simllHiinr .lOie. — 1'UMUUU |)UM!ttu« golov lili Leto XXII., št. 60 Ljubljana, sobota 14. marca 1942»XX Cena cent. 70 I.uidlvu wjuuiji o . • >. jgia se >1 lil ilaujt ld inozemstva ima •ie PnhhlirMta Italiana S. A- Izhaja rut lan razei ponedeljka Naročnina znaša mesečno Lii 15.— u tnozeiustvc pa u 1'l.vA) Uredništvo. LJubljana Puccmijeva ulica Ste* ( telefon 31-22 »1-23 31-24 Rokopisi oe vrača ji CONCBSSION AKlA t&SCL(JSl V A per Is pubbliclta di provemenza italiana eo estera: Onione PuhbHcitA Italiana S \ HHanr Noiev aft'w!fa dei reparti aerei EHicace bcmbardamento degli aeroporti a Malta e dei centri delle retrovie nemlche in Cirenaika II Quartiere generale delle forze armate eomunica in data di 13 maržo 1942-XX il segucnte bollettino di guerra No 650: Reparti aerei italiani e tedeschi hanno svolto ieri notevole attivita. nonostante le sfavorevoli condizioni atmosferiche In Cirenaica sono stati bombardati centri delle retrovie nemirhe a Malta gli aeroporti di Mikabba. Ca Venezia e Alfar. Un apparecchio del tipo »Tomahawk« i stato abbattnto in combattimento, molti altri velivoli distrutti al suolo. Incendi e scoppi osservati in gran numero. hanno palesato 1'efflcacia delle azioni eondotte dairaviazione dellasse. II nemico ha effettuato nn incnrsione notturna su BengasL 1 ali!© i sifdflkov Učinkovita bombardiranje ^vražnili letališč na Malti in središč* sovražnega zale&fa v Cirenaiki Glavni stan italijanskih Oboroženih Sil Je objavil 13. marca naslednje 650. vojno poročilo: Italijanski in nemški letalski oddelki so vč«*raj razvijali pomembno delavnost navzlic neugodnim vremenskim razmeram V Cirenaiki so bombardirali središča v sovražnem zaledju, na Malti pa letališča v iVIikabl. Ca Venezia in Alfarju. Eno -sovražno letalo tipa »Tomahawk« .je bilo sestreljeno v borbi v zraku več drugih letal pa Je bilo un čen;h na tleh Požari in eksplozije ki jih je b;lo opaziti v velikem štev;Ju. so odraža" učinkovitost akcij, ki jih je izvedlo letalstvo osi. Sovražnik je izvršil nočni letalski napad na Bengazi. IfllSICU Na današkem pccfrcčfn so bilo razbite močne sovjetske sila — ss ©klopnih ves uničenih — Na Sredozemskem morju pctopljena angleška kslžarlra Iz Hitlerjevega glavnega stana, 13 marca Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo naslednje poročilo Pri obrambnih bojih na doneškem področju so bile s protinapadom razbite močnejše sovražnikove sile V severnem odseku vzhodne fronte so uničili oddelki vojske in orožja SS v več-dnevn h bojih skupino sovražnikovih čet, ki je bila odrezana od svejih zvez. Oddelki bo.in h in lovski !e?al so uspešno napadali poljske postojanke in bombardirali posamezne kraje in oskrbovalna pota sovje^ke vo.ifke. V času od 9. do 12 marca je Izgubil sovražnik na vzhodni fronti 55 oklopnih voz. V bojih zadnjega tedna se je posebno od! kovala wiirtemberška-badenska 35. pehotna divizija v obrambi pred mnogoštevilnimi napadi mnego močnejših sil nasprotnika. V spvprni A'r'fc< «-fi : pešni napadi proti nekemu angleškemu letal.šču na e^ p.aki o.juh, Kakoi uui p»o-ti izkrcevališčem čet in taboriščem na prostoru pri Tobruku. Pri napadih z bombami na letalska oporišča otoka Malte so bili doseženi mnogoštevilni zadetki na letalih, razmeščenih na tleh. Angleška krlžarka. ki Jo je torped'rala na Sredozemskem morju nemška podmornica. kakor je bilo objavljeno v včerajšnjem vojnem poročilu, se je po več ugotovitvah potopila. Gre za ladjo vrste »Le-ander«. Angleški bombnik! so napadli v noč! na 13. marc Kiel. Civilno prebivalstvo je imelo izgube, mrtve in ranjene. Tri napadajoča letala so bila sestreljena. Višji narednik Gildner je dosegel svojo 25. nočno lovsko zmago. Uspehi nemškega letalstva Berlin, 13 marca. d. S pristojnega nemškega vojaškega mesta s« je zvede'c. da je v teku včerajšnjih birrb vzhodno od llmen-skega jezera prišlo tudi do velikih spopadov v zraku Nemška boina letala so v teh b:'kah sestrelila 10 sovražnih 'letal. Z druge strani se je zvedelo da so nemška bojna letala v britanskih vodah napadla sovraž- nikovo trgovsko ladjo. Z b^mbo je bi'* 'adja na sprednjem delu tak., hudo poSko dovana. da m mogla nadaljevati vožnje. žslszsiišlca zvsza med Berliassm ln Krlmcm Stocrihoim, 13 marca d Berlinski dopisnik Usta tDagens Nyheter« javlja, da je bila otvorjena direktna vojaškim potrebi! i namenjena železniška zveza med Berlinom ln postajami na polotoku Krimu. D"lžlna '••? direktne železniške komunikacije zniša 25C0 km. testr? v] i na srpana Pariz, 13 marca s Angleška letala so skušala •> noči na četrtek napasti neko ne. sto v severnovzhodni Franciji. Z bombami so zadela neko cerkev in več stanovanjski poslopij. Med civilnim prebivalstvom je o'lo nekaj žrtev. Skoda, ki je bila prizadeta zasebnim pcslopjem, cerkvi in nekemu dekliškemu zavodu je ogro na. Vojažka naprava ni bila nobena zadeta. Berlin, 13 marca. s. V noči na četrtek so angleška letala napadla nizozemsko ozemlje ln so slepo odvrgli nekaj bomb. V nekem mestu v zapadnem predelu dežele je bilo razdejanih in poškodovanih nekaj hiš. Trije civilisti so bili ubiti, 10 pa jih je bilo ranjenih. Berlin, 13. marca s. Tukajšnji vojašk' krog! so objavili statistične podatke po ki-terih je sovražnik v borbi proti trojnemu paktu v času od 8. decembra 1941 do 7. marca 1942 izgubil skupno 4233 letal. Uničenih je bilo 1537 angleških, ameriških ?n nizozemskih letai na Pacifiku. 1841 sovjetskih 'n 855 angleških letal pa na drugih bojiščih. Potopljena asisedlha petrolejska laSfa Lizbona 13. marca d Ameriško mo'-n i-riško ministrstvo je objavilo, da je hi .a potopljena še neka nadaljnja ameriška po-trolejska ladja Poročilo iz Washingtona P:> novem načinu ne navaja Imen-i nr,fnT>l'i'"'>p ladje, marveč le toliko, da je bila ladja sredme tonaže in da se je potopila na Li-raibskem morju. Smernice nove mafiž?r§ke vlade Nadaljevanje madžarske zunanfe politike cb s tre rs IteSife in Nemčije Budimpešta, 13. marca s. Predsednk ministrskega sveta Kallay je imel na velikem zoorcvanju vladne stranke govor v katerem je z vznešenimi besedami obeleži? delo svojega prednika grofa de Bai-dossvja ir. naglasil da bo sedanja nova vlada njegov program nadarevala in izvedla Ds;ft'-o. da bo vsi člani prej§n"'e vlade ohranil' svoi položaj in da bo zunanje ministrstvi poverjeno bas grofu Bardo33y-ju čim rru bo njegove zdravstveno stanje domišč-ilo nadalinv delo. dokazuje, da b> do tudi z>, novo vlado tako v zunanji kakor v notranii politiki vehale smernice pr^i*n1p vlade Zunanj" polivka Madžarske se bo mdalievala n* strani Italije in Nem. Prijate'4stvo Madžarske z osnima velesilama je poudari. K^llav ob splošnem odobrava riu vseh prisotnih, ne izvira iz z?idn ih časov ln nima konjunkturnegi zna^aia Notranja politika je izjavil n?-dalie. se izvaia vedno po smernican m v skladu - političnim in socialnim programom kakor ea jp oestavi! pokojni min pro^pprirvV Oomhos ProH^i vinrlp ♦« orivorit tudi o oo- tr^hj da ra=n; ni 'ajo s šp /ečic orV^^T-c n Ipptv ? '><->v bo mnra'o '*lni- or-^it' r'kp V t« n?™pn -'f pnriumonfi prp^i-^pT, pof.pbep z.^konfiki - a črt no k»*er»m bo postopek za razlastitev 2'dov pospešil Govor predsednika vlade je bil »prelet s splošnim odobravanjem. Budimpešta. 13. marca s. Bivši kmetijski minister grof Mihael Teleky je bil imenovan za načelnika zunanje-političnega co-bora poslanske zbornice. Doslej je bil ,ia tem mestu general grof Tolavvr.j ki ;e včeraj poda] ostavko. Budimpešta, 13. marca. s. Tukajšnji pol-služben; krogi nag ašajo, da bo nova vlada nadaljevala dosedanjo madžarsko politiko, kakor kažejo na to tudi smernice, k jih je dal regent Horthy. V zunanjem političnem pogledu bo Madžarska osta?a neomajno zvesta 0£n ma silama, v notranjem političnem pa bo utrdla notranjo fronto gle le. na nove naloge, ki čakajo Madža -sko v sedanji vojni. Borba proti boljševizmu ni za Madžarsko le moralna in civilna, marveč državna potreba. Madžarska mora branit svojo neodvisnost, za katero so načrti Sovjetske zveze skrajno nevarni Ce se vojna ni razvnela na madžarskih mejah, je zasluga Duceja in Hitlerja, ki sta prekrižala napadalne načrte moskovskega imperializma. Madžarski politični kr gl pripominjajo, da s* bo sovražna propaganda nedvomno izmišljala najbolj fantastične ve3ti o razlogih najnovejše spremembe re-žrra na Madžarskem toda madžarsk' krogi že sedaj opozarjajo da b"> Mi^i ik" na'a^eva1? svoio noptiko n'R*evania veh naeona^h dl. bi l-^ko Se bolje sodelovala z Italijo in Nemčijo Obnovite naročnino! JAPONSKE OPERACIJE PROTI AVSTRALIJI Z izkrcanjem na Novi Gvineji so se Japonci približali Avstraliji na 6oo km — Avstralske pomorske zveze so že resno ogrožene Tokio, 13. marca. (Domei) Današnji i«stl poudarjajo \ svojih Jutranjih izdajah izreden pomen Izkrcanja japonskih čet na Novi Gv.npij Listi naglašajo, da so Ji ponci le še 600 km oddaljeni od severne obale Avstralije. List *Ni.4i-N1či« ugotavlja, da Je oii z izkrcr>n'em japonskih čet na tem oporišču zadan Avstraliji prvi udarec. Osvojitev vsega ozemlja Nove Gvineje Je sedaj, ko so Japonci tudi v posesti vseh vojaž^o važnih ok^išnlh otokov, le Se vprašanje časa. Op°iacije proti Novi Gvineji predstavljajo uvod v ustvaritev »velike pacui-ške države, ki bo oklepala Avstrali.o, Novo Zelandijo in Novo Gvinejo.« List »Asrshi« piše. da so uspešno prtče'e laponske vc jaške operacije na Novi G zine ji posebno važne z dveh vidikov. Predvsem pomenijo korak k Izločitvi sovražnikovih oporišč, s katerih bi se mogla voditi gverilska «ojna. obenem pa predstav, a Nova Gvineji za Japonsko samo oporišče na moreoitni napad proti Avstraliji. Z ponskim Izkican em na Novi Gvineji so M japonske oborožene sile aavarovaJe 5r"io ki potek* oc Nove Gvineje preko Timorja na Javo ui ki obvladuje severno Avstralijo. Napad na jar*nsfc3 vo]no brolovj« Tokio 13. marca. Japonski glavni stan ie obiavil komunike, v kc erem pravi, da je 60 sovražnih letal srdito napadlo japonske eborežene sile v bližini Nove Gvineje. štiri sovražna letala so bila sestreljena. ostala pa so bila oognana v beg. Japonske izgube so bile n°ricdn1e- en vojaški transportni parnik Je bil nctopl;'en, drugi pa prisiljen nasesti na neščino. Lfžie so bile poškodovane ena krlžarka 2 rušilca ln tri nadaljnje ladje Prevozna ladja, ki se ie potopiia, je že prej izkrcala čete ki so se z njo pripeljale na Novo Gvinejo. (Stampa Sera.) ZssScr&SfesR^ v Avstraliji Tokio, 13 marca. V avstralskih političnih in vojaških krosrih so zelo v skrbeh zaradi vedno bolj bliža loče se nevarnosti ln šc pcviebej zaradi operacij, ki so jih japonske oborožene sile pričele z namenom, da zavzamejo Port Mcresby. Kakor poreča * United Press«, je japonsko vojno brodovje, ki so ga opazili v no-vogvinejskih teriterijalnih vodah, plulo proti Port Morešbyju. Skunlne avstralskih letal ga neprestano napadajo in skušajo preprečiti i2krcavan1e isponsklh oddelkov Službeni krogi v Canberri teh ves*i niti ne potrjujejo niti ne demantirajo. Kljub avstralskim letalskim napadom pa ie Japoncem ž? usnelo izkrcati r.ove kontingente čet v bližini Finchharbourja Po informacijah agencije ^Exchange« iz Canberre Je treba že v najkrajšem času računati z neposrednim Japonrklm napadom na Port Moresby. Verjetno je celo. da se Je napad že pričel. Avstralske letalske sile Se zmerom napadajo Japonski konvoj. Vojska, ki je bila razmeščena na Novi Gvineji, se je koncentrirala v goraii. s katerih je mogoča kontrola nad obalo otoka. V Canberri je zavladalo silno vznemirjenje, ker je Port Moreaby prvovrstnega pomena za obrambo Avstiali.ie Luka leži na severnozapadni obali Torreške ožine in je "'<-■•/; - o? ča kontrola nad vso plovbo po cžlni. skozi katero gre ves nomorski Dro-met med zapadno in severno obalo avstralskega kontinenta Iz Port Morrsbvia je le 1500 km daleč do Port Darwina velikega pomorskega oporišča na severni obali kontinenta Po padcu Singapura. Manile 'n Surabaje Je postal Port Darwin glavno oporišče zavezniških pomorskih sil ln s tega oporišča naj bi se po utvarnlh načrtih zaveznikov pričela njihova protiofenziva. Ce bi Japoncem uspelo zavzeti Port Mores-by. jim bo napad na avstralski kontinent silno olajšan (Stampa Sera) V pričakovanju japonskega vpada v severno Avstralijo Stockholm, 13. marca, a Vesti iz avstralskih virov kažejo, da v Melbournu, Sidneyu in Canberri pričakujejo, da se bodo japonske čete vsak čas skušale izkrcati ob obali Queenslanda in še posebej na področju okrog Wyndhama in Brooma. Odgovorni vojaški krogi so mnenja, da si Japonci przadevajo onemogočiti sleherni dotok ameriških vojnih potrebščin na Novo Gvinejo in v Port Darwin. Zaradi tega se bodo skušali tudi čim prej polastiti se nevogvinejskega otočja. Da bi pripravili javnost na bližnje dogodke, izjavljajo v Canberri. da izkrcanje japonskih čet na severni obali avstralskega kontinenta še ne pomeni, da bi bila Avstralija že poražena ali tudi samo njena protiofenziva resno ogrožena. Nekateri listi celo izražajo nado. da bodo skušali Japonci najprej urediti stvari v Nizozemski Indiji in da bodo napa? oa Avstralijo glede na to odgodili Japonci pa so n*?' tem že konsolidirali svoja izkrcevalna i .»stišča v Salamauji. Finshavenu in Laji\ Avstralsko vojno poročilo pravi, da so J v Salamauji in Finshavenu na No«. Gvineji, kakor tudi v Rabaulu na Novi Britaniji zbrali močni sovražni konvoji. Avstralske letalske sile so poskušale napasti te konvoie. a brez pravega uspeha. Celo avstralsko vojno poroč:lo priznava, da so številni japonski lovci srdito branili japonske pomorske sile. O izgubah v avstralskem komunikeju ni govora, v poučenih krogih pa ne prikrivajo. da, so b'le izgube le*alsk'h sil na obeh straneh zelo velike. ((Piccolo.) Angleški naperi za rešitev IiKlife niso nafcicii mal laa^ifskim prebivalstvom isajbcljlega cdmeva Stockholm, 13. marca a Churchill Je naravnost presenetil poslansko zbornico, ko je objavil, da bo Cripps nemudno odpotoval v Indijo, kjer naj prouči stališče indijskih prvakov glede londonskih načrtov, ne da bi podal napovedane izjave angleške vlade o takojšnjih in konkretnih koncesijah, ki bi jih bila pripravljena dati glede na ustavni položaj indijskih dežel. Sodijo, da se bo Cripps mudil v Indiji 6 do 7 tednov, ker bo moral prepotovati vso deželo. V angleški poslanski zbornici so mnenja, da je Cripps edina osebnost, ki bi mu utegnila uspeti izredno težka misija, ki mu je bila poverjena. Vlada je sedaj docela sporazumna, kar se tiče indijskega vprašanja, tudi oni njeni člani, ki so prvotno nasprotovali sleherni rešitvi indijskega problema, kakor n. pr. sir Anderson, toliko osovraženi bivši guverner Bengalije. major Attlee in vsi ostali laburisti. Cripps odhaja v Indijo z blagoslovom in najboljš;mi željami vseh Angležev, pa tudi vreh onih. ki že nekaj let razglašajo, da je bilo postopanje z Indijo sramoten madež na angleškem imperiju. Crippsovo nvsijo spremljajo 7 ens-kimi željami tudi oni. ki so še pred 6 meseci reražali. ko se ie oolavila misel da bi lahko na reš'tev ind:j*kega problema Dozitivno vplival celo Cangkajšek. Vsi se strinjajo v tem. da le rešitev !ndiicV«»ga problema življenjskega pomena za angleški 'mnerii Kliub resnemu položaju pa se še skušajo 'prati 7 muspmani v bo^b' nroti rndom Ch"r"bJll ie Uid* '7la T«dom V ostalem pa se razvilajo priprave za Crippsovo potovanje zelo skrivnostno Potovanje bo vsekakor relo tvegano in Usti se strinjajo v tem. da bo to r»alon2iimr>ei-še dejanje v Crippsovem življenju (Piccolo.) Bem. 13 marca d Pr- ».f^-m-iu irth jr Var 'be v lnd:ii le ' C >n » rarr";-t»ni * »»^v«^ V m«.'.--, -71*v' da ne vid- nmbru'h znakov po katenh b h!l*» mogoče napovedovati kako rešitev indMske tla vprašanja. Na vpcaSanle. kaj bi moral« po nie!?o»vem mneniu storiti britanska vlada, da bi se indijski problem mogel bree odlašanja rešiti, je Mahatma Gandhi odvrnil. da »o to kočljiva vprašanja in da ima on povsem posebna mnenja o vseh stvareh ki so v zvezi z Veliko Britanijo nagias.il pa ;e. da je imperializem Velike Britanije storil nad Indijo volik zločin in k*r bi morala Angiija zaenkrat storiti, bi bilo to. da gi prizna in ga &kuša popraviti. Gandhi je zakijučil. rekoč, da kaj takega še ni videti na obzorju. Rim, 13 inarca s. Poročevalec agen.;pe Reuter je imel glede na sklep angleške vlade da odide Cripps v Indijo, razgovor z Panditom Nehrujem, ki mu je kratko javil: »Cat> za komentarje bo prišel pozneje. Zelo rezerviranega se je pokazal v tej stvari tudi predsednik vseindijske zveze Sabark®» ki Je dejal, da zveza ne m^re pripisati večjega pomena neskončnemu razpravljanju ln razgovorom, dokler se Indiji ne priznajo konkretne koncesije. Prav tako je bil zelo rezerviran tudi bivši mal-raški ministrski predsednik GopalahaUar Radža. ki je dejal: Vse Je odvisno od tega, kar nam bo sir Stafford Cripps predložil. Braz tegi trenutno ne morem ničesar reM. Rim, 13. marca s. Indijski nacionalistični prvak Bosr je Izdal po radiu nov progias Indijskemu ljudstvu, v katerem pravi med drugim, da se je pričela izpolnjevati pie-rokba, ki Jo je svoj čas izrekel nemški zunanji minister Ribbentrop. da bo angle6.U imperij razpadel na kose. V poslanici poudarja. da Je napočil čas za csvobodiUv Indiie. ki se lahko ob tej zgodovinski url zanaša na svoje prave zaveznike, na ita-li"o. Nemčijo in Japonsko. Veseli nas. pri-vi Bose. da se britanski imperij ruši prav pod udarci trojnega pakta. Zarja svobooe ln pravi 1 pasta a tudi za Indijo. Angleška zmaga bi pomenila nadaljevanje našega suženjstva Enostavno smešno Je misliti lia • kako kompromisno rešitev v obliki domi- J njonskega statuta, ki so 'o te dni napo- ; vedali v Londonu. Ob zaključku izjavlja J Bose. da se bo lz pepela in prahu ang'-»- } Škrga Imperija končno dvignila rvobidna ; ,r p-orhdsn* Tndija. *Trvlrt!» iS marc« d Zelo zanimive Jgo. trvitve. »e 1e britanska vlad« tako "c-ndoir? odločila 7 vso n*«rl1co poslati v fn-liio mfnt<»tra .Vra Stafforda Crlpp:.a. 0'<-lavl a včeraj Kndonaki dopisnik madrU-»kega lista »Ta«, ki trdi da prsvladujelo v Londonu govorice, po katerih Je britanska vlada prejela posebno brzojavko voditelje Indijskih muslimanov Jinaha, r zato- j rl svari angleško vlado, da bo 90 milijonov Indijskih muslimanov pri'elo za orožje proti Veliki Britaniji, ako bo še nadalje nl-klanjala. da bi dala Indiji svobodo. Kako je sodil Churchill o Indiji pred leti Berlin. 13 marca d. Pod naslovom i »Kako Churchill v resnic: misli« objavlja "Deutsche Ailgememe Zeitung« v petkovi lutranji izdajj izjave, ki jih je o indijskem I •''prašariu nodal sedanj: britansfc- ministr-' skj predsednik v leth 1930 do 1931. Dne 30. januarja 1. 1930 se je Churchill v Manchestru izjavil proti vsakim ustavnopravnim koncesijam Indiji, ko je dejal: »»Odslej naprej nočemo več dopuščati ni-kakega dvoma, da smo resničn; gospodo-valci Indije v vsakem pogledu in da hočemo ostati za dolgo in nedoločeno dobo. Churchill je k temu še pripomnil: »Statut dominija za Indijo ne bo uveljavljen do nobenega datuma kj b: ga lahko uzrlj še tako daleč v bodočnosti.« Dne 23 februarja 1931 Je Churchill kot »sramotno ravnanje poizkuse, da bi prenesli odgovornost za vladanje Indije na indij-ke politike.« Dne 26. marca 1931 je Churchill v svojem govoru v »ustavnem k^ubu« izjavil: »Slabo m pr!haia. ko čuiem državnega tajnika govoriti »Tnd;ja bo storila to ali ono,« — zakaj Indiia .1e zanj le abstrakten zemljepisni pojem, ki ima z narodnostjo prav tako malo skupnega kakor n. pr. pojem ekvator.« Utrjevanje Cejlona Stockholm, 13. marca. s. V Londonu so sklen-li z vso naglico silno ojačiti obrambo otoka Cejlona, da bj ga čimprej spremenili v mogočno trdnjavo, kj bi branila Indijski ocean. Vojaške oblasti so odredile brezizjemno evakuacijo žensk, otrok, pa tudi moških, k: se ne angažirajo v vojni industriji ali v oboroženih silah. Tudj družine angleških vojakov so prejele nalog, da s prvimi ladjami ali letaL zapuste Cej-ion. Ti ukrepi so bili odrejeni zaradi precej nejasnega položaja, kj je nastal na Indijskem oceanu. Neštete čete indijskih delavcev so prispele na otok. da bi se utr-jevalna dela čim bolj pospešila. Mornariški kr^gi pa se vendar nadejajo, da se bo položaj zboljšal. čeprav se ne ve kdaj in kje bo prišlo do novih japonskih operacij Obenem priznavajo, da so Japonci v vsakem primeru sposobni izkrcat: se na otoku Cejlonu. Vprašanje, koliko časa bi rabili za to, da 6e pripravijo za tak podvig, pri tem ne igra nobene vloge. Ze sedaj se lahko reče. da bi take pomorske operacije velikega obsega takoj uspele, ker angleške pomorske oborožene sle v indijskih vodah trenutno niso dovolj močne, da bi jih lahko preprečile. (Piccolo.) Izpraznjevanje Kalkute Bangkok. 13. marca it. Iz Indije poročajo službeno, da so v januarju in februarju evakuirali iz Kalkute 540.000 ljudi. Tudi iz Ka-rafiia so odposlali na deželo mnogo ljudi, za katere je bilo1 dogmno. da njihova prisotnost v mestu ni nujno potrebna Čangkajškova vojaška misija v Kalkuti SanghBj, 13. marca. d. Iz Cungkinffa se je zvedelo, da je v četrtek na prtu v Zedinjene države dopotovala v indijsko mesto Kal-kirto po6«cbna vojaška misija čungkin-kega režima, obstoječa iz devetih članov. V japonskih krogih gledajo na to potovanje čungkinške vojaške tnisrije kot na brezplodno pot. ki popolne izolacije Cungkinea ne more preprečiti odkar ie bila s padcem Ranguna izpodvezana poslednja žila čung-kinške voja&e moči — birmanska cesta. Japonski tisk o izjavah Toja Tokio, 13. marca (pomei). Prestolrulki listi objavljajo v petkevih jutranjih jzcia-jah komentarje k včeiajšnjemu govoru ministrskega predsednika Toja pred parila mentom ir tudi s svoje strani zahteva da mora Avstralija nemudoma predru~!t-čiti svoje sedan e stališče, ker bo sicer deležna usode Nizozemske Vzhodne Indije. »Asahi« ugotavlja, da je bila Avstraliia potem, ko je bila razbita njena vojna mornarica. odrezana od svojih zvez z Zed'>"9-nimi drža* aml, kar *e privedlo ta sestavil del britanskega Imperija v popolno izoi id-Jo. List naglada. da je japonski min. predsednik ponudil Avstraliji, da izbira med izgubo svoje teritorialne neodvisnosti ah pa prekine zveze z britanskim imperijem. List »Nlčl-Nlči« ugotavlja, da se m ">ri tudi Indij« zavedati, da je Nizozemska Indi~a postala žrtev angleško-ameriških obrambnih naporov, ker je plesala po zvokih angleško-ameriAke propagande. To dejstvo 1e dovedlo do zrušenja 300 let starega nizozemskega koloni Iskega imperija. List podčrtava, da mora Indija izkoris^ti v svoi prlo prednosti sedanje vojne, ki «e Je pričela z namenom da se Azija vrne azijskim narodom in da se ustvari Indfa, ki bo pripadala rep indijskemu prebivalstvu »Joml-iri« ugotavlja da 1e bil včerajn.n govor ministrskega predsednika Toja pred parlamenrol poslednje svarilo Avstraliji «c avstralskemu prebivalstvu, da ne bi tr«-gedl'a Nizozemske Vzhodne Indije postala tudi tragedija Avstralije. Zakaj so Angleži izgubili Singapur Ponumjkanfe požrtvovalnosti angleške gospode in nesposobnost angleških poveljnikov Lizbona, 13. marca, d. Ameriška revija »Life« objavlja uvodnik pod naslovom »Padec Singapura — konec imperija«, v katerem našteva na angleški račun dolg seznam grehov, ki so soodločali pri sin-gapurski katastrofi List piše, da padec Singapura ni bil samo čisto vojaški poraz Velike Britanije, marveč je za singa-pursko katastrofo odgovornih tudi 15.000 v Singapuru in Penangu živečih britanskih civilistov. Ti civilisti, ki so bili najsrečnejši ljudje britanskega imperija, so vedno zapirali oči pred grozečo nevarnostjo in so se branili plačati naloženi jim dodatni lOoastotni dohodninski davek za okrepitev vojaške moči britanskega imperija. Zaradi njihovega ugovora je propadel načrt oborožitve 400.000 v Singapuru naseljenih Kitajcev, ki naj bi predstavljali steber singapurske obrambe. Nadalje so oblasti v Singapuru šele 9. februarja letos pričela graditi zaklonišča in šele tedaj so tudi pozvale prebivalstvo, naj prične gojiti naglo zoreče pridelke za primer obleganja Singpaura. V Singapuru so britanski oblasti sicer res zaprla zabavišča za domačinsko prebivalstvo, toda na plesnem parketu luksuznih singapurskih hotelov so tudi še ob trušču vojnega hrupa plesali naprej. V takih okoliščinah, zaključuje »Life« svojo pridigo, britanski guverner v Singapuru 15. februarja na dan britanske kapitulacije svojim rojakom res ni mogel reči drugega kakor: »Poslej je usoda nas vseh le še v božjih rokah.« Singapur, 13. marca. (Domej.) Pravkar imenovani načelnik nove »posebne mestne vlade« mesta Singapura Šigeo Odate je v svoji včerajšnji prvi izjavi predstavnikom tiska naglasil, da bo že v bližnji bodočnosti izvršena popolna restavracija in obnova singapurskega mesta. Dejal je, da je bila v mestu povzročena manjša škoda, kakor pa se je pričakovalo. Večina prebivalstva je ostala v mestu. Odate je pri tem naglasil, da mestna vlada seveda računa s polnim sodelovanjem in razumevanjem prebivalstva. Posvaril je, da se bo seveda glede na nadaljevanje vojne tudi Singapur morai v vsakdanjem življenju sprijazniti z mnogoterimi omejitvami, kar se tiče mestne uprave, zagotovil pa je, da je trdno odločen zastaviti vso svojo energijo za napredek singapurskega mesta. Poudaril je, da bo japonska oblast poslej upravljala Singapur na veke. Dokler ne bo dosegla ustvaritve velike vzhodne Azije, ki predstavlja njen cilj v tej vojni, ne more biti govora o kakem kompromisu z Anglijo in Ameriko. Ameriška tolažila Lizbona, 13. marca. d. Državni tajnik v amer-škem vojnem ministrstvu Patterson, je imel včeraj po radiu zopet enega izmed tistih pogumnih govorov, ki so v Ameriki zelo pogosti, ki jim pa nikdar ne slede enako velikepotezna dejanja. Patterson, ki se je v svoj.h izvajanjih obračal na delavstvo v ameriški vojni industriji, je med drugim izjavil: Amerika se nahaja v ofenzivi in naše geslo naj bo napad!« Patterson je nadalje dejal, da se ameriška vojska in mornarja oborožujeta z namenom, da zaneseta vojno v nasprotnikovo deželo, pri čemer pa je previdno pripomnil, da seveda še ne more reči, kje se bo to prav za prav zgodilo. Svojim poslušalcem je Patterson nato razkril skrb, da je treba računati z ojsčenjem nasprotnikove aktivnosti« tako na zapadni kakor tudi na vzhodni ameriški obali, kar pa ne bi smelo ovirati ameriškega dela za vojno.. Treba je, je nadaljeval, dobavljati topove, tanke in letala za Kitajce, Angleže, Avstralce, Sovjetsko zvezo, skratka za vse, ki so voljni podpirati ameriško »ofenzivo«. Na koncu je Patterson še izdal, »da do dneva velikega napada (ki ga pričakuje že v L 1942) Zedinjene države ne mislijo svoje stalno naraščajoče vojske razcepi j ti s tem, da bi njene sestavne dele pošiljale na en ali drugi konec sveta.« Tokio, 13. marca. (Domei) Japonski komentatorji označujejo kot smešno analizo vojaškega položaja na Daljnem vzhodu, ki jo je v ameriškem listu »Philadelphia Avening Bulletin« objavil ameriški vojaški ekspert, polkovnik Frederick Palmer. V tej analizi pravi: »Pomoč, ki jo dajemo Avstraliji, ni namenjena zgolj za njeno obrambo, marveč predvsem za bodoče glavne ofenzivne operacije, v okviru katerih si bomo ponovno na presenetljivo lahek način osvojili Javo.« Tokijski opazovalci opozarjajo v zvezi s tem na izjave, ki so jih dajali ameriški vojaški eksperti prej, ko so označevali Singapur za nepremagljiv in ko so trdili, da Japonska ne bo v stanju osvojiti Nizozemske Vzhodne Indije. To, kar piše polkovnik Palmer, je namenjeno edino le pomirjenju ameriške javnosti in kaže popolne nepoznanje sedanjega položaja na Daljnem vzhodu, kjer je jugozapadni pacifiški prostor docela pod kontrolo Japonske in Zedinjene države niti niso več v stanju pošiljati Avstraliji kakih ojačenj. Brazilija v vojsiila zapletljajih Buenos Aires, 13. marca. Tukajšnji listi poročajo, da je predsednik Brazilije, Ge-tullo Vargas, zaradi potopitve več brazilskih ladij vzdolž vzhodne obale Zedinjenih držav z enostavnim dekretom spremenil ustavo v tem smislu, da je predsednik republike poslej pooblaščen brez prejšnjega pristanka parlamenta napovedati vojno, kadar in kakor bi se mu zdelo primerno in kakor bi narekovali interesi ter dostojanstvo države. Z istim dekretom, ki je bil objavljen v izredni številki državnega službenega lista in so ga za tem objavili vsi brazilski listi, je predsednik Vargas odredil, da se morajo vse brazilske ladje vrniti v svoje luke ali pa zapluti v najbližje luke ter tam pričakovati nadaljnih odredb. Ukrepi brazilske vlade so napravile v vsej ameriški javnosti najgloblji vtis Glavni listi naglašajo, da bodo v najkrajšem času v Braziliji dozoreli dogodki velikega pomena. »O' Jornal« napoveduje, da se je Brazilija znašla tik pred vojno. V Rio de Janeiru in drugih brazilskih mestih so se pričele velike demonstracije proti osi (Ultime Notizie.) Tokio, 13. marca (Domei) Zastopnik Japonskega informacijskega urada Hori je novinarjem na današnji konferenci izjavil, da je bila japonska vlada službeno obveščena, da je brazilska vlada japonskemu veleposlaniku v Rio de Janeiro Itaro Išiiju naložila nove omejitve glede njegove osebne svobode Isto velja tudi za člane japonskega poslaništva. Te omejitve utemeljuje brazilska vlada z domnevnim slabim ravnanjem, ki naj bi ga bil deležen brazilski poslanik v Toki ju. Hori je pripomnil, da mora iti tu le za nesrečno pomoto brazilske vlade, ker je japonsko postopanje z brazilskim poslanikom dostojno in velikodušno. Pripomnil je, da uživa brazilski poslanik v Toki ju vse ugodnosti, ki si jih želi, dovoljeni so mu vsakodnevni sprehodi ob vsakem času. Po opravkih sme zapuščati poslopje poslaništva in pogosto sprejema obiske portugalskega poslanika, ki zastopa v Tokiju brazilske interese. Dovoljeno mu je tudi oddajanje in sprejemanje nešifriranih brzojavk. Na koncu je Hori izrazil upanje, da bo brazilska vlada izpremenila svoje postopanje proti japonskemu poslaniku in članom poslaništva ter konzularnih zastopstev v Braziliji, ki so nasprotno deležni slabega postopanja z brazilske strani. Francoske vojne ladje na poti k Madagaskarju Lizbona, 13. marca. Agencija Reuter poroča, da so tri francoske vojne ladje krenile iz Dakarja proti Madagaskarju. (Ultime Notizie.) Vichy, 13. marca. Maršal Petain in admiral Darlan sta se včeraj mudila v Tou-lonu, kjer sta pregledala oklopnico »Dun-kerque«, ki je pred kratkim prispela v toulonsko luko. (Stampa Sera.) Obletnica kronanja papeža Pija XII. Vatikan, 13. marca. s. Včeraj je bila tu posebna cerkvena svečanost v proslavo tretje obletnice kronanja sedanjega papeža. Sikstinska kapela je bila povsem polna uglednih osebnosti, ki so se udeležile te svečanosti. Prisoten je bil tudi ves diplomatski zbor. Papežu P.ju XII. so kardinali in škofje izrazili svoje čestitke. Papež se je pojavil me i osebnostmi, ki so mu priredile živahne aplavze. Prisostvoval je tudi službi božji v Sikstinski kapelj ter ' nazadnje blagoslovil vse prisotne. Papež je prejel ob tej priliki mnogo brzojavk od državnih poglavarjev, posameznih vlad in raznih uglednih osebnosti. Hov angleški minister Rim, 13. marca. s. V Londonu je bilo službeno objavljeno, da je bil Oliver Lytt-leton imenovan za ministra za proizvodnjo. Švedski obrambni načrt Stockholm, 13. marca. s. Nekaj tehničnih komisij intenzivno pripravlja nov načrt za švedsko obrambo, ki bo predložen parlamentu v odobritev še pred Veliko nočjo. Norveška delavska fronta Stockholm, 13. marca. d. Po informacijah švedskih listov iz O sila namerava švedska stranka narodne skupnosti osnovati na Norveškem po nemškem vzorcu posebno delavsko fronto. Norveška delavska fronta bi bržkone štela kakšnih 800.000 članov. I^esnško-firvatska gospodarska pogajanja Zagreb, 13. marca s. V kratkem se bo v Zagrebu sestala posebna hrvatsko-nem-ška gospodarska komisija, ki bo razpravljala o gospodarskih vprašanjih na osnovi sedaj veljavne trgovinske pogodbe. Ustanovitelj Boschovih tvorsiic umrl Stuttgart, 13. marca d. Tu je v starosti 80 let umrl svetovno znani nemški industrij ec in izumitelj vžigalnih naprav za avtomobilske motorje dr. Robert Bosrh. Pokojnik je bil ustanovitelj svetovno znanih Boschovih tovarn za izdelovanje vžigalnih naprav in avtomobilskega pribora, ki je v rabi po vsem svetu. Pokojnik se je rodil 23. septembra 1. 1861 v Ulmu. Velike poplave na Madžarskem Budimpešta, 13. marca. Vesti iz BačKe kažejo, da je pričel Dunav upadati. Poplavljena je bila tudi Subotica in se je tam porušilo 190 hiš. Spodnji del mesta še nadalje izpraznujejo. V Hadikfalki je poplava porušila občinski dom. Vas so popolnoma evakuirali. Oddelki vojaštva, ki jih podpirajo tudi čete policije in fašistov, si na vse načine prizadevajo, da bi pomagali prebivalstvu, ki ga ograža poplava. V veliki madžarski nižini med Dunavom in Tiso je položaj precej resen. Vse ozemlje je preplavljeno. Ob pravem času so še vakuirali prebivalstvo iz 700 vasi. Rešili so tudi stroje in živino. Odtok vode silno zadržuje led, ki je zatrpal odtok skozi železna vrata. (Piccolo.) Kratek pregled japonskih uspehov »II Popolo d'Ita1ia« je pred dnevi objavil naslednji kratek pregled dosedanjih japonskih uspehov: Dne 7. decembra 1941 so se začele japonske sovražnosti proti Zedinjenim državam Severne Amerike im Veliki Britaniji. Dne 22. decembra so Japonci zasedli Hongkong. Dne 2. januarja 1942 so zasedli filipinsko glavno mesto Manilo. Dne 11. januarja je Japonska začela operacije tudi proti Nizozemski Vzhodni Indiji ker je tamkajšnja vlada spremenila to otočje v operacijska oporišča Anglije in Zedinjenih držav proti Japonski. Dne 8. februarja so Japonci napadli izredno močno utrjeni otok Singapur (šonan-ko) in so se na njem izkrcali. Dne 15. februarja je Šonanko kapituliral. Dne 28. februarja so se Japond izkrcali tudi že na otoku Javi. Dne 9. marca je Java kapitulirala Istočasno so se Japonci izkrcali tud* na vseh sosednih otokih in jih zasedli. Medtem so ' Angleži izgubili tudi že Rangun v Birmi... za rojstvo dvojčkov Visoki komisar je iz Ducejevega sklada podelil zakoncema Kogovšek Janezu in Leopoldini z Broda št. 1, obč. Dolnji Logatec ln zakoncema Rozina, Ludviku in Roži iz Sevnega št. 11, občina Primskov-o, o priliki rojstva dvojčkov nagradi po 600 lir. Skrb za akademski naraščaj v Nemčiji Ugledni nemški list iKolnische Zeitung« je pred dnevi objavil pod zgornjim naslovom daljši članek, iz katerega posnemamo nekaj zanimivih podrobnosti: Ako opazujemo akademske poklice z vidika primernega naraščaja za kasnejša leta, prihajamo do neprijetnega zaključka, da je nastalo zaradi prevelikih nalog veliko pomanjkanje sil. ki se bo v bodočnosti že povečalo. Naraščajska podlaga, ki je bila že v zadnjih letih pred to vojno zelo majhna, prav gotovo ne bo zadoščala v času po tej vojni. Zdravniki so v tem po_ gledu še rok ako na boljšem kakor tehmeni poklici in ti zopet na boljšem kakor juristi in pedaggi glede katerih so na primer izračunali, da jih bo v bližnjih osmih letih primanjkovalo nič manj kakor 60 co 65%. V celoti pa je položaj glede akademskega naraščaja tak, da bo sicer v bližnjih 10 letih s;«-er dovolj mladih sil, ki bodo lahko nadomestile izgube zaradi smrti ali invalidnosti, da pa nam bo preko te časovne meje in teh potreb ostalo le še kakih 10.000 akademskih naraščajnikov, ki seveda niti od daleč ne bodo mogli več kriu potreb, ki bodo nastale zaradi naravnega razvoja znanosti, njenega organskega nadaljnjega razvijanja in novih nalog v povojnem času Kakšni ukrepi so potrebni za zajezitev te nevarnosti? Vse zadevne ukrepe je mogoče strniti v naslednjo alternativo: Ali naj se razširi dostop k akademskim poklicem ali pa naj se naraščaj bolje porazdeli na posamezne akademske poklice. Glede prve. ga sredstva je treba pripomniti, da bi oHo sicer umestno, ker bi zlo zdravilo pri korenu, da pii se ne da kar tjavendan pove- j čati frekvenca visokih šol, ker je nemo- I goče čez noč preskrbeti zadostno števito 1 učiteljskin moči. Predvsem bi se po mnenju j avtorja ne smelo več dogajati, da bi sliter 1 nadarjeni, a revni dijaki ne mogli naii-ljevati sv- jih študijev samo zaradi gospodarskih razlogov. Država naj bi v tem pogledu posedla vmes s svojimi podporami in opiogočila tudi revnim družinam študiva-nje nadarjenih otrok. Poleg tega pa taj bi se s smotrno akcijo skrbelo za pravilJO usmerjanje akademskega naraščaja v ~az-ne poklice v smislu zadevnih državnih potreb. Posebna pozornost naj se končno ;.o-sveti udeležencem sedanje vojne, katerim ui morala biti pot k poklicem v civilnem življenju kolikor mogoče olajšana, ne le gmotno, temveč tudi z drugimi olajšavami. Zadnje vod*lo pa bodi: Večajmo delovno sposobnost poedinca! Beda zaradi izobilja Naše gledališče DRAMA Sobota, 14. marca ob 17.30: Zaljubljena žena. Izven. Znižane cene od 12 lir navzdol. Nedelja, 15. marca ob 14.: Mali lord. Mladinska predstava Izven. Zelo znižane cene od 10 lir navzdol. — Ob 17.30: 1 Lepa pustolovščina. Izven. Znižane cene ol 12 lir navzdol. Ponedeljek, 16. marca ob 17.30: Konto X. Izven. Tri dejanska komedija sodobnega italijanskega dramatika Giovaiuiija Cen za ta »Zaljubljena žena« je igra o zakonskem trikotniku: žena, mož, ljubica. Obe zaljubljeni ženi se borita za ljubezen moža, ki neodločen koleba med obema. Igra je posrečena slika iz današnje družbe ter predstavlja življensko komedijo zelo usmerjenega, mestoma povsem resnega značaja. Njen cilj je, da pokaže, kako rešujejo sodobne, čustvene in pametne žene zakonske krize. Igrali bolo: Sever jeva, V. Juvanova, Nablocka, J. Boltarjeva, Nakrst, Gregoiin, Brezigar, Peček. Režiser prof. šest. Nedelja v Drami. Ob 14. bodo ponovili ljubko mladinsko igro Burnettove »Mali lord« po zelo znižanih cenah od 10 lir navzdol. Zgodba o plemenitem dečku, ki spreobrne s svojo nedolžnostjo in toplo čutečim srcem zagrenjenega deda, je vzgojna in nudi posebno odraslejši mladini sliko resnične srčne kulture. — Ob 17.30 bodo ponovili po znižanih cenah od 12 lir navzdol salonsko komedijo »Lepa pustolovščina«, ki so jo napisali: Flers, Rey in Cailavet. V igri je prikazan beg mlale neveste, ki se zadnji hip pred poroko odloči, da bo sledila svoji pravi ljubezni ne pa družbenim ozirom. Drama pripravlja veselo tridejanko o ljubezni in drugih nemodernih stvareh »Konto X«, ki sta ga napčsala Bernauer in Oe-ster. Premiera bo predvidoma v ponedeljek 16. t. m. V glavni vlogi bo nastopil Danilo Gorinšek, loi je znan pri nas kot avtor operete -»Vse za šalo«. Režiser Milan Košič. Ta predstava bo igrana samo izven abonmaja. OPERA Sobota, 14. marca ob 17.: Don Pasquale. Izven. Nedelja, 15. marca ob 15.: Sveti Anton, vseh zaljubljenih patron. Izven. Cene od 18 lir navzdol. Ponedeljek, 16. marca zaprto. Drevi ob 17. bodo izvajali Don»zettifevo komično opero »Don Pasquale« izven abonmaja Peli bodo: Pasquala - Betetto, Mala-testa - Janko, Ernesta - Sladoljev. Norino -Mlejnikova. notarja - Jelnkar. Dirigent A. Neffat, režser R. Primožič. V nedeljo ob 15. bodo uprizorili Bene-ševo opereto v treh dejanjih »Sveti Anton, vseh zaljubljenih patron«. Zasedba je sledeča: župan Mati jc - Zupan, Lenka - Bar-bičeva, Fieldova - Japl jeva, Klement - B. Sancin, Riba-M. Sancin, Tome-Janko, Maruša - Poličeva, sluga - Rus, godec - Si-mončič. Dirigent R. Simoniti, koreograf inž. P. Golovin. Prihodnji teden bo premiera Gluckove opere »Orfej in Evrid/ka«. Besedilo je napisal Calzabigi, prevod je delo Neka Stri-tofa. Peli bodo: Orfeja - Golobova. Evridi-ko - Vidalijeva, Amorja - Kušejeva. Važno vlogo ima zbor in balet, ki predstavljata nimfe, pošasti, furije in duše umrlih v Tartaru. Pre i stavo bo dirigiral D. žebre, režija in zamisel inscenacije je C. Debevca, reaJizaciia inž. E. Franza, koreograf inž. P. Golovin. POVSOD JE DOMA — MoJa Sena Je vrla lena. V vsaki družbi je doma, v umetnosti je doma. v modi ie doma, v politiki je doma.... Skratka, povsod je doma, samo doma nI doma. Od južnoameriških držav Argentina najtežje občitl posledice sedanje vojne. Gospodarski položaj Argentine se je v zadnjih mesecih skrajno poslabšaj in gr>.ri prebivalstvu rastoča stiska in beda, ne mor. da zaradi tega, ker bi imelo težkoče s prehrano, temveč bolj zaradi tega, ker se dneva do dneva poostruje gospodarska kriza kot posledica popolnega zastoja izvoza presežkov kmetijskega gospodarstva. Skladišča ob reki La Plata so do vrha polna koruze, pšenice, lanenega semena in drugin pridelkov argentinskega kmetijstva, katerih izkupiček pri izvozu je prej nudil argentinskemu prebivalstvu blagostanje. Sedaj spravljajo v Argentini letošnji pridelek (Argentina leži na južni poluti in ima sedaj zgodnjo jesen) in ne vedo kam l i spravili ta pridelek. V lukah od koder so prej dnevno odhajale s pridelki težko na-tovorjene ladje zlasti v Evropo, pa tudi v druge dele sveta, vlada mrtvilo in le redko nakladajo žitne tovore za prevoz v Španijo in Portugalsko, ki sta ostali edini dve državi v Evropi, kamor Argentina lahko še proda manjše količine žita. Morda bi Argentina lahko oddala del svojih presežkov tudi drugam, če bi bile na razpolago potrebne ladje. V zadnjih letih je argentinska vlada odkup žitnih presežkov po minimalnih nah potrošila že ogromne vsote, ki si jih je morala najeti v obliki posojila. Samo v letu 1940 je morala odkupiti več nego polovico letine koruze, namreč 54 milijonov meterskih stotov, za kar je izdala 196 milijonov pezov. Odprodala pa je od te Koruze le majhen del v vrednosti 34 in pol milijona pezov in sedaj ne ve, kje bi na^^i sredstva pa tudi potrebna skladišča za od. kup nove letine koruze, ki pravkar dozoreva. Tudi v pogledu pšenice in lanenega semena položaj ni bistveno boliši, razen, da količine niso tako velike kakor pri koruzi. Da bi se rešila koruzne poplave Je argentinska vlada že pred leti pustila sežgati velike količine koruze, ki se je zaradi dol- ge dobe vskladiščenja deloma pokvarita. Navzlic temu ima argentinska vlada sedaj ob novi letini v skladiščih še 80 milijonov meterskih stotov stare koruze; k tej količini bo prišla sedaj še nova koruza. Pridelek bo sicer manjši, ker se je s koruzo posajena površina zmanjšala od 6.1 na 5.1 milijona hektarjev, vendar bo presežek, ki za domačo potrošnjo ni potreben, še vedito ogromen. Tudi letos vidi argentinska vlada edin uspešni izhod, da se reši preobilnih zalog, v tem, da se koruza pokuri, zlasti, ker nI izgledov, da bi se v doglednem času odprla možnost za izvoz, kajti Zedinjene države in Angliia zaradi pomanjkanja tonaže ne dajete Argentini na razpolago ladij, bi jih potrebovala, da bl vsaj del koruze izvozila v one dežele, kjer se da blago še prodati, četudi s težavo in v manjših količinah. V potrošnji preobilnih zalog na ta način, da se zažgejo, vidi argentinska vla da edini izhod tudi zaradi tega, ker deželi primanjkuje kuriva spričo težkoč pri dovozu premoga, pri čemer računa argentinska vlada, da bo olajšana oskrba s kurivom, kajti 3 tone koruze lahko nadomestijo 2 toni premoga ali 1 tono nafte. Vlada se peča tudi z mislijo, da bl dosegla povečanje konzumne potrošnje koruze z bistveno pocenitvijo koruzne moke za človeško prehrano in s cenejšo oddajo koruze za pitanje svinj. Vendar se po tej poti ne dajo spraviti v promet večje količine. Za izvoz masti in svinjskega mesa so možnosti v Južni Ameriki, ki prihaja edino v poštev, zelo omejene. Potrošnja koruze « pitanjem svinj bl sicer povzročila, da bi bila končno za izvoz masti in svinjskega mesa potrebna manjša tonaža ladij, kakor je za izvoz same koruze, vendar ima Argentina že sedaj težkoče pri izvozu znatnih presežkov goveje živine in govejega mesa, ravno zaradi pomanjkanja tonaže. Vsekakor se gospodarski položaj Argentine vsak mesec poostruje in v resnici lahko govorimo o stiski in bedi zaradi izobilja. Nemški optanti 83. seznam nemških optantov, ki je bil objavljen v s-Službepem listu« 7. t. m. vsebuje naslednje osebe (v oklepajih starost in rojstni kraj): Amerika: Perz Franc (22. Amerika); Knospler por. Schusteritsch (šalka vas). M ii n c h e n : Kesche Franc (20. Leke-nik); WoIf Franc (25, Rajndol); Janesch Rajmund (79, Ljubljana). — Celovec: Kratochvvill Magdalena (91, Kočevska reka); Krische Viljem (36, št. Peter na Kr.); Hogler roj. Eppich Jožefa (57, Ku-kovo). — Beljak: Mandelc Bernardina (22, Kočevje). — Berlin: Kren Otmar (33. Kreka); Allmrodt por. Ogrin Elizabeta (38, Chemnitz). — Augsburg: Frohlich Anselm (47, Dobrava), Katarina roj. Wagner (49); Schneider por. Gantar Marija (62, Aufgsburg). — Rattenberg: Unterreiner por. Gantar Ana (59, Rattenberg). Falkenau: Rajakovltsoh Roland (47, Falkenau), Ema roj. Fischer (31), Marija, Erna, Janez, Gerdi. Brigita; Rajakovltsch Herbert (48. Falkenau), Roza roj. Herz (44). Valtraud. — Lauptheim: Siegmund Sigfried (31 Stari breg), Viktorija roj. Reiser (32), Hanelor (1). — Bad Aussee: Kikel Jožef (41, Onek), Marjana roj. Steirer (32), Irmgarda (11), Helga (7). — Pingau: Turk Alojz (53, Nove Ložine), 2k>fija roj. Lemmerer (44), Margareta (12), Ineeborg (10). — Herne-Sodingen: Vaptič Karel (47, Herne-Sodin-gen), Margareta roj. Bohm (44), Analiza (16). Lambrecht: Kovačič Albin (41, Lar.d quart), Ema roj. Wolke. Portschach: Scherzer roj. Rager Ivanka (26). — Top-litz-Schonau: Grohmann por. Junowiez Elza (58); Schwara Adolf (72, Sežana), Silva roj. Faleschini (60. Ljubljana). — Holzleiten: Michitsch Matija (28, Kopriv-nik), Marija roj. Lesovvsky. Upniki navedenih oseb morajo do 21. t. m. prijaviti svoje terjatve Pohotnemu uradu v Ljubljani. Gospodarske vesti = Nemška oskrba z mastjo in lojem. Za pomladansko setev se vrše v Nemčiji da-lekosežne priprave. Prizadevanje gre za tem, da se da prednost določenem kulturam. Nemški kmetje bodo morali letos razširiti predvsem obseg pridelovanja krompirja, oljaric in sočivja. V prvih dveh vojnih letih je šlo prizadevanje Nemčije predvsem za tem, da se poveča proizvodnjo masti in masla ki je predstavljala najšibkejšo točko nemške samooskrbe. Pred vojno je Nemčija uvažala znatne količine maščob iz inozemstva, zlasti masti, oljaric in olja V prvih dveh letih je v resnici uspelo dobave mleka pri mlekarnah povečati v primeri z letom 1938. za 3 milijarde kilogramov in je nemška proizvodnja surovega masla lani dosegla že 700 tisoč ton. Sedaj pa je bila nemškemu kmetijstvu dana naloga, da predvsem poveča pridelek oliaric. Spričo nizkih cen na zunanjih tržiščih je v letih svetovne gospodarske krize pridelovanje oljnatega seme-ja v Nemčiji skoraj docela prenehalo, saj je znašala leta 1932. površina, posejana z oljaricami, komaj 5000 hektarjev. V zadnjem letu pred vojno se je ta površna, zopet povečala na 63.000 hektarjev. Ko se je pričela vojna je Nemčija takoj poskrbela da se proizvodnja oljaric nadalje dvigne, kar je tudi uspelo, saj je z oljaricami posejana površina v letu 1940/41 narasla na 225.000 hektarjev. Letos pa predvideva načrt, da se mora pridelovanje oljaric še v neprimerno večjem obsegu dvigniti, saj ip nredvideno da se bo z oljaricami poseja-povečala še za 300.000 na 525.000 ha. = Skoraj 90*/. svetovne proizvodnje kopre je pod kontrolo Japoncev Iz področja Nizozemske Indije, Bntske Malaje m Filipinskih otokov, se oskrbuje skoro ves svet s kopro odnosno s kokosovim oljem. Pod kopro je razumeti razrezana m posušena jedra kokosovega oreha, ki vsebuje 50 do 60o/„ olja in maščob in iz katerih izdelujejo predvsem kokosovo olje ki se uporablja za izdelovanje nadomestkov za sirovo maslo (margarino , v ei^i men pa tudi za izdelovanje mila in sveč. Skoro devet desetin vse kopre, ki prihaja na sve-tovni trg, izvira iz teh dežel, ki so prišle £daj pčli japonsko oblast Od svetovnega izvoza Kopre je pred vojno od^Uo 44o/o na Nizozemsko Indijo, 23% na Fdipme m 200/0 na britsko Malajo. Povprečni letni svetovni izvoz kopre ie presegal 1 milijon ton- od tega ie lobavila Nizozemska Indlia KS ton. iz Firninov je prši o 2S2.000 ton in iz britske 2_02.000 ton. Eno tretjino konre ki le prišla na svetovni trg m so odkupile Zedinjene države to A nemila. ..... ., = V Zedinjenih državah so ukinili objavo gospodarskih statističnih podatkov. Vlada Zedinjenih držav je glede na vojne razmer« prepovedala objavo raznih gospodarskih statističnih podatkov. Tako ni več dovoljeno objavljati podatke o obdelani površini in letini, o zalogah živil, o proizvodnji kovin in o njihovih zalogah, o proizvodnji električnega toka, o številu natovorjenih vagonov, in objava raznih podatkov, ki se tičejo denarnega in kreditnega trga. S to prepovedjo so prizadeti tudi domači interesenti. = Uvoz hrvatskega lesa v Nemčijo. V okviru siti epov nernško-hrvatskega vladnega odbora so bila te dni med zastopniki Nemčije in Hrvatske pogajanja o raznih vprašanjih, ki se tičejo medsebojne trgovce. Pogajanja so se nanašala zlasti na uvoz hrvatskega lesa v Nemčijo. Za ta uvoz so bile določene izvozne cene. = Preureditev nemških rečnih ladij na pogon s plinom. Nemško državno prometno ministrstvo je izdalo navodila glede preureditve rečnih ladij, ki ;majo Dieselo-ve motorje, na pogon z lesnim ali premogovnim plinom. V načelu se morajo vse ladje, ki imajo Dieselove motorje, preurediti po načrtih, ki jih predpiše prometno ministrstvo in po vrstnem redu za posamezne velikosti motorjev. Najprej bodo preuredili one ladje z Dieselovimi motorji, kjer se preureditev lahko izvrši, ne da bi bilo potrebno ladijski trup podaljšati. Vse stroške za pregraditev motorja in za plinski generator bo prevzelo državno prometno ministrstvo, ki preskrbi ves material in obenem določi, kdaj se preureditev izvrši in v kateri ladjedelnici. Le stroške same preureditve bo nosil lastnik ladje Razčlesnba nemške vojske Kakšna je današnja razlika med divizijo in armadnim zborom? O tem čitamo ▼ nemškem tisku naslednje pojasnilo: Do prve svetovne vojne je bila v nemški vojski brigada prvi večji zbor raznih vojaških oddelkov, ki pa je pozneje postala zveza oddelkov enega samega orožja. Bile so infanterijske, artiljerijske in konjiške brigade. Danes stoji nad polki neposredno divizija, ki združuje različne vrste orožja in tako bolje ustreza potrebam modernega vojevanja. Divizijski poveljnik navadno generalni poročnik, lahko s svojim štabom v znatnem območju samostojno izvršuje večje strateške naloge. Naslednja višja enota je armadni zbor, ki ga sestavljajo dve do tri divizije in posebne čete zbora (lovci, težka artiljerija in pionirski oddelki). Poveljnik armadnega zbora je po navadi general infanterije, artilerije, kavalerije ali oklopnih čet. Več armadnih zborov je strnjenih v armado, ki operira že na prav velikem frontnem odseku po določenih smernicah, Tako armado vodi generalni polkovnik z armadnim štabom. Glavni sektorji celotne fronte pa so strnjeni v armadne skupine, ki obsegajo več armad. Poveljnik take velike skupine je navadno generalni feldmaršaL Celotne operacije pa vodi vrhovni poveljnik Adolf Hitler s svojim vodi tel j ski m štabom (vrhovno poveljstvo, Oberkomman-do der Wehrmacht ali skrajšano OKW). Hvaležnost baltskih držav Ugledne osebnosti v Litvi, Letonski in Estonski objavljajo zadnji teden toplo občutene zahvale nemški vojski, ki je te tri narode osvobodila izpod boljševiškega jarma. Te izjave poudarjajo, da je poljedelstvo v teh deželah popolnoma uničeno, ker je sovjetska vlada s pretirano naglico izvajala kolektivizacijo in je pri tem porušila stari red v njegovih temeljih. Tudi industrija je utrpela slične udarce, ki so tem občutnejši, ker so boljševiki ob svojem umiku odpeljali s seboj vse stroje in porušili poslopja. Poleg vsega tega so boljševiki pozaprli ali pregnali v Sibirijo na tisoče ljudi, zlasti intelektualcev in delavcev. Iz Berlina poročajo, da se kaže hvaležnost baltskih narodov za osvoboditev zlasti v tem, ker se množice Litovcev, Le-toncev in Estoncev prostovoljno priglaša-Jo v legije za boj proti Moskvi. Ti narodi pač ne morejo pozabiti strahot, ki so jih morali prestati pod boljševiki Opu-stošene države so sedaj zopet pod zaščito nemške države in bodo ponovno vzcvetele, kakor v nekdanjih časih. Ali bo odločilo vojno mineralno olje Pojav nemških in italijanskih podmornic na vzhodnim obalah Amerike in v Karibij-skem morju je povzročil velikansko zmedo v anglosaškem svetu, ker je zamajal temelje njegove proizvodnje in preskrbe s tekočimi gorivi. Po uradnih vesteh je bilo v zadnjih sedmih tednih potopljenih okoli 120 ladij s skupno tonažo 850.000 registrskih ton. Iz sovražnega pomorskega prometa je zdaj izločenih že nad 50 ladij za prevoz pogonskega goriva. Važno je pri tem opozoriti na dejstvo, da so bile to v glavnem večje ladje, katerih gradnja traja dolgo časa in je zato njihovo izgubo težje nadoknaditi. Povprečno je imela vsaka potopljena ladja 6500 bruto-registrskih ton. Po podatkih zadnjega štetja iz leta 1939. so imele Zedinjene države ameriške skupno 521 ladij za prevoz bencina s skupno tonažo 2,8 milijona ton. Zato je potopitev tolikšnega števila ladij povzročila občutno praznino, ki se bo močno občutila v vsej ameriški vojni industriji, zlasti še v podjetjih, ki se za svoj pogon poslužujejo mineralnih olj. število slednjih je veliko in Je zato izgubljena ladijska tonaža za prevoz bencina tem občutnejša, kajti preureditev industrije na pogon s premogom je praktično zdaj nemogoča. Bslga Je psi Akcijo zaveznišiuh podmornic, ki so izvedle svoja pogumna dejanja ob ameriški obali in v Karibijskem morju, spremlja ves svet z največjo pažnjo in začudenjem. Malo je ljudi ki si morejo predstavljati napore mornarjev na njihovih vožnjah. Posadka podmornic je stisnjena v ozkem prostoru in po več dni ne pride do svežega zraka. Ljudje se ne morejo dodobra odpočiti. Plovba v podmornici zahteva od vsakega moža posadke nadčloveške napore. S svojih podmor-niških oporišč na zapadni francoski obali morajo podmornice prepluti 2700 morsluh milj, to je 7400 km, do svojega operacijskega področja, če računamo, da podmornica v rednih prilikah lahko dnevno prevozi 300 morskih milj, tedaj potrebuje za pot tja al: nazaj 9 do li> dni, tako da ji — če ostane napoti 4 do 5 tednov —ne ostane več časa kakor 10 do 14 dni za križarjenje v vodah, kjer se je namenila operirati. Ves ta čas morajo poveljnik kakor tudi posadka biti vedno na oprezu, ker se vsak čas lahko zgodi, da srečajo kakšno ladjo in jo spotoma potope. Potapljanje ladij za prevoz nafte je v vojaškem pogledu važno v toliko, ker so to specialni brodovi z vgrajenimi celicami in prostori za čim bolj varen prevoz pogonskega olja. Ladje so zgTajene samo v ta na; men in je zato nemogoče navadne ladje naknadno predelati v ladje za prevoz nafte Izguba imenovanih ladij se ne da drugače nadoknaditi, kakor samo z novo zgrajenimi brodovi. Kako občutna je za Zedinjene države vrzel, ki so jo v njenem trgovskem brodovju povzročile nemške in italijanske podmornice. se vidi iz tega, da je bilo na vsem državnem področju leta 1940. zgrajenega s.-zmo okoli 60.000 ton ladjevja. Zavezniške podmornice ogražajo glavno pot za dovoz nafte iz zapadnoindijskih pristanišč, Galvestona, Nevv Orleansa. Tampi-ca, Arube in Curacaoa, ki vodi vzdolž vzhodne ameriške obale. Podmornice pa so prodrle tudi do samih luških naprav v Aru-gi, Curacaou in Port cf Spainu na Trini-dadu. Tam niso samo potopile ladij, ki so jih srečale na morju, ampak so bombardirale tudi velike čistilnice in skladišča nafte. Izgube Zedinjenih držav, ki v znatni rneri zadevajo tudi Anglijo, so še pomembnejše z ozirom na vedno nove težkoče prometa v zapadnem indijskem prostoru. Zdaj se je pokazalo, da so angleška in ameriška zrač-Ea in pomorska oporišča, ki so jih zgradili na Baharnskem otočju, Portorici in na Malih Antilih, malo pomagala proti zaščiti pred nemškimi podmornicami. Razen tega je hudo ogrožen tudi pomorski promet z Južno Ameriko in sam Panamski prekop ni več varen. Nevarna je tudi pot čez Island v Anglijo. Z zavzetjem Nizozemske vzhodne Indije po Japoncih je zdaj onemogočena proizvodnja kakor tudi transport nafte za anglosaške države v tem področju. Potrošnja vedno večja Po statističnih podatkih iz leta 1939. je znašala potreba mineralnega olja v Angrji okoli 11 milijonov ton letno. Kanada je potrebovala 6 milijonov ton, Indija, Burma ln Av.stralija okoli 2 milijona ton, Južnoafriška unija milijon ton in Novi Zeland 600.000 ton. Ostale kolonije in protektorati so potrebovali letno okoli 3 in pol milijona ton, tako da znaša vsa potreba britanskega car-stva 25 do 26 milijonov ton, od česar odpade samo na matične otoke 44 odstotkov. Razumljivo je, da je potrošnja v vojnem času veliko večja. Za kritje te potrebe proizvaja Anglija okoli 2 in pol milijona ton nafte na Trinidadu, nekaj nad milijon ton na Bah-reinskih otokih,, okoli milijon ton je proiz- vajala v Burmi, Kanadi in Britanskem Borneu, okoli pol milijona ton pa v Indiji. Sintetičnega bencina pridobiva Anglija okoli 120.000 ton, benzola pa okoli 180.000 ton. Po teh podatkih torej lastna proizvodnja ne doseza niti četrtine potrošnje vsega imperija. Dovoz vsak dan manjši Razvoj vojnih dogodkov na Daljnem vzhodu je v temeljih zamajal preskrbo britanskega carstva z mjneralnim oljem, ker je popolnoma onemogočen uvoz iz dežel, od koder se je Anglija doslej v veliki meri preskrbovala. Potem ko so Japonci zasedli Borneo in onemogočili dovoz proizvodnje iz Burme, je padla dobava za cela 2 milijona ton, japonsko napredovanje in ogražanje Indijskega oceana pa delno onemogoča tudi dovoz z Bahreinskih otokov. Računajoč, da se morajo tri četrtine potrebnega goriva uvoziti, se postavlja vprafianje, od kod bo Velika Britanija obenem z Ameriko dobivala potrebna pogonska sredstva. Količine, ki se za sedaj še proizvajajo v srednji Aziji, Iranu in Iraku, ne prihajajo v poštev za izvoz v druge kraje, ker jih potrebujejo v Egiptu, Siriji in na Sredozemskem morju. Angliji je preostala za uvoz mineralnega olja edino še Venezuela- Nafta, ki Jo pridobivajo na Venezueli, se prevaža na otoke Curazao ln Aruba, kjer se predeluje v velikih čistilnicah in nato prevaža dalje. Leta 1939. je znašala proizvodnja 30,5 milijona ton, tako da Venezuela zdaj pridobiva toliko mineralnega olja kakor Sovjetska unija. Nemške in italijanske podmornice, ki so nedavno dokazale, da seže njihov radij celo do vzhodnoameriške obale in Karibijskega morja, so največja opasnost za redno dobavo mineralnega olja Ameriki in Angliji, če bi anglosaškim deželam morda uspelo obdržati na dovoljni višini proizvodnjo, pa jim nikakor ne bo uspelo obdržati z ozirom na napade zavezniških podmornic potrebne ladijske tonaže za prevoz nafte. To dejsevo bo vsekako usodnega pomena za daljnje vodstvo vojne in za njen končni Izid. štM zg&dhe o zvestem Kitajcu i. Nemška družina v New Yorku je imela kuharja Kitajca. To ni v Ameriki nič posebnega, v tej družini pa je taka reč že dolgo v navadi. Kitajci so izvrstni in vestni kuharji, čeprav ima vsak izmed njih svoje muhe. Delavni so. z majhnim zadovoljni in zelo natančni. Zato se jim majhne svojeglavosti sproti odpuščajo. Samo en trd pogoj jim navadno stavijo ameriške družine — in tako je tudi pri omenjeni nemški rodbini —: da morajo biti samski. Kitajec Li je pri imenovani družini že dolga leta. Je priden, pošten, zvest Delo opravlja venomer prav tako natančno, kakor prvi dan, ko je prišel v službo. Vsa ta leta ni prišel niti enkrat prepozno ali prezgodaj v kuhinjo in zapusti jo sleherni večer isto uro kakor prvi dan. Človek bi scdil, da je Kitajec Li živ avtomat Ko je nastopil službo, ga je gospodinja poučila, kako mora speči kolač za nedeljo. Tak kolač je že leta in leta v navadi pri posamezn:h ameriških družinah. ! kitajskega čarovnika, ki naj bi izgnala • hudega duhž iz telesa... Kitajec Li je I prosil za kladivo ali sekiro. Zdrobil je • kroglo in pojedel vse kosce s čarobnim j papirčkom vred. Vsak drug bolnik bi go-j tovo izdihnil. Kuhar Li pa si je opomo-j gel. Resnično: od tistega trenutka, ko je imel ilovnato kroglo s čarobnim papirčkom v želodcu, se je boljšal od dne do dne in je bfl kmalu spet na nogah, čil kakor vsa prejšnja leta. IV. Tik pred sedanjo vojno se je pa zgodilo še nekaj hujšega Nekaj takega, da Je družina hotela odpustiti kuharja kljub vsej njegovi zvestobi in natančnosti. Zaradi kratkega stika je nastal v hiši majhen požar, ki so ga pa takoj zadušili Pri tej priložnosti, ko so začeli prenašati pohištvo, se je izkazalo, da skriva kuhar Li — žensko v svoji omari... Kako je prišla v njegovo sobico in kako je tam živela, tega ni in ne bo nihče izvedel. Živa duša ni nikoli stopila v njegovo sobico pogledat, kajti Li jo je vedno sam pospravil in jo je skrbno zaklepaL Ko se je torej ob požarni nevarnosti izkazalo, da skriva Kitajec Li žensko v svoji sobi, mu je gospodinja odpovedala in rekla, da lahko takoj zapusti službo. Kako pa je vsa družina ostrmela, ko je Li prostodušno izpovedal, da je imel svojo ženo čez dan polnih deset let zaprto v omari! Polnih deset let v omari!... Grozovita zadevica... Družina je bila poražena spričo tolikšne požrtvovalne ljubezni in zvestobe uboge, skromne kitajske ženice, ki je brez zraka in svetlobe prestala prostovoljno ječo dolgih decet let. Takoj je morala si-rotica na plan. To je drobno, shujšano bitje, ki tudi kitajskemu idealu boginje ljubezni ni prav nič podobno. Ce bi jo lahko s čem primerjali, bi rekli, da je podobna suhemu sadežu. Toda — K!tajec Li in njegova ženica sta se ljubila, kakor se le more ljubiti zvest kita jski par... Družina si je brž opomogla od ginjenosti in odpoved se je izpremenila v slovesno obljubo gospodarja in gospodinje, da ostaneta Kitajec in njegova ženica pri hiši. Gotovo sta tam še današnji dan. Domišljija in živčne bolezni zlasti pri nemških. Speko ga za nedeljo. potem ga uživajo tudi še čez teden pri kavi. Gospa je ubila prvo jajce, ga povohala in ker je bilo smradljivo. g^ je zavrgla. In posledica? Kitajec Li peče vsako soboto kolač. Napravi ga natančno tako. kakor je bila pokazala gospa. LTbije prvo jajce, ga povoha in ga zavrže, naj že bo dobro ali slabo. Zaman se je vsa družina trudila, da bi ga odvadila te utrjene navade. Kitajec Li se ne vda. Tako je videl Drvi dan in tako dela venompr. Vsako soboto stane kolač nemško družino eno jajce več kakor je treha. II. Nekega dne pred sedanjo vojno je Kitajec Li izvedel, da odpotuje gospodar v Peking. To ga je spravilo iz ravnotežja. Bože moj, Kitajec Li je vendar po rodu iz Pekinga. Milo je prosil gospodarja, naj vzame njegovo obleko, ha] j o, kaftan s seboj v Peking. Zakaj neki? se je čudil gospodar. I, zato, ker si je Li z nožem po nesreči prerazal kaftan in ga bodo njegovi sorodniki v Pek;ngu znali najlepše zašiti. Razen tega je Li prosil gospodarja, naj mu prinese še dva nova kaftana, ki naj bosta po kroju enaka raztrganemu. Čeprav je splošno znano, da duševno stanje človeka znatno vpliva na njegove telesne počutke. je dušeslovec pogosto presenečen. ko čita o primerih, da si je kdo zaradi »živcev« vzel živ!jen;e. Čujmo takle nedavni primer: Mlada gospa jc tožila o živčni depresiji (potrtosti) in je malo pred usodnim korakom priznala prijateljici, da čuti kakor bi se ji v glavi nekaj »zameglilo«. V beležki, k: jc izšla o njenem samomoru v ,£e 1 listih. ;e bilo rečeno: »Zdi sc. da je bila depresija samo namišljena. Lahko da je ime^ kakšen lažji jetrni napid.« Nikakor ne zanikujem — piše v tej zvezj strokovnjak, po katerem posnemamo naslednje vrstice —, da bi pokojnica ne mo ga imeti jetrni napad, vendar n fcm svoj živi dan ne slišal in ne videl primera, v katerem bi se jetrni napad kazal k i ko drugače kakor v obliki slabe volje Zame js ;-O'vsem gotovo, da ta depresija r.i mog'a biti samo poslcica d orni si ji je, zakaj s^nia domišljija nikdar nc vodi k takim dejanjem. Zategadelj protestiram zoper mnenje tistih, ki hočejo vse nervozne m tnje z njihovo bojaznijo, grozljivostjo, bolečinami in poti tc3tjo pripisati vplivu domišljije. Ni dvoma, da ima oecha. ki trpi za nervoznimi motnjami, vzburka.no domišljijo, toda ni ji domišljija vznemirila živcev, marveč so živci vznemirili domišljijo. Mod znanstvenimi izdajam: neke univerze je nedavno izšlo dušeslovje za medicince, delo treh znan'h zdravnikov. V poglavju, ki obravnava duševno stanje bojazni, razpravljajo pisci o znanem dušeslovnem dejstvu. da namreč nastaja bojazen iz konflikta med raznimi vzroki, ki hočejo doseči čisto nasprotne cilje. Bolnik je tako rekoč vržen med dva povsem nasprotna tečaja bojazen. Nikar pa ne mislimo, da jo je domišljija tudi povzročila; ne. domišljija je sama produkt te bojazni. Če je otroka strah, ga je strah; ni mu še treba domišljije, da se jame bati. Če nervozen čiovek tofci o bolečinah. pomeni, da te bolečine obstoje: njegova domišljija lahko pretirava aH se moti o vzrokih bolečine, vendar pa ne more domišljija sama povzročiti bolečino. Na vodimo še drug primer — pravi zdravnik. ki ga citiramo. Na moji kliniki je sedaj nič manj ko osem oseb. ki niso mogle ali ne morejo same stopiti iz hiše. Nekatere niso cclo mogle ostati same v hiši. Eden teh bolnikov meni. da bi padel na cesti, drugega muči nervozen drget po vsem životu, tretjemu se zdi. da ga bo zdaj zdaj zadušilo. zopet drugemu pa zastaja sapa. Bilo bi kar kruto in skrajno nepravično, če bi kdo trdil, da tem ljudem ni nič drugega. kakoT da imajo preveč živahno domišljijo. Pacient se boji nečesa, kar bi moglo vzburkati njegov strah, če bi bil na cesti ali pa sam v sobi. To. kar čuti, je resničen strah pred nečim in to nekaj je zan; realno, četudi obstoji samo v njegovih možganih. NikakoT ne bi bilo prav, če bi tega človeka prisilili, da gre hočeš nočeš na cesto; treba je priznati, da je v njem nekaj, kar dušeslovno ni v redu. Treba je. če le mogoče, ublažiti ali odstraniti to motnjo. Zaradi tega menim, da ne smemo zanemarjati nobenega občutka bo;azni. pa naj se zdi normalni osebi še tako a hoten. Ta bojazen je znak. da obstoji neki nesklad med dušo in telesom. Znano je, da je bolečina vedno znak nekega organičnega nesoglasja. Kakor zdravnik ne sme prezreti nobenega simptoma bolečine, ne smejo pametni starši omalovaževati občutka strahu, ki ga kažejo otroci ali drugi njihovi svojci. Strah, to si dobro zapomnimo, lahko povzroča telesne znake. čq*rav se ne pojavi nobena določena bolezen. Je celo daleč od tega, da bi povzročil izrazito telesno bolezen. Tako na pnmer dvomimo, da bi strah pred rakom povzročil bolezen samo Toda strah pred boleznijo je psihologa motnja in jo je treba obravnavati kot tako. ni pa treba misliti, da sc neka bolezen res pojavi, če nanjo mnogo mislimo ali sc ;e bojimo. Največja težava je kaipak v tem. da imajo nervozni 'ljudje živahnejšo domišljijo kakor drugi in da vsako težavo in oviro, k' sc jim pojavi v življenju, vodijo v preveč nazorni luči. Tako se skuša zlasti strah polastiti vse njihove domišljije, vendar vzrok ni v domišljiji, marveč v strahu. Potemtakem lahko sklepamo, da do-nr'5-Ijiia ne more povzročiti bolezni, lahko na prispeva k temu. da nastane nekak »začarani ris« v glavi nervoznega človeka. Strah nevrotičnega izvora je nastal iz nekega nezavestnega konflikta: domišljija daje temu strahu vidljivo predmetnost, le ta pa samo povečuje zavesten strah in iz tega krojsa se človek zlahka ne izmota. V vsakem primeru ie potrebno razumevanje s simpatijo: samo po tej poti res lahko učinkovito pomagamo bolnikom te vrste. Kakor koli nespametne se nam zde njihove bojazni, je vendar v njih neki vzrok, ki ga moramo najti. Zategadelj se jim nikdar ne posmehujmo. marveč izrabimo njih zaupanje za to. da odkrijemo, kaj vzbuja strah njihovemu duhu. V nravstveni vzgoji mladine dajajmo vedno prednost ljubezni do kreposti pred strahom zaradi slabega dejanja: samo tako- utegnemo rn-ar-sikjer preprečiti nevarnost bolestnih bojazni. Kontrola suhih gob Vse to bi si bil Li lahko dal napraviti ; To stanje spremljajo mnogi telesni znaki, tudi v Nevv Yorku. Vendar je tako milo j k- se lahko od primera do primera v raznih prosil gospodarja, da ga je prepresil. če- j trenutkih spreminjajo in so v časi kar ne- prav je gospodar vedel, da bo z iskanjem l razloži j i vi. ker si medsebojno nasprotujejo Lijevih svojcev zapravil v Pekingu naj- in jih zdravnik v mnogih primerih nc more manj dva dni. Nu, po štirih tednih se je gospodar vrnil iz Pekinga. Nihče ga ni tako željno pričakoval, kakor kuhar Li. Neverjetno se je razveselil treh kaftanov, ki so bili vsi enaki. In zakaj? Kitajski krojač v Pekingu je natanko tako, kakor je bil preklan stari kaftan, presekal z nožem tudi oba nova kaftana. nakar je vse tri prereze sila snreh-.o zašil in i zgladil. Ta ko je imel kuhar Li po kitajski natančnosti, ki se drži vsake besede, tri enake, zakrpane kaftane. III. Zgodilo se je nekoč, da je kuhar Li nevarno zbolel. Podrla ga je pomlr.dna hripa ali kaj, in je tako opešal, da je zdravnik po zaman uporabljenih vsakovrstnih zdravilih kar zmajeval z glavo. Vsa družina je bila v skrbeh za kuhar-jevo življenje. Kitajec Li je odločno odklanjal zdravila in z zdravnikom snloh ni hotel izpregovoriti niti besedice več. Ko je kazalo, da gre Kitajčevo življenje h kraju, si je Li vendar še toliko pomo-gel, da je s poslednjim naporom segel v svojo skrinjo pod posteljo in dvignil iz kota ilovnato kroglo, trdo in težko kakor kamen. V krogli je bil listič papirja in na njem je bila zapisana formula nekega najti, čeprav bolnik o njih neprestano toži. Zaradi tega zdravnik Ic prepogosto prišteva te nedognane znake v svet bolnikove domišljije. A to je hudo krivično, kajti ti smptomi si povsem resnični in bolestni ter s>i jih lahko razložimo, če se nekoliko posvetimo proučevanju njihovega značaja. Ni s&mo nepravično in kruto marveč •i | vprav nevarno, če skuhamo smptome, ki o - ; njih toži nervozen človek, zvailiti na do- na nv.sijijo. Človek, ki misli, da bodo Pudje smatrali vse to, kar njega muči. za plod bujne domišljije, pootane nazaupljiv in trpi sam zase, kar je največja ovira za ozdravljenje njegovih mrk. S tem se namreč notranji konflikt, ki je vzrok njegovih motenj, zarije še globlje in postane močnejši, vzporedno s tem pa s, ki prihajajo v poštev za izvoz, tudi manjvredne, za sušenje nekvalificirane, neužitne in celo strupene, kar so že večkrat dognale strokovniaške kontrole v Nemčiji. Večkrat so suhe gobe ples-nive. črvive. ponesnažene z ličinkami in njih odpadki, s pajčevino itd. Največkrat pa imajo suhe gobe zatohel duh in okus. Vse naštete napake so najbrž zakrivili že nabiralci, ki niso gob pravilno sušili in shranjevali pred oddajo trgovcu ozir. iz-vozničarju. Druga krivda pa zadene trgovca. ki pri nakupu ni dovolj pregledal prinesenega blaga, kar je pri trgovcu-grosistu dokaj opravičljivo. Vendar je nujno potrebno, da takšne hibe v bodoče izostanejo, ker diskreditirajo naš izvoz. V prozorni povoščeni papir (celofan) zavite suhe gobe so sicer zavarovane pred zunanjim onesnaženjem, toda posušene morajo biti pravilno in hranjene na suhem in zračnem prostoru, ker sicer se tudi v zavojih lahko razvije plesnoba in zatohlost. Pravi veščak bo tudi v suhih gobah prepoznal nedovoljeno primes, četudi so brezvestni prodajalci odstranili znač'lne oznake n. pr. lisfče pri platni-čarkah, iglice pri ježevkah, vejice pri medvedjih šapkah (clavaria) i. dr. Naši nakupovalci ozir. izvozmčarji suhih gob zahtevajo le žlahtni goban (glo-banja ali juri in par sorodn'kov (bronasti goban, lat. boletus aereusV kostanjevi goban (lat bol. badius). dočim so v Nemčiji pripuščeni k prodaji vsi užitni gobani, torej tudi taki, ki počrnijo, kakor: turek ali kozak (boletus rufus), brezov goban (bol. scaher), noroglavka (boletus lu-ridus). peščenka (bol. variegatus), slinavka li ovčarka (bol. granulatus), mavel rumenkasti (bol. subtomentosus), mavel rde-čerepni (bol. chryser>teron>, lični ali laški goban (bol. e^gans). maslenka (bol. lu-teus>. kravi a ča (bol. bovinus). Nadalje sledeče Inkniičaste sobe (jx>lvporus): ovčje vime ali vampovka (polyporus ovi-nus). žemlievec (polvp. confluens), možek ali kozji parkelj (polvp. pes caprae), zaj- čki (polyp. ramosissimus), ježevk: rumena in rjava ježevka ali srna (hydnum repan-dum, h. imbritum). Izmed betičastih (clavaria) v prvi vrsti borov glivec (sparassis rasposa = sparassis erispa). Čislano tržno blago so posušene vse vrste užitnih smrčkov (morchella) in hrčkov (helvella). Fa tudi nekatere lističarke se posušene nakupujejo n. pr. vsi trije užitni kukmaki ali šampijoni (psalliota). lisice (canthalus), obe trobenti (eraterellus), t j. rumena in mrtvaška, vse gomoliike (tuber) in nekatere kolobarnice (tricho-loma), v prvi vrsti rumenozelenkasta (tr. equestre) ter črnosiva kolobarnica mraz-nica ali sivka (tr. portentosum). Bilo bi velike gospodarske, prehranjevalne in socialne važnosti, ako bi tudi naši nakupovale! odnosno izvozničarji suhh gob našli vire za prodajo tu naštetih vrst A. B. sen. POZNA SVOJE »GOSTE« »Natakar, kam je izginil moj površnik?« »Vaš površnik? — Se bo že našel, kadar plačate račun!« -U*, V Čemernega jesenskega večera je bilo. Krožek senajsterih čvrstih« tam pri birtu Matizelnu se je po več mesecih počitnic in dopustov prvič zopet zbral v polnem številu. Gospodje so si seveda pripovedovali tisto, kar jim .ie po tako dolgem raz-stanku najboij razgibalo duhove: kako je vsak prebil poletje. Ta je torej*dolgovezno pravil, kako je nosil svoje kosti na najvišje vrhove, oni je razlagal, kako je ob obali slanega morja ponavljal davne Arhimedove eksperimente, tretji je pojasnjeval, kako je v toplicah ostalo pol njegovega pro-tina, četrti zopet — no. pesem je znana. Ko so si vse do kraja povedali, so ugotovili, da jim enajsti tovariš še ni odprl ust. Pobarali so ga, in ko je namesto odgovora nekam trudno mahnil z roko, češ, saj ni bilo bogvekaj, so se še tesneje strnili okoli njega. »Sklenil sem. da ne črhnem besedice,« se jih je otepal. »No, no! Kaj je pa bilo, povej!« so tem huje tiščali vanj. Moral se je nazadnje vdati: »2al mi je, da si nisem ničesar izmislil, dokler je bil čas. No. je pa tud; res. da smo prijatelji. Zato bi bilo grdo, če bi se vam zlagal. Menda vam smem zaupati? Saj me ne boste raznašali, jelite?« »Nikdar, dragi!« je odmevala »Torej — takole nekako je bilo. Odšel sem na Dunaj, da prebijem tam svoj do- pust Nameraval sem si privoščiti nekaj lepih tednov. Pa je prišlo drugače. To se pravi, prišlo je še lepše. Sredi drugega tedna dobim namreč pisemce. V njem mi žena javi, da se je naveličala samevanja v mestni sopari, zato so je odpeljala za teden dni v kopališče. Novica me je pripravita do tega, da sem najprej prestel svoj denar, potem sem pa začel ugibati, na kateri način bi se dalo to, kar mi je ostalo,, na najdostojnejši način zapraviti. Mar mi je res kazalo, da s preostankom svoje valute životarim v tuji metropoli, ko bi z istim ostankom doma lahko vse drugače užival nepričakovani vdovski stan? Bilo mi je brž jasno — saj veste. Torej sem se vrnil — in s tem se prične prava zgodba. Precej zbit po celodnevni nič kaj udobni vožnji, sem stopil okoli enajstih zvečer v zapuščeno stanovanje. Bil sem zaspan do mrtvega, zato nisem imel druge želje, kakor da grem čimprej leč. Iz spalnice je udaril vame oni težki, zatohli vzduh, kakršen rad nastane v zaprtih prostorih, a z njim se je mešal še neki nedoločni vonj, ki se mi je zdel zoprno osladen. Tako zelo se mi je hotelo svežega zraka, da nisem.šele prižgal luči, marveč sem se v temi dotipal do okna in ga na stežaj odprl. Oj, zdaj ko se je dalo dihati, mi je bilo kar dobro. Menda uganete, zakaj Mm rajši ostal brez luči. V našem dsju mesta se je razpasla nesramna zalega komarjev. Da bj jim še svetil in kazal pot v spalnico? Kaj še! Kmalu sem bil v postelji Pa sem že trdno spal. — čez koliko časa sem se zbudil? Ne vem natančno, prijatelji. Vem le, da sem čisto narahlo odklopil oči. Se ves dremav sem videi, da mi sije v obraz luna, ki se je bila povzpela iznad sosednih hiš. Tebe je res treba bilo, sem zagodrnjaL Bil sem preien, da bi vstal in zagrnil okno. Rajši sem se obrnil na drugo stran, da bi dremal dalje. Le malo raztegoval sem še svoje od iežanja otrple ude. Tedaj mj je roka zadela ob neki predmet na ženini postelji — postelja bj morala biti prazna — pa bože mili, ni bila! Roka se mi je bila spustila na neko telo, ki se je zdelo niti prav mehko niti prav trdo. Nekaj podolgovatega, človeškemu truplu podobnega je ležalo tamle, a kaj je bilo, nisem mogel spoznati, kajti bilo je čez in čez pokrito z belo rjuho. Predstavljajte si, prosim, kako mi je gomezelo po životu! Da bi bila nazadnje vendarle moja žena? Toda — kje je imela glavo? čudni stvor je bil od vzglavja do vznožja pogrnjen. Ce nj bila žena, le kaj je utegnilo biti? Na mah me je minila zaspanost. Čutil sem se razburjenega, srce mi je utripalo, obenem me je navdajal nepojmljiv strah, da nisem imel moči geniti se, kaj še. da bi kup otipal ali razgrnil. V glavo se mi je zapičila misel, grozna misel: pri tebi leži mrlič! o Bog, in Ce bi bila to res moja uboga žena? Nisem mogel u skočiti iz obroča svoje uprte misli, zaman bi se bil trudil, da začnem kakorkoli presojati svoj položaj Ni me sram da to priznam, kajti tudj vam, prijatelji, je nekam tesno pri srcu, to mi razodevajo široke oči, s katerimi zrete vame. Dasi napol odreve-nel od mrtvaške zone, sem se naposled obrnil nazaj proti oknu. Nekoliko sem še poležal, ne prav vedoč, kaj naj počnem. Potem pa, kakor v hipnem razsvetljenju, sem planil s postelje, pograbil svoje stvari in šel iz sobe. Varno sem zaklenil za sabo vrata. Sele na hodniku sem prižgal luč in se hlastno oblekel. Nato sem ostavi-1 stanovanje, da si v prosti naravi pomirim razbičane živce. Bilo je, mislim, ob treh zjutraj. Zunaj sem se kmalu dokopal do ravnotežja Vendar sem se vrnril šele tedaj, ko je stalo solnce že visoko na nebu. Z lahnim, počasnim korakom sem meril stopnice. Smejal sem se svoji prejšnji strahopetnosti. bil sem torej v pravem nastrojenju, da pogledam tajinstveni resnici tam v zakonski spalnici v obraz. Pa kaj bi rekli, kaj je bilo?« Zašel si prej v napačno stanovanje,« so ugibali nekateri. »I, kaj še!« se je zasmejal. »Spal sem v lastni postelji, nikjer drugod. »Pa bi bil za božjo voljo bolje pogledal, kaj leži namesto žene pri tebi!« se je delal nekdo pogumnega. »Ume se, da bi bil to moral. Kdo drugi bi bil res tako razsoden. Toda kaj hočete. med ljudmi so velike razlike. No, ko sem potem ob belem dnevu posteljo razenil kaj menite, kal sem videl?« Ugibali so sem ter tja. On jih je med tem tiho motril. Dalje časa ni spregovo- ril. Vsem je bilo, kakor da gre za nekaj neznanskega. »Ko sem kasneje,« je slednjič dejal, »ženo ob njenem povratku interpeliral, me je nedolžno pogledala in rekla: »Vidiš, tako se godi gospodinjam. Sužnje so. Da mi tisti ponedeljek ni bilo treba čakati perice, o, kako lepo bi bila odpotovala že navsezgodaj! Koliko prijetnejšo vožnjo bi bila imela v jutrnjem hladu. Mar misliš, da sem utegnila ukvarjati se z neumnim perilom? Zmetala sem vse skupaj v posteljo in pregrnila. Me bo že počakalo! Zdaj ko sem spočita in se mi nikamor ne mudi, napravim red. Prekasno itak še nL Ti pa storiš najbolje, če se v moje opravke ne vtikaš.« Nekateri v družbi so zibali glave. Menda so hoteli namigniti, da so se nadejali zanimivejšega razpletka. »Ostanek strahu, ki sem ga prestal ono noč, mi tiči v kosteh še danes,« je povzel junak zgodbe. »Moje spanje ni več tisto, kar je bilo. Večkrat se zgodi, da se ponoči kar na lepem prebudim —«. »Aha —t mu je segel nekdo v besedo —« — in se tj tedaj zdi, da leži poleg tebe mrlič, mar ne?« »Prav imaš, prijatelj. Tako nekako bi moralo biti. Toda kaj,« je pripomnil bolj tiho, »ko pa mrlič tako zelo smrči!« A. Z. INSERIRAJTE V »JUTRU* La scuola a!l'aperto: una plccola colazlone sotto ! raggl tiepldl del sole prlmaverlle žarki prvega pomladnega sonca — Halo okrepčlla med poukom pod mlačnimi Mili Nemška novinarka, ki je dalj časa de^o vala v Ku imingu. prestolnici Jinana, opisuje v »Kolnische Zeitung« svoje vtise :z mesta, ki ga vojni dogodki polagoma spravljalo v središče zanimanja. Od januarja do decembra, piše avtorka, čara jin^-sko sonce iz tal razsipno bo^i-stvo cvetlic Od jutra do večera so čepele jinanske fcvietice za mogočnimi košarami s cvetlica: tik pred južnimi mestnimi vrati. Iz valovanja več cestnih križišč, avt •-mobilov, r:kš. konjskih karavan, vdovskih vpreg, avtobusov, koles, kulijev, ki prenašajo težk- tevore. in postopačev so žaroie cvetlične -uv.nice kakor cvetoč otok — slika. ki e t !a v skladu s pravo italijansko modrino ]u f-nskega neba. Vse te r.cštete vrste in barve cvetlic >er cvetnih "cj so bile smešno poceni, zlasM če si zan e po dobrem kitajskem običaju :e kakšnih pe minut mešetaril, in to z vso resnobo, u.i jo zahteva važni posel kupo-vania. Ob vsak.1 uri dneva je gomazela po cestah ln ulica 1, mraveljska zaposlenost, '■oda višek tega vrvenja ie bil v večernih ur "h. ko so sv.;*-'cba in glasba, zmešnjava glasov in vike vrstnih šumov vabile človeka k lagodm-nou postopan u. Prometne dis.- -pline ni bilo nobene. Zdaj pa zdaj je policist z jekk no čelado klebučevinastimi copatami ^r Rlauserjevo pištolo spustil svoj pendrek na lobanjo kakšnega upornega vozača nk*e. Prometni urejevalec na cestnih križičMi je svojo roko dvignil z ■sa.s-i-njanim gi>*oir šele tedaj, ko :e avto že "5a. vil v no«/o smer in mu jo na ta način aa-značil. Da bi 3e tigovine zapirale o določeni Mri, tega ni čt- poznai če se je podjetniku, ki je v ozadju igral mahjong ali pa vloK. 1 svo*jo vidno pipo. cako zdelo, je zade-al sredi not vhod v svojo prodajalno z desk1-* mi. Te d* ske so nadomeščale vsak drog način zapiranja. Izložbenih oken tudi ni bilo. vsaka prodajalna je bila proti cesti odprta oglf dovaicu ali kupovalcu. iz lijakov prastarih kvakajočih zvočnikov se ie oglašala iz vsake hiže zmešnjava vseh mogočih postaj in prenosov. Čvr-čanje kiu-ifUih godal se je mešalo v rde disona^ce z osladnim prizvokom havajskih kitar, mo£Vi glasovi v nsjviš em diskau'u s kitajfKia odrov so vreščali poleg gutu-rnlnega bv.a zamorskih pevcev. In vsi ri šumi, ta glasba, glasovi, kriki in klici t/> se mešaii f stoterimi dišavami, ki so se dvigale v gostih puhih iz brbotajočih loncev potuit e il kuhinj, ki so njihove ku'.ie pocestni prodajalci skušali z zvonenj^m, trkanjem, vopetanjem in gonganjem spraviti v denar. V preozkih grbavih uličicah je bil sKUt predel cehov Tu so se gnetle na tesnim prostoru sto. niče in delavnice krznarj čudno, če tc v enem teh zabavišč desic« z napisom: »Ne streljajte na orkester, ki napravi. kaT mti je pač mogoče!« Dve drugi visoki mestni nahajamo1 isto t&ko v Južni Ameriki, in sicer v Boliviji: to yta me^i La Pa z v vi Sini 3800 m in Potna? v višini 2QS5 m. La Paz je, kakor znano, prestolnica Bolivije; kar se tiče Poto«ja, pa so ga ustanovili leta 1546 sreda bogatih rudnikov srebra in je štel v dobi svojega največjega razcveta 100000 prebivalcev. Danes. ko so rudnike že izčrpali, rmi je ostalo komaj 35.000 prebivalcev. V Aziji je najvišje mesto tibetska prestolnica Lhaeia v višini 3560 m. Šteje 20.000 prebivalcev. Ti ijudje so po večini budhi- stični duhovnilrf in menihi. Se rfie kakor Lhasa sama se dviga palača daLai-lame, vrhovnega poglavarja vseh budhistotv. Zgradili so jo na skali, ki obvladuje mesto. A najvišje stalno bivališče ljudi v Aziji je še kakšnih sto metrov više od Lhasa m palače da l&i-lame. To je samostan tibetskih menihov Cigati. BrcMž Kakor poroča agencija Domei iz Singapura, so Japonci tam med čistilno akcijo aretirali 70.699 Kitajcev. • Cestna železnica v mestu Luksemburgu je uvedla za svatovske družbe poseben, s cvetlicami slavnostno okrašen voz za vožnje k poroki in nazaj. Voznina za ta voz je zelo majhna. • Birfi iranski vladar, fah Rlzah Pahlevi, se namerava izseliti v Kanado. Kanadska vlada mu je ie izdala zadevno dovoljenje. • Kanadski finančni minister je predloži parlamentu zakonski načrt, po katerem bi se stroški za vojno znova znatno povišali. V novem poslovnem letu naj bi Kanada za ta namen izdala nič manj nego 2 milijardi dolarjev. Obnovite naročnino! linStnrui pregled Jubilej nniv. pral« dr. Karla Lisšlckega Ljubljana. 13. marca Danes praznuje petdesetletnico svojega, človeškemu zdravju in napredku znanosti Emsvečeneffa življenja predstojnik interne v Ljubljani, univ. prof. dir. Karlo Luricki. Ugledni zdra^-nik in znanstvenik je nastopil svoje odgovorno mesto v Ljubljani šele pred dvema letoma -n je moral ab ovo izgraditi notranji ustroj naše interne klinike ter organizirati njeno didaktično in znanstveno raziskovalsko delovanje. S srvo-jim> odličnimi sposobnostmi in bogatimi skušniami je ob podr^ri odločilnih krogov dosegel v tem prizadevanju lepe in daleč vidne uspehe Tako je prihod prof. dr. Lu-šickega v Ljubljano zvezan z razširjenjem in napredkom medicinskih študij na naši univerzi. Današnji petdesetletnik je po rodu iz Gornjih Ležeč, kjer se jc rodil 13 marca 1892. Ljudsko «olo je obiskoval v Borovnici, gimnazijo je dovršil leta 1911 v Ljubljani, medicinske študije pa leta 1916 na Dunaju Specializiral se ;e na Dunaju in v Berlinu, kjer so mu bili učitelji razni znameniti internisti. med njimi profesorji Ortner. Neu-mann Epomser Goldscheider Kraus Njegoš največ« učitelj pa je bil zagrebški profesor dr. Radoničič. pri katerem je bil dr. Lu neki do'2« leta asrstent Pod n jegovim vedstvom se je uvedel v medicinsko didaktično in znanstveno deHo. Prof dr. Lušicki je bil nekaj časa tudi šef zdravnik sanato-rija Topolščice. ki se je pod njegovim vodstvom uvrstil med naša tedanja zdravilišča za tuberkulozne. Kot razgledan teoretik, odličen diagnostik in mnogo uvaževana zdravnik si je g. perof. dr. Lušicki pridobil že v Tatinski Homer Znaaost je pač tudi za to tu, da popravlja naše predsodke. Kar danes uči, nasprotuje temu, kar smo -včeraj verjeli in se bo jutri umaknilo novi teoriji. Svoja naziranja moramo neprestano menjavati. In nekaj takšnega zahteva sedaj tudi neki prednjeazijski arheolog, ki je pred kratkim objavil v strokovnem lisiu senzacionalno odkritje c starem Homerju — tistem Homerju, o katerem je znanest ie pred nedavnim trdila, da sploh ni živel. Vzemimo pa z našimi starimi profesorji vred, da je živel in da je bil v resnici avtor obeh velikih epov, ki sta napravila njegovo ime slavno: v tem primeru moramo, na žalost, takoj pripomniti, da je po omenjenih izkopavanjih v Mali Aziji tega kneza med pesniki prištevati med dvomljive pisce, ki jih običajno označujemo za — plagiatorje! Dokazano bd tedaj bilo, da je bil Homer, slavni Homer, tat duševnih vrednot! In koga je okradel? Hetite in Sumerce, tisti mezopotamski ljudstvi, ki so ju moderni Turki z občudovanja vredno rodoslovno ekvilibristiko v najnovejšem času proglasili za svoje prednike. Tem Hetitom in Sumercem je prevejand grški poet enostavno pobral bajke in junaške pripovedke. Kako hudo smo se motili, ko smo tičali ▼ otročji veri, da v pesništvu ne gre toliko za snov, kolikor za silo, ki snov oblikuje, in da je največji pesnik tisti, ki pove nekaj, kar smo slišali sicer že stokrat, še enkrat, toda bolje nego vsi drugi! Naš arheolog pa je drugačnega mnenja, njemu gre za snov in zato je Homer plagiator, stari Heziod v ostalem tudi! Sploh Je ta arheolog proglasil približno vse helenistično pesništvo za drzen plagiat prednjeazijskih bajk. Skoda Je samo, da ne moremo slišati »homeričnega krohota«, ki pretresa Olimp do njegovih temeljev spričo takšnega naziranja... INSERIRAJTE V „JUTRU"! Un caeda noti urno germanfeo — NemSki nočni lovec pred odletom ZA SMEH IN KRATEK ČAS Dragec je prišel prvič v trgovino z živalmi m je zagledal male zelene papige. »Stric!« je vzkliknil, »to so nezreli kanarčki«! • »Kaj pa delaš. L;zika. takšne obraze?« »Ah, mamica, z zobmi sem si stopila na jezik »Samo tri minute za jajca0 Doslej ste jih •]'. vendar po pet minut!« »Da, veste, nosna Mlinar jeva, odslej bi rada spala malo d-,,: časa!« »Ce bi bil to :Tu je zadnja postaja gorske železnice, od tod gredo samo osli na vrh. Ali vas smem, gospoda, prosti, da izstopite?« • »Mamica, mamica!« je klical Janezek s ceste, »prosim, vrzi mi moj balonček dol!« * Oče: >M3sHi pravočasno, sin. na to. da ne smemo z denarjem nikoli razapavaiti! Treba ga je štediti in koristno nalagati v hiše, trgovine, tovarne ali kaj Kaj si n. pr. napravil z Uro, ki ti Jo Je podarila teta Kunigunda?« Sin: »Naložil sem jo v trgovino s čokolado!« Ječa za odmetavanje papirja V Angliji so prepovedali sežiganje in odmetavanje papirja, lepenke ter papirnih odpadkov. Proti kršilcem te prepovedi bodo oblasti nastopale z ječo do treh mesecev, prisilnim delom do dveh mesecev in globami do skoraj 50.000 lir. ANEKDOTA Anatom Schwalbe v Strassburgu Je kupil od nekega potujočega cirkusa truplo mrtvega slona, da bi njegovo okostje prepariral za svojo zbirko. Ker ni vedel, kaj bi s slonovim mesom, so sluge v vsako krsto seciranih trupel polagali velike kose tega mesa. Nekega dne pa se je vratar anatomskega zavoda napil in se je lz možakov, ki so odnašali krste, norčeval, da ne vedo, zakaj so te krste nekaj časa sem tako težke. Tako je prišla stvar na dan. Schwalbeju ni preostalo nič drugega, nego da Je nosače trupel podkupil z večjo vsoto, da bi molčali Pozneje Je povedal, da je bil to edini slon, ki je bŠ »po porcijah deležen krščanskega pogreba«. Adamson preizkuša novo lasno vodico slovenskih, hrvatskih m nemških medicinskih obzornikih. Ko praznuje dan« svojo petdesetletnico, lahko z zadovoljstvom ugotavlja uspehe svojega dela in plemenitega znanstvenega prizadevanja. Naša javnost se ob tej priliki s priznanjem spominja odličnega medicinskega znanstvenika in želi g. prof. dr. L uši ck emu še mnogo zdravih m uspešnih let! Zagrebu veflik ugled. Njegovo delo na snan-stvenem področju ;e obrodilo lepo število samostojnih naapeav, ki jih je priobčil v Dve knjigi pravljic ln pripovedk Pisateljica Loa F a t u r je lani praznovala visok jubilej svojega tihega, slovenski literaturi posvečenega življenja. Njeno mesto v našem pripovednem slovstvu še ni določeno dovolj trdno m dokončno, predvsem zaradi tega, ker nimamo niti v izboru dela gospe Lee Faturjeve. Kdor bi hotcS dognati kaj je ta pripovednica ki je pred desetletji polnila letnike »Doma in sveta« zlasti s svojimi Bgodovtnskimi povestmi- prinesla ▼ slovensko prozno epiko, bi bil moral poiskati njena »membra disiecta« v raznih starih na pol že pozabljenih letnikih Načrt izdaje izbranih spisov Lee Faturjeve se še ni mogel uresničiti. Medtem je pisateljica prekoračila 75 let in ob koncu njenega jubilejnega leta je izdala Ljudska knjigama v Ljubljani dve njen knjigi za mladino: Pravljice in pripovedke (I. 68 strani II. 92 strani). Priznani slikar in posebej še odlični ilustrator France Podrekar je opremil ob« knjigi z illustraci jami ki se » »*ojo jasno ribo, razumljivo obdelavo motiva in slikovito linijo tesno prilegajo ne urno ozračju pravljic Faturjeve, k! Je prav tako jasno in čisto marveč tudi fantazijskemu obzorju miladcfja čitatalja. Skratka: dobili smo mladinski knjigi, o katerih bi skoraj lahko reMi. da imata za slovensko mladino literarno neke vrste »klasični« nadih. Piaatcdj dr. Tine Debeljak, ki je spisal Faturjeve delu predgovor, ne omenja samo po naključju pisateljičinega imena v zvezi z imenom Božene Nemcove, čije pravljice smo dobili nekako ob istem času v prevodu pisatelja tega predgovora. Sorodnost mod obema pisateljicama ni samo v tistem pristno ženskem in jedrnato sočnem načinu pripovedovanja, ki lahko obema privabi mnogo mladih hvaležnih čitateljev, marveč tudi v posebni simpatiji do folklornih motivov, do ljudskega iztočila ki navdaja delo obeh pripovednic. S tem kajpak ni rečeno, da bi bilo v teh pravljicah kdo ve kaj izvirnih motivov, zakaj danes je že dobro znano, kako so se pravljice pretakale po d omizji ji raznih narodov in na tej. včasih dolgi in zanimivo zamotani poti popri-jemale razne inačice. A poudarek je prav v teh inačicah in pa v tisti umetniško doživljajoči duši, ki ume zagrabit m po svoje obdelati to snov ter ji vtisniti nekaj osebnega ofeeležja. Lea Fatur je v tem uspela. Njeni knjigi vsebujeta skupno do malega dvajset pravljic in pripovedk, katerih največji del ima vonj naših tal in delno tudi kuM&arijo naših gora in temnih, skrivnostnih gozdov, ki toflikun5 mikajo mlado domišljijo. Ne vemo, katerim bi dali prednost; odločala bodo pač mladi čitatelji. Lahko pa rečemo, da je izdaja teh pravljic Lee Faturjeve. pravljic, ki so biJe spisane ie pred tremi desetletji, dobra in rarvetdjivia in da bo*ta njeni knjigi prinesli mnogo veselja m uiitk* »vetu mladih iitatsljev. Obnovite ZAPISKI SE O SLOVENSKIH KULTURNIH PRIREDITVAH V ZAGREBU Po uspešni uprizoritvi Cajnkarjeve drame »Potopljeni svet« pripravlja Slovenska kmečko-delavska sloga v Zagrebu na Jože-fovo. dne 19. t. m., ob pol petih popoldne v frančiškanski dvorani na Kaptolu »Ljudsko kulturno prireditev«, da bi tako počastila ta naš tradicionalni praznik. Program Erireditve bo skrbno izbran m ga bo izvedla ulturna sekcija SKDS. katere predsednik je hrvatski književnik Vilko I v a n u š a, iskren in požrtvovalen prijatelj slovenske kulture. Najprej bo zbor slovenskih otrok spet zapel nekaj ljudskih pesmi. Nato se bo r odlomku izvajala recitacijska dramatizacija Prešernove pesnitve »Krst pri Savici«. Dramatizacijo je izdelal g. Davorin Petan-č i č. Sledilo bo šolo petje naših priljubljenih pesmi, ki jih bo pela gdč. Milena Z or-č i č e v a. Člani dramske skupine SKDS bodo recitirali pesmi Prešerna, Gregorčiča, Sardenka. Župančiča. Kocbeka. Klopčiča, SeliSkarja L dr. Mo?ki oktet bo zapel izbor nekaterih domačih ljudskih pesnv Zatem bo dramska skupina SKDS uprizorila odlomek Meškove drame »Mati«. Po odmoru bo imel režiser SKDS g. Davorin Petančič kratko predavanje o slovenskih šegah in navadah. Nato pa bo dramska skupina SKDS izvedla še igro »Leto v krogoteku«, v kateri je g. Petančič dramatski obdelal vse ljudske šege in navade v teku enega leta. Končala pa se bo prireditev s pevskim nastopom moškega okteta. • Slovenska kmečko-delavska »loga ▼ Zagrebu bo začela sredi marca izdajati slovenski tednik »Glasnik«, k3 bo izhajal redno vsak četrtek. Prva številka bo h ika Glasilo GILL-a St. 2 »Dnevnega reda«, službenega glasila GILLa, je izšla te dni v enako razkošni opremi kakor prva številka List objavlja na čelu Ducejev izrek »Mladina prinaša v življenje dar poezije ln prispevek navdušenja.-!; Tudi v notranjosti lista je več Mus-solinijevih izrekov o pomenu, vrednosti in nalogah mladine. Prvi članek poroča o pomenu, ciljih in uspehih Ducejeve Befane v Državi in posebej še v Ljubljanski pokrajini, v kateri je bilo lani skupaj obdarovanih 11.418 otrok obojega spola z 9107 zavoji oblačil m 2311 pari čevljev v skupni vrednosti več ko pol milijona lir. Posebej je bilo obdarovanih še 1500 železni carskih otrok z obleko in obutvijo v skupni vrednosti 45 tisoč lir. Nadaljnja dva članka sta posvečena važnima mladinskima problemoma, športnim tekmam, posebej državnim tekmam »Ludl Juveniles«, ter taborjenju in kolonijam mladine, ki so v Italiji dovršeno izvedene. V tej zvezi popisuje prvo sinu-ško taborenje GILLa, ki je bilo od 12. do 18. januarja pri Rakeku in se ga je udeležilo 50 fantov. Ubožnejšim med njimi je GILL poskrbel tudi za smuško opremo. V listu je objavljen dalje razpis Zveznih natečajev za telesno vzgojo, ki bodo meseca maja v Ljubljani in bodo zaključeni 29. maja z velikim telovadnim nastopom. Na koncu lista je podan točen »pregleci o organizaciji« in o funkcionarjih »Urada poveljstva GILLa«. Ljubljanska pokrajina je razdeljena na pet con, katerih vsaki načeljuje conski inšpektor, ter na 45 občinskih poveljstev. Uživanje mesa v gostinskih obratih Prehranjevalni zavod Visokega Komisa-riata za Ljubljansko pokrajino sporoča: Opozarjamo prebivalstvo Ljubljanske pokrajine, da je onim, ki se vse dni v tednu hranijo v kakem gostinskem obratu in katerih živilske nakaznice nimajo mesarskega žiga, ki je potreben za nakup mesa pri mesarjih, dovoljeno postreči z govejim mesom pri večerjah in kosilih, za katere je oredpisan enoten obed. * Meteor nad Rimom. V noči 12. t_ m. so opazili na jasnem rimskem nebu izredno bleščeči meteor, ki se je pojavil pri ozvezdju Velikega voza, preletel polarno zvezdo in ugasnil v ozvezdju Kasiopeje. Pomikanje meteorja je bilo nenavadno počasno Ln žareče. * Muzej v hiši kancelarja Adolfa Hitlerja. V rojstni hiši Adolfa Hitlerja v Branauu na Gornjem Avstrijskem je zbranih že precej umetnostnih spomenikov in kulturnih dokumentov. Ker pa je rojstna hiša bila premajhna, je zdaj ob- na prevzela neko drugo staro mestno h so, da se je muzej lahko povečal. V tej hiši so tud-; uredili posebno sobo v spomin lani umrlega zaslužnega raziskovalca prazgodovinskih dob akademskega slikarja Huga Peena. * Obletnica smrti grofa Zeppelina. Te dni je minilo 25 let, odkar je umrl grof Ferdinand Zeppelin, znameniti izumitelj velikih zrakoplovov. S svojimi poizkusi je doživel najprej mnogo neuspehov, naposled pa veličastne uspehe, ki ostanejo ne-minovni v zgodovini letalskega plonirstva. Ko je že imel za seboj kariero častnika in diplomata, se je v 52. letu starosti začel baviti z gradnjo zrakoplovov in je 1. 1900. spustil v zrak svoj prvi model. Po raznih neuspehih mu je šele leta 1909. uspelo dokazati uporabnost svojih velikih zrakoplovov. nakar je bila ustanovljena posebna družba, pri kateri sta sodelovala enako mara izumitelja Eckener in Maibach. Leta 1911. je Zeppelinovo najnovejše letalo, dolgo " 10 metrov, srečno opravilo krožni polet nad vso Nemčijo. Kakšen bo pomen izpopolnjenih Zeppelinov v bodočnosti, je danes težko prerokovati. Grof Zeppelin je umrl 8. marca 1917. * Srnjak — mrliški stražar. Znani ljudski psatelj Fritz Mliller-Partenkirchen, ki je bii preu nekaj tedni pokopan na pokopališču v vasi Elbach pri Miesbachu, je imel za časa svojega življenja skrbno čuteče srce za živali. Zdaj se žival: svojemu umrlemu tovarišu izkazujejo zveste in hvaležne. že nekaj časa hodi vsako noč na pokopališče v Elbachu srnjak, ki si je v snegu izgrebel gaz in ležišče, kjer vsako noč do jutranje zarje ostaja kot mrliški stražar pokojnega ljubitelja živali. * Divjj petelin napadel zimskega Športnika.. Iz znanega kopališča Hofgasteina poročajo: Neki zimski športnik je doživel te dni v gozdovju nad Hofgasteinom nenavadno presenečenje. Ko je romal po zasneženi gorski pokrajini, ga je naenkrat napadel divji petelin, ki je prihrumel nad njega s široko razprostrtimi perutnicami. Športnik se prvi mah kar ni mogel ubraniti hudo našopirjenega divjega petelina. Veliki petelin se je ponovnokrat pognal v njega in mn s kljunom zadal nekaj ske-lečih ran. Športnik je klical na pomoč in prihiteli so drvarji in nekateri drugi izletniki. nakar se jim je z združenimi močmi posrečilo pregnati hudega divjega petelina. Bil je to star »kavelj«, ki že sluti pomlad in si ne da kar tako motiti svete tišine v svojem prostranem gozdnem kraljestvu. * Naraščanje Donave. Iz Budimpešte poročajo, da narasla Donava še^ ne kaže znakov upadanja. V mnogih bližnjih mestih morajo izpraznjevati posebno prizadete mestne četrti. V mestu Hadilefalka je voda porušila mestno hišo. Pionirske čete rešujejo skupaj s policijo in gasilci ogroženo prebivalstvo. Na veliki ogrski nižini, zlasti med Donavo in Tiso, je trenutno položaj posebno resen. Vse ozemlje med obema rekama je poplavljeno. 700 kmetij je bilo izpraznjenih in z ljudmi vred so rešili tudi živino in kmetijske stroje. Odtok vode v južnem delu Donave ovirajo še vedno cele gore ledu, ki se je nakopičil na nekaterih mestih in zajezil reko. * Srečne sanje. Iz Milana poročajo, da je imel pek Lino Prina srečne sanje, ki so mu prinesle 884.625 lir. Sanjalo se mu je, da se je vozil v Como s svojo pokojno materjo in da je na poti srečal nekega človeka, ki je prodajal proti plačilu ene lire neke srečke. Pek je v spanju potegnil iz vrečice številko 17 in mati številki 18 in 19, tako da sta zadela dobitek. Pojavila se je tudi senca babice, ki pa je potegnili številko 11. — Pek je ohranil te številke v živem spominu in je odšel v bližnji Milano ter jih v primerni obliki stavil v loteriji. V nedeljo zjutraj je pri brivcu čital neki list, naglo prebledel in na veliko presenečenje brivca planil na ulico. Sel je domov, kontroliral številke in dognal, da so mu sanje prinesle visok dobitek. Postal je kar čez noč premožen mož. * Plaz je podrl vojni spomenik. Plazovi povzročajo v sedanjem času mnogo škode in ogražajo človeška življenja, o čemer smo že nekajkrat poročali. Nenavadna nezgoda zaradi plazu se je primerila te dni v Miirzzuschlagu na Gornjem Štajerskem. Tam so pred 5 leti postavili na mestnem pokopališču zelo lep spomenik onim, ki so padli v prvi svetovni vojni. Te dni pa je prihrumel plaz s hriba, ki je ugrabil spomenik in ga popolnoma razdejal. * Stroga kazen za tatvino ob zatemnitvi. Nemški listi poročajo: 281etni Gerhardt Paysen-Petersen iz Hannovra in 451etni Hibard Kuthen iz Monakovega sta na kolodvoru v Jembachu ob zatemnitvi ukradla kovčeg z nekega vozička. Zdaj sta bila obsojena pred posebnim sodiščem in sicer prvi na dve in pol leta, drugi pa na poldrugo leto ječe. Paysenova žena je bila obsojena na 6 mesecev ječe, ker je kovčeg skrivala. * Nemški potni listi ostanejo v veljavi še do konca marca. Veljavnost potnih listov za potovanje v inozemstvo bo na vsem državnem področju z 31. marcem ukinjena, že zdaj opozarjajo listi tiste, ki imajo namen potovati v inozemstvo, naj zaprosijo za nova potna dovoljenja. Ustreženo pa bo samo tistim prosilcem, ki bodo mogli dokazati nujno potrebo za potovanje. » Higienska razstava v Ribnici. Zdravstveni dom ima v ribniški dolini še hvaležno polje udejstvovanja in se je zato odločil, da bo priredil o.l 15. t. m. do konca aprila v svojih prostorih poučno higiensko razstavo. V nedeljo ob 9. bo otvoritveno predavanje o nalezljivih boleznih s posebnim ozirom na vojne razmere. Razstava bo odprta ob nedeljah in praznikih od 9. do 12., ob ponedeljik, sredah in petkih pa od 11. do 12. in od 14. do 15. Razen otvoritvenega predavanja bo na praznik 19. t. m. predavanje o negi dojenčka, našle!njo nedeljo predavanje o boleznih dojenčka, 29. t. m. o prehrani dojenčka, na velikonočni ponedeljek o higieni žene, v nedeljo 12. aprila pa o higieni bolniške postelje in o prvi pomoči. Ogled razstave in obisk predavanj sta brezplačna. * Nemški zobozdravniki v sedanji vojni. Ker je bilo vpoklicanih v vojno službo mnogo nemških zobozdravnikov, je treba zobna dela omejiti na najnujnejše. Državno vodstvo nernških zobozdravnikov opozarja prebivalce, naj opuščajo različne želje po zobnih popravilih, ki nso nujno potrebna ali služijo samo polepšanju zobovja. Vsa nepotrebna popravila je treba od-goditi do konca vojne, kajti zobozdravniki, Kolikor jih je ostalo v domači praks, komaj zmagujejo čas. da izvrše tista popravila, ki so potrebna za preprečenje zobo-bola in za preprečenje propadanja zobovja. * V celovškem deželnem gledališču je bila nova premiera. Uprizorili so znano Nestrojevo burko »Lumpacij Vagabun--dus«. Igra je bila skrbno pripravljena in žanje dosti uspeha. Gledališče je zmerom polno. ♦ Smrt najstarejšega godbenika na svetu. V Rimu je umrl Domicio Laurini, vir-tuoz na trobento in učitelj godbe na pihala. Dosegel je visoko starost 104 let in je veljal za najstarejšega golbenika na svetu. Posebno slavni skladatelj Mascagni je bil njegov dober prijatelj. • Preureditev grškega spomeniškega varstva. Grško ministrstvo za uk in bogo-častje je na novo uredilo varstvo starih spomenikov, ki jih premore Grčija nad vse častno število. Po novi uredbi je Grčija razdeljena v 17 arheoloških distriktov ter v 3 distrikte bizantinskih in krščanskih spomenikov. ♦ Smrtna nesreča v gozdu. Pri spravljanju lesa se dogajajo letos številne nesreče v gozdu, kar ni nič čudnega, ker je poseka lesa letošnjo zimo znatno večja ka- kor drugekrati O silno hudi nesreči poročajo iz Gornjega Dravograda. 61 letni posestnik Janez Mandler je s sinom podiral v goodu drevesa. Hotel je prežagati kakih 8 metrov dolgo deblo. Pri tem pa se je sprožil hlod nad njim, ga podrl in pregaziL Sin ni mogel rešiti očeta, pač pa je pohitel po pomoč. Ponesrečenca so sicer pripeljali v bolnišnico, kjer pa je kmalu izdihnil. — Pri Leobnu pa se je smrtno ponesrečil 36 letni Avgust Schlager. Pomagal je v gozdu podirati drevje, veja padajočega drevesa ga je udarila tako hudo. da je kmalu izdihnil. • 105 milijonov lejev zbranih v enem dnevu za zimsko pomoč. Kakor znano, je pred kratkim maršal Antonescu pozval rumunski narod k zbirki za zimsko pomoč, da bi se zbrala za fronto nova sredstva. Zdaj poročajo, da je prvi nabiralni dan v nedeljo 22. februarja vrgel nad 105 milijonov lejev, h kateremu znesku je Bukarešta sama prispevala okoli 25 milijonov. • Južna Besarabija vabi priseljence. Ravnateljstvo za kmetijstvo v Kišinjevu je izdalo oklic, da je v južni Besarabiji v 80 občinah na razpolago 260.000 ha obdelovalne zemlje, kjer so hili prej naseljeni Nemci. Ravnateljstvo za kmetijstvo jamči vsakemu naseljencu pri sklepanju zakupne pogodbe velike olajšave, kakor tudi kredite za nabavo semen. • V Rumuniji bodo zasadili več tobaka. Rumunska monopolska uprava je sklenila zvišati odkupne cene za tobak letošnjega pridelka, da bi s tem dala pobudo za večje tobačne nasade. Monopolska uprava bo goji tel jem tobaka dajala denarne predujme, jim preskrbela pluge in drugo kmetijsko orodje, razen tega pa podelila nekaj premij za študijo o najboljši vzgojevalni metodi za tobak. • Sofija dobi avtomatsko telefonsko centralo. Generalna poštna direkcija je na osnovi letošnjega državnega proračuna izdelala gradbeni načrt, ki vsebuje med drugim postavitev velike avtomatske telefonske centrale v Sofiji in razširjenje telefonske mreže zlasti v one pokrajine, ki so bile lani priključene Bolgariji. • 300 milijonov levov za šolstvo na Bolgarskem. Sobranju je bil predložen zakonski osnutek, ki predvideva 300 milijonov levov za gradnjo gimnazij in drugih učnih poslopij. • Enotna mezda poljskih delavcev v Rumuniji. Na zadnji seji ministrskega sveta je dal maršal Antonescu navolila za določanje cen najvažnejšim življenjskim potrebščinam po merilu, ki je v interesu kmetijstva, industrije in nameščencev. Medtem ko so cene za najpotrebnejša živila že dolgo ustaljene, je zdaj določena tudj enotna mezda za kmetijske delavce. Nadalje je bilo na seji vlade sklenjeno, da se jzloči med proizvajalcem in potrošnikom vsa vmesna trgovina m bo odslej posredovanje vršila država. Kakor srmo že poročali, bo! o za čm večji pridelek v letošnjem letu mobilizirane vse delovne moči in uporabljene za poljska dela. • Glas o delovanju ljubljanske »Glasbene Matice«. »II Piccolo« je priobčil v številki z dne 13. t m. daljši članek s pregledom šestdesetletnega dela naše Glasbene Matice in njenih zaslug za slovensko muzikalno kulturo. * Slovenski čebelar. Prejeli smo 3. in 4. številko glasila Slovenskega čebelarskega društva. List prinaša prav bogato in pestro vsebino. Uvodni članek je posvečen važnemu vprašanju o izboljšanju čebelje paše. Naslednji članek govori ;Od česa je odvisna množina zimske porabe živeža«. Začetniki bodo z zanimanjem prebrali spis »O nabavljanju čebel«. Prav zanimiva sta članka »Dolenjsko čebelarstvo«, in »Lastnosti pravega čebelarja«. V spisu »Razni načini čebelarjenja« je jako poučna Arm-brusterjeva razprava o kranjskem čebelarstvu, posebno pa še o Janši In njegovem delu. Kotiček za radovedneža in »Drohlž« prinašata mnogo praktičnega in poučnega gradiva. Zaradi varčevanja s papirjem in zaradi boljše izrabe prostora bo poslej izhajal Ust brez ovitka. » Glasilo naših vojnih invalidov prinaša v svoji najnovejši številki spet vrsto poučnih člankov. V uvodniku govori o zastaranju invalidskih pravic. Prav zanimiv je daljši opis socialne pomoči in zdravstvene oskrbe v Italiji. Nadalje poučujeta in-valile članek o invalidnini in izvršbi ter članek o pravicah vdov po invalidih. Slede službene informacije in razne vesti. O pravici do legitimacije za polovično voznino pravi glasilo, da jo imajo samo tisti vojni invalidi in vdove, ki imajo že reš'tev vrhovnega invalidskega sodišča. Pri izdajanju novih dovolil za trafike je monopolska uprava slej ko prej zavezana, da jih odda najmani polovico vojnim invalidom in ostalim vojnim žrtvam. u— Razdeljevanje osebnih izkaznic prihodnji teden. Kakor smo že objavili, so poslovalnice po raznih delih mesta v četrtek 12. t. m. zaključile svoje poslovanje. Sedaj mora osrednji urad za osebne izkaznice na magistratu najprej prevzet: vse posle teh poslovalnic ter prevzete tiskovine urediti in jih po predpisih oddati Kr. Kve-sturi. Zato naravno reka j dni ne bo mogoče v osrednjem uradu izdajati osebnih izkaznic nikomur. Oni, ki so prošnjo s slikami že oddali na poslovalnicah pa iz kakršnegakoli razloga v poslovalnicah n:so mogli prevzeti svoje osebne izkaznice, jo bodo dobili v osrednjem uradu, vendar šele od ponedeljka 16. t. m. dalje. Vsi oni, za katere osebna izkaznica ni obvezna pa bi jo vendar potrebovali, jo bodo pa lahko dobili po poteku 20. t. m., ko bo zaključeno delo z osebnimi izkaznicami za one, ki jih morajo imeti. Prosimo vse prizalete, naj se ravnajo po teh navodilih in ne hodijo do pravkar navedenih terminov v osrednji urad po osebne izkaznice na magistrat, saj bd osrednji urad zaradi prezaposlenosti in pravilnega opravljanja poslov nikakor ne mogel strankam ugoditi. Posebno pa .ii__ji tri na 8 straneh z izbrano vsebino (in z ilustracijami). naslednje številke pa bodo obsegale normalno 4 strani. List bo urejevali g ~ Pavle H o r v a t, predsednik SKDS. tehnični urednik bo g. Davorin Petančič, odgovorni urednik pa mladi hrvatski književnik g. Ivan Dol ovca k. »Glasnik« bo prinašal načelne članke, zakonske odredbe in predpise, informativne vesti iz domovine in tujine, imel bo zanimiv podlistek in bo posvečal posebno skrb kulturnemu življenju in delu Slovencev. Tako bo agilna Slovenska kmečko-delavska sloga s svojim »Glasnikom« še tesneje povezala Slovence, ki so na.^li v Nezavisni Državi Hrvatski svojo drugo domovino. Komentirani cTAnnunzio. Kljub temu. da so minila samo štiri leta od smrti prvaka italijanske literature Gabriela d'Annunzia. je njegovo obsežno in v nekem smislu če>-sovno zaključeno, čenrav še vedno vplivno delo vzbudilo potrebo komentarja. Enzo Palmieri, ki je izdal pred leti prvi tak poizkus s knjigo »Crestomazia delila lirica di Gabriele d'Annunzio«. se je 1 *ti1 take izdaje d'Annunzievih pesnitev. Pri Zanichel-liju sta izšli že dve knjigi s Palmierovim uvodom in podrobnim tolmačenjem sleher- i ne pesnitve: V 1. knjigi sta cikla »Alaia« in ' »Laus Vitae«. v drugi pa »Alcyone«. Kdor bo hotel prodreti globlje v delo d'Annunzia in sii olajšati razumevanje, bo s pridom uporabil Palmieriev komentar. Monografija o Boccacciu. V zbirki »I Grandi Italiani«. ki se je v kratkem času lepo uvedla in si pridobila sloves poljudne, vendar prav resne zbirke monografij o velikih italijanskih pesnikih, umetnikih, znanstvenikih in državnikih, je izšla življenje-pisna študija Carla Grabherja o Boccacciu. Kritika se z velikim priznanjem bavi z delom. ki je osvetlilo z lučjo novih dognanj in pogledov avtorja »Decamerona« in njegovo dobo. H. Woelfflina knjiga o renesančni umetnosti je izšla v italijanskem prevodu z naslovom »L'arte classica del Rinascimento«. Italijanska študija o Mozartu. V zvezi z nedavno 1501etnico simrti W. A Mozarta je izšla v Turinu poljudna monografija o osebnosti in o glasbenem delu tega nemškega skladate!ia. ki je bil najbližji duhu italijanske muzik® Nova monografija o Mazztnifu. že doslel o-hsežna literatura o »aoostolu italijanskega edinstva« Giuseppe Mazziniju je dobila v zadnjem času nekaj novih prispevkov. Izmed novih študij informativnega značaja, spisanih brez izrazito znanstvenih namenov vendar pa stvarno in na podlagi obilnega gradiva opozarja nase v »Collezione stori ca Ceschina« izišla knjiga Giuseppe Ardana »Giusepne Mazzini. anostolo d'italianita«. Dunajski kongres. Cipriano Giachetti je posvetil znameniti mirovni konferenci, ki je likvidirala posledice velike napoleonske avanture in začenjala razdobje reakcije v Evropi pred 125 leti. obsežnejši spis »II Congresso di Vienna« (1814—1815)«. Giachetti jevo delo ima za izhodišče bolj anek-dotično gradivo kakor pa diplomatske arhive in skuša v kar moči živahni obliki pred-očitj bralcu tudi pestro in razgibano zakuilist-je velikega kongresa ter zasebno življenje njegovih orotagonistov. posebej še Metter-nicha in Tallevranda. Kritika označuje Giachetti iev spis kot prav mikavno zgodovinsko čtivo. Bolgarska zgodovina v ItaltfanSčlni. V zbirki »Manuali di politica internazionale« Je irJla Carla^ Antonia Ferrana »Štora dei hulgari«. Knjiga je spisana s prvenstveno političnega vidika. Luigi Sni vi ni poroča o nji v »Italia che serive« in obžaluje, da pisec pri obravnavanju nekaterih sorialnih in kulturnih pojavov ni bol je poznal bolgarskih virov in da bi večje upoštevanje kulturnih problemov samo povzdignilo pomen te knjige. opozarjamo, da so uradne ure za stranke v uradu za izdajo osebnih izkaznic izključno le od 10. do 13. ure. Osrednji urai je v L nadstropju nad trgovino mestne elektrarne na Mestnem trgu. u— Rdeči križ poroča: V tajništvu poizvedovalnega oddelka naj se javijo: Ben-ko Marica, Bez»nšek Dominik, Borišek Boža, Bregant Boris, dr. Brenčič Lojze, Čopič Venčeslav, Drčar Ernest, Fortlč Bojan, Gabrijelčič Mira, Greif Ivan. Horvat Tatjana, Hude Cvetka, Justin Ilaš, Jago-dič Vojko, Jaklič Helena, qež Marija, Ko-čevar Marija, Kočevar Ivan. Kovaljsky Julijan Kramar Jožef. Kraus Artur, Lah dič Vojko, Jaklič Helena. Jež Marija, Ko-drijan Danilo. Rajhman Zlatka, Rant Rezka, Smerkolj Marija, Sreznik Ana, dr. šijanec, štefanič Franc, Tršan Jakob, Vidmar Franc, Vidmar Tončka, Zaje Boris, Zavašnlk Mara, »Žena in dom«. — V tajništvu poizvedovalnega oddelka, naj se zglasi Vidic Franc ali kdorkoli, ki kaj ve o njegovi usodi. Baje se je ponesrečil meseca decembra 1941 na železniški progi v okolici Novega mesta. u— Ravnateljstvo drž. klasične gimnazije sporoča, da sp bo pouk začel za vse razrede v ponedeljek oziroma v torek, in sicer obakrat ob 13.50 v prostorih H. moške gimnazije na Rakovniku. Pouk bodo imeli izmnoma vsak drugi dan vsi razredi od prvih do selmih; osmi ostanejo še nadalje na uršuliriski meščanski šoli. V ponedeljek naj pridejo I. abc, III. abc. V. abc, VII. ab. v torek pa II. abc, IV. abc in VI. abc in VII. cč. Za prva dva dneva velja stari urnik. Tramvajska postaja leži tik pred šolskim poslopjem. — Ravnateljstvo. DANES OB 18.30 VSI V VESELI TEATER u— Danes ob 18.30 je predstava v »Veselem teatru«. Na sporedu imamo naš novi 16. program, ki je žel pri vseh dosedanjih predstavah navdušeno odobravanje. Poln je smeha in prijetnih presenečenj. — Predpro-daja vstopnic danes od 10. do %13. in od 16. dalje. — Jutri, v nedeljo, so tri predstave: ob 14.30, 16.30 in 18.30, predprodaja vstopnic pa od 10. ure dopoldne neprekinjeno do večera. u— Ozračje se je ohladilo. Po močni od-jugi zadnjih dni se je ozračje v noči od četrtka na petek naenkrat spet močno ohladilo. Vremenska sprememba je prišla tem bolj nepričakovano, ker smo zlasti v četrtek imeli zelo prijazno vreme in je popoldne že toplo prigievalo sonce ter smo se že kar počutili sredi pomlali. Celo nagajivi vetrič, ki se je dopoldne neprijetno vbadal v naše suknje in klobuke, je popoldne prenehal. Ponoči pa je zavel veter s severovzhoda in zjutraj smo se zbudili v neprijazni sivini. Ponujal se je tudi sneg. ki se pa ni mogel uveljaviti. Ves dan je drobno pršilo. u— Svarilo pred goljufi. Naprošeni smo za objavo: Neki Lado, Hinko in Franc hodijo po Ljubljani in neopravičeno pobirajo prostovoljne prispevke za krvodajalce. Nabiralno polo imajo opremljeno z žigom dr. Mlinarja in falsificlranim podpisom. Žig je bil dr. Mlinarju ukraden in pisarne. Naprošeni so vsi, da vsakogar, ki bi nabiral prispevke za krvodajalce, puste takoj aretirati in mu vzamejo nabiralno polo. Ža pobiranje prispevkov za krvodajalce doslej sploh še ni nihče upravičen. — Krvodajalci. u— Nedeljsko zdravniško dežurno službo bo opravljal od sobote 14. t. m. od 20. ure do ponedeljka do 8. ure zjutraj mestni višji zdravnk dr. Ah čin Marjan, Korit-kova ulica 18. telefon 36-24. u— Pouk v ljudskih šolah. Za učence in učenke I. deške, H. dekliške, UL dedke ljudske šole in obeh vadnic bo od ponedeljka, 16. t. m. dalje pouk v poslopju šole na Ledini, kjer je tudi objavljen točen razpo- pg^J u— Nesreča. 361etnl mizar Fran Mlrtič iz Dolenje vasi pri Ribnici se Je pri delu poškodoval na desnem očesu, ko mu je vanj odletel odvijač. — Z lestve je padel in si zlomil desno nogo 741etni zilar Martin Pezdir jz Bizovika. — Poročali smo že, da se je pred dnevi hudo opekla dveletna hči sodnega sluge iz Ljubljane Marija Kve-drova. V četrtek je dekletce podleglo hudim opeklinam. Z Goreniskega V Radovljici je bil prirejen tovariški večer, ki so se ga udeležili predstavniki organizacij in oblastev. Okrožni vodja dr. Hradetzky je izročil dvema narodnima socialistoma službeno odlikovanje stranke. Pri tem je v daljših izvajanjih razlagaL kakšr»a so naloge funkcijonarjev, ki so prišli v službo na Gorenjsko. V Mežici je bil sklican sestanek žensk. Zbralo se je 130 žena iz Mežiške doline. 2enskj pevski zbor je zapel nekaj pesmi. Krajevna voditeljica Verhovnigova je pozdravila okrožno voditeljico Jobstovo iz Velikovca, ki je nato predavala o ženskih nalogah v sedanji vojnL Na Prevaljah je bil prirejen kuharski tečaj, ki ga je vodila učiteljica Raspotni-kova. Dajala je navodila, kako Je treba kuhati in varčevati s sedanjimi živili. 8e zlasti pa. kako se prirejajo različna jedila iz krompirja. Glasbeno društvo v Crnl. KoroSka slovi od nekdaj kot domovina krasnih ljudskih pesmi. Listine kažejo, da se je v Črni, v najjužnejšem kraju Mežiške doline, že pred sto leti uveljavljalo ondotno glasbeno društvo. Glasbeno življenje v Črni je poživljeno in vneto gojijo koroško ljudsko pesem. S Spsdnfe štajerske Novi gobovi. V Mariboru so umrli 78-letna zasebnica Josipina Reichova, 22 lefc-nj zasebnik Robert Dluga in 80 letni pre-užitkar Jože Schlauer. V mariborski bolnišnici je umrla 25 letna kurjačeva žena Neža Skrinjarjeva s Teznega. V Počkavi je umrla delavčeva hčerka Tončka Krau-tova, v Zgornjem Radvanju pa grofica Roža Bubna-Littitzova. V Celju je umrla v visoki starosti 85 let upokojena učiteljica Fani Reyer-Schiitzova. O uradniških vrlinah je nedavni večer govoril v Gotzovi dvorani v Mariboru zvezni vodja Steindl. Zborovanje je bilo prirejeno v okviru nove propagandne akcije in so se ga udeležili vsi uslužbenci in nameščenci mestne občine in mestnih podjetij. Zupan Knaus je otvoril prvi zbor svojih uslužbencev, nakar Je Steindl na-glašal. da morajo mestni uslužbenci izpolnjevati poleg svojih gospodarskih nalog ludl politične funkcija. Čistost, pravičnost in vljudnost morajo biti osnovne vrlin* vsakega nameščenca. Koncert ▼ Trbovljah. Trboveljski godbenik; so se združili v godbeni zbor Jn priredijo to nedeljo svoj pmri simfonični koncert Najprej bodo zaigrali novo suito glasbenega učitelja Konrada Steckl« iz Celja Nadalje Je na sporedu S. simfonija Frinca Schuberta ter simfonija Jožefa Haydna v g-duru. Mladinska prireditev v Maribora. Preteklo soboto je bila v Gotzovi dvorani ▼ Mariboru velika prireditev naraščajnikov in naraščaj ni c Heimatbunda. To je bil pri-četek roditeljskih večerov, ki bodo poslej prirejeni po raznih spodnještajerskih krajih. Na prireditev so se pripeljali pred-stavjiiki oblastev iz spodnještajerskih mest Mladina je igrala in prepevala. Za zaključek so uprizorili »Ladjo«, ki so jo napravili iz desk in kolov ter so simbolizirali plovbo iz Maribora po Dravi in Donavi v Črno morje in od tam na svetovna morja h Hrvatske Zadnji zbiralni dan za zimsko pomo& Preteklo soboto le bil v Zagrebu zadnt zbiralni dan za hrvatsko zimsko pomoč. Spet je bil »doižnostni pohod«, ki so se ga udeležile vse socialne farmacije usta-skega gibanja. Pohoda se je udeležilo tudi zastopstvo nemške narodnostne skupine. Udeležba je bila velika. Pred županom ln člani vlade je bil nato mimohod. U Srbije Nov evangeljsld dušebrižnik v Beograda. V nedeljo je evangeljski škof Heckel uvedel novo imenovanega beograjskega evan-geljskega dušebrižnika dr. med. Bornl-koela. Svečanosti so razen predstavnikov nemške vojske in upravnih oblastev prisostvovali tudi nekateri častni gostje. V svojem nagovoru je škof Heckel omenil, da je evangeljska občina v Beogradu delovna že od leta 1853. in je vse doslej vedno ostala zvesta nemštvu. Dr. Bornikoel je že v bivši Jugoslaviji imel posebno znanstveno misijo. Ljudski koncert v Beograda- Kulturni urad nemške narodnostne skupine, okrožja »Princ Evgen«, je v nedeljo organiziral v Beogradu popoldanski ljudski koncert, ki je bil številno obiskan od nemškega civilnega prebivalstva in vojakov. Spored je bdi pester in se je posebno oilikoval s svojimi izvajanji veliki radijski orkester. »Telefonitis« V nobenem mestu ni po cestah tolika javnih telefonskih govorilnic kakor v Budimpešti. Razen tega ima vsaka tobakar-na, vsaka mlekarna, vsaka zajtrkovalnica telefonski aparat za svoje goste. To bi moralo zadostovati. Komur se kam mudi in bi rad na hitrlco po telefonu sporočil to ali ono, je zanj brezizgledno, da bi mogel hitro dobiti telefonsko zvezo. Novčif, ki ga vrže v aparat, vsakdo temeljito izkoristi. Ce čakaš pred telefonsko govorilnico in končno slišiš »Zbogom! Na svidenje!« že misliš, da boš lahko sporočil svoje naročilo, toda tedaj se začne pogovor znova. Madžarska poštna uprava se je dolgo časa trudila, da bi prišla tej razvadi na kraj. Po časopisih je naslavljala na ljudi prošnje, opozarjala in grozila, naj vendar ne preobremenjujejo z nepotrebnimi razgovori telefonske mreže. Budimpeštansko prebivalstvo pa je telefoniralo naprej, kakor Je bilo navajeno. Zdelo se je, da je bolezen ^elefonitls« neozdravljiva. To je pripravilo^poštno upravo do sklepa, da je pustila montirati pri vseh zasebnih telefonskih naročnikih in delno tudi v uradih majhne skrinjice, ki imajo to neprijetno lastnost, da so samostojni razdeljevale!. Na vsako skrinjico sta zvezana dva priključka in dokler kdo govori na enem vodu, Je drugi mrtev. Toda tudi ta ukrep ni dosti zalegel. Pretekli teden so sporočili budimpeštanski listi prebivalstvu novo rešitev in zdravilo za »telefonitis«. Zraven prve skrinjice bo montirana še druga, v kateri je naprava, ki bo po petih minutah pogovora prekinila zvezo. Da vneti in zgovorni naročniki ne bodo preveč presenečeni, bodo pred koncem razgovora z brnenjem opozorjeni, da Jim poteka čas. Časopisi pripominjajo, da se bodo zdaj po kavarnah in na čajankah gotovo vnela razmotrivanja, kaj je treba storiti zaradi tolikšnega omejevanja osebne svobode. Morda bo treba v kratkem montirati še tretjo skrinjico, če bodo iznajdljivi Bu-dimpeštanci znali paralizirati tudi zadnji ukrep poštne uprave. Avtomobilske ceste iz lesa ln leda V pretekli jeseni so nemški pionirji na finskem odseku vzhodne fronte gradili z dobrim uspehom ceste, ki so bile utrjene z lesenimi pragi. V tistih močvirnatih ozemljih je bil to edini način za hitro gradnjo avtomobilskih cest V zadnjih mesecih pa so z istim uspehom preizkušali z ledom »tlakovane« ceste. Ta sistem, ki se je posebno dobro Izkazal v tundrah skrajnega severa, je izredno preprost. S snežnimi plugi se zareže v debelo snežno odejo široka gaz. Njeni robovi se malo stlačijo, nato prevozijo izrezano progo škropilni vozovi Voda, ki brizga iz njihovih tankov, v trenutku zaledeneli in ustvari na površini nove ceste trdno, gladko plast Na ta način se ceste v zimski dobi zgradijo na hiter način in brez vsakega drugega materiala. Kronist nemške propagandne kom-panije. ki poroča te podrobnosti, pravi, da prenesejo te ledene avtomobilske ceste malodane vsako preizkušnjo, tudi najtežji tovorni vozovi lahko vozijo po njih brez vsake nezgode. Trajajo pa v severnih krajih seveda le do začetka maja, ko sneg in led skopnita. Navodila za Stednjo s plinom V nemških listih čitamo navodila, ki zaslužijo upoštevanje tudi pri nas. Vojna zahteva štednjo z vsemi surovinami. V prvo vrsto spada premog, iz katerega dobivamo plin. Dandanes splošno rabimo več plina kakor v mirni dobi, zato je treba opozoriti gospodinje, naj z njim varčujejo. Upoštevajo naj naslednja navodila: 1. Uravnaj plinski plamen tako, da ne bo segal čez dno lonca! 2. Poizkušaj čim bolj kuhati na ta način, da postaviš lonce drugega na drugega po tako imenovanem načinu kuhanja v stolpiču! 8. Vsak lonec mora biti pokrit s pokrl-vačol 4. Plinska peč naj bo vedno čista! Očisti slasti goril ce prav pogosto! 5. Pazi, da bo plinski plamen enakomeren! Utripajoči plamen kaže, da gori-l«c ni v redu. V takem primeru se obrni na plinarno! Uporaba plinskih kuhalnikov za kurjenje sob je potrata plina, s katero r ostalem ne dosežeš zadosti toplota SPORI Japonci — mojstri v skakanp Japonski sportimu so se oprijeli predvsem oiuii sportuin panog, »i najbolj ustrezajo ujiaovi telesni rasti Skoraj ne mine dan, da ne bi slišali ali čitali kaj o Japoncih. Tudi športne rub-*-ke so poine siavospevov o tem žilavem narodu na Daljnem vzhodu, ki je vslop.i v mednarodno športno areno šele pred kratkim, a je v najkrajšem času požel ooi-lo uspehov ter postai naj resnejši športni tekmec najboljšim na svetu. Koliko in cer je znan4 skakalec Oda. zmagovalec v troskoku na oLnipijadi v Amsterdamu 1. 1928 (15.21 m) o tem pojavu nas.eanjega mnenja: Vzrok temu je treba iskati predvsem v posebnem načinu sedenja, kajti Japonci nimajo navade sedeti na icMuci. " i stoi h, temveč na tleh na kolenih ui za nTsann! S radi tega se j:m m.šičevje na nogah u posebno v zadnjem času že cesto pisano, zato to pot ne misiim govor.ti podrobno o j njih. Tem bolj zanimivo pa je slišati, kako i so v tako kratkem času do teh uspehov j prišli! Dejstvo je, da so bili brez vsake športne j tradicije (tu mislimo šport zapadnjakov), j itn zato brez potrebnega znanja raznih tajnosti treninga, ki vodi do velikih uspehov. Zato so si zadali najprej nalogo pridobiti čim več znanja o načinu treninga in drug h važnih vprašanjih, na katerih so zapadnjaki zbirali svoje 'športne lovorike. Da si to pridobe čim prej, so poslali v najnaprednejše športne kraje svoje najbolj nadarjene sinove z nalogo, naj točno ..azijo na vse :n imajo sploh odprte oči in ušesa. Ko so se vrnili z bogatim znanjem, so začeli pridobljeno praktično preizkušati na svojih rojakih. Kmalu so spoznali, da telesna kon-stitucija njihovih domačih atletov ni enaka onim, od katerih so se učili, temveč ! bolj ali manj prikladna ali pa sploh ne- j prikladna za določene športne panoge ali ; discipline. Temu primerno so vse spre- ' menili, kol kor je seveda bilo potrebno in ; prilagodili posebnostim — prednostm ali f nedostatkom — njihove telesne konstitu- j cije ki je v splošnem šibkejša od ljudi j belega plemena. Tako je prišlo do raznih j nov.h stilov in iznajdb (n. pr. japonski na- j čin crawla), ki so ne samo osupnile mno- j ge športne strokovnjake, temveč tudi prinest Japoncem nepričakovane uspehe. Kakor smo že omenili, so se japonski trenerji posebno vneto posvetili onim panogam odn. disciplinam, kjer so pričakovali glede na posebno telesno rast svojih gojencev največje možnosti, da bodo prekosili zapadnjake. Tako so kaj hitro ugotovili, da imajo pri lahki atletiki nj hovi atleti največ možnosti pri skokih in tekih na dolge proge, posebno za maratonski tek. Rezultati, ki so jih dosegli v teh disciplinah. to tudi v največji meri potrjujejo. In kako naj si razlagamo, da imajo Japonci prav v teh disciplinah največ uspehov? Ta problem so rešili Japonci sami, in si- m posebno na kolenih razvije mnogo močneje nego pri drugih Razen tega prisili japonska obutev imenovana »gettas« mišice na nog-, zaradi nesigurne in labilne hoje na večji napor, s čimer tudi ojačuje noge. Temu pojavu pripisuje Oda tudi pojav da Japonci niso tako dobri sprinter-ji kakor n. pr. dolgoprogaši. Pač pa to koristi skakačem, ki morajo imeti posebno na nogah najbolj razvite mišice in pa MEDNARODNA NOGOMETNA TFKMA MED ITAT I »O IN HRVATSKO SKLENJENA. Kakor piše »Gazzetta dello Šport«, je italijanska nogometna zveza pre.fe'a brzo-maratonskih tekačem ter sploh dolgopro- j javno obvestilo Iz Zagreba, po ka'er«vm O dveh senzacionalnih smučarskih porazih poročajo iz Švedske Na smučarskem prvenstvu na 15 km je Nils Oea.ens-son na splošno pre?enečenje potisn.l svetovnega prvaka Dahlquista na drugo mesto s časom, ki je bil za 7 sekund boljši od slednjega (59:18) Eden nadarien.h ju-n;orjev pa je pri skakalnem prvenstvu pustil za seboj znanega skakalca Sven Se-langerja — za skoraj dve točki v skupni oceni Mladi Nils Lund — tako se p še — je skočil 46.5 in 47 5 m Selangei pa 47 in 48.5 m. bil pa je do stilu ch?bš Naibolišega tekača na 50 km so Švedi imeli lelos v Larsu Backu s časom 3.24.36. .MvU ooi Lili Ki V itlu« pl čcvrj^Ujča. uciu, oiCUoSl V K J • »UjJSjII m Ulica, JiU ali ojv utau JC ^1'Cmm LrCJ v* , i.luuiuiii i 10 it UJ Jw uiti* ua aj« u sicuin ou s^a. uiliil ».» o.viii aciavcev lj. otavuil.il UClUl V i uuau.u i«lliHU. In jjA i UOVo iiicš.iOiiL oiLiaj-ie..i cc^Lnu.ii JU^JI u iu ^ Uiti Ol lesuui UCiUVv.iv pa JC uouilv ip. si. te v pi i Icj.i. iuuusč.ija v i/n/iu . ^tizim oCJKU. ivCuiic li' uiicUiit jjOvi^vi e je v te utua.jv. jo vis i.,il od tfcl. oeiuu .z i^j.iu 1.1 .s..uiic'ia n Po^u^-i. aiiiiCi veliko.:. ' . <-----u , .. Jt 3 K ^lii post iitlilik: sin Kaiilcik Stanko . Uu..iii »u-u .c i. . v roko v slanioiT~aico. k. mu j je p., škodovala. ukt.ia hO. koO.uja sr.cij j-juU.inia ilihp^vea pr: 'a icoiijo.ii je padia doma z lestve in si pn padcu ueva,u. p.. l4v")vli «11 iltf. I . Opuštam za!rgo in predam zadme kom.ide P'ii irmh aparatov Kn.iflie va ipiei Dvorakovai) 13. tel 16-96. 3202-6 Jules Rimet je zaradi sporov « šport-nim vodjo Francije Borotro odstopi kot skouovala desno nogo v stopalu predsednik francoske nogometne zveze. nT Vincciicij uomei^-ia je v liiinu . x. . . ,, , , . leni letu liiaiijivo tadaneva^a svoje dobro Odstopivši predsednik spada med naista- delno poslanstvo. Kiji* ie£i:im razmeram j. reiše pobvirnike nogomeinega športa ne skozi vse leto redno podpirala 16 najrevnej samo v Franciji, temveč na svetu sploh ših druž n in 11 samskih ubožoev. v zavodu pa je plače vala oekr- nino za enega učenca Donodkov je imela 6.9."O 20 Lir izdatkov Hrvatski Za letošnjo sezono se Hrvatom obeta bogat domači in mednarodni spored Zelena igrišča se polagoma tudi onstran Sotle kažejo izpod dolgotrajne bele odeje in na Hrvatskem so se že oglasili številni prijatelji nogometa. Poleg številnih načrtov za letošnjo sezono, o katerih so lahko že pozimi razpravljali zaradi živahnih stikov s tujino, so zdaj storili tudi prve zaključke glede nadaljevanja domačega prvenstva. Tako je bilo na otvoritveni seji poslovnega odseka HNS sklenjeno, da se bo spomladanski del tekmovanja začel v nedeljo 29. t. m. Ta dan bodo vsega štiri tekme, in sicer dve v Zagrebu (Gradjan-ski-Zagorac in Zelezničar-Concordia) ter po ena v Sarajevu (Sašk-Hašk) in v Ze-munu (Victoria-Zrinjski). Hajduk iz Splita ta prvi spomladanski termin ne bo zaposlen. Pred otvoritvijo tega tekmovanja bodo na vsak način odigrali še oni del jesenske tekme za točke med Gradjan-skim in Concordio. ki je bila svoj čas kmalu po pavzi ob stanju 4 : 0 za Grad-janski prekinjena. V ostalem jesenski del tekmovanja tudi po tem še ne bo dokončno pod streho, ker je treba rešiti protest Zrinjskega iz Mostarja v zvezi z odsotnostjo Gradjanskega. ki bi bil moral na odrejeni termin gostovati v hercegovski metropoli. Se vse večje zanimanje, kakor za prvenstveno tekmovanje vzbuja v hrvatskih nogometnih krogih obilica ponudb, ki so jih Hrvati prejeli za odigranje mednarodnih tekem v letošnji sezoni. Naročil imajo toliko, da bi morali, če bi hoteli ustreči vsem, nastopiti nič manj kakor 12krat, kar bo vsekakor za reprezentančno garnituro, ki šteje pičlih 14 ali še manj igralcev, prehuda naloga. Med glavnimi prireditvami te vrste se omenjajo povratna tekma z Nemčijo, dve tekmi z Italijo, dve tekmi z Bolgarijo, dve tekmi E. Salgari: gašem. pri katerih noge posebno trpijo. V zveži s tem je tudi zanimivo, da so najboljši maratonski tekači Korejanci. (Zadnji olimpijski zmagovalec Kitej Sou. ki je zmagal v Berlinu 1. 1936.. je bil tudi , s Koreje) Zakaj neki? Eden vzrokov bi j bil v tem, da Korejanci ž ve še bolj pre-; prosto kakor Japonci in skoraj ne poznajo | meščanskega življenja, posebno pa je ! skromna in preprosta njihova hrana. Ljudje, ki živijo v takih razmerah, so gotovo žilavi in vajeni borbe ter sploh trde-! ga dela. kar je prvi pogoj za dobrepa ma-| rai:'pskega tekača. Razen tega pa jim na-| rava sama od sebe nudi vsakdanji tre-| n:ng v teku. ki ga opravljajo v boju za j svoj obstoj. Zakaj pa to7 Ob oseki se mor-j je umakne kilometre in kilometre daleč, j na mestu pa. kjer je bilo ob času plime, i pusti razr.e morske živali in tudi sol. Ko ! se vrne zopet oseka tečeio Korejanci ure j in ure daleč po vsej prostrani ravnini ter j nabirajo vse, kar jim je koristnega in j užitnega pustilo morje, pri čemer hore ali nehote trenirajo. Svoje znanje pa dopolnjujejo zlasti še z opazovanjem živali Tako je zmagovale v troskoku na olmpiadi v Los Angelesu in istočasni svetovni rekorder v skoku v daljino (7.98 m. pozneje Owens 8 13 m) Huhei Nambu dolge ure presedel v živalskem vrtu. kjer je opazoval in študiral gibe in skoke opic in drugih divj h živali ter iz tega nabral marš kaj koristnega za zgraditev in izpopolnitev svoreg* stila, s katerm je pozneje že] zrn?"" in tolkel rekorde. Vr-Zo. z Rumunfjo in prav tako dve srečanji s Slovaško kakor tudi enkratni nastop proti Madžarski. Če se upošteva še, da imajo tudi razna klubska moštva na vidiku nekaj gostovanj izven doma in bi se rada za ta gostovanja oddolžila z vabili dobrih moštev iz tujine na zagrebška tla, potem se mora reči, da .je hrvatski nogomet zdaj prava privlačnost za vse evropske partnerje, vendar pa je komaj verjetno, da bo mlada samostojna reprezentanca lahko opravila tako obilno nalogo tako uspešno, kakor bi želela sama. Zato se čisto upravičeno pojavljajo glasovi, po katerih bo treba bodisi preurediti način prvenstvenega tekmovanja ali pa zmanjšati obseg mednarodnega sporeda, kar bi bilo vsekakor v škodo slovesa hrvatskega nogometa, ki se je baš začel tako častno uveljavljati Res je gotovo toliko, da bo za prijatelje nogometa na Hrvatskem letos veselja več ko preveč! pa 4 73-3 Lir. Med dohodki je šteta tudi za-i puščiua dolgoletnega dobr^t.iika pok ojnega g. Adclfa Pauser,a. v znesku 3.S01 Lir . Vincencijeva konferenca .se dobrotnikom v imenu ubog h najlepše zahvaljuje in upa da bo prebivalstvo ostalo naklonjeno tihemu delu za novomeške ubožce. n— Itaiijansko-nlov« mki tečaj. Ta teder 'je novomeški cbčin~ki Dcpolavcro odprl ! prvi Italijansko-slcvenskl tečaj, za k-itcicga vla.ia posebno med novomeškim vojaštva m veliko zanimanje Tečaj se vrš; vsak oono-deljek sredo in rc'tck od 19 do 20 ure v prertorih realne gimnazije in ea vodi tu-kajšnji profesor g dr Pavel Gnštinčič Te čaj obiskuje 57 učencev, med njimi večina vojakov. n - Dognn živine. V torek 17 marca bc ua Loki v Novem mestu dvamisti uradno predlaga Hrvatska kot termin za fe sklenjeno srečanje t Ita!>jo vel:konoeno nedeljo dne 5 apr la Italijanska federacija jr na ta rok pristala, krai tekmovania pa bo določila pozneje. V nošlev prideta slej ko rrej Bologna aH RPlan. »Šport« iz Zagreba št. 10 je on snel Obseg ie v zvezi z ukreni za 5'ednjo časopisnega papirja zmanjšan na 4 strani, zaradi če^sr je vsa vseh-na deloma pre-ureiena Med glavnimi članki »e štev:lke bi bilo ooozoriti na naslednie Zelo ucne- , , „ . šen zsče'ek turneie Gradianskega. - Dve .^jeni sejem za odkup goveje živine isto- ____„ rt^iij- • ... . časno bo tam S^stl uradno odrejen1 seiem srečami z Italijani Domemio pr-zname za pc.5 nnpnmet. — Hrvatski ie ponuienh 12 mednarodnih tekem. — Jahn ni kr;v nor-szT Nemč:ie oroti Sv:H. — Dobra boksarska prireditev med Croafo in Her-ku-eiom. — Karlovč^ni niso izkoristili 17-borne z'me — Be'ežke s poti hrvatskih cmvč*>rev no M^dž^r^k?. — Itd Vmes je še mnogo pestrega drob:?a iz vceh crv^r*-n'h n^nog. Posnmezne š4evilke grebškega sport^egi tednika se dobivajo tudi pri nas po L 1.50. ©glas tjftpf* Tri 'A^A' Hi.'. J -seveda 1 60. taksa - M.. ■» la anir naslova il' u iitro 1 *.— Kuharja spre-nemo za delavsko ku-hinio. Plača po dogovoru. I'i.nuJbc z navedbo dos:-da-nie zaposlitve poslat' na naslov: Ing. Dukii. Kočevje. 3172-1 n— Kravo je ukradel. Dolenjsko je ž? od nekdaj už.valo žalosten sloves zavoljo konjskih tatov in v letošnjem letu sjsezvr-stili pred novomeškim okrožnim solšicm i Kuharico m 2e štirje obtoženci radLi konjskih tatv n. Zadnje čase pa je tudi govedo pri'.oblo r.a ceni in zato ni čuclno, da postajajo tatvine pcmofnico !p:tmf"n za delavsko ku i hinio. Piaia po dogovoru. goveje ž.v ne vedno pogoste, še. V torek j Ponudbe sta se morala zagovarjati p:ed n^vom šliim ' zaroslirev poslati na malim senatom dva obtoženca ra>: tatvina nVov: ing Prrdamo več voz unou, nekat rei iib kurit za krm!ien-t pr«-te: nekai deslt Po-Hobite v Kot-it-ovi ulici 21-J. 3196 6 'Slu "rseda I - * f) taksa - Wi 'a la ifiif Ijvluvi «1* *a Mro I S -. Seno in drva za kurjavo čev;e. oziroma nakupa ukradene živin?. 271rt"?r.iu delavcu Mart nu ir. St. Lovrenra ie oč tal.- j obtožnea. da je lani 24. decembra uk adal j Modistko v St. Rupertu inž. Gregoriču lero kravo v j-reifem v st-ino s'ufivo vrednost' 4 000 lir. katero ie ž" n s e-dni srn. Ponudbe na <>g!. odd. Ju ^__________rahimo vsak-Ri blaea po nivedT.; dose- ' vc-' vagonov. Ponudbe nam ' seno v balah sladko, polsladko in kislo . drva trda ceranice Ponudbe na ocl. odd. Jutra pod *T-kot 315?«. 31377 ■<\ v //; mi7* i J r< - r^Srtft P- ilflc I t.. Iv S. vlova 11' •> — Iš"»m garsoniTO 3. % s ali (1 sob. oprem 1 eno s kopalnico po mož no«ti » centru, tudi »elo luksuzno opremi eno Ponudbe na ogl odd lutra pod »Italnansk: oficir«. 3177-21 Kevrda I N' 'aKs» -■« laianT naslov« «|i »> _iifro I 3 -_ Opremljeno sebo z dvema postel' »ma. oddim takoi Ponudbe na oel odd lutra pod »Lepo 100«. 3183 2' Sostanovalca spie mem k boliiemu aosro du Mihniieva 16 visoka pritličje. 3180 23 Opremljeno sobo lepo. v centru mesta stro go separiran vhod oddnm solidnemu aospodu Flori-lanska ul 31-1 320V23 Opremljeno srbo i sto in mirno, oddam sa mo solidni osebi Mestni tra I7-II.. vrata 8. 3201-23 0001« l —.00. U1U -.60, iauiiit: naiiuva ali a Silio 1 i — Sobo . posebnim viiotlonj primerno za pisarno, iščem za 1 mai Ponudbe na ogl odd lutra poC »I ma|«. 3189 23» Mirna družina .»draslu išče opicm eno sobo i štedilnikom dh so-uporabc kulunie Poo !be na ogl. odd lutra pod »i člani« 3200-23» Opremljeno s« bo s posebnim vhodom iščem. Ponudbe na ogl. odd Ju tra pod »lnžen;e' 13«. 3187 23a •v e— i bu Uk>< - 60. '.» iaianie naslova *i) u šifro l 3. — . Modno trgovino dobro vpeliano v centru mesta, prodam Ponudbe na ogl udd lutra pod »Mid-na trgovina« 319-4-30 Filatelija icvcj« i m. uim bO. liianie naslova tli u šifro I 3 — Znamke vsako količino kompletne zbirke partne ali nekom pletne kurim Ponudbe na ocl odd Jutra z opisom in ceno pod »A leras«. 3134-39 INSEMRAJ V .JUTRU44! Dukič. Ko-3173-1 V nekaj vrstah Zadnjo nedeljo so v Beogradu spet enkrat prišli na račun mnogi prijatelji boksa. Na večji prireditvi, na kateri je nastopil tudi eden dobrih boksarskih amaterjev iz Berlina (Herbert Matz), je bilo nekaj prav napetih dvobojev, v katerih sta med drugim zmagala domači Nikolič nad prej omenjenim Matzom, Džepina pa nad Tadičem, medtem ko je glavna borba med mladim Bogdanovičem in izkušenim Markovičem ostala neodločena. Telovadni turnir v štirih, ki je za to nedeljo dogovorjen v Berlin, se bo moral po višji sili izvesti samo v troje, ker so Finci v zadnjem hipu odpovedali udeležbo. Svojo odsotnost so opravičili s tem, da so vsi najboljši finski telovadci na fronti in jih za ta telovadni nastop ni bilo mogoče oprostiti službe niti pripraviti za konkurenco. Tako se bodo torej v tem troboju sestali samo po štirje najboljši telovadci iz Nemčije, Italije in Madžarske. dobrosrčno, spre mem k 11- j--- mesečnemu fantku tskoi. — N.-slov v vseh poslovilni- I cah J-tra. 32C3-1 Kompletno posteljo rico in mizico, takoi kupim, vseli poslovlni-}199-7 hlevu. Pred sodiščom je Mai!in od-očno zan kal vsal^p krivdo, vendar je drugi cb-toženee vztrajal na svoji izpovedi ;n obremenjeval Martina. Za.-il.6ane priče so čeloma razbremenile Martina in potrdile nekatere njegove navedbe glede al b.ja v usoani noči. Ra .i zasl.šanja nov h p--č ja mali senat preložil razpravo na 24. marec. n— Pomočniški iz.p ti. Te dni »o se vršli v prostorih skupnega združenja ob. tr.ikov v Novem mestu pomočniški izp ti iz krojaške, kovaške, švilske in kov nske s ro- . Ot reška negovalka ke, katere je polagalo 8 vajencev iz r.ovo- ' absolventka šole za otrolke meškega okraja. Vsi so pri izptu pr1----'' prav zadovoljivo znanje in opravili Besed« I -.30 (sksa -.M-'» daianie naslova «•' '-» šitr« I l— Beseda L 1.— . taksa —.60. za daianie naslova ati za iifo 1 3.- Kadio znamke »Super Eumig«, 3 plus 1. brez kratkih v«lov, dobro ohranien. prodam za L 1000,—. Ogleda se ga okazali sestre negovs'ke. išče pri- I !ahko od 18. do 19 ure. preiZ- meme zapos'itve._ Ponudbe j Naslov v vseh poslovilni osi. odd. Jutra pod 3193 2 Jtušnjo z dobrim uspehom. Pomočnilci so odd ,-!utr; postali iz krojaške seroke Wolf Leopold in , "°troS" «sovaika«. Kovačič Jože; iz kovaške stroke liiatn^k j_____ Ivan, Junec Jeir.ej in Cukljar Ježe: iz ši- »__, ___i vilske stroke Paulin Franč ška; iz kijučav- ^ancl. podnarednik n.čarske stroke Tia.nik Vinko in iz meha- » ht- v.tlrč 5tro.^a ničarske streke 2onta Anton. I ikega irboh^-lsk^a in de- n— Obračun novomeškega cestnega od- lnnia jtaiiianskega teiik*. bora. Obračun dohodkov in izdatkov cest- ji,:zbe kot pisarniška nega okiaja Novo mesto za proračunsko moč. sluga, čuvaj, vratar leto 1941. je sestavljen ter do 23. marca : ali kai sličnega. Ponudbe f « ------------ -------: „„ op| ^d Jutra pod »Strogo zanesljiv«. 3185-2 cah Jutra. 318-1-9 Beseda t —.60. taksa —.60 't daianie naslova šifro l 3.—. ali razgrnjen davčnim zavezancem v psarni okrajnega cestnega oToora javno na pregled. Obračun izkazuje skupnih lohod :ov 2,351.161,25 lir, od tega proračunsk h 925 256 lir in prehodnih 1,425.804 >5 lir. Izdatkov Je bilo skupno 2,244.735.95 lir, od te^a proračunsk ih 864.183,28 lir in p.elitnih 1,380.550,67 lir. V preteklem letu je znašal torej saldo v dobro 106.424,30 lir. n— življenje in smrt v M:rni pečL V mesecu februarju je bilo v Mirni pe6; rojenih 12 otrok, od tega samo 3 fantje. Umrli so Kaplan Anton iz Mirne pe&, Jarc Anton iz Globodola, Krevs Marija iz Vel. Kali in Novak Anton iz Dolenje vasi. Poroč li pa so se Jerman Jože in Svetl-.n Marija, Pust Franc in Jarc Alojzija, Jankelj Fr. in Hren Frančiška, Longar Anton in Galič ^na, Makše Janez in Avbar Uršula ter Rrngrčar Franc in Smrke Marja. n— Delo namestitvenega urada. V februarju je bilo prijavljenih novomeškemu okrajnemu namestitvenemu uradu 877 ne-zanoslenlh moči, od tega 49 žensk. Med globok, pi prijavljenimi nezaposlenimi je bilo nalveč v$eh poslovalnicah Jutra, stavbnih in zidarskih delavcev, in sicer 450 1 il76 ( Prodam nov 3crvm Philips radio, zadnii model 486 bis, za 3000.— Ur. Cesta v Rožno dolino }. 3204-9 Avlo^moto Meseda I - 60. Cvla > -.bil. ufcka - -OVi. a J "*n