Glas zaveznikov Leto 1 - Št. 26 informacijski dneonik P. Cena 2 liri Peli dan bombardiranja Tokia In drnplb japonskih mesi Obstreljevanje matičnega ozemlja z morja - 2000 trdnjav nad Tjolcošukb - Okinava je postala močno oporišče TRST, Četrtek^ 19. julija 1945 UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Via S. Pellioo 8. - Telefon it 93854 OGLASI: Cena za milimeter višine (širina ena kolona): trgovski I* T, mrtvaški L. 18 (osmrtnice I* 86), objave L, 9, finančni in pravni oglasi I* 12. V vsebini lista (tekstni oglasi) L. 12. Davek ni vštet Plačljivo vnaprej. Oglase sprejema Uniona Pubbliciti Italiana S. A, Trst, via Silvio Pellluo št. 4, tel. 94044. Cena posamezne številke L. 2 (zaostale L. 4). Rokopisov ne vračamo. Washington. 19. julija že peti dan »e nadaljuje veliki ietalsko-pomorski napad na japonsko domače ozemlje. Vojno poročilo admirala Ni-mitza javlja, da so križarke In torpedovke anglo-ameriŠke skupine, ki so do zdaj napadale cilje severno od Tokia, spremenile svoj položaj in napadajo cilje, ki leže južno od Tokia. Letala iz letalonosilk so ugotovila položaj in napadla ostanke japon. ske mornarice, ki so se skrili na nekem mestu v tokijskem zalivu. Po porazu japonske mornarice pr: Filipinih meseca oktobra lanskega leta ameriška mornar ica ni imela več prilike za spopad z večjimi edi-nicami japonske mornarice. Poveljnik britanskih zračnih »11 na Pacifiku maršal Hugh Lloyd’ je izjavil, da bodo v kratkem letala cDancaatem in «L,incoln» silovito napadla Japonsko, Marša! Lloyd je dejal, da si Japonci zaradi neprestanih dnevnih in nočnih napadov ne bodo mogli več opomoči. Letala ttLancesjer* in «Llnco)n» Ittiajo po umdni objavi nosilnost 10 ton.bomJ^^^^j fliffsfi V Kitajci zavzeli Kiangsi Vrhovno kitajsko poveljstvo Je javilo, da eo kitajske čete v pokrajini Klangei v jugo-vzhodnl Kitajski zavzele mesto Kanalcu, svo-jačasno ameriško- letalsko oporišče. Poročilo japonskega glavnega stana, ki ga je objavila agencija «Domei» javlja, da je 18. julija popoldne nad 2.000 zavezniških letal napadlo Yokošuko. Cokošuka je eno najvažnejših pomorskih opo-riJč t^ štei« približno UO.COO prebivalcev. Ima pomole in ladjedelnice ter je sedež poveljstva za obratabo tokijskega pristanišča. Maršal Lloyd je na Okinavi zaključil svoje nadzorovalno potovanje. Domnevajo, da je ob tej priliki preučil sposobhost letalskih-oporišč. Poročilo poveljstva jugovzhodne Azije javlja da so letala «Liber&-tor» britanskega zračnega. poveljstva v slngorskem pristanišču v južnem Siamu, 730 km severno od Slngapura, z uspehom napadla sovražna bombna skladišča. Uničila so tudi mnogo poslopij, .povzročila požare ter zadela zasidrane ladje. Letala so morala preleteti 4.000 km, da so Izvršila te nalogo. Štirinajsta ameriška letalska skupina je dozdaj sestrelila 2000 japonskih letail in> potopila nad dva milijona ton .japonskega ladjevja. Zgornje številke je objavilo čung. kinško časopisje, ki piše zelo pohvalno o ustanovitelju tega zbora, generalu Clairu, ki je sedaj zapustil poveljstvo. Vojna na Pacifiku Današnje poročilo generala Mac Arthurja javlja, da so letala 5. in 7. .ameriške letalske skupine z oporiščem ne. OklnaVl V nedeljo izvedla preko 200 bojnih poletov. Napadala so mesta, letollsča in brodvje na obeh straneh otoka Kiušiu, ki pripada Japonskemu matičnemu ozemlju, kakor tudi naprave na drugih manjših otokih južno od otoka Kiusiu. Na Romeu se je aktivnost kopnih čet zmanjšala. Sedma avstralska divizija je napredovala v notranjščino otoka na obeh straneh gore Batochampar okoli 10 km aevevo-zapadno od Bali-kpapana in to kljub močnemu sovražnemu odporu. V drugih področjih otoka Bornea, med diugim v Brunejskem zalivu sc .je vršilo le delovanje izvidnic, Avstralsko letalstvo je v dveh dneh. izvršilo preko 10o voji- raztreliva. Včasih Je ena sama ladja izstrelile, preko 9 ton bomb. Operacije, ki predstavljajo prvo bombardiranje japonskega ozemlja s strani britanskih edini c ter tretje s strani ameriških edinic, Je zahtevalo veliko poguma, ker se je morala vsa flota ponoči približati neznanemu -področju, pri čemer se je ravnala le po obalni črti. Ogenj se začel ob 23. uri japonskega časa. Ojačen j e oporišča na Okinavi Admiral Harry Yarnell je v svojem tedenskem pregledu dogodkov na Daljnjem Vzhodu izjavil, da je v enem. mesecu po zavzetju Okinave postal ta otok eno najbolj prometnih pristanišč na svetu. Sedaj je v pristaniščih Okinave več kot 500 tovornih ladij, Izlcrcevalnih splavov In vojnih ladij. Vsak dan Izkrcavajo tovorne ladje več deset tlsočev ton dobavljene robe. To dejstvo je tem bolj presenetljivo, ako pomislimo, da pristaja ta ogromna količina materiala na obali, kjer ni nasipov in pomolov. Cim so ob obali zgradi H okrog 700 km voznih cest, so bile t® ceste prenapolnjena tovornih avtomobilov traktorjev in kopno-vodnih prevoznih« sredstev. Okinava je v 24 dneh postala nad vse važno vojaško in pomorsko Oporišče. skl zahtevi, po soudelžbi na pariškem sestanku. Dobro poučeni krogi angleške prestolnice pravijo, da so vesti, ki so prišle lz Pariza, po katerih naj bi bila Velika Britanija pristala na sovjetsko zahtevo po udeležbi na sestanku, ne resnične. Do zdaj se Velika Britanija glede tega še ni odločila in britanski generalni kopzul v Tangerju Charles Peske se je vrnil na svoj sedež, med tem ko so izvedenci, ki so ga spremljali v Pariz, odpotovali v London. Iz Slovenije Iz imenika odvetnikov pri Odvetniški zbornici v Ljubljani so črtali 32 odvetnikov. Alarmne sirene v Ljubljani naznanjajo odslej točen opoldanski čas. V slovenskih gozdovih je letos veliko gob. Prebivalstvo jih pridno nabira in susi. Novomeško vojaško sodišče je obsodilo na smrt industrijca Josi. pa Penco ln Kočevarko Maro Voduškovo. Novomeško sodišče slovenske narodne časti je obsodilo na različno dobo prisilnega dela 5 Dolenjcev. Priseljevanje v Ljubljano je, razen v nujnih phimerlh, prepovedano. Letina v Sloveniji bo, po mnenju strokovnjakov, srednje dobra. Jugoslovanska kraljica dobila sina Govor kralja Jurija v severnoirskem parlamentu Belfast, 19. julija Kralj Jurij je danes govoril zbranima zbornicama ulsterskega parlamenta in se zahvalil deželi za njen delež v vojni. Severni Irski je želel ves procvit in blagostanje. Nadaljeval je, da so se prve ameriške čete izkrcale na irski zemlji in da sta sprejem in gostoljubnost, ki so ju Irci priredili ameriškem četam, zelo utrdili prijateljske zveze, kt družijo Veliko Britanijo in Združene države. V Konec bojev v Evropi ni kcmec vojne, je rekel kralj Jurij. Potrebni so še mnogi napori. Upam, da boste v Severni Irski vztrajali v borbi, dokler ne bo dosežen dokončni mir. Sirijska vlada ni odstopila Stavka zakesnila demokratske pogajanja o plačah Pojasnilo častnika zavazniika vojaška u-prava o skorajšnjem mezdnem sporazumu Poročilo sirske vlade zanika vest, London, 19. julija I ki 30 ** obJavil sirskt tisk' **> ka' Jugoslovanska kraljica je v Lon- Iteri naj bi vlada v kratkem odsto-donu redila sina. Komunike iz pi. { P*!®; poročilo dodaja, d« najbrže j in predstavniki delavskih orga-sarne kralja Petra, javlja, da sta ne bo prišlo niti do izmenjav mi- J nizacij < ki naj zajamči duh falangi- J kanska vlada sloge. Tako bi našli piesa pivi sestanek poljskih ško- V Censtohovu se Je vršil pod , ........ tuui m pustil Slika- uuu vittua, Slugu, itthU Ul lian H* ocdvoach pUŽJSKUl SKO* m nobenega obvestila glede govoric | ti poleg razdrte Hitlerjeve pisalne ! stičnega pokreta in družabni na- j izhed iz današnjega diplomatskega j fov. Na sestanku so razpravljali o O pojavi nadalinih rvn-dnnnrrur* nrP/1 i miZ6. inrp.dftk I nni/vf« i. __ __rlnžoU ~ ~ j v. _ pojavi nadaljnih podmornic pred ' mize argentinsko obalo,- Zunanji minister je zanikal vest. da. bi se bila Hitler in njegova «zena» Eva Braun na .argentinski obali izkrcala Iz -nemške podmornice. ‘Krasnaja zvezda,, o sestanku treh velesil Moskva, 19. julija Mednarodni poročevalec lista «Krasnaja zvezda® Jermaš^v piše, da Je sestanek predstavnikov treh velesil najvažnejši .politični medna-' rodni dogodek tega tedna in da ni kotička na svetu, kjer se ne bi predek, Franko ni omenil nobene neposredne spremembe v politiki Spa nije, niti ni omenil namere o pre- tične osebnosti, da se sporazumejo položaja, ko ae drži na oblasti sedanjem stanju dežele in podčrta-Frankov režim. Pozval je vse sirarn ! H, da je potrebno utrditi V narodu ke, delavske organizacije in poli- zvestobo do moralnih principov. Ameriška preiskava v Buenos Airesu Washington, 19. jull;)a Poročevalec ameriškega zunanje. , £a ministrstva je. včeraj izjavil, da ' zanimali za ta dogodek. ,bo veleposlaništvo v Buenos Airesu ' Po uspeli rešitvi vojaških vpra-izvedio preiskavo o vesti, da sta i &*j in po zgodovinski zmagi nad J Rights*, ki je bil uzakonjen prejžnt Hitler in njegova domneva žena 1 Hitlerjevo Nemčijo nas čakajo dru. j teden. osnovanju svoje vlade. Dotaknil se je le pogodbe s Portugalsko in nevtralnega stališča Španije ves čas vojne, kar »o priznale Zedinjene državo in Velika Britanija ob Izkrcanju v Afriki. Pripomnil je, da je Politični režim države španska notranja zadeva ter je podrobno našteval izvršene naloge, pri čemur »e je posebno skliceval na «-Bill of Eva Braun v Argentini. Trumanov nečak v Berlinu Berlin, 19. julija Podnarednik Harry Truman, sin nih poletov in napadalo severna i Predsednikovega brata Vlviana ; bal n a področja na Borneu, izvid- 'Trumana, je priapelnapredsedniko-liska letala, so y nočnih polotip '—*-*■-' - bombardirala in mitraljirala sovra.-. :ne ladjevje na področju Svatov,, Vmoya in Hongkonga. Poškodovan ia so preko sto sovražnih rečnih is voznih sredstev. ge, nič manj važne naloge. Od re-j Po Frankovem mišljenju je spojitve teh nalog je odvismo, ali bo; sobnest falangističnega gibanja človeštvo uživalo trajen mir in po-! omočila izpolnttev narodnih ln dru-trebno svobodo. J žabnlh stremljenj pv mednarodnega področja Tan- ger meseca avgusta. Mfšlijo, da Tovarna sladkorja na Formo/.! neposredno po napadu ameriških bodo zastopniki treh velesil v v”™.bnikov Mitohell. Na levem delu je dež letakov, katere so w x ra ‘ vigli bombniki po izvi*fienem napadu. Japonska je tako izcubila Potsdamu raspravljali tudi o sov.v.t- tovJlrno 73 GLAS ZAVLZUtKOV 19. julija 194S Časniki v Berlinu Skorajlni Izid dntvnika, ki g« bodo Izdajala britanska oblasti • V sovjetskant zasadbanam področju , Berlin, 19. julij* Britanske oblasti so sklenile, da bodo zadel« v britanskem področju v Berlinu izdajati časopis z* civilno prebivalstvo. V Berlin Je le prispela posebna skupina vojaških časnikarjev, ki bodo v kratkem začeli z delom. Caaopise bodo urejevali in Izdajali na enak način kot- v Hanovru in drugih velikih mestih britanskega zasedbenega področje v zapa-dnt Nemčiji. Britanski vojački štab bo vršil neposredno kontrolo. Cim bodo naSll primerno osebje, bodo namestili kot poročevalce tudi Nemoe. Končno bo Izdajanje lista prepuščeno nemškemu založniku, ki bo moral prevzeti aa Ust. ki bo aloer ostal podvrien cenzuri, polno odgovornost. Na ta način te doslej uredili vprašanje čas oplaja te v Aachenu. V sovjetskem zasedbenem področju Berlina Izhajajo trenutno štirje dnevniki: cBerfiner Ztttung«, glasilo berlinske mestne uprave, «TZg. Mehe Rundschau*, glasilo sovjetske zasedbene armade, « Deutsche VoikazMtung*, uradni organ nemške komunistične stranke in «D*s Volk*, glasilo social-demokratov. Pričakujejo, da bo kmalu zadal izhajati še peti dnevnik, ki bo sasto. pal poglede novoustanovljene »Zveze krače neki h demokratov*. - Časopisi v sovjetskem zasedbenem področju BerUna so v prosti prodaji v vsem Berlinu. Vendar je naklada premajhna, da bi nlbgla nasititi glgid prebivalstva po Jiovl-cah. Cele vrst.-': ljudi čakajo dnevno prpd prodajalnami časonkov, da pridejo pravoCaano na vreto, Časopisi, ki bodo izhajali v britanskem pOdnoSJu, bodo na prodaj v vsem Beril# ____________ Noj - nekoč in danes -V J utrni Afriki m nekoč služili ■lata denarje a rejo aojav. Danes pa je trgovina z nojevimi peresi Skoro popolnoma zamrla. Zenska moda jih več n« upošteva in tako je zamrl velik vir dohodkov za južnoafriške farmarje. Nekod so noje redMi na vseh Južnoafriških farmah, de so le Imeli dovolj lucerne ln de so bile v krajih, kjer ni bilo preveč dežja. Kajti noj Je ptift, ki mu mokrota ne prija. Moda nojevih peres je bliia na vrhuncu leta 1913. Tedaj so špekulirali na veliko ln prišel Je velik polom Ob zadetku prve svetovne vojne. Dotlej so nojeva peresa imela ceno 8 angleških funtov za pol kile. Danes pa prodajajo samo se majhna peresa, ki so Jih nekoč metali stran. Ves ptič Je vreden komaj še 3 angleške funte.. Ko farmar vidi, da ima noj najlepše pepj«, g« ubije. Kožo prodajajo po 1 funt. Iz nojevega usnja delajo ženske i čevlje, torbice ln rokavice. Mesa i pa tudi ne zametujejo ter ga pre-delavajo v »Biltong*, osoljeno in posušeno meso, ki ga južnoafriški vojaki aa vseh fi-ontab jedo s velikim užitkom,,, a«,,« Vojn/ mladi rod 1 V Veliki MritaMJi dane« odrašča rod otrok, ki ne poznajo ničesar drugega kot vojno dobo. Pran pred koncem tedanje vojne v Evropi me je vprašal razigran in inteligenten deček, kateremu je bjl(i Jfinaj sedem in pot let, Ko Sem ’ razgrinjal j seboj opoldanski časnik: erskim skupinam v Nagogi, predelavajo baker in jeklo ter pletejo im,ref e proti komarjem za japonske vojake, ki napadajo nule čet* v džungli. Delovna organizacija prispevek. V razmeroma majhnem kraju Tačikava je 0 sosedov ustanovilo 0 takih delavnic, v katerih izdelujejo sestavne dele za tovarno letal v svojem kraju. Sedemnajst teh delavnic je nameščenih v bivših vesoljčkih kavarnah. GejSe, ki so svojčas zahajale, v te kavarne, so zdaj vse vojne delavke. Vsa zbirališča gejš so zdaj vojne tvornioe. Dom goji, Mukvojima ima zdaj 100 takšnih deklet na delu. Zenski klubi imajo v nekem mestu do 15.000 članio, ki od tore do mraka šivajo gumbe na uniforme. Ce poznamo ta dejstva, potem nam mora biti jasno, zakaj naši letalci ih topničarji lahko zbijejo več kot 10.000 japonskih letal, a Japonci imajo še vedno svojo zračno silo. Lahko razumete, da znači ncuničenje hišne industrije dovoljenje sovražniku, da nadaljuje z izdelovanjem orožja. Bombardiranje velikih mestnih področij povzroča o-gromno škodo domači industriji. Tisočem delavcev 'preprečuje, da bi šli na delo. Mnogo so jih preselili. Ce živijo u večji oddaljenosti, izgubljajo ogromno časa, preden pridejo na svoja delovna mesta. Gasiti morajo požare, odstranjevati ruševine, nuditi prvo pomoč ranjenim in pomagati pri gradnji bombardiranih področij. Japonska vojna industrija izgublja milijone delovnih mesecev, ki jih ni mogoče nadomestiti. Japonski vojni stroj deluje s polno Pred kratkim Je bila razstavljena | slikar Siemiradskt Je bil priden galeriji »Al Corso* na razstavi1 jn vesten delavec. Slikal Je antične prizore z grškimi in rimskimi motivi. Način njegovega podajanja Je bil živahen. Znal je pokazati svojo individualnost pri umetniškem izražanju. Zato ni nikoli podlegel klasičnemu formalizmu, ki je za peljal toliko drugih umetnikov njegove dobe da so postali sužnji klasičnih motivov in jim podredili svojo osebnost. Najrazličnejše so slike, ki Jih Je ustvaril ta slikarski veleum, njegove slike so imela velik odziv v krogih ljubiteljev slikarske umetnosti. Kdo na razstavi 4ik lz devetnajstega stoletja, ki se je pred dnevi zaključila, krasna slika, ena izmed najlepših umetnin velikega ln slavnega poljskega sli. karJa Henrika Siemiradskega. Henrik Sfemtradskl Je bil rojen leta 1848 v Bielgorodu pri Harkovu in je umrl 1902 v Strzalkovu v bližini znane poljske bbžje poti Censto-hove. Obiskoval Je petrograjsko umetniško visoko šolo, potem je odšel v MoBakovo. Kot skoraj vse ve-like slikarje, je tudi njega nepremagljiva sila privlekla v večno me. sto Rim, kjer je hotel,, 1882 tudi ostati. se ne spominja velikega nav-tatl- j dušenja, katero je povzročila njo; o- V tistih časih Je povsod prevlado- va slavna slika «Neronove bakl, v vala velika volja ustvarjati nove umetnostne oblike; na naj razi jčnej-še načine Je prihajala do izraza reakcija proti klasicizmu; različne »o bile oblike tega stremljenja pri Uti. .Sir . - , rv >•** -------- - ek‘ različnih narodih. V Rusiji ln na • danjem poljskem buzeju v Lvovu. «Neronove bakl jen Narodnem muzeju v krakOvu? Velik uspeh so imele tudi njegove druge slike kot n. pr. »Trgovec z vazami« v poznanjskeni muzej »Spanje* m «Ob studencu* v nek- Poljskem je bila sprememba mnogo hitrejša kot drugje. Tamkajšnji umetniki so dolgo časa bili zadovoljni s starimi oblikami izražanja in so zadovoljevali ljubitelje umetnosti z starejšimi motivi, vzetimi lz vojaškega življenja, ki so le za malo presegali povprečnost. Mogoče je bil to tudi eden izmed razlogov, da so v teh krajih dajali prednost tujim umetnikom. Zato pa je bil vzpon, ki Je sledil tej dobi stagnacije v umetnosti, toliko bolj nagel in silovit. Prvi, ki je pri tem dosegel uspeh, ki'so ga sodobniki nazivali epohalen, Je bil prav avtor dela, katerega reprodukcijo prinašamo. paro ln na razpolago ni nobenih delovnih rezerv. Vemo, kaj se je zgodilo v Hamburgu, kjer je bil nekaj časa premagan celo odlični in metodični nemški obrambni sistem in se je začel kaos. Ko smo hoteli uničiti eno tretjino nemške letalske industrije, smo morali bombardirali 25 mest. Na Japonskem lahko dosežemo dve tretjinsko uničenje s tem, da z enako količino bomb stolčemo šest mest. Naše začetne operacije z letečimi trdnjavami so samo začetni poizkusni napadi v dolgi vrsti akcij, ki bodo šele sledile. Število letal «Fri.i}e» v Muzeju modeme umetnosti v Petrogradu in »Kristus v hiži Marije in Marte* (Umetniška akademija v Petrogradu). »Javna grešnica* ali kot jo ne kateri Imenujejo «Spokornica Magdalena* nas po razpodelltvi posameznih skupin ali po vtisu, ki ga kot celota zapusti v gleda '&šopishfli n,'lždaja- Karl Brusil >w 11799-18X1' m jo Je Ikl s€ b0 P° naro'ilu urada z velikim navdušenjem .prejela ZR surqvine in vojno proizvodnjo vsa Evropa; pravtako tudi, četudi V bogati pokrajini Matto Groaso v Brazllu živi majhen in neodvisen narod Indijancev, kl ae imenujejo cavantea Stoletja so ae ti divjaki upirali sprejemu civilizacije in njihovo današnje življenj« Je še bolj prepro-■to kot J« bilo klvljenje Indijancev, ki jih Je v Ameriki odkril Krištof Kolumb. Njihova domovina pa ima prednost, kl jim ne bo koristila. Dežela je po prirodi namreč zelo bogata. Cavanti še vedno sadijo samo divjo koruzo ln streljajo divjačino s puščicami. Brazilska vlada pa hi rada bogato zemljišč« izkoristila na boljši način. Ker Cavantev ni veliko, h) jih brazilska vojska lahko kmalu voe uničila, toda brazllaka vlada ae odslej takih divjaških metod ni hotela poel užiti. Zato pa j« rajal naročila vojnemu pilotu Antoniu Baailiu, naj poizkuša pridobiti Ca-vante na miren način za civilizirano življenj«. Letalec Je res šel na delo in • svojim dvomotorni konj zmetal veliko števtio darov Indijancem. Leti pa so etreljali na njegovo nizko leteče letalo z dolgimi puščicami ter tudi nekajkrat zadeli krila. Kakor je .pozneje Basllio videl, so Cavanti njegove darove sežgali. Cavantskl Indijanci so visoke ra. stl, močni ter zelo temne polti. Po telesu in laseh se mažejo z rdedo barvo, kt Ji pravijo »urucum*. Lase zvijajo v dolge kite. Nekoč j« skupina katoliških duhovnikov poizkusila prebiti še skošl džunglo do njih ter tam opravljati misijo narsko elužbo. Prišli so v neki Čavantsko vas, mahali s križi ir prepevali latlnake pesmi. Indijanci Pa so jim po vreti zdrobili lobanje Od tedaj ni nihče več poizkusil, ds bi epreobrnl/1 divjaške Cavante Moderna tehnika je šele prinesi; lzpfememb* In Upajo, da se tx Brazilcem posrečilo z letali prodre ti v čavantsko ozemlje. Britanski trgovinska letalstvo Veak dan J« leta 1944 britansk trgovinsko letalstvo naredilo 82.00' km poti po zraku, kar odgovarja več kot dvakratni poti okoli sveta. V primeri z letom 1943 je bri. tansko prekomorsko letalstvo podvojilo dolžino svojih poletov, ko j« doseglo rekordno dolgo pot 3.940.000 km poletov. Število potnikov je narastlo za več kot polovico In doseglo približno 101.000 potnikov; prevoz blaga je znašal 8.B60 ton, kar j« več kot za dve tretjini več kot prejšnje letoi tudi količi-na poit« s« je pomnožila za več kot polovico (1.980 ton). Ce pe hočemo dobiti pravilno sliko o obsegu britanskega pr«, voznega letalstva, moramo h gornjim številkam prišteti s« 80 do 90 milijonov kilometrov zračnih poti, katere so preletela letala prevoznega poveljstva vojnega le. talstva, kl ao prevažala opremo ln ojaSenja na določena mesta, kjer so bila potrebna. Odkar je začeta vojna Ja britansko prekomorsko letalstvo preletelo preko 92.000.000 km. Gorica v drugi smeri romantično oliko, »Mladost Lorenia de’ Medici* od nesrečnega Friderika Tsruffl-.iija, učenca znamenitega Tvecourta (183M8B9), ki se je nahajala v Narodni galeriji moderne umetno-. prepričalo o sedanjih in bodočih možnostih dobave' časopisnega papirja, ki ga imajo Skandinavske lfi druge evropske dežel«. Zadeva je za svobodo tiska v Združenih državah in osvobojeni Evropi velike važnosti. VOJNE SIROTE Prizor lz koncentracijskega taborišča Buchemvald: Skupina 850 sirot čaka v vrsti, da jih bodo poklicali uradniki družbe UNRRA ln jim dni) Izkaznice, pred odhodom v Švico. Te vojne sirote so različne starosti: od petih do 18 let. Mnog« med njimi so bili v taborišču dolgih šest let. Vsi so poljskega, ruskega, jugoslovanskega ali čeeko-slovanškega porekla. Buchenwald so ameriške čete zasedle 18. aprila. m- ■«. -«■ -a* Prijava minskih polj. Vabimo vse kmetovale« In tudi druge osebe, katerim je znano, kje se nahajajo minska polja, da to naznanijo čim-prej Deželnemu kmetijskemu uradu v Gorici, kateri ima nalogo to sporočiti pristojnim zavezniškim, vojaškim oblastem, kl bodo poskr-bel«, da ae mine odstranijo. Obdelano zemljišče, oziroma zemljišče, kl čaka n* obdelavo, bo tako spet prišlo v prid kmetijstvu. Rdeči Križ sa Goriško Ja prejel od soriških dijakov lz čistega dohodka sabavne prireditve 8617 lir za družne internirancev. Predsedstvo se v imenu obdarovancev toplo zahvaljuje. Goričah« opozarjamo na odredbe vrhovnega poveljstva zavezniške vojaške uprave o rednih civilnih sodiščih, taksah in Javnem denarju, delovnih odnoeih in oddaji žita. ki ao nalepljeni na poslopjih po vsem zasedbenem področju. Trgovinska tn industrijska zbornica V Gorici opozarja vse imetnl. ke javnih obratov (gostiln, hotelov, industrijskih obratov, uradov, oddajalce sob Itd.) na razdeljevanje mila za Javne obrate. Na-kaznlce zelene barve lahko opravičenci dvignejo pri Mestnem prehranjevalnem uradu do 80. t. m. nepreklicno. Z breskve Je padel sedemletni učenec Luclanp Gentlll. Ker Je za. dobil nekaj poškodb, med drugim tudi lahek pretres možgan, ga je reševalna postaja prepeljala v ki-rurglčnl oddelek tukajšnje bol. nišnlce. V bolnišnico eo prtpreljall) 87 letnega Josipa Tomazlja lz Gori. ce, kl je pri padou na časti zadobil zelo bolečo poškodbo na levem kolku. 48 letni Karel Milost se j« ponesrečil pri delu ln Je Ml prepeljan v bolnišnico. Nesreča. Na poti domov se je ponesrečil dvalnšestdesetletnl Prano Zitter lz Gorice ker je pri padcu zadobil poškodbe; zaradi katerih so ga motali prenesti v bolnišnico. TRST # V nailh gledallKlh V sobote ob 19.80 bo v gledališču Verdi simfonični koncert pod vodstvom dirigenta g. Edmonda De Vecchlja s sodelovanjem violinista Franca Gullija, Ureditev prometa s motornimi vozili. Po uredbi zavezniške vojaške uprav« j« »Conaorzlo Auto trasportl Triastlno* (C. A. T.) pooblaščen, da organizira tovorni promet z motornimi vozili nad 1 tono pod zavezniško kontrolo. ORADllKA Športna prireditev. Prihodnja nedeljo a« bo vršila velika aportn prireditev z narodno veselico. Sp; red Je zelo pester ln obsega: e' 10 url dopoldne tekmo v košari med moštvom »Itala* ln »Monfai cona*; ob 11 uri bazenska tekm med skupino »Itala* ln «Mbnfa' cone*;