AMERICAN IN SPIRIT—FOREIGN IN LANGUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER CLEVELAND 3, 0., THURSDAY MORNING, JUNE 27, 1946 LETO XLVIII—VOL. XLV1I1 «*NE yKTJJLSL0VEMUE!Ruski pogoji za Trst zavrnjeni delili na okrog 30,000 interesentov. Gozdov niso razdelili. Iz gornjega je razvidno, da niso napravili veliko novih kmetij, ker v Sloveniji, zlasti v goratih krajih, nobena družina ne živi od dveh ha. Dobili so torej zemljo taki, ki so jo že imeli in jo pomnožili s sosedovo. Namesto, da so jo kupili, so jo dobili kot plačilo, da so pomagali partizanom. "LJUDSKA PRAVICA" PRAVI, da je razdeljevanje v glavnem poteklo v redu, torej po volji partizanov, samo v nekaterih krajih, da so razlaščenci vplivali na "ljudsko" mnenje, da so jim ostali boljši kosi zemlje. Zlasti v črnomaljskem okraju, da je duhovščina vplivala na "ljudsko" mnenje tako da ni bilo več pravo "ljudsko" mnenje. INVALIDI. — Zvezno finančno ministrstvo je izdalo pravil- _(DaJJe na 8. stran l> Pšenice je toliko, da jo kupičijo kar po fleh Za nagel prevoz grozi pomanjkanje železniških voz ponekod Great Bend, Kansas. — žetev in mlačev letošnje pšenice je v Kansasu, Oklahomj in Texasu v polnem teku. Poročila trdijo, da je pšenice toliko,, da je ne morejo spraviti vse v spenjače. Ponekod jo stresajo kar na zemljo na velike kupe. Guverner države je apeliral na železniške družbe za vozove, sicer se bo mnogo pšenice spridilo. železniške družbe so obljubile 920 voz vsak dan, da bo letina pospravljena. Mrzlo vreme in moča začetkom junija je pomagala'k nadalnim 12,000,000 bušljem pšenice. Ponekod je dal aker 60 bušljev, toda povprečno jo bo v državi Kansas 16 bušljev na aker. Pšenica je fina in farmarji dobe po $1.70 pri spenjači. Koliko pšenice bodo farmarji prodali in koliko jo bodo obdržali doma, se še ne ve. -,_o- ite Zemljevid kaže našo Primorsko, za katero danes vadijajo. — Prva črta je ruska in za katero so se že od-nekdaj borili Slovenci, druga je angleška, ki gre dlje v Jugoslavijo, tretja je francoska, in četrta ameriška, ki bi odsekala največ slovenske zemlje ter jo dala Italiji. Farmar ji v Lorain I okraju tudi stavkajo j Wellington, O. — Kakih Molotov je predlagal ministrom, naj pride Trst pod dvojno upravo, ali pa naj se ga da direktno Jugoslaviji. Piiriz. — Zbornica ministrov je zavrnila najnovejši' ruski predlog glede Trsta. Ta se je glasil, naj se izroči Trst pod dvoje uprav, ali pa naj; se ga izroči direktno Jugoslaviji kot avtonomen okraj. Ta predlog je stavil ruski zunanji komisar Molotov pri izredni seji ministrov sinoči. Seja je trajala tri ure in je bila zaključena malo po polnoči. Ameriški državni tajnik Byrnes je izjavil, da če se ministri ne morejo zedinitj glede Trsta, naj se zadevo izroči mirovni konferenci 21 narodov. Molotov je k temu pripomnil, da bi bila napaka, če bi se mirovno konferenco motilo s tem vprašanjem. Komisar Molotov je dalje rekel, da je Rusija proti temu, da b: postal Trst mednarodno pristanišče, kot je predlagal francoski minister Bidault. To je bila prva nočna seja ministrov in se je vršila na poziv Molotova. Seja je bila v uradu tajnika Byrnesa. Pravijo, da je bil Molotov razočaran, ker ministri niso sprejeli njegovih koncesij glede Trsta. Zatrjuje pa se, da vidijo angleški zastopniki v Molotovem predlogu vsaj neko pot do sporazuma po nekaj dneh razgovorov. Poročila trdijo, da je Molotov prepričan, da je veliko popustil glede Trsta, ko .je odnehal od svoje zahteve, da se ga izroči Jugoslaviji v toliko, da naj pride po dve upravi: jugoslovansko in italijansko. Dozdaj ni bilo v tej zadevi na konferenci še nobenega d r u g e g a posredovalnega predloga kot francoski, da naj poštane Trst mednarodno pri stanišče. Ker sta bila oba posredovalna predloga zavrnjena, sta pred zborinco samo dva: ameriški državni tajnik Byrnes ga zahteva za Italijo, Molotov pa za Jugoslavijo. Krimske Tartarje so izselili in njih republiko razpustili To je za kazen, ker so v vojni z orožjem pomagali Nemcem Moskva. — Za kazen, ker so tekom vojne pomagali Nemcem, .je sovjetska vlada preselila v notranjost Rusije krimske Tartarje in domačine, ki so živeli v okrojih oljnih polj Grozni in Mozdok. Sovjetska vlada je njih avtonomno republiko razpustila ter jo imenovala kot navadno provinco v sovjetski federaciji. Rusov in Ukrajincev, ki žive v teh krajih, niso izselili. Obtožnica govori, da so se Tartari z orožjem borili proti rdeči armadi na strani Nemcev, ko so ti pridrli do Kavkaza. To je prvič, da Moskva uradno naznanja, da ni bila Sovjetska Unija v vojni solidno edina. NOVfGROBOVI Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice Važen sestanek— Članice Oltarnega društva fare sv. Vida so prošene, da pridejo nocoj po pobožnosti v šolo na sestanek, da se pogovorijo za udeležbo in drugo na Baragov dan v nedeljo. Štirinajsta obletnica— V petek ob 7:15 bo darovana v cerkvi Marije Vnebovzete na Holmes Ave. maša za pokojnega Johna Eržen v spomin 14. obletnice njegove smrti. Pošta naznanja— Poštna direkcija v Clevelan-du naznanja, da od 1. julija naprej ne bo več odprto okno za poštne pakete ob nedeljah in praznikih. To postrežbo je dozdaj dajala pošta ob nedeljah in praznikih od poldne do 8 zvečer. Pismo pri nas— Franc in Louis Gorišek, doma iz Stične, imata pri nas pismo od Kristine Novakovič-Gorišek, ki se nahaja v Celovcu. Rojake išče— Petrič Ivan iz Škrloviče št. 5, občina Velike Lašče, bi rad zvedel za naslov Marolta Štefana iz Škrloviče št. 4 in Levstika Jožeta iz Škrloviče št. 1. Pišeta naj na naslov: Petrič Ivan D. P. Camp, Baraka '2 2, 5pitali an der Drau, Kaernten, Austria. Strice išče— Opara Jože bi rad zvedel za naslov svojih stricev: Jožeta in Janeza Zupančič, doma iz Me-niške vasi pri Toplicah na Dolenjskem. Pišeta naj na naslov: Opara Jože, D. P. UNR-RA Camp, Hochsteingasse 37, Graz, Austria. Svoje tete išče— Branko Pfeifer išče svoje 3 tete, namreč: Johano Ovca, roj. Pfeifer, Katarino Pfeifer in Cecilijo Pfeifer, vse tri iz Domžal. Pišejo naj mu na naslov: Branko Pfeifer, D. P. UNRRA Camp, Bar. 15/6. Kaernten, Austria. Z* • Mary Leskovec Včeraj zjutraj je umrla v St. Alexis bolnišnici Mary Leskovec, stara 70 let. Stanovala je na 706 E. 155. St. Doma je bila iz vasi Hloviše, fara Sv. Trije Kralji, odkoder je prišla v Ameriko pred 34 leti. Tukaj zapušča žalujočega soproga Antona in brata Johna, v Rock Springs, Wyo. sina Mat'new, v Lemontu pa brata Jacka. Bila je mati pokojnih Lawrence, Anton m Mary Zust. Bila je članica društva sv. Jo-j rj žefa št. 169 KSKJ, sv. Janeza Krst. št. 71 ABZ in Oltarnega društva fare Marije Vnebovzete. Pogreb bo v soboto zjutraj! ob 10:30 iz Svetkovega pogrebnega zavoda v cerkev Marije Vnebovzete in na pokopališče sv. Pavla. Naj ji bo lahka ameriška zemlja, preostalim sožalje. -o- Bodite previdni, kadar greste preko ceste. Prekoračite ce-! sto samo pri signalni luči! Tret ja obletnica— V petek ob 7:15 bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pokojno Agnes Petschauer v spomin 3. obletnice njene smrti. Stanovanja za goste— Ker bo dospelo na proslavo Baragovega dneva več gos'tov iz drugih mest, se naproša vse tiste, ki imajo na razpolago kako posteljo za eno ali dve osebi, da to sporočijo. Za nekatere je že preskrbljeno, naj bi se priglasili še drugi, ki imajo kako sobo na razpolago. Priglasite se v prodajalni Jožeta Grdine, 6113 St. Clair Ave. ali pokličite po telefonu EXpress 1390. K molitvi— članice oltarnega društva fare Marije Vnebovzete naj pridejo jutri zvečer ofe 8 v Svetkov pogrebni zavod k molitvi za pokojno sestro Mary Leskovec. Danes hladneje— Včeraj so pognali sončni žarki v Cleveland u toplomer na 90 stopinj. Ponoči je bilo pa nekaj dežja in danes bo nekaj hladneje, kakih 85 stopinj. Jutri bo pa zopet kakih 90 stopinj. Kaj hočemo — pasji dnevi so tukaj. POMNITE 5E ^VENSKIH fcGUNCEV S KAKIM PAROM! AMERIŠKA ^ENI SO BILI KMETJE ;'ce Device Marije v Polju: * Alojzij, Pogačar Anton, 4 Alojzij, Jesih Jakob, Podane in Cankar Avgust. fVeda tudi obsojeni na za-vsega premoženja. Na 'dobo ječe so bili obso-TOger Franc, Dežman Jo-Kefca Marija, Cankar Ma-Tomaž in Terezija, ^ Ivan, Ložar Franc, Ja-ala v državni zbornici dejali za bonus. Veterani jio od države po $10 za ] i^sec službe v mejah * 'f*avah in po $15 za vsak 1 8'užbe izven Zed. držav.j-1 J'hIo državo okrog $500,- i j - h dni so predložili še dru-j Ve, ki zelo sličijo one- j ] '•CIO, kot: da se obdrži i 'p se jim preskrbi poce-|( ' za katere bi delno pla-1 j Na, da bi dobili brezpo-j t ^Škodniho, kadar so na : * ' * ner Lausche je povedal j 1|lom, da ne bi bilo prav, i bonusu razpravljali pri j ( ^ zasedanju ter jih jej da naj bodo na paž-1 \AKI PRILIKI SPOMNI-B^ŽIft NA RffC.TTNCE_ SLOVENSKI IZGNANCI SO SI REŠILI LE GOLO ŽIVLJENJE. POMAGAJMO JIM! < --O-- Unije in premogarske družbe proti plinu Washington. — Komaj se je polegel spor med premogarsko 1 unijo in lastniki, že je odprt drug boj, ki obeta biti še hujši. V tem boju so se združile premogarske unije, lastniki premogovnikov in pa železniške družbe, ki so začele boj proti svojemu največjemu "sovražniku," j naravnemu plinu, i Naravni plin bi rad razširil ! svoj delokrog, ki ga ni mogel • tekom vojne. Proti temu so pa • xe'eznice, unije in lastniki pre-! mogovnikov, ker je plin kot ku-! i. lvo mnogo cenejši. Lastniki , rudnikov in premogarji zaslužijo s kopanjem premoga, železnice pa zaslužijo, ki ga razvažajo ■' po deželi. Zato so vsi trije proti I .razširjenju plina, j Plinske družbe in njih "sovra-i žniki" bodo prednesli svoje do-5-kaze za in proti pri vladni komi- i ciii V Rusiji so kaznovali 26 tovarniških vodij radi grafta Moskva. — Ministrstvo za državno kontrolo naznanja, da je bilo kaznovanih 26 predstojnikov v raznih industrijah radi poneverbe in radi grafta. Navadno so ponaredili poročila svojih podrejenih o produkciji, da so tako dobili nagrade, ki jih daje vlada za izredno visoko produkcijo. Časopis Izvestija piše, da je bilo kaznovanih 25 moških in ena ženska radi teh orestonkov. 22 ŽUPANOV BO OBISKALO V SOBOTO CLEVELAND, DA VIDI JEZERSKO TEKMO Geslo za nedeljo 30. junija: na Baragov katoliški dan - vsi na plan! dospejo v Cleveland že v petek z' 130 letalci. Med temi bo tudi j mornariški poročnik-pilot William V. Lučič iz 1174 Addison Rd. Ta skupina bo "bombardirala" tarče pri valolomu v prista-j nišču.' Regarata ali tekma čol-1 nov se bo vršila v soboto od 9! zjutraj do 9 zvečer, v nedeljo pa1 od 9 zjutraj do 6 zvečer. Vsak, kdor more dobiti prostor, bo lah-I ko zastonj gledal ta slikoviti ' program. V soboto bo Cleveland gostil župane. Dozdaj se jih je prigla-( silo že 22 iz raznih mest, da pri-, dej o sem. Najprej si bodo ogledali mesto, potem se bodo podali pa na jezersko obrežje, kjer se bodo vršile velike svečanosti na jezeru, kot tekma s čolni in jahtami in navidezni napadi bombnikov na obrežje in čolne. V regati na jezeru bo/sodelovalo kakih 500 čolnov, dočim bo izvajalo vaje 96 mornariških letal. Mornariška letala, ki so pri-j deljena nosilcu letal Coral Sea,' iarmarjev iz zorani oK.ra.ia je < obljubilo, da bodo podpirali t 'stavko, ki jo je pozvala Far- 5 | marska zveza iz Plymouth, O. ter da ne bodo dovažali svojih ] pridelkov odjemalcem, dokler kongres ne odpravi OPA. \ j Večina farmarjev se je zbra- . la k zborovanju v Herrick avditorij, kjer so sklenili, da bodo vzdržali stavko in držali svoje : ! produkte doma. Tudi mleka da 11 ne bodo dovažali, so obljubili. [Glavna tarča v stavki je OPA I in govorniki so poudarjali, da | se je izbralo to metodo, da se bo opozorilo meščane na probleme farmarja; -o- i Višja cena za kavo pride ta teden Washington. — Urad za eko-, nomsko stabilizacijo pravi, da boi j treba zvišati ceno kavi za 3 do J - 5 centov pri funtu na drobno. To - bo kot nadomestilo producentom, . ki po 30. juniju ne bodo več do-. bili od vlade denarne odškodni--, ne. i i -o—- Argentinski poslanik je odobren Washington. — Ameriški državni urad je izjavil, da sprej-i me kot argentinskega poslani- - ka v Washingtonu dr. Oskar-li j a Ivaniseviča, ki je eden vo- - dilnih argentinskih učenjakov il'in točasno komisar na univerzi Iv Buenos Airesu._ ŽUPAN BO SODIL I] V SPORU MED !( PODLOŽNIKI Garfield Heights, O. — Var- i nostni direktor tega Cleveland- c skega predmestja, Carl Dettman'* in kapetan požarne brambe, Wil- r liam Wachuta, sta se včeraj ste- t pla. Direktor je hotel prestaviti i kapetana na drugo postajo. To 1 se temu ni dopadlo in je po tele-| fonu direktorju nekaj rekel, ki 1 temu ni bilo všeč. Direktor je 1 skočil na svoj avto in ha j d na i ognjegasno postajo, kjer je ka-'j petanu eno prikopal. Ta je še ; mlad in krepak, pa je svojega'i predstojnika s par udarci spra-' vil pod bližnjo gasilsko motorko., Oba nosita na obrazih znake te, ofenzive. Zdaj bo imel župan Raymond Ring nalogo, da napravi red in, mir pri svojih podložnikih. -o-- Japonce je ložje krotiti kot pa Nemce Washington. — Ameriška ar-: I mada pravi, da je ložje obvlado- vati Japonce kot pa Nemce. Zed. države imajo v Nemčiji po 1 vo- 1 -jaka za vsakih 100 Nemcev, a sa-, lr.o po enega vojaka za vsakih " 600 oseb na Japonskem, i -o- Pogrešan bombnik so , zdaj našli i Ottawa, Kanada. — Na gori Dorval, provinca Quebec, so na- - šli bombnik, ki so ga pogrešali i- od 20. okt. 1943. Med razvalina- - mi letala je bilo tudi 24 trupel ponesrečenih letalcev. 2 AMERIŠKA DOMOVINA, JUNE 27, 1946 "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER (JAMES DEBEVEC, Editor) •117 St. Clair Ave. HEnderson «628 Cleveland S. Ohio Published dally except Saturdays, Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko na leto $7.00; za Cleveland in Kanado po pošti za eno leto $8.00. Za Ameriko pol leta $4.00; za Cleveland In Kanado po poŠti pol leta $4.50. Za Ameriko četrt leta $2.50; za Cleveland in Kanado po poŠti četrt leta $2.75. Za Cleveland in okolico po raznaAalcih: celo leto $7.00, poL leta $4.00, čstrt leta $2.50. * _Posamezno Številka stane 6 centov. SUBSCRIPTION RATES: United States $7.00 per year; Cleveland and Canada by mall $8.00 per year. 0. S. $4.00 for 6 months. Cleveland and Canada by mail $4.50 lor 6 months. O. S. $2.50 for 3 months. Cleveland and Canada by mall $2.75 for 3 months. Cleveland and suburbs by Carrier $7.00 per year. $4.00 for 8 months, $2.50 lor 3 months. Single copiee 5 cents each. Entered as second-class matter January 8th 1808. at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd 1879. ______ No..126 Thurs., June 27, 1946 Komunizem - naša narodna nesreča Gorica, v prvi polovci junija 1946. Ob.koncu prve svetovne vojne so Slovenci s svojim Narodnim svetom na čelu prilično osem dni bili gospodarji v deželi. Z vladne palače na Travniku v Gorici je plapoliala slovenska trobojnica. Potem so prišle italijanske čete in zasedle vso deželo in še del Kranjske. Tiste dni je ljubljanski "Slovenec" priobčil na črnoobrobljeni prvi strani pod naslovom "Naš črni dan!" skfep takratnih zaveznikov, po katerem je bila določena Italija, da zasede Primorsko in Notranjsko. Žalost je legla v srca slovenskih Primorcev; z njimi je jokala Ljubljana in vsa Slovenija. Kako bo ob zaključku mirovnih pogajanj po drugi svetovni vojni? ALi bomo Slovenci zopet doživeli "črni dan?" Ko so v zadnjih dneh lanskega aprila končno bile razbite nacifašistične vojaške sile, smo bili vsi trdno, sveto prepričani: dosegli smo, za kar smo delali in trpeli: Zedinje-no samostojno Slovenijo v federativni, demokratski Jugoslaviji. Danes smo zaskrbljeni. Bojimo se, da bo spet krvavelo naše narodno teto, da bomo izgubili osrčje naše sončne primorske pokrajine — Trst in Gorico. !Kdo je kriv tega nesrečnega položaja? Odgovor je kratek in točen: Komunistična partija Slovenije in njeni podružnici "Osvobodilna Fronta" (OF) in "Slovensko-itali-janska antifašistična unja" (SIAU). Mar je komunizmu za Zedinjeno Slovenijo, mar njemu za federativno Jugoslavijo! Njemu gre za boljševiziranje sveta in za komunistično diktaturo. Trst in Julijsko Krajino si je izbral* za svojo odskočno desko v evropsko Sredozemlje in je po spretno izdelanem načrtu začel prodirati v tej smeri. Zapadne demokratične velesile so spregledale namero in se začele otepati. Po večmesečnih konferencah, razgovorih in prerekanjih so se vedno bolj prepričale, da hoče komunizem za vsako ceno priti do svojega cilja. Prestrašile so se komunistične poplave in sklenile, da jo zaje-ze. Prišli so k nam njihovi razmejitveni strokovnjaki, pregledali in preiskali sporno ozemlje in se vrnili v London s predlogi, ki režejo naše ozemlje in nam odrekajo Trst — okno v veliki svet. Zunanji ministri vseh treh zapadnih velesil, Anglije, Amerike in Francije, so sprejeli poročila svojih izvedencev in se zedinili, da Trst in Gorica ne smeta pripasti Jugoslaviji. Pri zadnji veliki zunanji politični debati v angleški zbornici,' ki se je vršila te dni, so Bevjn, Churchill in Attlee z vsem parlamentom vred proglasili to odločitev za nespremenljivo. Jasno je: zapadne velesile nočejo dati Trsta Jugoslaviji, kjer gospodari Tito in njegova komunistična družba. Zakaj tak oster odpor? Pred letom dni je bila angleška in ameriška javnost še polna slavospevov na Tita. Odgovorni in neodgovorni krogi v obeh državah so ob vsaki priliki poveličevali boljševi-ška in partizanska junaštva in blagrovali ljudstva, ki imajo srečo živeti v svobodni in demokratični Jugoslaviji. Kdor se ni strinjal s tem naziranjem, so ga gledali po strani in mu niso zaupali. Danes je položaj docela spremenjen. Vsi |lavospevi so utihnili, vsa prijateljstva so zamrla. Jugoslavije, ljubljenke vsega zapadnega sveta, ni več. Zelo malo se o njej govori in piše, kadar se pa, je predmet pomilovanja; njen despot — Tito je pa eden najbolj nepriljubljenih in osovraženih ljudi. K tej spremembi miselnosti zapadnjakov je brez dvoma veliko doprineslo delovanje in početje obeh komunističnih podružnic, OF in SIAU, v naših deželah. Z "Osvobodilno fronto" je komunizem naše po svobodi hrepeneče ljudstvo preslepil in ga za svoje cilje namerno preustrojil. Z metodami, ki jih je lansko leto obsodil maršal Aleksander, ko je Tita primerjal s Hitlerjem in Musso-linijem, je slovenskega človeka zmaličil, slovensko ime za-mazal in strašno škodoval slovenski zemlji in njeni skupnosti. Najprej je človeka izkoreninil iz domačnosti in ga izpridil, potem si ga je s terorjem in ovaduštvom udinjal, končno ga je cepil še s sovraštvom do svojih podpornikov in zaveznikov. Pri tem preobrazovanju je naš lahkoverni človek zgubii svojo osebno čast, posurovel in postal brezdušno orodje v rokah komunističnih komisarjev in terencev. Ob srečanju z zavezniki v Julijski krajini smo doživeli zato obupen polom'. Naša nekdanja priljubljenost, ki smo jo uživali v širokem svetu, je takoj splahnela. Upornost, sovražnost, nasilnost in prosluli sprevodi so nam silno škodovali in smo prišli na slab glas. Slovenec in komunist sta postali istovetni besedi. Zaigrali smo naklonjenost kulturnega, demokratičnega sveta in izgubili dobro ime. Sedaj smo v nevarnosti, da izgubimo še svojo zemljo. Kot je bila OF od komunistične partije ustanovljena, da bi se z njo zavedlo politično neizšolano slovensko ljudstvo, tako je bila določena SIAU za prevaranje Italijanov. Batine in porazi, ki so jih doživeli Italijani od začetka druge vojne, so iztrebili iz njih fašistično nadutost. Zlati gradovi v velikem laškem imperiju so se zrušili, ostala je ponižujoča zavest tepenih in premaganih. Postali so krotki in pohlevni. To razrvano duševno stanje so spretno izrabili partizani. Pričeli so se bližati in hliniti italijanskemu prebivalstvu in ga vabiti pod svoje prapore. Proglasili so ita- lijansko-slovensko bratstvo, ustanovili so SIAU. Zmedene in nezadovoljne italijanske "bojevnike" so pritegnili v svoje razredčene partizanske odrede, da so jim bili za "kano-nenfuter" v državljanski vojni v Jugoslaviji, premožnejše pa so začeli najprej vljudno, pozneje pa s terorjem izkoriščati. V težke milijone gredo zneski, ki so jih plačali italijanski bogataši v Trstu, Gorici in drugod v pomoč partizanski vojski. Vse je bilo navdušeno za Tita. Mnogi so že uživali v mislih ugodja, ki jih čakajo v demokratični Jugoslaviji, po kateri so se jim cedile sline že v predvojni dobi. Potem je prišel lanski majnik. Z njim "osvoboditev," pa tudi nasilne partizanske tolpe. Zadivjal je komunistični teror. Ljudje so padli iz sedmih nebes in dobesedno onemeli: Potrebovali so par mesecev, da so prišli k sebi, da so spoznali, kako so jih komunisti nesramno potegnili. Njihovo prejšnje navdušenje za Tita se je sprevrglo v srd in sovraštvo. Začeli so z divjo protislovensko in protijugoslo-vansko gonjo. V tej se poslužujejo, če je treba, tudi nasilnih in nepoštenih sredstev. Poznajo jih dobro, saj so imeli dva preizkušena mojstra: Mussolinija in Tita. SIAU je izgubil tla pod nogami. Odpovedali so se mu celo italijanski partizanski sobojevniki in italijanski komunisti, ki zahtevajo Trst za Italijo. Sedaj tvorijo SIAU slovenski komunisti, slovenski bojazljivci in koristolovci in zlasti v Trstu oni narodni mlačneži in odpadniki, ki govore v družbi in doma italijanski. V slovenskem podeželju, kjer je zdaj glavno torišče SIAUa, so pri njem tudi vsi bivši fašistični pri^nja-či, ki so dobili že prej v OF varno zavetje. Od komunistov ogoljufani Lahi, ki v svoji razkačenosti ne poznajo nobene mere, pa nadaljujejo z divjo gonjo, ki nam škoduje in spravlja naše pravične zahteve v nevarnost. Kako rešiti Trst in Gorico? Pri svetem krstu se krščenec odpove hudiču in vsem njegovim zmotnjavam. Tako se moramo odpovedati tudi mi Primorci komunizmu in otresti njegovih satanskih mrež OF in SIAU. Potem bomo dozoreli za resnično demokracijo in bomo sposobni za borbo proti nasilju in krivici. S tem si bomo zopet priborili kredit v svetu ter zaupanje sosedov in zaveznikov. Le na ta način še lahko preprečimo, da ne bomo doživeli po drugi svetovni vojni novega "Črnega dne!" !■*#»#* IWWiWIWilH I BESEDA IZ NARODA i «-i r i um ■ <■ a fft m »i a a niii n m 11' Za Baragov dan Vse gre kar lepo naprej, društva se priglašajo, da pridejo korporativno. Koliko bo vseh, se ne ve še; kaže se, da kar dosti. Ker nisem zapisnikar samo prj zborovanjih za ta dan pač pa tudi še pri podružnici št. 6 Slovenske možke zveze, moram poročati to pot od omenjene podružnice, katere sklep je: Udeležimo se korporativno; to se pravi z zastavo, da se malo prezrači na ta način. . Zastavonoša bo pa br. Grozdi-' na, ki je bil svoječasno kot vojak Judi nekaj časa zastavonoša pol-kovne zastave slavnega 17. peš-polka. Jaz se grem stavit za en "Štefan" vina, da ga med vsemi tolikimi zastavonoši ne bo nobenega, ki je kdaj imel čast biti zastavonoša kakega polka, ali regimenta, pa takega kot je bil naš slavni 17. pešpolk, pri katerem je služil tudi podpisani. Zato predlagam Francetu Jakšiču, ki bo to parado nadziral in vodil, da ja odkaže častno mesAo našemu br. Grozdini, ki je nekoč z ponosom nosil zastavo "Kranjskega železnega regimenta," da bo tudi to pot kar "narnaprej" z zastavo S. M. Z. Rojake in rojakinje pa pozivam, da stopijo v nedeljo z nami v parado. Vsi člani podr. št. 3. SMZ pridite pred cerkev sv. Vida najkasneje ob 1:30. Jože Grdina, zapisnikar. -o-— Zahvala za presenečenje Cleveland, O. — Bilo je neki dan v tednu, ko nas je poklical po telefonu naš sin Frankie rekoč: Pa bi vsaj enkrat prišla v vas, saj odkar sem prišel od vojakov, še niste bili pri nas. V nedeljo pridita, bomo doma. . . Rekla sem možu, saj je res grdo, če bi ne šla. Tako sva se odpravila, da bi šla na poulično. Bilo je v nedeljo 7. aprila. Pa nama rteče hčerka Vickie, da naju bo ona odpeljala tja z avtomobilom. In res naju je odpeljala, ko pa smo prišli tja, nama reče, da nima časa čakati za naju, ker da mora na "basket bali" igro. V tem pa se že oglasi naš Frankie, da naju bo že on zapeljal domov, ker da morata pozneje tudi ona dva k dotični igri, kjer je njegova žena "bookkeeper." Tako smo se pozneje res odpeljali domov. Ko pa nas pripe- lje domov, pa mi reče, če imate ključ bom pa jaz odklenil vrata in v tem pa že zaupijejo "Surprise !" Midva sva se prestrašila, če se je morda pripetila kakšna nesreča. Kmalu pa so nama povedali, da so nama najini otroci pripravili presenečenje za 25 letnico poroke. Prav nič ne vem, kako sva se zadržala vsled velikega presenečenja. Bila sva zelo zadovoljna, ker sva videla, da imava še dosti prijateljev. Zato naj bo na tem n?estu izrečena prisrčna zahvala najinim sinovom in njih soprogam ter najinim hčeram. Podarili so nama novo kuhinjsko peč, ki jo bova imela v trajen spomin. Lepa hvala jim, ker so bili vse tako lepo uredili na mizo, da nismo bili ne žejni in ne lačni. Nadalje se žeiiva zahvaliti vsem najinim prijateljem za tako lepo udeležbo in lepa darila. Prav lepa hvala za srebrno košarico, v kateri se je svetilo 25 .<• rebrnih dolarjev in še druga darila, ki nam bodo ostala v lepem spominu. Najino prisrčno zahvalo naj sprejmejo: Mr. in Mrs. J. Ukrnar, Mr. in Mrs. A. Traven, Mr. in Mrs. T. Kocina, Mr in Mrs. J. Kocina, Mr. in Mrs. F. Bubnič, Mr. in Mrs. J. bubnič st., Mr. in Mrs. J. Bubnič, Mr. in Mrs. Z. Dorni, Mr. in Mrs. C. Obluvanek. še enkrat vsem skupaj in vsakemu posebej prisrčna hvala ter ostajava s pozdravom vam hvaležna, John in Mary Taučer, 3374 E. 116. St. -o-— Vabilo na ogled S. N. Muzeja Cleveland, O. — V soboto in v nedeljo se pričakuje v Cleve-landu precej zunanjih gostov iz vseh krajev. Ljudje gredo pač( zato po svetu, da kaj vidijo. Ko pridejo gostje v Cleveland, ste domačini lepo prošeni, da jih pripeljete na ogled v Slovenski narodni muzej, v edinstveno zgodovinsko ustanovo ameriških1 Slovencev, ki se nahaja v Slo-1 renskem narodnem domu, 6411 j 3t. Clair Ave., soba štev. 1. Domačini pri tem lahko dosti nnnagate, ako goste spremite v Don) na pregled muzeja, kar si-;er ni še nobena razkošnost, am-)ak le skromno prizadevanje. Tem potom naznanjam, Ua bo S. N. Muzej odprt za splošno javnost v soboto 29. junija od 10 ure dopoldne do 8 urtfzvečer; v nedeljo 30. junija pa od 9 ure dopoldne do 7 ure zvečer. Vabljeni ste tudi vsi cleve-landčani in iz sosednjih mest, da pridete na obisk v muzej v teh dnevih. Vstopnina je prosta. Sprejema se samo prostovoljne darove, če hoče kdo kaj prispevati in pa Ohijske Sales Tax znamke. Pridite in oglejte si razstavo in izrazite svoje mnenje. Vas prijazno vabimo na obisk. Za Slovenski narodni muzej SND, Erazem Gorshe, tajnik in arhivar. -o- Trst na tehtnici V drugi svtovni vojni je doprinesel za svobodo največje žrtve naš mali pa hrabri slovenski narod in to v krvi in premoženju. Sedaj pa pokažite komunisti, kaj ste v zameno pridobili. Ta gigantski boj na življenje in smrt in tako sovraštvo, da dejansko pobijal in moril brat brata, sin ali hči o-četa ali mater in obratno in to vse za svobodo in tako visoko opevano domokracijo. Resnica je, da je v njej zapopadena prava svoboda, ako bi jo narodi prav upoštevali. Ali ža-libog, je ne, ker kakor hitro se čuti dovolj močnega, poman-dra in pohodi načela demokracije in svobode in si lasti druge svobodno po svoje in popolnoma pozabi na tisti lepi izrek, ki pravi: Ne stori svojemu bližnjemu, kar ne želiš, 'da bi on tebi storil. Žalibog, moderna demokracija ne pozna za vse svobode. Moderna demokracija pozna in si predstavlja le tako demokracijo, kakor sta si jo zamislila dva hrvaška seljaka. (To je sicer le šaljivka, a lahko dobro služi za primer. Oprostite!) Srečala sta se dva stara prijatelja. "Dobar dan Bog daj, Juro!" — "Bog daj, Bog daj, Miško! Pa kako živiš brate?" —"Ma baš slabo."—"Kako to, što se dogodilo?" — "Znaš, j oš bi se dalo živet, da ni slabih ljudi." _ "Pa kako to?" — "Znaš Miško što se dogodilo, da znaš, ukral sem jedno prase i nekoji vrag me ovadijo, da sam moral dati prase nazad. Tako je dragi moj. Pa kako ti Miško?" — "E, pa dobro fala Bogu, znaš malo uzmem, malo u-kradem, pa se lepo in potšeno preživim . . ." Prav tako se sedaj po svetu izvršuje demokracija in svoboda, kakor nam pove ta hrvatska šaljivka. Samo toliko razlike, da se to sedaj v resnici dogaja v starem kraju. To ni prazna govorica, to se dejstva, samo toliko je razlika, da je Juro moral dati prase nazaj, sedaj ga pa obdrži. Pa ne samo prase, ampak vse, kar ima njegov sosed, tudi posestvo; in to še s tem, da čim večje in čim boljše je, več izmišljenih zločinov se naprti takemu sosedu-lastniku, samo da siromaka prav po zločinsko oropajo. Ako ne morejo drugega iztuhtati, pa si izmislijo, da je nemškega pokoljenja, pa menda tudi, če bi se pisal Jože Bro-| zovič, Tito aH Boris Kidrič, ali 1 kaka druga velika pošast. Za vsakega, ki ni znjimi in to čim premožnejši je, bolj se jim izplača, da mu naprtijo raznih i zločinov, da ga potom teh os-jvobodijo njegovega premoženja in da se z istim potem da-! lja časa redi jugoslavanska zverina. Tako delajo in vo-, čer j i vržejo kak marjaš, ali3 najdejo kako drugo zabavo za zaprtimi vrati. Zdravm samo na koledar pogleda m ukaže: ta in ta dan se JaV prinesi svojega rojstva ko kar se jih drži s seboj, d bom pa že jaz opravil-^ ^ če te mimogrede še vpraša ^ pri kakem društvu, ah ce bolniško zavarovalnino, j ni važno, pride pa zelo PraV ma, zdravniku in bolniku- Torej meni je bilo «kaZ^0'( se javim k raportu v sobo ^ ^ poldne, da pa moram ra ' ; , že v petek na posteljo v , snico, da me bodo lep0 P < |, -to t^ nreisl Tam imajo, kot. sem ve^J ; pripravne postelje, Pa j, vlada takole popoldne, ko ^ dremljejo po dobri j^f'^'pl "čarke se pogovarjajo, ^ kino bodo šle zvečer in P jj fantom, zdravniki so Pa . ge v miru. Vse hude stva^ gajajo po bolnišnicah ^ poldne in če tega Pf^.-^e brez skrbi za svoje ^ prihodnjega jutra. boin. Zato sem si rekel, da ^ kmalu popoldne, se leP°^erll se dobro navečerjal, V ^ ^ zopet spal, ne da bi nj.eiter< kak Franca, ne! Radi tebe v ' Reši se, Franca, še je % bodo jutri! Besedo % in je .ne prelomim!" ^ in odločno dejala Fran-fo če se tisti hip po pobija pogrezne pod ine-Klaž, oče ti ne bom mo-^i, vsaj od početka ne. to povem kot očetu, da se poročiti." In se je kakor da prejema ne-Idurce v lice, kakor da " 2 drobno iglo zbada v Njena desnica je grabi-J '^zno, kot bi iskala, kam foiiela. razumeš? Moram! Da o ^ otrok ime. Pošteno z 1; !fok?» se je začudil Blaž j i, strepetal ob tej besedi. " delaš tudi ti, Franca, s Zdaj razumen, zdaj gumeni! O ti jeruza- s žena! In praviš 'ot- s O, sveta beseda! In ta Wda bo tebi v pokoro, j > tega pojdeš ti na svoj i . Pot. Da odrešiš tisto, ^de." j je topil v svojih raz- j ^ čustvih, sedel sključen 2 Nišču in stremel predse. 1 jN'a kri ti je naložila ta 1 Mz." * odrešim tisto, kar pri- 1 potrdila Franca, kakor fe dolgo iskala prave be- i^stal je molk. Polena so j!1 prasketala, jelovina je H iskre po ognjišču. pOr gori poleno, da da ''' je povzel Blaž v svojih "tako mora vsak clo-*°l'eti v lastnem ognju po-[ Tako boš zgorela tudi ti J ognju!" 11 ,> da dam plamen!" je ter strmela v ogenj. W spokornica božja!" se ! Jal Blaž v svojem gorkem .. A "ti, hčerka izgubljena, " j vračaš1. Hčerka uboga t," ^ stopil k njej, jo prijel X Lter s svetim čustvom >1 i na čelo. ,,^iva oba na to težko ; ie dejal. Solze so mu i *az*vano lice. "Poj diva < * križ kot Dizma, da se AMERIŠKA DOMOVINA, JUNE 27, 1946 je odvrnila lepa Napolitanka (Dalje prihodnjič) Pomagajte Ameriki, kupuite Victory bonde in znamke. Važno za pošiljatelje denarja preko morja j Kraji, kamor se zdaj lahko pošlje tuja valuta, 90 se ; zvišali v številu in American Express služi vsem. ' ; predvojnih uradov že posluje v inozemstvu. ZaneslJlva : in svetovna American Express postrežba vam da prept'0"- : in varen način pošiljanja denarja v tujino po zrne1"111 ; ceni z izbiro pošte, zračne pošte ali kabla. To je važno za vas, ker zdaj kot nikoli prej : bujete pripomočke American Express za pošiljanje de ; narja, da doseže vaše drage v redu. * To postrežbo lahko dobite na vsakem uradu Amer ; ican Express, Railway Express uradih ter .v tisočih P01' ; agencijah in bankah po vseh Zed. državah. ■ American Express Foreign Hemiiianees J "Postani prijateljica moja," je dejala oJne Prijazno, "ko si že napol moja rojakinja. Toda prosim te, ne stoj dalje na tem gladkem, mrzlem mramorju — tako! Zdaj, ko sediš, te lahko zapustim za trenutek." Jone je napisala tako: "Jone pošilja Glavku pozdrave! — Pridi k meni, Glavk; pridi k meni jutri, bila sem nepravična napram tebi, toda hočem ti A COSTOf J LIVING- M Št% MAA/ | 550 EAST 200. ST., VOGAL MONTEREY ........................................................................... Za informacijo glede rabe elektrike v vašem demu pišite ali telefonirajte na našo Residential Division, CHerry 4200. V BLAG SPOMIN DRUGE OBLETNICE ODKAR SMO V KRUTI VOJNI TAKO NESREČNO IZGUBILI NAŠEGA LJUBLJENEGA NIKDAR POZABLJENEGA EDINEGA SINA. BRATA IN STRICA. Sgt. Robert C. Leveč ki je v boju nekje v Franciji za svobodo in ljubezen domovine žrtvoval svoje mlado življenje dne 27. junija 1944. Mesec junij si se vrnil, vse se tebe veseli, ker vse je zeleno in cveti, pri nas pravega veselja vi kar Tebe predragi Robert, več med nami ni. žalujoči ostali CHARLES in FRANCES LEVEČ, starši MARY F. BRODNICK, sestra; JOHN, svak; JOHN CARL, nečak. Cleveland, O., 27. junija 1946. 4 Poslednji dnevi Pompejev ROMAN srcem. 0'b vsaki onih nežnih besed v pismu, polnem resnične in poetične ljubezni ji je srce bridko očitalo njeno ravnanje. Ali ni dvomila svoje zaupanje? Ali mu ni odrekla celo pravice, ki jo ima vsak zločinec, da čuje svojo obtožbo in da se ne sme proti zagovarjati? — Solze so ji pritekle po licih — poljubila je pismo, vtaknila ga na prsi, se obrnila k Nidi j i, ki je stala tu v nade-polnem pričakovanju in ji rekla: "Ali nočeš sesti, otrok moj, dokler ne napišem odgovora?" "Torej hočeš odgovoriti?" — je odgovorila Nidi j a ravnodušno; "s sužnjo, ki me je spremljala, ponesem tvoj odgovor." "Ostani pri meni," je dejala Jone, "veruj mi, da bomo tu prijazno ravnali s teboj." Nidija je prikimala. "Kako se imenuješ, lepa moja deklica?" "Imenujejo me Nidija." "in kje si rojena?" "V deželi Olimpa — v Tesali-ii." vsaj povedati, česa so te dol-žili. Ne boj se več Egipčana —ne boj se nikogar. Ti meniš, da si povedal preveč, — ah, jaz sem storila to že v teh malo besedah. — Zdravstvu.)!" Ko se je vrnila Jone s tem pismom, ki si ga ni upala vnovič prečitati, ko ga je napisala — je vstala Nidija s svojega sedeža. "Ali si pisala Glavku?" "Da." "In ali bo hvaležen slu, ki mu prinese to pismo?" Jone je pozabila, da je bila deklica slepa; zardela je in molčala. "Menila sem," je dodala Nidija mirneje, "najmanjša ne-( prijazna beseda ga razžalosti — najmanjša dobrotnost ga razveseli. Ako ima pričakovati prvo, vzemi raje sužnji pismo nazaj ; v drugem slučaju mu ga hočem sama takoj nes-ti." "In zakaj, Nidija," je rekla Jone izogibaje, "mu hočeš potem pismo nesti?" "Torej je tako!" — je rekla deklica. "Ah, kako bi tudi moglo biti drugače; kdo neki bi jos. Zele ill Sinovi POGREBNI ZAVOD Avtomobili in bolniški voz redno in ob vsaki url na razpolago Mi smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo 502 ST. CLAIR TVEPrtJE Tei.: ENdicott 0583 COLINVVOODSKI URAD-152 E. 152nd STREET. U KEnmore 3118 mogel biti Glavku neprijazen?" "Otrok maj," je dejala Jone nekoliko hladneje nego preje, "ti govoriš tako toplo — torej se ti Glavk zdi ljubeznjiv?"| I "Plemenita. Jone! Glavk je' i (bil meni to, kar mi ni bila ne [sreča, ne bogovi — bil mi je I prijatelj!" Otožnost in obenem dostojnost, s kakršno je Nidija spregovorila te preprpste besede, so ganile lepo Jono; sklonila se je k njej in jo poljubila. "Ti si hvaležna in to po pravici ; kako bi mogla zardeti v priznanju, da je Glavk vreden tvoje hvaležnosti? — Pojdi, moja Nidija, nesi mu sama to pismo — pa vrni se kmalu. I Ako bi me ne bilo doma, ko sel vrneš — kar se utegne drevi zgoditi — bo tvoja soba pripravljena zraven moje. Nidija, nimam nobene sestre, ali mi hočeš biti ti?" Tesalka je poljubila Joni roko in rekla nato nekoliko v zadregi: "Ali te smem, krasna Jone, prositi za' neko malo prijaznosti ?" "Ne moreš zahtevati nič takega, česar mi ti ne ugodila." Telefon i ^j^jO^I Podjetje KE 0461 j S/T^T^ j vodi Pridemo iskat J LA^J i ^HN D. pripeljemo domov. j [D^H 1 j PRIMOŽIČ i'.. MIV.K F n j. I'M'A fjw, Vir I Da se boste najbolj postavili z vašo obleko, jo daite 1 čistit in zlikat pri Jay-Dee Dry Cleaners 924 E. 222. St. vogal Miller Ave. ..................................................................................... Pokličite KE 5200 DA VAM SČISTIM0 FURNEZ šE DANES! Čistimo furneze, dimnike in dimniške cevi z vacu"1" čistilcem. Računamo po $4 in več. Adams Heating Service 550 EAST 200. ST., VOGAL MONTEREY j 1922 1944 A L W A Y S^T^Y^^^^ Krasna, oboževana Jone! Da-si me je vodila moja vroča mladost in moja atenska kri na napačna pota, so me vse moje zmote vendar naučile toliko više ceniti pristanišče, ki sem ga bil dosegel. Svojo premočeno obleko obesim svetišču Neptunovem. Rešil sem se pogina na potopljeni ladji. Našel sem tebe. Jone, dovoli mi, da te zopet vidim, prijazna si celo tujcem, ali boš manj dobrotljiya svojim rojakom? Pričakujem tvoj ega odgovora. Sprejmi cvetke, ki ti jih pošiljam, — njih sladki vonj je zgovornejši od besed. Svoj "prijetni vonj, ki puhti iz njih, dobivajo od solnca, — to so znanilke ljubezni, ki sprejema in desetero povrača, — so prispodoba srca, ki je vsrkalo tvoje žarke in se ti zahvaljuje za one zaklade, ki ti jih zopet poklanja. Pošiljam ti te udane Kloridine otročiče po ubogi stvarici, ki jo prijazno sprejmeš že radi nje same, ako ne radi mene. Tudi ona je tujka, kakor midva; pepel njenih očetov počiva pod žgočim nebom; toda nesrečnej-ša je, ker je slepa in sužnja. Uboga Nidija! Skušam ublažiti grozovitost narave in usode proti nejej, kolikor mi je le mogoče in zato te prosim, da ji dovoliš ostati v tvoji bližini. — Zelo je nadarjena, nežna in ubogljiva. Izurjena je v godbi in petju, in cvetlicam je prava Klorida. Ona upa, Jone, da jo boš rada imela; ako ti ne bo mogoče, pošlji mi jo nazaj. "Še nekaj — dovoli mi, da sem odkritosrčen, Jone. Zakaj toliko ceniš onega mračnega Egipčana? Ne zdi se mi pošten mož. Mi Grki se naučimo že od rosne mladosti spoznavati ljudi; naše ustnice se smehljajo, toda oči so pri tem Meni se ni smehljalo. Moje solnce in moje nebo je Jone. — Ali te žalim? — Ali sem predrzen? Ali naj zapišem, kar ni hotelo iti z mojih usten? — Ah, šele v tvoji odsotnosti čutim popolnoma vse čare, s katerimi si me popolnoma osvo-, jila! Ali ta odsotnost, ki me je oropala vse sreče, mi vzbu-i ja pogum in podjenost. Ti' me nočeš videti; odslovila si tudi vse laskače, ki so te obkro-ževali. Ali moreš mene postavljati ž njimi v isto vrsto? To ni mogoče! — Saj vendar veš, da ne spadam mednje in da moja čuvstva niso njihova. Toda ako bi bil sestavljen tudi iz najpreprostejših snovi, me je pa prežel vonj rože in duh tvojega bitja je prešinil mojega duha, da ga izčisti, razsvetli in posveti. Ali me je kdo obre-koval pri tebi, Jone? Ti ne moreš verjeti. Ako bi mi govoril sam delfiški orakelj, da si nevrednica, jaz mu ne bi verjel; in ali sem manj neveren nego ti? — Mislim na svoj zadnji poset. pri tebi — na pesem, ki sem jo pel — na pogled, s katerim si me zahvalila. Prikrivaj si, kolikor hočeš, Jone, toda v naju obeh je neko soglasje, kar so izražale nejine oči, čeprav so molčale ustni-, ce. Dovoli mi, da te vidim, čuj me, potem pa me izobči iz svoje bližine, ako že hočeš. Nisem ti nameraval tako kmalu razodeti svoje ljubezni. Toda te besede mi stiskajo srce — morajo na dan. Sprejmi torej moje oboževanje in mojo zaobljubo. Videla sva se prvič pred otlarjem Palade; ali naju ne združuje tesneje še neki starejši oltar? resnobne — opazujejo in ustvarjajo našo sodbo. Besedam Arbaca se ne sme vselej verjeti. Ali bi bilo mogoče, da mi je on škodoval v tvojih očeh? Skoraj moram temu verjeti, kajti ostal je pri tebi, ko sem i bil jaz odšel. Saj si lahko opazila, kako neprijetna mu je i bila moja navzočnost. Odtlej si mi odtegnila svoj pogled. Ne veruj, kar bi utegnil reči v mojo škodo; ako se je pa že zgodilo, mi to povej, kajti toliko pač sme Glavk pričakovati od Jone. Zdravstvu.]'! Teh vrstic se dotakne tvoja roka; te črke se srečajo s tvojimi očmi — ali bodo imele več prednosti in sreče, nego njih pisec? — Še enkrat, bodi zdrava!" Joni se je zdelo, ko je pre-čitala to pismo, da ji je padla megla z oči. Kaj je bilo domnevano žal j en je Glavkovo? — Da ni resnično ljubil! Zdaj pa ji razloži svojo ljubezen z naj iskrenejširni besedami in v tem. trenutku je zopet popolnoma zagospodoval nad njenim ELEKTRIČNO ŽIVLJENJE nadaljuje svoje ekonomsko življenje kljub splošnemu podvigu 30% življenskih potrebščin v tem okolišu od 1939. Danes dobavljamo mi elektriko za rabo doma po najnižji povprečni ceni na edini-co v naši 54-letni zgodovini—15% pod povprečno ceno v 1939 in 11% pod povprečno ceno po deželi. ISTE NIZKE predvojne cene elektriki, ki smo jih ustvarili 1940, so še vedno v veljavi. Pod temi cenami več "ko elektrike porabite za udobno in zdravo življenje, manjša je cena na edinico. Danes dobe naši hišni odjemalci povprečno 18', več elektrike za svoj denar kot je bil to slučaj v 1939. «l/