Barbo!" "VI, kontesa. se brez dvojbe ne hodete dolgočasili ! In morda Ae nekdo drugi ne ?" Vprašala je nestrpno: "Kdo še nc?" Odgovori! Je z lahko Ironijo: "Molly Ester-hazy jeva !"« Vidno je prebledola, ko je čula to ime. Nato ee je razardila: "Torej io opaža avet, kako se ta ogrska ženska knrzu Metternlchu — skoraj bi rekla, če bi se ne sramovala — ponuja)" Grof Barbo Je menil, da je sedaj, ko je malo njegovo prijateljico ljubosumnost kar vidno pretresala, pravi trenotek, vliti nekaj zdravila v akelečo rano. Vprašal je ponižno: "Smem is-pregovoriti odkritosrčno, prijateljsko besedo, kontesa?" "Govorite! Ko bi le vedeli, kako sovražim to žensko!" Ravno tisti hip je vstopil strežaj ter na-snanll: "Njegi svetlost, knez Metternich!" Eva I,ujlza je vzkipela s svojega sedeta in mavrica se jI. je razkrožila po še ravnokar bledem obrazku. Približal se jI je avstrijski kan-eelar ter iaprsgovoril galantno: "Mali roški malo roto!" Podal jI je beli cvet, da je drobna kontesa od sreče kar koprnela In drhtela. Grof Oton pa Je izgubil svojo igro tisto j utrpi jt . i ENAJSTO POGLAVJE. Bilo je nekaj dni pozneje. Pri Topolščako-vih v Kravji dolini je Marička opravljala jutranja hišna dela. Mati Maruša je bla odšla v mesto, kjer je stregla po hišah, in tudi oče Martin je dobil nekje malo zidarsko delo, da je moral rano od doma. Istotako je gospod študent bil že vstal ter odšel na polje, da se je pred šolo izdatno kprehodil. Doma pa je hči pospravljala postelje, pometala, omivala okna in sploh čistila vse, kar je bilo čiščenja potrebno. Tudi okrog ognjišča je letala, kjer se je v malem piskrčku grel zajtrk za Janezka, ki je tedaj še spal. Ves čas med delom jč rojilo Marički po glavi, kar ji je bila pripovedovala Komarjeva Magdalena pred nunsko cerkvijo. Kdo se je neki zagledal v njo? V njo, ki je bila hči preprostega zidarja! Ona je govorila, da je mlad in lep! Mlad, lep in bogat gospod in pripravljen jo je tudi v zakon vzeti, če bi si bila všeč eden drugemu. Kako visoko so plezale njene misli! Obdajala jo je ljubezen, obdajalo jo je bogastvo. Že se je oblačila v svilo kakor gospa Kandučeva in nosila je širok klobuk na glavi, da ji je zrl izpod njega obraz kakor izpod male strehe! Dvignila se je do oblakov! V hiši bo srebra in zlata na ostajanje! Mati ne bo več požirala trpkih besed po hišah in tudi oče se ne bo več pehal za slabo plačanim delom. In vsako jutro bodo pili kavo, ki so jo sedaj komaj trikrat na leto pili! Da, vzeti ga je hotela, in najsi ne bode niti tako lep, kakor ga je gledala v svojih sanjah. Iz oblakov Jo Je poklical nazaj v vsakdanjo revščino oti-očji glasek, ki se je začul iz sosednje stanice: "Marička! Vstati!" V čumnati, kjer sta spala oče in mati, je Imel tudi domači sinček Janezek svojo posteljo ali pravzaprav nekako korito, kamor so pOkla-dali noč za nočjo njegovo Slabotno telesce. Slama je gledala izpod rjuh in pavola iz odeje. Na revnem ležišču je sedel dveletni deček in pri rastrgani srajčki se je tuintam kazala rjava koža. Marička mu je prinesla drugo srajco in tudi hlačice in čeveljčke ter mu vse položila pa posteljico. "Zdaj se obleci!" J Počasi je zlezel iz svojega korita. Imel je široko glavo in bil je tudi zelo samoglav Topol ščakov Janezek, kakor je to navada pri slabo rejenlh otročajih. Ko je lezel izpod raztrgane odeje, da bi zlezel v hlačice, katere mu je bila pripravila sestra, je kazal svoji stegenci, ki sta bili tanki kakor bilka sredi travnika. Ko je imel hlačice na sebi, je izpregovoril odločno: "Marička! Umil se pa danes ne bom!" "Kaj bodo pa goapodje v šoli rekli, če prideš umazanT" (j "Saj nisem umazan! Umil se ne bom, pa je!" Nato sta sklenila poravnavo, da se bo Janezek umil, a Marička da mu bode v mrzlo vodo prilila nekaj kropa. Ko je bil fantek napravljen in umit, Je zastokal: "Lačen sem!" 'Takoj ti prinesem !"| Iz kuhinje je prinesla lonček, is žličnika pa vzela veliko leseno Žlico ter oboje posadila pred bratca, ki je bil med tem zlezel za veliko mizo, kjer se je pri TopoMčakovih jedlo. "Zc spet močnik!" je zajokal, ko je potisnil žlico v mali lonček. "Močnik je dober!" ga je tolažila sestri. "Poglej, oče in mati prav malo zaslužita sedsj v zimi! Koliko Jih je. ki še močnika nimajo vsak dan: Le Jej. revček, le jej!" Dvakrat ali trikrat je sajel: "Nočemi Tudi po sajah diši!" Jezno je položil žlico na mizo. "Učil se tudi ne bora! Lačen sem! B^H "Ce ime človek cel piskrČek močnike'pred sabo. mu ni treba lačen liti! "Le poskusi, pa bof njem!" Zopet se je sklenila poravnava in Janezek je obljubil, da ae hoče učiti, če mu prinese »r stre Marička kos belega kruha, sa katerega je dobro vedel, da je v omari v kuhinji. Pri nesla mu je košček belega kruha in v prašni h : "Kaj Imate ttM*?" "Ajnmalajas ponavljamo!" "Ko je opletal kruh. je zastokal: "TI ne veš. Marička, kako je težak U ajnmalajnsf" Nekdo je potrkal na okno. Ko se je Marička ozrla, je opesila pri šipi ostudno prijazni obra* Korenov« Magdalene. Migala je s roko. I Marički je izginila kri iaf videla, da so saje v nim svojim namenom. Sklenili so tudi oddati delo zidarskemu in dan, mizarskemu mojBtru. Mizarsko " delo je dobil moj mojster, ker je bil njegov oče v cerkvenem odboru in se drugače sploh takrat ni ftioglo misliti, da ga dobi kdo drugi. Zidarji so takoj pričeli, pozneje pa mi, ki smo pripravljali o-kvirje za okna, vrata in vse drugo, da so zidarji lahko šli naprej z delom, ^o so pa bili zidarji gotovi, je mizarski mojster dobil več pomočnikov, kajti od župni* ka je dobil naročilo, da mora biti cerkev gotova vsaj do srede septembra, ko je Še toplo in lepo vreme, da bo mogoče cerkev posvetiti in blagosloviti v čast svetemu Miklavžu, blaženemu pri-prošnjiku za mornarje na viharnem morju. V svoji globoki preudarnosti in svetosti je grahovski župnik vedel, da bi v poletnem času prišli na blagoslovlje-nje tudi Župljani iz sosednjih fara. Lepega dne je bilo, okoli treh popoldne. Delo na cerkvici svetega Miklavža je lepo napredovalo, kajti delali smo pridno vsi, celo jaz kot vajenec, ki sem čepe) na kratki deski pred cerkvijo, kuril in kuhal lira. Na paki nad ognjem sem držal lonec in gledal vanj, kako bobija smrdljivo lepilo. Kar se je začulo od Ljubljane sem močnejše boblja-nje, ki ae je hipoma spreminjalo v grom, da se je tresla zemlja pod mano in se prekucnila deska, na kateri sem čepel. Gromenje se je spremenilo v pok, ko sem priletel v znak raz deske. Začuden sem gledal na razlit lim po cerkveni opeki, ki je čudovito šklepetala, in ljudi, ki so pribežali iz cerkve. Potresni sunek ni novi stavbi svetega Miklavža prizadel drugega kakor nekaj opeke je skotalil z nove strehe in jo razbil. Celo župnik je drugi dan prišel na goro k nam ogledat, če je li cerkev kaj poškodovana, ker potres so čutili tudi v dolini. Škode ni bilo, radi česar je Župnik lahko izračunal, da bo cerkev dogotovljena do septembra. Dal je oznaniti po vseh sosednjih fa-rah, naj duhovni gospodje oznanijo faranora, da se bo cerkev mornarskega svetnika, blaženega Miklavža, blagoslovila drugo nedeljo septembra. Takrat je osumil, da bo slovesna sveta maša z 'ofrom\ zato naj pridejo pobožni ljudje od blizu in daleč, ker to je za bodoče velika božja pot. Zabičali so še, da naj nihče ne da manjšega daru kot srebrno krono, rujavi krajcarji ali si vi groši naj se ne vidijo med svetlim srebrom, pač pa naj po možnosti tudi darujejo župljani "metulja" z desetimi ali dvajsetimi kronami. Hiteli smo z delom, ker veliko ga je bilo, čas pa je tekel, da je manjkalo že le sedem dni do bla-gošlovljenja, kakor je bilo razglašeno po vseh sosednjih in oddaljenih farah. Ljudstvo je že komaj čakalo zaželjenega dpe. Ampak imeli smo Še vse prebar vati, da je župnik v pondeljek pred' blagoslovno nedeljo, ko je zopet priplazil na goro, uvidel, da sami nikakor ne bomo mogli dela izvršiti. Slekel je suknjo in prijel za čopič, pa se pripravil barvat svetnike. Prvega se je lotil svetega Miklavža. Precej časa ga je ogledoval, da sem se nazadnje še jaz osmelil in ga vprašal: "Gospod župnik, kaj ga pa toliko gledate, ko se vendar mudi!" Vzkliknil je bolj zase kot meni v odgovor proti svetemu Miklavžu: "Oh, siromak, kako si Črviv. Ne velja, da bi te barval in ti dajal diHgo obleko." Po kratkem premolku pa je dejal: "Bom pa rajši premalal svetega Roka in iz njega naredil svetega "Miklavža." Takoj je začel to tudi uresničevati. Nikdar prej bi ne bil verjel, da je župnik tako izvrsten barvar. Vzel je precej velik kos stekla in nanj prilil veliko vrst barv. Prijel je mali čopič in pričel barvati svetega .Roka, ki je bil dokaj hitro spremenjen v svetega Miklavža. Tako se je tudi druge svetnike lotil prekrščevstl z barvo. Mi pa smo podvizali z drugim delom in tako smo bili za silo «o-tovi drugo nedeljo v septembru, da je bilo mogoče blagosloviti cerkev na čast svetemu Miklav-žu, blaženemu mornarskemu pri-prešnjiku. V nedeljo je bil kot nalašč dan za blagoslovi jen je na nori Slivnici. Ljudstvo se je bilo pripravilo le dan poprej, da že v soboto so prišli zelo oddaljeni v Grahovo in tam prenočevali, ker praJtovfi m bal pod vznožjem Zoril se ljudi pričele pomikati na goro strmi poti. Želeli so videti novo cerkev in priprošnjika mornarjev. Gruče so se gostile in pomikale po naporni poti navzgor. Zadnji so posebno podvizali, ho-teU so biti na gori ob desetih, ko je bila oznanjena slovesna sveta maša. Vsak je želel videti svetnika Miklavža, ki pa ao ga v resnici pojedli nagnusni črvi. Zvon svetega Miklavža ni vabil zastonj: cerkev je bila napolnjena do zadnjega kotička, pa fte okoli in okoli eerkve se je trlo ljudstva. Med službo božjo je trajal "ofer" celi dve uri, trije možje so hodili s peharji okoli cerkve in poiskali še tiste, ki so se skrili po grmič ju. Letele so kronce, goldinarji, obsežni sre-bmjaki in tudi deset in dvajset-kronski bankovci. Črnih krajcarjev res ni bilo videti nikjer, kakor bi ti še bogu in svetemu Miklavžu ne bili dopadljivi. Nabrali so toliko, da so trije možje s štirimi stražami nesli %a svetega Miklavža nabrani denar v dolino. Ljudstvo pa je po blagoslovu veselo hitelo v dolino, zadovoljno, da je darovalo ljubemu mornarskemu svetniku, čeprav je bil v resnici sveti Rok. — Jo-seph Ule, Chisholm, Minn. javna govornica Gilbert, Minn. — Dblgi zimski večer^ so dolgočasni za tistega, ki nima družbe, da bi se zabaval in kratil čas. Vsakovrstne misli mu pridejo v glavo, tako so tudi meni, ki jih hočem opisati, o ideji, ki je potrebna med Slovenci tega okraja. Stvar bi bili morali imeti že dolga leta nazaj, in sicer vpeljano tako močno in previdno kakor zmota čevljar ščetino v dreto, da lahko šiva do malega ostanka drete. Da ne bom preobširen, naj se lotim stvari takoj. Slovenci v St. Louis okraju, ali smo res nezmožni ustanoviti naš slovenski politični klub? 2e leta in leta nas prezirajo radi naše lastne malomarnosti kot tujerodce. Zakaj? Ker nismo v zvezi z nikakim političnim klubom. Ako hočemo zavarovati svoje pravice, se moramo organizirati, ker le na tak način bomo lahko prenesli velike napore. Kaj vse bi lahko ustvarili, ako bi se uresničila ideja političnega organiziranja! Mislim, da ne ostanem sam pri tej ideji, temveč mi priskoči kak rodoljub na pomoč, da' tako pridemo do lepšega ugleda. Vsaj v slučaju volitev, mestnih in splošnih bi morali biti* trdno organizirani. n Slovenci smo se začeli naseljevati po železnem okrožju Minne-sote pred kakimi 40 leti. Bili smo med prvimi naselniki, ki smo odpirali železne rudnike. Dasiravno smo stari pijonirji, vendar ne vživamo tistega spoštovanja v ameriški javnosti, kot ga vživajo nekateri ostalih narodnosti. To je vsled tega, ker med nami do sedaj ni bilo nikake sloge, da bi pri državnih ali me stnih in šolskih volitvah zavzeli skupno akcijo in s tem pokazali dragim narodom svojo politično meč. Do tega nam seVeda nikakor ni bilo mogoče priti, ker nismo imeli nobene politične organizacije, kakor jih imajo drugi. Rojaki, ako se vam vidi, da je tudi za nas Slovence že pričel čas, da se prebudimo, ustanovimo svojo politično organizacijo. Rojaki v Minnesoti, mislim, da mi ne štejejo v zlo, ako sem ■prožil to misel, imam pa upanje, da se bodo dvignili in pomagali, vsak po svoji zmožnosti. Tako znamo imeti že v par mesecih svojo organizacijo z dobrim stališčem. Samo poguma je treba in nič zavisti, ker v tem ne bo nihče imel zaslužka. Obratno moramo doseči svoj močan politični klub, ker nas že čez mero zavidajo. Tudi pravijo, da z nami je lahko, ker smo nezdruženi. Pokažimo jim torej našo moč! Vsi v politično organizacijo! — Louis Vesel. VOlClTi Prave, glasne VICTROli A CENE od $22.50 do $250.00. Tn* Vietor »M* »U M . Um.jgm-roll,. 4oUU srf mT IVAN PAJK, 24 Mata St, Conemaugh. Kašelj oslabuje sistem ln je v«** neprijeten. .Tukaj pride n. pomoč S Severa's Cough Babam. Teši razdraženje, odpravi pit. loat* sluzov, olajša kašelj ^ može preprečiti dqsti resnih bolezni. Cana M in 80 oentov. SrVFRA Co. RAPIDS, IOVVA NAROČITE SI Klobase iz pravega čistega rnei prekajene z hickory lesom. Vi logi imam tudi fino suho me hrbti, pleča in rebra so 25c fu Slanina in šunka pa po 30c fu Poštnina prosta, hitite z čili.-r-Anton Lipold, P. 0., Ni lor, Mo. ITALIJANSKE HARMONO Ml McIhJmm in importlramo vi* ročno Min ITALIJANSKI HARMOI najboljfasa/ Mtfkm •Ivo. IMi m Jo nitja od vale«,. ZaatonJ navodil« kako h kn Irnpom. FIIIU SO aaBZPtAČNI ctufc. KUATTA SEBBNZLLI * CO. I •IT Slao Ulan« A v«.. Onrt. It, CkUa* I Potniki v stari kraj in emigrantje fj Is staroga kraja potujt« pnb EMIL KISS BANKIRJA 4th Ave. st ttk 8t„ Nit M Denarn« pdiiljatva — Dolarjih — Dtnarjik. Hranilni oddelek. Javni notarski urad. , Pilit« sa informacij«. V ZAMENO! Prodajalna ieleznine, ja, grocerija, mlekarne in vrstna imetja, farme in lote, i zamenjamo kakor vi ho6 to kar vi imate. Veliko imetji po nizki ceni na gotov denar. Oglasite se pri: GEORGE CERNY & SI 2547 So. Spaulding A> CHICAGO, ILL. Telefon: Rockwell 881« DA SKUHAS DOBRO I VO, PISI PO NASB PRODUKTE. imam« v salogi slad, ka^J. m drog« potrobttin«. r in s« prrprilaju, da i« doma kuhani vodno I« najbolj« !a sojii. Grocorijam, alad*WarJc« la t dajala« lolt^nln« Aaaio primm* \ at pri vetjih naročilih, informacijo asi FRANK OGLAR. MSI SoMrtar Ai 20 $5.00 li Mf SLOVENSKIH COLUMBIA PLOftč aa ........._ llogočo ao vam no ponudi onaka prilika- I <*>> pravih columbia alovenakih ptoU, vat P"^ noma novo, igrajo na obe atrnai, labrane it n*m «•[ lo*o. 40 abirk, vankn dni*o*na: mnaikaltfn«. BMBtalna, pioan«, ono- In tfvoopovi, narodne Itd. Icvajano od »lavnih akrronalrih umttnikov. S*j ^ aH vod. No podilJaJU tomvot nam podljito aamo vnio Imo in U. ko >u M« »l«t »o I M pU+i. M CHf