D©M©YINA
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN DM LANGUAGE ONLY
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
NO. 8fi
CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, APRIL 13TH, 1937
LETO XL — VOL. XL.
Ameriške industrije in kapitalisti se pečajo z idejo, da selijo v Kanado, če ne najdejo miru v Zedinjenih državah
Washington, 12. aprila. Mogoče je, kot pišejo ameriški ča-, sopisi, da >:-e bodo ameriške in-j dustrije začele seliti v Kanado in bode prepustile ameriške tovarne ruševinam. Vse je odvisno od položaja, katerega bo ustvaril ministerski predsednik kanadske province Ontario, Mitchell Hepburn.
Hepburn je izjavil, da ne bo trpel, da pride v Ontario do enakega položaja, kot sme ga imeli v Zedinjenih državah, ko ?o nastali sedeči štrajki. "Kanada je še vqdno dežela miru in poštenosti," je izjavil Hepburn.
Premier Hepburn protestira v prvi vrsti proti vmešavanju John Lewisa v kanadske delavske razmere. "V Kanadi," je iz-
javil Hepburn, "bodo vladali kanadski državljani in pod nobenim pogojem državljani Zedinjenih držav."
Ameriški kapitalisti so postali pozorni na to izjavo kanadskega premierja in skrbno pazijo, kaj se bo zgodilo v Kanadi. Kanada je bližja Evropi kot Zed. države in ima več naravne vodne sile za proizvodnjo elektrike.
V splošnem, pravijo voditelji veleindustrije v Zedinjenih državah, ako ne moremo izhajati v Zed. državah, gremo v Kanado. Toda končno besedo bo na vsak način imelo ameriško delavstvo v Zedinjenih državah in Kanadi. Vlada sama ne more z bajoneti vzdrževati neznosnega položaja.
-o—
Privatna električna družba znižuje cene elektriki, a mestna elektrarna prosi zvezno vlado, da ji pomaga k napredku
terim pa ne bo mogla postreči.
En izhod iz zagate,, v kateri se nahaja mestna elektrarna je, da se zgradi nova elektrarna na Nottingham Rd., v bližini St. Clair Ave. Toda v to svrho potrebuje mesto denar. Izdati bi se morali bondi, in to bi Cleveland-cane zopet veljalo denar.
Mestna elektrarna ima danes 53,639 aktivnih odjemalcev, največje število v zgodovini mestne elektrarne. Od novega leta sem je direktor Wallen odredil, da ne smejo sprejemati novih odjemalcev.
Kompanijska elektrarna, ki priznano daje boljšo postrežbo kot mestna, ima pa 283,000 odjemalcev in dobiva po 25 novih odjemalcev. Po 1. maju bo kompanijska elektrika cenejša kot mestna, razven če mesto dotedaj ne zniža cen. Todaf kako bo znižale cene, ko
Cleveland. — Direktor javnih utilitet v Clevelandu, pod katerega vodstvom se nahaja mestni vodovod in mestna elektrarna, je izjavil te dni, da mora mestna elektrarna vsak dan zavrniti od 15 do 2'0 prosilcev, ki zahtevajo, da se vpelje mestna elektrika v. njih stanovanja ali poslopja. .
Od novega leta sem je vodstvo mestne elektrarne zavrnilo že nad 1,000 prosilcev, ki so zahtevali mestno elektriko.
Mesto nima nobenega denarja, da bi mislilo na povečanje mestne elektrarne, in namerava naprositi zvezno vlado, da tozadevno pomaga. Zvezna vlada je v demokratskih rokah, dočim je mestna vlada pod kontrolo republikancev.
V istem času pa namerava mestna elektrarna znižati ceno elektriki, da ne bo zaostala za kompanijsko elektrarno, ki je pravkar naznanila, da bo precej znižala cene. Toda, posledica bo, da bo mestna elektrarna dobila
še več prosilcev za elektriko, ka--(
Smrtna kosa
Po dolgi in mučni bolezni je umrla Louise Jakšič, roj. Zavir-šek, iz dobro poznane Zaviršek pionirske družine na. 39. cesti. Pokojna je bila stara 36 let in rojena v Clevelandu. Ranjka je bila članica društva Marije Magdalene "št. 162 KSKJ in podružnice št. 21. SŽZ. Pogreb, ki se vrši v četrtek, bo vodil Frank Za-krajšek. Podrobnosti jutri.
Piketirani konzul
Preteklo soboto se je zbralo 80 piketov, ki so člani "North American Committee to Aid Spanish Democracy" pred uradom laškega konzula, kateri urad se nahaja v poslopju Society for Savings Bldg. Protestirali so proti Italiji, ki pošilja svoje čete v Španijo. Konzula seveda ni bilo v uradu, in policija je pregovorila piketirje, da so se mirno razšli.
Smrtna kosa
Sinoči je preminul Frank Ra-
Nova doba za delavce
Washington, 12. aprila. Organizirano delavstvo v Zedinjenih državah je doživelo v ponde-ljek svojo največjo zmago od postanka Zed. držav, ko je najvišja sodni ja s petimi glasovi proti štirim proglasila Wagnerjevo postavo ustavnim.
Pričakuje se sedaj, da bo šel kongres takoj na delo in bo na podlagi Wagnerjeve ustave naredil nove postave, ki bodo določevale, koliko mora biti najmanjša delavska plača in koliko največ ur more delavec delati.
Skratka, razsodba najvišje sodnije pomeni popolen preobrat v delavskem položaju v Ameriki in začetek nove dobe za ameriško delavstvo.
Kompanije, ki so se ustavljale delavskim zahtevam, unionizaci-ji in zahtevam po višjih plačah, so sedaj zgubile zadnje pribežališče. Nič več ne smejo biti kom-
že sedaj jamrajo v City Hall republikanci, da komaj shajajo. Malo manj politike pri mestni elektrarni, pa malo več ekspertnih mehanikov in voditeljev, pa bo šlo.
Lovci v stari domovini
Ing. Mirko šušteršič, urednik mesečnika "Lovec" v stari domovini se je obrnil na našega urednika James Debevca za kak prispevek v to glasilo slovenskih lovcev. Poslal jim je opis iz njegovega zadnjega lovskega pohoda v Pennsylvanijo. Zdaj g. urednik "Lovca" poroča, da je prejel poslano in bo mesečno priobčil vse, tako, da bo clo konca I tega leta vse priobčeno. Obenem prosi g. urednik "Lovca," naj bi naš urednik poslal tudi vse druge lovske dogodljaje, ki jih je svoječasno priobčal v Ameriški Jcmovini. Naš urednik bo skušal svojim lovskim tovarišem v stari domovini tudi v tem ustreči.
Pokojna Lukacs
Umrla je Mary Lukacs, rojena Perašič, stara 42 let. Stanovala je na 15615 Trafalgar Ave. Zapušča soproga Josepha, sina Ernesta in hčer Katarino. Po-
Ford namerava plačevati $10 na dan delavcem?
Ways, Georgia, 12. aprila. Prvotna poročila, da namerava Henry Ford zvišati plače vsem svojim uslužbencem, ae vedno bolj potrjujejo. Ford je pretekli teden izjavil, da pod nobenim pogojem ne bo priznal nobene unije v svojih delavnicah niti se ne bo pogajal s kako unijo. On je sam gospodar v svojih delavnicah in bo vodil podjetje kot vidi, da je potrebno. Henry Forcl ima danes v svojih delavnicah zaposlenih 150,000 uslužbencev. Prvotno se je poročalo, da namerava Ford 'Sedanjo standard plačo svojih uslužbencev, ki znar ša $7.00 na dan, zvišati na $10 na dan, za vse delavce enako. Ford je povedal včeraj, da je bila njegova kompanija vselej prva, ki je zvišala plače. Ford kompanija je plačevala standard plačo $5.00 na dan, ko so delavci v drugih avtnih tovarnah zaslužili le $3.00 na dan za isto delo. "Nobenega kolektivnega pogajanja ne bo pri nas," je včeraj izjavil Ford. "Mi smo vsi delavci in bomo o svojih zadevah sami sodili, brez vmešavanja tujcev.
yer, 14823 Saranac Rd. Pogreb bo vodil pogrebni zavod Jos. žele in Sinovi. Podrobnosti jutri.
* Povprečna plača za žensko delavko na Japonskem, ki dela 60 ur na teden, je $1.33.
greb se vrši v četrtek zjutraj ob 8:30 iz August Svetek pogrebnega zavoda v cerkev Marije Vnebovzete in na Calvary pokopališče. Bodi ranjki rahla ameriška zemlja.
Dr. Mallyev program
Skoro je brez dvoma najboljši radio program izmed vseh programov, ki se oddajajo ob nedeljah dopoldne na WGAR radio postaji v Clevelandu potom na^ rednostnih skupin, program, katerega je začel pred več tedni dr. Jame® Mally. To ni samo naše mnenje, pač pa smo slišali ji ko laskave pohvale od strani Amerikancev. Godba je prvovrstna, oznanjevanje od strani dr. Mallya perfektno, in gospa Juttner-Perdanova zapoje tekom programa dve ali tri pesmice, da včasih mislimo, da poje Lily Pons. To nam je povedal direktor državljanskega urada v Clevelandu. žal, da program ni oddajan ob bolj ugodni uri, kar se pa bo mogoče v kratkem spremenilo.
Vstopnice za razstavo
Vodstvo Velike jezerske razstave je letos naročilo 400,000 več vstopnic za predprodajo kot lansko leto. Lani so jih tiskali 1,250,000, letos pa 1,650,000. To so vstopnice, ki se morajo kupiti pred otvoritvijo razstave. Vredne so $4.50, toda sedaj jih lahko kupite za $2.50.
panijske unije, nič več vohunov med delavci. Kompanije se bodo morale točno pokoriti postavam Zedinjenih držav.
Tako American, Federation of Labor ket Committee for Industrial Organization so izjavili, da bodo šli takoj na delo, da se organizira vse ameriško delavstvo. *
Ob istem času je pa zveza ameriških industrijalcev', The National Manufacturers Association, podala izjavo v javnost, v kateri pravi, da se bo do črke pokorila Wagnerjevi postavi in je obenem pozvala delavstvo, da prevzame odgovornost v industriji.
Najbolj je prizadet med vsemi Henry Ford, ki je še zadnji teden izjavil, da se ne bo nikdar pogajal z nobeno delavsko unijo in da ne bo pripustil, da njegovi uslužbenci postanejo člani unije.
Žena piketira moža
Newark, N. J., 12. aprila.
V	tovarni Button Corporation of America v tem mestu je nastal strajk delavcev. Piketom pred tovarno se je pridružila tudi žena lastnika tovarne: štrajk je pravzaprav posledica tožbe za ločitev zakola med lastnikom tovarne in njegovo ženo. Ženska ji tožila za■ ločitev in zahtevala $1,000.00 podpore na teden . Delavci so zvedeli, da lastnik tovarne silno potratno živi in so začeli zahtevati višje plače in ker jih niso dobili, so za-štrajkali. Med prvimi pilceti je bila žena tovarnarja, ki je imela pred zbranimi štrajkarji tudi govor, tekom katerega je napadala svojega moža radi njegovega nastopa napram delavcem, dočim so delavci navdušeno ploskali.
-o-
Štrajk v Kanadi
Oshtawa, Ont., 12. aprila. Delavske unije v Torontu, Kanada, so sklenile podpirati štra,jk avtnih delavcev pri General Motors v tem mestu. Delavske unije v Torontu štejejo 40,000 članov. "Mi se vam bomo pridružili in vam dali na razpolago vse svoje premoženje," je izjavil John C. Noble, predsednik delavskih organizacij v Torontu napram 3,700 štrajkujočim delavcem pri General Motors v Oshawi. "To ni samo vaš boj, to je boj nas vseh proti premierju Hepburnu, ki je z orožjem zagrozil napram štrajkarjem."
-o-
Speaker močno poškodovan Tris Speaker, bivši načelnik clevelandskih baseball igralcev, je bil preteklo nedeljo močno poškodovan, ko je padel s porča svojega stanovanja na Ivermore Ave. Ograja porča se je pod njegovo težo podala, in Speaker je padel dva nadstropja navzdol na kameniti tlak. Dobil je jako nevarne poškodbe, katerih posledice bo nosil vse življenje. Mr. Zalar v Clevelandu
V	soboto je dospel v Cleveland Mr. Joseph Zalar, glavni tajnik K S. K. Jednote. Nahajal se je tu po Jednotnih opravilih. Včeraj nas je tudi obiskal v uredništvu. Zvečer se je Mr. Zalar vrnil .v Joliet.
Wagnerjeva postava odpravlja vse kompanijske unije in daje delavcem izključno pravico^ da se organizirajo v svojih lastnih organizacijah.
Ako bi pa kak delodajalec ne hotel pogajati se z voditelji delavske unije, tedaj bo imel takoj opraviti z zvezno vlado. Wagnerjeva postava določuje hude kazni za delodajalce, ako prezirajo delavske unije.
Vsak spor med unijo in med kempanijo, ako se ne more medsebojno poravnati, mora priti pred vladni delavski odbor, ki bo potem zaslišal obe stranki in oddal svojo razsodbo. Tej razsodbi se mora vsaka stranka pokoriti.
To so v kratkem glavne določbe Wagnerjeve postave, o kateri se je splošno mislilo, da jo bo najvišja sodni ja zavrgla. Podrobneje o tem poročamo še jutri.
Medsebojni delavski spori med raznimi unijami so zopet povzročili hud spopad, Devet delavcev v državi Kansas nevarno ranjenih
Father Coughlin prerokuje novo depresijo
Detroit, 12. aprila. Rev. Charles Coughlin je včeraj govoril potom radia in omenil, da dobimo v Zedinjenih državah v kratkem času "ogromno inflacijo." Ta inflacija bo prišla v aprilu mesecu leta 1938, in inflacijo bo spremljala silna depresij^. Vzrojc depresije bo, ker Roosevelt preveč potrosi za relif in ker ne more balancirati zveznega proračuna. Obenem je Rev. Coughlin naznanil, da ie to njegov zadnji govor v tej sezoni, da bo prenehal z na-daljnimi govori in da bo slednje mogoče zopet nadaljeval v oktobru mesecu. Je dejal Rev. Coughlin: "Če boste živeli do aprila meseca prihodnjega leta, tedaj boste doživeli depresijo, napram kateri bo Mr. Hoover kot arhangel proti Rooseveltu." Rev. Coughlin je omenil, da je predsednik Roosevelt potrošil že $14,000,000,000 za relif, toda še vedno je brezposelnost med nami." Nekdo je včeraj Rev. Coughlinu poslal pismo, v katerem ga vprašuje, kaj bi on naredil z. brezposelnimi? Ali bi jih pustil, da stradajo do smrti, ali bi jim dajal relif? In če bi dajal relif, kje bi dobival denar?
. Galena, Kans., 12 aprila. Do oboroženega spopada je prišlo med pristaši unije, ki pripada k C. I O. organizaciji in med neko neodvisno unijo rudniškihvde-lavcev Na bojišču je obležalo devet nevarno ranjenih delavcev.
Kakih 600 delavcev-rudarjev je vprizorilo demonstracijo proti C. I. O. delavski uniji v tem mestu, ko so začeli padati streli iz glavnega stana C I. O. unije. Delavci, ki so priredili demonstracijo, pripadajo k Tri-State Metal & Smelters Workers Union.
Demonstranti so se maščevali s tem, da so začeli metati plinske bombe v glavni urad C. I. O. unije. Voditelji Lewisove unije trdijo, da »o, člani Tri-State unije nič druzega kot člani kompanijske unije Resnica je, da Tri-State unija ne pripada k nobeni večji delavski organizaciji v
Ameriki.
člani Tri-State unije v Gale-ni, ki je mesto, ki šteje 8,000 ljudi, so slišali, da se bo vršilo masno zborovanje C. I. O. unije v mestu Pitcher, Okla. Mesto Galena so nahaja ravno ob meji države Oklahoma.
Kakih 2,000 članov Tri-State unije iz Galene je odkorakalo v Pitcher, Okla., toda zborovanje se ni vršilo tam. Slišali so pa, da so pristaši C. I. O. premestili zborovanje v Galeno. Ko so kom-panijski unionist! razbili urad C I. O. unije v mestu Pitcher, so odkorakali nazaj v Galeno, kjer se je začelo streljanje.
Eno uro pozneje je dospel šerif Cherokee okraja in je vdrl v glavni stan C. I. O. unije, kjer pa ni dobil nikogar, šerif je odšel in izjavil, da je mestna policija močna dovolj za nadaljne nastope.
Gammeter umrl
V	Cleveland Heights je umrl Harry Gammeter, 67 let star, iz-najditelj multigraph strojev. Gammeter je bil priprost Ameri-kanec, ki je prišel leta 1900 na idejo multigraph strojev. Multigraph industrija je danes ena največjih v Ameriki. V Euclidu imajo tovarno, kjer je zaposlenih tudi stotine Slovencev.
Smrtna kosa
V	nedeljo popoldne je po kratki bolezni umrl John Stos, star 22 let, rojen v Clevelandu. Tukaj zapušča starše, tri sestre, Mary, Ana in Katarina in dva brata, George in Edward. Pogreb se vrši v sredo zjutraj ob 10. v cerkev sv. Pavla na 40. cesti iz hiše žalosti na 1406 E. 40th St. pod vodstvom Frank Zakraj-ška.
V bolnišnici
V	Lakeside bolnišnico se je podal dobro poznani Mr. John Bradač, 6124 Glass Ave., ki je dolgo vrsto let vodil pekarijo v S. N. Domu. Prijatelji so pro-šeni, da ga obiščejo.
Nov grob
Komaj je bil v nedeljo prepeljan v bolnišnico, a je že v pondeljek tam umrl Mike Ma-hovlič, star 65 let stanujoč na 1034 E. 71st St. Pokojni je jil doma iz sela Mahovliče, občina Sošice. V Ameriki se je nahajal 40 let. Tu zapušča soprogo Veroniko, tri sinove, Mike, John in Joseph, ter dve hčeri: Ana in Mary. Ranjki je bil član društva Št. 14 HBZ in Slovaškega podpornega društva. Pogreb se vrši v oskrbi Grdinovega pogrebnega zavoda v četrtek ob 8:30 zjutraj iz hiše žalosti v cerkev sv. Pavla na 40. cesti in na Calvary pokopališče. Bodi ranjkemu mirna ameriška zemlja!
Nov grob V nedeljo zjutraj je preminula Marija Sogševiš, vdova po možu, ki je preminul pred 8. meseci. Ranjka je stanovala na 12709 Longmead Ave., na za-padni strani mesta. Stara je bila 52 let. Rojena je bila v Liki. Zapušča tri sinove, Josepha, .Johna, Nicka, in hčer Dano. Pogreb se vrši iz hiše žalosti v sredo v cerkev sv. Pavla na 40. cesti pod vodstvom A. Grdina in Sinovi ob 8:30 dopoldne. Bodi ranjki mirna ameriška zemlja
Nov pohod
člani Workers Alliance nameravajo nov pohod y urad gover-nerja države Ohio, iz katerega so bili vrženi zadnji teden, potem ko se niso hoteli zlepa umakniti. Pri tem je bilo več oseb ranjenih, šest so jih pa aretirali. Workers Aliance zahteva, da država Ohio pripravi $50,000,000 za relif za bodoče leto.
Kulturni vrt
Jugoslovanski kulturni vrt, okrožje Euclid, sklicuje sejo za torek 13. aprila v šolskih prostorih sv. Kristine. Pridejo naj vsi uradniki, zastopniki društev in drugi, ki so pripravljeni kaj pomagati pri naši stvari. Rešiti je treba mnogo radi veselice, ki se bo vršila 17. aprila ob 7. zvečer v šolski dvorani sv. Kristine. —Predsednik.
Zadušnica
Za pokojno Mary Fabian se bo brala v četrtek 15. aprila sv. maša v cerkvi sv. Vida ob 7. uri zjutraj. Sorodniki in prijatelji so prijazno vabljeni. Pisma
Več pisem ima v našem uradu rojak Mr. Anton Nosan.
Abesinija ni premagana
Zanimiv govor je imel v Clevelandu preteklo nedeljo dr. Ma-laku Bayen, bivši osebni zdravnik abesinskega cesarja Haile Selassija. Dr. Bayen je povedal, da dočim je laška armada zasedla abesinska mesta in okolico, da je pa še 70 odstotkov notranje dežele neodvisne in nedostopne za Italijo. Laški vojaki, ki se drznejo izven mest, so takoj napa-leni in ubiti, še vedno je 20,000,-000 Abesincev, ki ne priznavajo laškega jarma. Italija bo sicer skušala tudi te podjarmiti, toda predno bo to naredila, bo ban-krotno Italijo veljala Abesinija v&ak mesec $5,000,000 in to je tudi za Italijo, ki je sicer sirotna dežela, precej denarja.
-o-
Smrtna kosa v Lorainu
V Lorainu, Ohio je umrl dobro poznani in priljubljeni rojak Frank Mahnič, 1726 E. 33d St. Star je bil 49 let. Ranjki je bil poznan kot vnet delavec na društvenem in cerkvenem polju. Bil je aktiven član slovenske župnije sv. Cirila in Metoda, član društva sv. Alojzija JSKJ in član društva Ameriški Slovenci št. 21 SDZ. Zaposlen je bil skozi zadnjih 24 let, odkar je bival v Lorainu, pri National Tube Co. Pokojni zapušča žalujočo sopro Louise, sina Franka in dve hčeri, Ann in Dorothy, v stari domovini pa zapušča mater, dva brata, Johna in Josepha, in dve sestri, Frances in Louise. (Od kod je bil pokojni doma, se nam ni sporočilo. Op. ured.) Bodi ranjkemu mirna ameriška zemlja. Naše globoko sožalje vsem preostalim!
Pozdravi iz Waukegana
Iz Waukegana, 111., kamor so se podale pred par dnevi keg-Ijačice društva Marije Magdalene št. 162 KSKJ na kegljašlco tekmo, smo dobili lepe pozdrave od vrlih članic. Na razglednici so podpisane: Anne Slap-nik, Julia Medved, Rose Košir, Alice Meglich, Frances Mila-vec, Antonia Tanko, poleg pa tudi Mr. Anton Grdina Jr. Prav j lepa hvala, da ste se nas spominih,!
V bolnici
\ Mr. Anton Cizel, 5520 Carry [Ave., se nahaja v Marine bolnišnici. Prijatelji ga lahko obiščejo.
"AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME — SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
6117 St. Clair Avenue	Cleveland, Ohio
Published dally except Sundays and Holidays
NAROČNINA:
Za Ameriko In Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00. Za Ameriko In Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po požtl, pol leta $3.50. Za Cleveland, po raznašalclh: celo leto, $5.50; pol leta, $3.00. Za Evropo, celo leto, $8 00. Posamezna številka, 3 cents.
SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mall, $7.00 per year. 0.8. and Canada, $3.00 for 6 months; Cleveland, by mall, $3.50 for 6 months.
Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 0 months. European subscription, $8.00 per year,	Single copies, 3 cents.
JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers.
Entered as second class matter January 5th, 1800. at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1879.__
No. 86, Tues., April 13, 1937
ess—^.....-ss.....................ssssssssrraSr.--.,.,..',.,.-	r—- r-n-~— 1'
............................
BESEDA IZ NARODA
, .............. ..............
Rev. Matija Jager:
Vihar sejete!
V obrambo katoliških šol
no stališče! In to bi veljalo enako za vse verske skupine, za protestante in za katoličane ali jude! Da le dajo te verske skupine mladini tisto izobrazbo, ki jo predpisujejo državni zakoni in jo dajejo mladini v državnih, javnih šolah. In katoliške šole jo dajejo!
Ako torej država povrne vsaj. nekaj stroškov, ki so ji
prihranjeni, katoličanom, ki jih imajo z mladinsko izobrazbo, se s tem ne godi prav ni-kaka krivica nekatoličanom. Kajti vsi državljani brez razlike so dolžni nositi stroške za izobrazbo prav vse mladine brez razlike! In ako so dose-daj nekatoličani nosili manjše breme stroškov za izobrazbo mladine, ker so jim prihranili oni katoličani, ki so dosedaj sami skrbeli za izobrazbo svoje mladine, ni storjena s tem nekatoličanom nikaka krivica, ako bi odslej morali sorazmerno nositi stroške za izobrazbo vse državne mladine, tudi katoliške! Kaj mar niso tudi katoliški otroci državljani, ki imajo polno pravico, da država plača in skrbi tudi za njihovo izobrazbo?
Da, precej stroškov so vsako leto prihranili katoličani neka-toliškim davkoplačevalcem! Samo v clevelandski škofiji so katoličani dosedaj sami skrbeli za izobrazbo 79,190 otrok, mladine, ki dobiva vso izobrazbo, ki jo predpisujejo državni zakoni, v 193 ljudskih šolah, 39 višjih šolah, 10 akademijah, 2 kolegijih, v eni univerzi in 4 semeniščih. S tem je bilo prihranjenih nekatoliškim davkoplačevalcem letno precej milijonov! In ako sedaj država povrne katoličanom vsaj en del teh velikih stroškov, ki bi jih imela ona sama letno stemi skoro 80 tisoči mladine, kakšna krivica bi bila s tem storjena nekatoličanom, ki bi ven-
Vihar sejete, vi slovenski "svobodomiselci" (pravilno: la-ži-svobodomiselci!) in socialisti, vihar sejete s svojim nastopom proti podpori katoliškim šolam! In vihar boste tudi želi! Boste ga, če je količkaj katoliške zavesti v naših Slovencih! Ce pa bodo katoliški Slovenci tudi to vaše proti versko početje mirno in tiho prenesli, potem pa niso vredni drugega, kakor da se ž njimi naredi, kar se dela s španskimi katoličani!
Sramota je za slovenski časopis "Enakopravnost," Časopis, ki ga urejujejo ljudje, rojeni od katoliških slovenskih mater, vzgojeni oni sami v katoliški veri, da zagovarja v vprašanju podpore katoliškim šolam stališče protestantov, nam katoličanom krivično stališče! Sramota in pa grda ne-hvaležnost je to za. ta časopis, ki ga ne vzdržujejo samo slovenski brezverci, ampak v veliki — ako ne v največji meri! —katoliško misleči Slovenci, ki še verujejo, ki še hodijo v cerkev, ki pošiljajo svoje otroke v katoliške šole ali so morda celo sami hodili vanje, vzdržujejo z naročnino in oglasi!
In še celo z vso zgovornostjo zagovarja "Enakopravnost" stališče protestantov proti podpori katoliškim šolam! Da, še dalje gre "Enakopravnost." Česar si niti protestanti ne tipajo trditi, to trdijo naši "svo-bodomisleci" in socialisti, da namreč se ne samo ne godi nobena krivica katoličanom, ako se jim ne da podpore njihovim šolam, ampak bi se godila krivica nekatoličanom, ako bi se dala podpora katoliškim šolam. Ha, kakšna krivica neki? •— Oglejmo si to-le vprašanje po-bliže!
Država je dolžna skrbeti za izobrazbo vseh otrok vseh svojih državljanov, prav vseh otrok, prav vseh državljanov. In stroške za izobrazbo in vzgojo mladine morajo nositi vsi državljani, prav vsi brez razlike. — Starši imajo pa polno pravico odločevati, kako naj bo njihov otrok vzgojen. To pravico imajo po naravi sami, pa jim je ta pravica, tudi zajamčena v ustavi Združenih držav.
Zaenkrat še, če pa bo zavla-
dar še ne plačali vsega, kar so itak dolžni plačati? Kaj mar niso vsi državljani brez razlike dolžni prispevati k skupnim stroškom za izobrazbo prav vse mladine brez razlike?
Vse vaše dokazovanje proti podpori katoliškim šolam, vi "svobodomiselci" in socialisti, bi bilo upravičeno, ako bi se v katoliških šolah poučeval samo krščanski nauk, za vso posvetno izobrazbo bi pa morala mladina hoditi v državne, javne šole. Tega država ne bi bila dolžna! Ali pa ako bi ka-
dal v njih fašizem ali komunizem, bo pa seveda konec te svobode ! Ako torej starši kake gotove verske skupine hočejo, da naj bodo njihovi otroci vzgojeni v duhu njihove vere in zato ustanove svojo lastno šolo, v kateri pa dobe otroci ne samo verski pouk, ampak tudi vso tisto posvetno izobrazbo, ki jo predpisujejo državni zakoni in jo dobivajo otroci v državnih, javnih šolah, potem državi ni treba skrbeti za- izobrazbo dotičnih otrok in državi so prihranjeni stroški za to izobrazbo. Torej so pa starši v polni meri upravičeni, da zahtevajo od države, da jim povrne stroške, ki bi jih sicer država imela z njihovimi otroci, ako bi jih starši pošiljali v državne šole. Kajti država je vendar dolžna skrbeti in nositi stroške za izobrazbo vseh otrok vseh svojih državljanov! — To je jasno in edino pravič-
toličani zahtevali od države, da naj jim država zida cerkve, plačuje duhovnike. Za vse to država hi dolžna. To bi bilo proti načelu ločitve Cerkve od države. To bi bilo proti ustavi Združenih držav. Ni pa proti ustavi Združenih držav, ako starši, ki sami poskrbe za vzgojo in izobrazbo svojih otrok v skladu z državnimi postavami pričakujejo in zahtevajo od države, da jim povrne vsaj en del stroškov, ki bi jih država sama morala nositi!
In ako pošilja del katoliških staršev svoje otroke v državne, javne šole in ako je na plačilni listi državnih šol tudi toliko in toliko katoliških učnih moči, to še ni nikak dokaz, da se ne godi krivica staršem 80,000 otrok, ki morajo sami nositi breme za vzgojo in izobrazbo, kar je prav za prav dolžna država! Gotovo, onim katoliškim staršem, ki pošilja-
Morda bo zopet kdo zajamral: boljše bi bilo brez prepirov ... Da, boljše bi bilo, toda ali naj pošten slovenski časopis molči prav na vse in naj mirno gleda, kako se hoče v našem slovenskem časopisju zatreti vse, kar količkaj diši po katoliškem? Saj mi ne izzvivamo, saj jih pustimo v miru te naše slovenske odpadnike, ampak kadar udarijo po našem najdražjem, po naših katoliških šolah, ki smo si jih zgradili in jih vzdržujemo s tolikimi žrtvami, tedaj pa mora zavreti kri vsakemu poštenemu Slovencu, tudi če ni strogo katoliškega prepričanja.
Enakopravnost je zadnje čase mirovala z napadi na katoličane, ker so uredniku prepovedali tako pisanje. Toda zagrizeni urednik, ki kar besni strupenega sovraštva proti katoličanstvu, ni mogel dolgo strpeti. Zadnji petek se je spravili nad katoliške šole in je odločno proti temu, da bi te šole dobile kako podporo od države. Ne, na to pa ne bomo molčali, pa naj pride karkoli.
Kot znano, so katoliške šole v državi Ofiio zaprosile državo, naj bi kaj pomagala za vzdrževanje teh šol. Lansko ieto je bila taka prošnja zavrnjena v državni zbornici. Letos je bil zopet vložen enak predlog in državna senatna zbornica ga je sprejela. Zdaj pride pred poslansko zbornico. Kakšen bo rezultat tam, se še ne ve.
Gre za tem, da dobijo starši, ki pošiljajo svoje otroke v katoliške šole, 10 centov na danza vsakega otroka v nižjih šolah in 15 centov za otroka v višjih šolah. Proti temu so se silno uprli protestantovski pastorji, ki nikakor ne morejo videti, da bi se še nadalje vzdrževale katoliške šole in bi najraje videli, da se še danes zapro.
Pomnite, da noben ameriški urednik ni zapisal v svojem listu niti besedice proti podpori katoliškim šolam. Dobil se je pa janičar na slovenskem časnikarskem polju, urednik slovenskega dnevnika v Clevelandu, ki piše, da je stališče, ki so ga osvojili protestantovski cerkveni voditelji, pravilno. Verske šole, pravj Enakopravnost, se ne ustanavljajo, da bi olajšale državi izobraževalno delo, temveč, da propagirajo tolmačenje religije na podlagi sprejetih naukov dotične verske skupine, ki jih vodi.
To pomeni, piše urednik Enakopravnosti, da je glavni namen katoliških farnih šol širjenje katoliškega tolmačenja religije in ne splošna izobrazba.
Spričo tega je jasno, pravi urednik. Enakopravnosti, da je zahteva po državni podpori za farne šole krivična. In, pravi nadalje urednik Enakopravnosti, katoliške farne šole ne prinašajo nobenih koristi davkoplačevalcem drugih k«n-fesij. In, zaključi urednik Enakopravnosti, če katoličani mislijo, da ne morejo shajati brez svojih šol, naj jih sami vzdržujejo. Tako misli urednik Enakopravnosti o naših katoliških šolah.
In mi se čutimo dolžne, da temu uredniku malo pojasnimo stališče katoliških šol. Pojasnili mu bomo, če katoliške šole res ne prinašajo nobenih koristi davkoplačevalcem in če res ni glavni namen katoliških šq1 splošna izobrazba.
Vemo pa, ko bomo dokazali, da so katoliške šole v veliko korist davkoplačevalcem v splošnem, urednika Enakopravnosti vseeno ne borno prepričali, da so katoliške šole potrebne, ker on ne vidi v katoliških šolah nščesar drugega kot vero in ne podlago za dobro moralno življenje, ker urednik Enakopravnosti je pokazal s svojim člankom, kako da besno sovraži vse, kar je v zvezi s katoličanstvom in da se je tudi on pridružil onim, ki hočejo v kali zatreti vsako katoliško akcijo in to predvsem katoliške šole. Prav tako so delali v Rusiji, Španiji in Mehiki in pravtako delajo povsod, kjer so začeli tlakovati pot rdečemu komunizmu.
Sedaj pa malo poglejmo, v koliko katoliške šole pomagajo davkoplačevalcem in v koliko ne. Odkar so se v Zed. državah v posameznih farah ustanovile katoliške šole, se je odvzelo velikansko breme z ram davkoplačevalcem, ker so katoliške šole vzdrževale svoje učitelje in učiteljice ter si postavili svoja poslopja, katera tudi vzdržujejo.
Vzemimo samo slovenske farne šole v Clevelandu. Do 4,000 otrok pohaja v te katoliške slovenske šole. In ali ste že izračunali, koliko bi stalo državo, če bi imela v svojih šolah 4,000 otrok več vsako leto? V Clevelandu imamo štiri slovenske katoliške farne šole. Če bi jih n« bilo, bi motala država vzdrževati štiri šolska poslopja. In kaj pa učne moči? Če računamo po 30 učencev v enem razredu, bi moralo biti za teh 4,000 šolskih otrok najmanj 125 učnih moči, ki bi jih plačevala država. In računajte učne moči po $150.00 na mesec, koliko to znese? Za vse to plačujejo katoličani sami, ne da bi davkoplačevalci prispevali enega samega centa.
Toda vrhu tega, pa katoliški starši, ki vzdržujejo katoliške šole in učne moči, morajo plačevati davke za javne šole. Torej so dvakrat obdavčeni. Urednik Enakopravnosti sicer pravi, da je to njih zadeva. Da, seveda je. Toda naj vzame rdeči urednik Enakopravnosti svinčnik v roke in naj izračuna, koliko davka prihranijo katoličani s svojimi šoki mi državi. Tudi če so katoličani vprašali za nekaj podpore državi, pri tern še vedno prihranijo milijone dolarjev davko piačevafcem. Ker tistih nekaj milijonov dolarjev, ki bi jill dobile katoliške šole od države, še zdavnej ne pokrijejo vsefc stroškov, ki jih imajo katoliške šole z vzdrževanjem.
Pa kaj briga to urednika Enakopravnosti in protesta n
jo svoje otroke v javne šole, se ne godi nikaka krivica, godi se pa brez dvoma krivica staršem teh skoro 80 tisočev otrok, ki hodijo v katoliške šoje!
Seveda bodo rekli "svobodomiselci" in socialisti: pa dajte vsi katoličani pošiljati svoje otroke v uržavne šole! Čemu pa hočete imeti svoje šole? — To je pa naša stvar, dragi "svobodomiselci" in socialisti, naša zadeva je to, naša pravica je to, ki nam je zajamčena zaenkrat še v ustavi Združenih držav! Saj ako pridete vi na krmilo, je ne bomo imeli več, to vemo! A zaenkrat jo še imamo. To je torej naša stvar, ako hočemo imeti svoje katoliške šole, kakor je stvar države, da nosi stroške za izobrazbo tudi naših, katoliških otrok! Torej tudi nas po pravici ne morete zavrniti: naj bo vaša stvar, vas katoličanov, da sami plačate za svoje šole! Ne boš! Stvar in dolžnost države je, da nosi stroške za izobrazbo vseh, tudi katoliških otrok! In zaenkrat še ni nikakega pri-stavka v ustavi Združenih držav, da kdor noče pošiljati svojih otrok v državne šole, mora sam nositi stroške! Tudi bi bil tak dostavek krivičen. In ga res še ni. Seveda, vi ki zajemate svobodo z veliko žlico, bi kaj hitro uzakonili tak dostavek. Pa še vse kaj drugega bi napravili! Zaplenili bi katoliške šole, po domače rečeno: ukradli bi jih, pa križe in svete podobe bi ven pometali. Kaj zato, ako bi potem država imela precej hujše stroške! Da bi le te preklicane klerikalce udarili! — Samo za to se vam gre, moji dragi laži-svo-bodomiselci in socialisti, ki imate vedno polna usta svobode in demokracije. Kako pa razumete svobodo in demokracijo, pa jasno pokažete, kjer pridete do veljave in moči, n. pr. v Rusiji, v Mehiki, v Španiji. Ko so vaši ljubljeni rdeči bratci, v Španiji podirali katoliške sirotišnice, klali in razganjali njihove vzgojitelje, še daleč niso pomislili, kam bodo spravili vse te tisoče otrok! Kaj otroci! Naj gredo, kamor hočejo! Da se le te preklicane klerikalce uniči! In tako jih danes vidimo te otroke potikati se po deželi brez doma, brez zavetja, in umirati ob cestah od lakote in bolezni! Kaj zato! Domovina je pa le rešena, demokracija je pa le rešena, ker ni skoro nič več teh klerikalcev!
Tako je, moji dragi "svobodomiselci" in socialisti! S polno pravico zahtevamo katoličani, da nam država povrne vsaj en del stroškov, ki bi jih ona morala nositi! Nobene krivice s tem nikomur ne delamo! Krivično bi bilo, ako bi vi zahtevali, da naj država podpira vaše svobodomiselne šole, krivično bi zahtevali protestanti, ako bi hoteli, da država vzdržuje njihove nedeljske šole, kjer poučujejo samo verske stvari, ni pa krivično, ako mi zahtevamo podporo, kajti v naših katoliških šolah dobe otroci prav vse tisto, kar bi dobili v državnih šolah in državo ne stanejo naši otroci, dokler hodijo v katoliško šolo, niti centa na leto ne!
In sramota je, da ste se postavili na stališče protestantov, na stališče, ki je krivično in denarno škodljivo za ogromno večino slovenskega naroda, vi, ki vendar živite od tega naroda! Poturice ste, janičarji, odpadniki od najdražje tradicije slovenskega naroda, odpadniki od katoliške vere!
Doklej, katoliški Slovenci, boste še podpirali te poturice, te janičar je? Doklej boste še trpeli njihove časopise v svojih hišah? Doklej jih boste še vzdrževali s svojimi oglasi? — Te besede, glede oglasov, še nisem nikdar ne zapisal, ne izrekel, sedaj pa jo z vsem po-vdarkom! Oni pozivajo nas katoličane: "Če pa mislijo (ka-
toličani), da ne morejo shajati brez njih (brez katoliških šol), naj jih sami vzdržujejo." Enako pozivam vas katoliške Slovence: Če pa mislijo naši "svobodomiselci" in "napreduj aki" in socialisti, da ne morejo shajati brez svojih časopisov, naj jih oni sami vzdržujejo! Vi jih nikar! Nikar na pljuvajte v svojo lastno skledo!
Oglasite, oglasite se še drugi ! Čeprav priprosto in ne-učeno, pa odločno povejte svoje mnenje! Naj naši verski nasprotniki čutijo, da so s tem, ko so tako nastopili proti podpori katoliškim šolam, da so s tem sejali vihar in da bodo tudi želi vihar!
Boljše držati kot pustiti
Cleveland, O.—Pred par tedni je bil zopet dopis v Ameriški Domovini "Boljše bi bilo brez prepirov." Mr. Bomback, to je ena in ista pesem kot zadnjič. Sicer je res, da bi bilo bolje, toda na ta način ne, da bi pustili norčevati se iz našega prepričanja. Ako smo katoličani, mislim pravi katoličani, potem moramo tudi vedeti, da je naša sveta dolžnost, da ne pustimo, da se napada vera, duhovščina in še celo iz Boga se norčujejo in ga smešijo. No, Mr. Bomback, ali naj v takem slučaju naše časopisje molči? Nikakor ne! časopisje je najboljše orožje, da take napade in gnusobe odbija. In časopisje, ki brani naše prepričanje, zasluži vse priznanje, da stori svojo dolžnost v tem oziru.
Poglejte malo Amerikanske-ga Slovenca, ki dan za dnem bije boj in pobija vse, kar se nesramnega piše čez vero, čez Boga, čez vse, kar je katoliškega. Ali ste že kdaj brali v Ameri-kanskem Slovencu "Pisano polje"? Ali ste brali dopise dr. H. Brena, Rev. Ambrožiča, urednika Jeriča in še več drugih učenih in izobraženih gospodov v Chicagu? Dan za dnem je skoro polovica časopisa pisanega proti napadom Prosvete in drugih takih cunj. Ali je že kdo videl, da je na to kdo pisal: Bolje bi bilo brez prepirov? Ne, v Amerikanskem Slovencu že ne. Ako pa Ameriška Domovina zavrne kak gnusni napad, pa že nekaterim ni ustreženo.
Ali ste videli v Ameriški Domovini dne 29. marca zapisano, da je v Zedinjenih državah preko 700 komunističnih časopisov, ki se tiskajo v raznih jezikih? Le malo pomislite, kaj to pomeni!
čital sem tudi, da imajo v Moskvi Ameriko razdeljeno v kakih 25 okrajev (Cleveland ima številko 6). In na milijone dolarjev razdajo boijševiki za svojo umazano propagando, in bi raje danes kot jutri videli "peklenski ples" ter razdejanje, kot je na primer v Španiji
Zdaj pa vprašam vse tiste, ki pišejo "boljše bi bilo brez pre-
pirov," kaj nam je storiti? Ali naj kar mirnim potom čakamo, da nas zdrobijo in pomandrajo v blato in prah? Ne, bodimo čuječi! Boljše držati kot pustiti,! Držimo se svojega prepričanja, branimo vse, kar nam je svetega. To je naša dolžnost, da dosežemo namen življenja.
Hvala vsem čč. gospodom za krasne in pomenljive govore na katoliških shodih. Poslušajmo in ravnajmo se po njih naukih, dokler ni prepozno. Hvala vsakemu govorniku za trud in požrtvovalnost. Vsakemu priporočamo, naj se tega gesla še za-naprej drži in odbija vse gnusne napade čez vero, Boga in narod katoliškega prepričanja. Kateri urednik se tega zaveda, čast mu!
Mr. Bomback, Vi pišete, naj malo pogledam v angleško časopisje, češ, da v desetih letih ni toliko obrekovanj v njih kot je v slovenskem maliču v eni številki na eni strani. Pišete, ako bi ameriška javnost čitala in razumela naše časopisje, da bi nas prištevali daleč za Abesin-ci. Na to Vam lahko odgovorim. Ameriška Domovina ima priznanje od države in mesta kot izboren list. Enakopravnost pa drugi sodite. Kar se pa tiče ameriških časopisov, kot so Press, News in Plain Dealer, pa vedite, cla noben teh listov nc piše čez Boga, duhovnike in čez vero. Vidite, taki so ameriški uredniki. Pa poglejmo naše* urednike. Urednika Ameriške Domovine spadata pod ameriško zastavo, urednik Enakopravnosti pa pod rdečo marelo.
Pa še nekaj. Mr. Bomback, pisali ste v svojem dopisu, da sodite, da sem naročnik Enakopravnosti. Vaša sodba ni prava. Povem Vam, da naročnik Enakopravnosti še nisem bil, nisem sedaj in upam, da tudi nikoli ne bom. Tukaj, kjer jaz stanujem, ni tri milje naokrog in še dlje, nobene Enakopravnosti. Da mi je pa znano kaj piše, vidim pa v Ameriški Domovini. Ali niste še nikoli brali Father Jagrovih dopisov v Ameriški Domovini o pisanju Enakopravnosti? Isto pišejo tudi drugi, ki se jim studi pisanje Enakopravnosti in to tudi povedo. Tako torej tudi jaz zvem, kaj piše Enakopravnost o našem verskem prepričanju.
Tudi na Prosveto nisem naročen, pa vsak dan čitam v Amerikanskem Slovencu kaj piše. Saj vendar vsak dopisnik piše o vsebini napada v nasprotnih listih. Upam, da me razumete, g-Bomback.
V mojem dopisu tudi ni bilo pisano, da se naj urednika A. D. in E. javno udrihata ter begata nesložni narod. To ni res. Pohvalil sem pa urednika A. D., ki odbijata strupeno brozgo Enakopravnosti in jima priporočal, naj se še naprej držita take smeri.
Nas zavednih Slovencev geslo naj bo: Vse za vero, dom i'1 narod!
Pozdrav vsem čitatel.jem Ameriške Domovine.
Frank Stokar.
--o- /
Naročite se na dnevnik /
Ameriško Domovino:
Otroci komaj čakajo, da si sezujejo čevlje. Enega takih vidimo na sliki in ne bo dolgo, ko bomo kmalu zdravili pobite palce in jemali iz stopal steklo, trne in drufje talce stvari našim olročajem.
te verjamete al1 pa n®
Po farmerski cesti pride meščan s svojim psom volčjakom-Na neki farmi je hlapec pravkar z vilami premetaval g»°J-Pes se zaleti proti hlapcu, ki se brani z vilami in ker pes ne odneha, ga hlapec zahode.
Meščan priskoči in se huduje
nad hlapcem:
"Zakaj pa niste rabili drugega konca vil, da bi psa odgnali-Kaj ste ga morali kar zAbosti.
''Saj bi bil rabil drugi konec vil, Če bi me bil pes napadel s svojim drugim koncem, s odreže hlapec.
tovske pastorje. Njim gre za to, da se zaprejo katoliške šole, pa četudi bi potem davkoplačevalci desetkrat toliko plačali davkov. To se ne pita! Urednik Enakopravnosti, ki tako vneto služi narodu, želi, da bi se davčna bremena davkoplačevalcem zvišala, če bi prešle vse katolfške šole v državno področje. Kaj briga urednika Enakopravnosti, če bi morali davkoplačevalci plačati na leto kakih $30,000,000.00 več za šole! Glavno je, da prenehajo katoliške šole. Seve, njemu je lahko, ko ne plačuje davkov od hiš, ne od drugega, razen kar plača morda indirektno. Kaj njega briga, če se: zvišajo davki, samo da se uniči katoliške šole.
(Konec jutri.)
KRIŽEM PO JUTROVEM
Po n«intk*m Urirnlko K.. Ili»
"Pri kom?" "V Džnibašliju." "Tam? Bi ne bilo predaleč Ampak pri kom?"
"Pri barvarju Bošaku." "Pri Bošaku —? Poznam ga." "On pa mene pozna. Potrdil bi vama, da sem res pošten človek, ne pa zločinec."
Vprašaje me je gledal kovač. Dejal sem:
"Tako se nama pa le še ne mudi. Predvsem bom pogledal, kaj vse imaš v žepih."
Preiskal sem mu žepe. Klel je in zabavljal, pa nisva se zmenila za njega.
Našla sva precej denarja in razne malenkosti, ki jih vzame človek s seboj, kadar gre na pot, posebnega pa nič. Vse sva mu spet vrnila in kovač je dejal:
"Morebiti si se pa le zmotil, effendi!"
"Ne. Prav tisti je, ki sem ga v Odrinu videl. Pridržala ga bova, četudi nisva nič obtežilne-g,a našla pri njem. Tudi njegovo sedlo bova preiskala. Pojdiva!"
•žena nas je ves čas tiho gledala in ko sva odhajala, je vprašala :
"Ga naj stražim?" "Da!" je naročil- mož.
Vstala je, prižgala tresko in odločno dejala:
"Le brez skrbi pojdita! Če se le samo gane,, ga osmodim s tole tresko, da bo pomnil! Nisem zaman tičala v kleti!"
"Pogumna ženka, kaj, effendi !" se je muzal kovač.
Konj je še stal pri vratih. Preiskala sva mu sedlo, pa razen jestvin nisva našla ničesar.
"In kaj boš sedaj naročil?" je vprašal Šimen.
"Najprvo spraviva konja za hišo k mojemu vrancu." "In potem?"
"In potem vtakneva ujetnika v klet."
"In potem?" "No, potem pa počakava, da pridejo moji tovariši.
"In kaj boš storil z ujetnikom?"
"Poslal ga bom kadiju v Od-rin."
Oskrbela sva konja in se vrnila v sobo.
Kovačeva žena je bila vsa vesela, ko sva ji povedala, da bova ujetnika vtaknila v klet, še sama je pomagala. Ujetnik je sicer klel, zabavljal in ugovarjal, pa nismo se zmenili za njega, vdati se je moral.
Vkljub pozni uri nama je žena še šla pripravljat večerjo. S Šimenom pa sva sedla za vrata na prežo.
Nadeval sem mu spet pipo z d u h teč i m džebelijem, zadovoljen je puhal iz nje pa pravil:
"Čuden doživljaj! Nikoli še nisem bil ujet v lastni kleti, pa še tudi nikoli nisem imel ujetnika v njej. Allahova volja—!"
Čas je mineval. Večerjali smo, žena je legla spat, midva pa sva sedela in čakala. Polnoč je prišla in minila, še je minila ura, — tovarišev pa ni bilo od nikoder
"Morebiti pa so si kje med
"Torej misliš, da ni Srb?" "Ne. Laže."
"In misliš, da Pimoza ni njegovo pravo ime?" "Dvomim."
"Utegneš pa se le motiti!" "Kaj še. Grozil je z nožem. In sunil bi bil, da ga nisi prijel. Zakaj se je ustrašil, ko sem mu povedal, da pridejo kawwasi? Kadija se boji! In kdor ima mirno vest, se sodnika ne bo bal!
Pa kakor sem čul, poznaš barvarja, ki ga je omenil?" "Poznam ga." "Kak človek je?" "Debel, zalit lenuh." Res zanimiv slučaj, sem razmišljal. Barvarju je bilo ime Bošak, je pravil ujetnik, in bo-šak se po turško resi pravi lenuh.
Vprašal sem kovača: "Je bogat?" "Ne."
"Zapravlja?"
"O ne! Lenuh je. Sicer pa ni samo barvar, tudi pek je."
"Morebiti pa je kot pek bolj priden?"
"Prav nič! Še hiša se mu bo podrla na glavo, ker je pre-len, da bi popravljal. Vse delo mora opraviti njegova žena. Sezidala mu je krušno peč, mu zbila nečke iz desek pa še pecivo sama nosi strankam." "In najbrž tudi peče sama?" "Da."
"In barva tudi sama?" "Seveda."
"Kaj pa mož dela?" "Je, pije, kadi in spi." "Ni čuda, če nima nič! V Džnibašliju je doma, ne?" "Da."
"Džnibašli je vas, kajne?" "Precejšnja vas." "Kako daleč je odtod?" "Dve uri peš. Če prideš skozi Košihawak, se obrneš čez most. Onstran mostu gre pot naravnost na jug v Džnibašli."
"Ali je morebiti pek in barvar Bošak tudi sicer na slabem glasu?" "Hm—!" "Le povej!"
"Ušesa so mu pred leti razparali." "Zakaj ?"
"Ne veš, koga tako kaznujejo?"
"Premajhen kruh je pekel." "O ne! Še pretežkega! Če prodaja pek premajhen kruh, ga pribije j o za ušesa na vrata. Razparajo mu jih pa ne."
Čudno! Revež je, pa pretežek kruh peče."
"O, njegov kruh ni pretežek, ker morebiti vzame preveč moke!"
"Zakaj pa?"
"Zadeva je tale. Bošak pošilja svoje pecivo tudi čez mejo. Pa so nekoč našli, da je kruh izredno težek. Razrezali so ga in- glej, v kruhu je bilo marsikaj, kar ne spada v kruh in za kar je treba na meji carino plačati."
"A! Razumem! Tihotapi!" "Zdi se. Vsaj svpjčas je tihotapil."
"1-Im, rad bi govoril z njim." "Čemu? Pravil si, da boš nemudoma jezdil dalje, ko prispejo tvoji tovariši."
"Tako sem mislil prej. Pa najin ujetnik se je skliceval na Bošaka. Če ga obiščem, utegnem marsikaj koristnega zvedeti. Saj ne bo vedel, kdo sem in odkod."
Uspeh prireditve
Jutrovo. — V nedeljo dne 4. aprila je bila uprizorjena lepa prireditev v korist nove cerkve sv. Lovrenca v Newburgu. Ker je bil namen tako blag, je bilo pričakovati malo bolj številne udeležbe. V splošnem se je pa še precej dobro obneslo in vsem udeležencem ter podpirateljem dobre stvari najprisrčnejša zahvala. Zabave je bilo na koše, in vsakteremu je lahko žal, ki se ni te lepe prilike poslužil.
Mr. Anton Grdina nam je kazal krasne premikajoče slike., ki nam bodo vedno in v trajnem spominu. Med kazanjem slik je vladala v dvorani takorekoč nekakošna pomladanska gozdna tišina, znamenje, da se udeleženci zanimajo za slike.
Kazanje slik se je izvršilo v najlepšem redu in v največjo zadovoljnost udeležencev, to-raj gredo Mr. A. Grdina na tem mestu naj prisrčne jše čestitke ter največje priznanje.
Mr. A. Grdina je imel mnogo dela in zamudo dragocenega časa. Ker je pa vedel, da je prireditev namenjena v take blag namen, je vse to žrtvova popolnoma brezplačno, za kai naj vam je tu izrečena javna in najprisrčnejša zahvala. Upo-.števali vas bomo in v kakoršni-koli potrebi se gotovo obrnemc do vas. Bog vam plati!
Mr. John J. Grdina je pa kazal svojo čarovniško umetnost kateri je popolnoma kos, in ge v tej stroki nikdo ne prekosi Gledalo bi se ga noč in dan. L< žal, da ga to pot nisem videl ker sem bil prezaposlen v spod njih prostorih. Toda po sporo čilu udeležencev je bilo vse ja ko krasno in v splošno zadovolj nost. Da se še vidimo, John!
To poročilo se je malo zakasnelo, vendar upam, da mi ne bc nikdo zameril, ker sem bil jakc zaposlen in mi časa vedno pri manjkuje.
" Anton Miklavčič. -o- '
Kaj piše pionir iz domovine
Od starega znanca sem prejel spodaj podpisano pismo, ki ga je vredno ponatisniti, ker ga je napisal pionir, ki zasluži, da se ga spominjamo. Ta pionir je g. Ivan Košak, posestnik in spoštovana osebnost v Novem mestu na Dolenjskem. Pismo se glasi:
"Prav lepa Vam hvala za poslani koledar. Zelo sem vesel da se me še spominjate. Gotovo se še spominjate na našo Trško goro, ko nam je bil konj ušel takrat, kot ste bili tukaj na obisku.
Zelo bi bil vesel, da bi se vsaj še enkrat videla v moji zidanici in ga spila kozarček pred mojo
smrtjo, pa tudi zapela tisto: En starček je živel tam v vinskih gorah ... Če pridete v domovino, ne pozabite nas obiskati, da se obudijo spomini na Ameriko in osobito še na Cleveland, kjer sem prebival pred 45. leti. Res želim to iz srca, da bi se še enkrat videla, ker leta teko proti večnosti in jaz jih imam na grbi že 77, kar je že precej, menim. Sicer sem pa še zdrav in čvrst. Drugače pa imam vedno neprili-ke in težave. Bog mi je vzel že tri sinove in eno hčerko. Zadnji mi je umrl prav na mojega godu dan, 27. decembra 1936. Ta je oil namenjen za gospodarja dona. Tako nimam nič dobrega aa stara leta. Mogoče bi Vi veleli za katerega, ki bi se hotel vrniti domov in si tukaj kupi-:i domačijo. Imam lepo vilo naprodaj, z lepim vrtom. Postavil ;ern jo zase še leta 1930. Zdaj e hiša v najemu in nese lepo lajemnino. Ne bi jo prodal, da ni niso sinovi pomrli. Zdaj mo-•am ostati na stari domačiji, vas pozdravlja, kot tudi vse mo-,e znance in prijatelje.
Ivan Košak.
Ivan Košak, nekdanji ameriški laseljenec, je prava dolenjska vorenina, mož jeklenega zn^ča-a, poštenjak in izobražen. Leta 931 smo se bili peljali v Koša-covo zidanico na Trški gori. mienitno smo se imeli. Kadar cažem slike od Novega mesta, selej vidite tudi Košakovo zi-lanico in pionirja Košaka, ki Iviga liter, v katerem je vince, itaro 16 let. Nič ni bilo čudnega, če nam je konj ušel in nas justil same v zidanici. Odpregli mo bili namreč, da se je pasel. 'a je menda slišal nas, ki smo riskali v zidanici, in je zavri-,kal še on, vrgel ušesa po sebi, ;okazal parkrat svoje podkve oncu v pozdrav in jo je vlil ni dol po rebri, da je bilo veselje. i?i prešmentana reč ti! Ker konj ii prišel več nazaj, smo šli mi a njim in jo prikrevsali domov ješ, tako okrog ob enajstih. Ja bi se še hodilo, da ni imelo isto 16 let staro vino tudi svo-e muhe in je sililo noge povsod, •amo po peti ne. Saj veste kako e. Tisti dogodek si bova ohra-lila s Košakom vedno v spomi-iu in tistega 16 letnega junaka ;udi.
Dragemu prijatelju Ivanu Kozaku pa želim še mnogo veselih uric tam na lepi Dolenjski, še i a ne- trdim, da lepšega razgleda ?a ni, kot je s Trške gore. Gotovo pa vsi sočustvujemo z g. Ko 3akom nad izgubo dobrih otrok Anton Grdina
"Še danes moram umreti!"
Nemški misijonar Stukenberg SVD poroča iz svojega misi.jo-na na enem iz Filipinskih otokov o zanimivem, pa obenem žalostnem dogodku, ki ga je doživel jeseni preteklega leta. Takole piše: Nekega jutra je na vse zgodaj potrkalo na vrata moje sobe; najprej boječe, por tem bolj pogumno. Pol v spanju sem vprašal, kaj je in kdo trka tako zgodaj. "Ode,, jaz sem,"' je odgovoril prišlec in z boječim glasom povedal svoje ime. Bil je eden izmed učencev, ki so hodili v mojo šolo, star okrog 15 let. "Počakaj malo," sem mu rekel, "takoj bom odprl ." Napravil sem se in odprl vrata. Pred menoj je stal učenec zbeganega in bledega obraza, z zaspanimi očmi in razkuštranimi lasmi. "Pa kako si vendar mogel tako zgodaj priti," sem ga vprašal, "ko so vendar še vsa vrata zaprta?" — "Oče, obzidje sem preplezal." To rekši, me je proseče in milo pogledal. "Vstopi torej," sem ga povabil, "sedi in mi povej, kaj želiš tako zgodaj." Nič dobrega nisem pričakoval. Deček je bil namreč eden izmed tistih, ki so bili' šele nedavno krščeni in je bil edini katoličan v družini.
Deček je moje povabilo odklonil: "Ne, oče, ne morem se mur diti. Predno vzide solnce, moram umreti, in prihajam le zato, da se spovem." Hodil je že prej nekaj časa k pouku za prvo sv. spoved in isv. obhajilo. "Kdo ti je pa rekel, da boš že danes umrl?" sem ga začudeno vprašal. — "Oče, to vem čisto gotovo! Ko bo ura šest, boš zvedel, da so me našli mrtvega. Hitro me torej spovej, da bom mogel v nebesa." — Mirno sem mu odgovoril: "Predragi, prav rad te bom spovedal, samo povej mi, odkod veš, da boš danes umrl." Vprašujoče in proseče me je pogledal, potem pa hitro segel v žep in izvlekel iz njega ostro bodalo. Nehote sem se ustrašil, ga prijel za roko in mu bodalo vzel. "Kaj hočeš z bodalom?" sem ga vprašal ves razburjen. Fant pa je pri tem začel jokati: "Oče, s tem bodalom se bom danes zjutraj umoril, še preden vzide solnce."
Položil sem bodalo na stran in ga prosil, naj mi pove vse, kako je prišel do tega sklepa. A precej časa je minilo, preden je spet spravil besedo iz sebe; in solze so mu druga za drugo drsele po licih. "Oče," je začel nato, "že tri dni nisem bil doma. Ni mo-
King, ovčjak iz Chappa-qua. N. Y. je obtožen, da je popadel nekega dečka. Pes je bil pripeljan pred sodnika, da ga obsodi. Tukaj ga vidimo, kako pazno čaka obsodbe, a še bolj skrbi obsodba oba lastnika, mala J oh n-nya in Andy Burka.
Pridobivajte člane za S. D. Zvezo
goče vec prenašati. Starši me vedno le zmerjajo in tepejo, ker sem katoličan. Več dni nisem doma dobil nobene jedi in sem si jo moral izprositi pri svojih pri-jateljh? beračenja pa me je tako sram. Tri noči sem že spal zunaj
potom poiskali prenočišče? je menil Šimen.
"Tega niso storili. Naročil sem jim, naj jezdijo brez odmora. Priti morajo tod mimo. Zadržala jih je kaka nepred-videvana ovira. Prišli pa bodo, med potom niso prenočili."
"Ali pa so pot zgrešili."
"Ne verjamem. Taki ljudje, kakor so moji tovariši, ne zgrešijo poti. Posebno moj mali hadži Halef ne."
"Bova pač čakala. Vsekakor nama bo krajši čas ko onemu spodaj v kleti. S čim si bo preganjal dolgčas, kaj misliš, effendi?"
"Prav tako si bo preganjal dolgčas kakor ti prej, ko si ležal spodaj."
"Torej moraš počakati do jutri."
"Seveda bom moral. Ustavil se bom pri peku, tovariše pa poslal naprej. Dohitel bi jih, ker imam boljšega konja."
"Ampak čuj! Čemu vobče tukaj zunaj čakaš na tovariše? Pojdi spat!"
"Čakati moram. Tovariši ne vedo, da sem se pri tebi ustavil, pa bi jezdili mimo."
"Bom pa jaz čakal na nje." (Dalje pihodnjičj
pod drevjem, ker sem se bal iti domov Zdaj sem še zbolel. Ne morem več vzdržati, zato sem trdno sklenil, da svoje žalostno življenje končam. Prosim, daj mi bodalo nazaj in me spovej. Potem moram iti."
Skočil je pokonci, da bi vzel bodalo. Zadržal sem ga in ga prepričeval o zlobnosti njegovega namena, kako hudo bi s tem Boga razžalil, kako bi sebe spravil v večno nesrečo in da ga sploh ne morem spovedati, dokler ima tak naklep. Dolgo sem fantu govoril in ga tako polagoma pomiril. Ko je bila ura šest in je solnce vzhajalo, sem mu smehljaje rekel: "Poglej, prijatelj, zdaj solnce vzhaja, in ti vendarle še živiš, in upam, da kmalu tudi v tvoji duši vzide solnce. Prosiva Boga za odpuščanje zaradi slabega namena, ki si ga imel . . . in prihodrijo soboto boš z drugimi učenci vred prejel prvo sveto obhajilo." Obraz se mu je sčasoma razjasnil in gin j en se mi je začel zahvaljevati. Dal sem mu potem še dobrih nasvetov glede staršev in sorodnikov in mu obljubil, da se bom sam pogovoril s starši in vse uredil. Potem sem ga vzel s seboj v kuhinjo in mu dal dober zajtrk, kar je dokončno pomirilo prej za samomor odločenega mladenič a. Medtem pa sem dal skrivaj poklicati njegove starše, ki so bili nemalo presenečeni in jih .je bilo sram, ko sem jim pripovedoval o dogodku. Tako sem dosegel spravo. Starši so mi obljubili, da ne bodo nikakršnih težav več delali sinu zaradi njegove katoliške vere, in to so do zdaj tudi zvesto izpolnjevali Veliko pa je otrok v tukajšnjih družinah, ki bi radi prišli v katoliško Cerkev, če bi jih zaslepljeni starši toliko ne ovirali.
Španska kriza na vrhuncu, Angleži vznemirjeni
London, 12. aprila. Izredna seja angleškega kabineta je bila .-klicana včeraj radi resne španske krize. Obenem je angleška admiraliteta včeraj odposlala proti španskemu pristanišču Bilbao, ki je v rokah Baskov (loja-listov), oklopno križarko Hood. Na potu v Bilbao je šest angleških tovornih parnikov, naloženih z živili za madridsko vlado. Toda general Franco, poveljnik nacionalistov, ki oblega pristanišče Bilbao, je zagrozil, da bo dal streljati na vsak parnik, ki se približa pristanišču. To je napotilo z živežem obložene parnike, da so se zatekli v francosko pristanišče St. Jean de Luz. Napol uradno se poroča, da je angleška vlada sklenila, da bo streljala na nacionalistične bojne ladje, ako bi slednje nadlegovale angleške tovorne parnike, ki se nahajajo ha visokem morju, toda Angleži -e bodo streljali, ako se parniki nahajajo v teritorialnih vodah Španije. General Franco trdi, da se madridski socialisti poslužujejo angleške zastave, da bi jih ščitila.
DNEVNE VEST!
Francija dolži Musšolinija, da laže o Španiji
V državi Ohio znamo dobiti pravo loterijo
Columbus, Ohio, 12. aprila. Bivši podnačelnik državne davčne komisije v Ohio je sprožil predlog, da začne država Ohio operirati loterijo, ki bi letno prinesla milijone dolarjev v državno blagajno. Državna postavodaja z zanimanjem sledi izvajanjem davčnega eksperta in mnogo poslancev se je izreklo za loterijo. Namen loterije bi bil dvigniti prodajni davek in odpraviti čiz-lerje. Skupni dobitki bi znašali dva milijona dolarjev na leto. številke dobitkov bi se dvigale na podlagi številk, ki se nahajajo na prodajnih znamkah. Ljudje bi gotovo zahtevali prodajne znamke in jih skrbno hranili, dočim jih sedaj zametujejo. Država bi dobila nekako $10,000,000 več v prodajnem davku na leto, in bi lahko oddala za dva milijona dobitkov v gotovini. Edina ovira, ki nastane, je V zvezni postavi, ki prepoveduje loterijo v Ameriki, toda tudi ta ovira bi se dala odpraviti po mnenju dav-•nih ekspertov.
--1-0-
Kolumbovi vitezi V boju zoper komunizem
New^ York, 12. aprila. Ogromna katoliška organizacij a Knights of Columbus je začela ? pravo križarsko vojsko napram komunizmu, katerega dolži, da je odgovoren za delavske nemire in druge neprilike v današnjem svetu. "Naše cerkve, naši domovi bodo uničeni, ako ne začnemo z resnim bojem," se je izjavil vrhovni predsednik organizacije, ki šteje 600,000 članov.
-o-
* Papež Pij se poda na počitnice 1. maja, da si izboljša svoje ne preveč dobro zdravje.
MALI OGLASI"
Paris,' 12. aprila. Frncoski ministerski predsednik Blum je včeraj obdolžil Mussolinija laži glede intervencije v Španiji. Španski nacionalisti doslej nisei dobili ša nobenega Francoza pri lojalistih, sicer bi o tem poročali, nasprotno, stotine Italijanov je bilo vjetih od vojakov madridske vlade. Francija je za strogo nevtralnost tako napram nacionalistom kot napram socialistom, je izjavil Blum, in če bi se Italije enako strogo držala te obveznosti, bi bil položaj drugačen, Medtem pa prihaja laško časopisje na dan in obsoja sovjetske vlado, ki pošilja vedno več orožja in živeža za madridsko vlado Za'enkrat Mussolini ni ,na obdol i žitve francoske vlade niče--ar od' govoril. Pričakuje se pa, da ku ' je nove načrte glede Španije.
Kuhinjska peč
se proda po nizki ceni. Na plin in premog. Dobi se tudi dobro ohranjeno pohištvo za I jedilnico in drugo pohištvo po zelo nizki ceni. Vprašajte na ! 18504 Arrowhead Ave.
(April.13.15.17.)
Soba se odda
jako čedna, za enega fanta.— Vprašajte na 1235 Addison Rd. _(88)
Posebnosti za ta leden
Srca, jetra, ledvice in
vampi, 2 funta .........25,e
Zmleto meso (sveže mešano), 2 funta............29c
Teletina za ajmoht,
2 funta .................25c
Čista mast, ft.............13e
Se priporočam Mati Kriiman 6122 St. Clair Ave. (nasproti SND) 1	1132 E. 71st St.


J. O. CURWOOD:
Lov na ženo
ROMAN
Ženska moda od leta 11)05 dalje. Na skrajni levi je moda\ 1005 in na skrajni desni iz 1037. Četrta od leve kaže modo iz leta 1027, ko so ženske nosile tako kratka krila.
V SPOMIN
PRVE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA DOBREGA, LJUBLJE NEGA IN NIKDAR POZABLJENEGA SOPROGA, OČETA, SINA IN BRATA
Louis Kovačiča
ki je za vedno zatisnil svoje blage oči dne 13. aprila 1936,
Minilo je že leto dni.	Enkrat bomo se združili
odkar počivaš v grobu Ti,	in si stisnili roke,
v najlepši dobi let	Ti soprog, oče, sin in brat,
si moral zapustiti svet.	to bo srečno svidenje.
Žalujoči ostali:
Maria Kovačič, soproga;
Louis, sin; .,	Mary, hči.
Brata in sestra ter mati v stari domovini,
Cleveland, Ohio, 13. aprila 1937.
Ledenik, ki leze iz AlafMe v Kanado in to brez potnega lista. V letih je zlezel za 12 milj. Ledenih se imenuje Grand Pacific Glacier. Vendar radi tega ne bodo na stali mednarodni zapletljaji.
Prva, najstarejša, največja in najbogatejša slovenska katoliška podporna organizacija v Združenih Državah Ameriških, je:
IMWWItwm'W t-.u '■ ■ HMjl!
Ustanovljena 2. aprila 1894, inkorponrana 12. januarja 1898 v državi Illinois, s sedežem v mestu Joliet, Illinois. POSLUJE ŽE 44. LETO Glavni urad v lastnem domu: 1004 No. Chicago Street, Joliet, Illinois.
SKUPNO PREMOŽENJE ZNAŠA NAD $3,750,000 SOLVENTNOST K. S. K. JEDNOTE ZNAŠA NAD 100%.
K.. S. K. Jednota ima okrog 35,000 članov in članic v odraslem in mladinskem oddelka.
SKUPNO ŠTEVILO KRAJEVNIH DRUŠTEV 186.
V Clevelandu, Ohio je 16 naših krajevnih društev.
Skupnih podpor je K. S. K. Jednota izplačala tekom svojega 42_letnega obstanka nad $5,9001,300.00.
GESLO K. S. K. JEDNOTE JE: "VSE ZA VERO, DOM in NAROD!"
Če se hočeš zavarovati pri dobri, pošteni in solventni podporni organizaciji, zavaruj se pri Kranjsko-Slovenski Katoliški Jednoti, kjer se lahko zavaruješ za smrtnine, razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti.
K. S. K. Jednota sprejema v svojo sredo člane in članice od 16. do 55. leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta. Zavaruješ se lahko za $250; $500; $1000; $1500 in $2000 posmrtnine.
V	Mladinskem Oddelku K. S. K. J. se otroci lahko zavarujejo v razredu "A" ali "B." Mesečini prispevek v mladinski oddelek je zelo nizek, samo 15c za razred "A" in 30c za razred "B" in ostane stalen, aasi zavarovalnina z vsakim dnem narašča. V slučaju smrti otroka zavarovanega v razredu "A" se plača do $450.00 in zavarovanega v razredu "B" se plača do $1000.00 posmrtnine.
BOLNIŠKA PODPORA:
Zavaruješ se lahko za $2.00; $1.00 In 50c na dan ali $5.00 na teden. Asesment primerno nizek.
K. S. K. Jednota nudi članstvu štiri najmodernejše vrste zavarovanja.
člani m članice nad 60 let stari lahko prejmejo pripadajočo jim rezervo izplačano v gotovini.
Nad 70 let stari člani in članice so prosti vseh nadaljnih ases-mentov.
Jednota ima svoj lasten list "Glasilo K. S. K. Jednote," ki izhaja enkrat na teden v slovenskem in angleškem jeziku in katerega dobiva vsak član in članica.
Vsak Slovenec in Slovenka bi moral (a) biti zavarovan (a) pri K, S. K. Jednoti kot pravi materi vdov in sirot, če še nisi član ali članica te mogočne in bogate podporne organizacije, potrudi se in pristopi takoj.
V	vsaki slovenski naselbini v Združenih državah bi moralo biti društvo, spadajoče h K. S. K. Jednoti. Kjerkoli še nimate društva, spadajočega k tej solventni katoliški podporni organizaciji, ustanovite ga; treba je le osem oseb v starosti od 16. do 55. leta. — Za na-daljna pojasnila ln navodiia pišite na glavnega tajnika: JOSI" ZALAR, 1004 No. Chicago, Street, Joliet, Illinois
I LL USE YOUQ CAP FOG A WIND CONE — THEN "THE AlQ
/Mil will. \anow wen vjav the wind \s Plowing-/
Ko je bil predsednik Roosevelt na počitnicah v Warm Springs, Ga., je samo vozil svoj 6 let stari avtomobil. Poleg njega sedi njegov sin James.
\S iT IMPORTANT? m EAQS AQE COL.D/
Slika v sredini ktiže Randolph zrakoplovno pristanišče, kjer se vršijo vaje in slika, desno kaže proučevanje motorjev v vseh podrobnosti.
Ameriški vojaški letalci v šoli. Slika na levi kaže proučevanje propelerja.
Aldous je spet opazil nje-] gov čudni zdrzljaj z rameni.
Quadcva glava je kimala na tolstem vratu.
"Kakopak, s tem se strinjam," je dejal. "Čez nekaj časa. Samo da bo ta 'nekaj' j ako dolg — ali ne, Culver? Ze)o dolg bo ta 'nekaj časa,' " je ponovil s surovim hohotom. "Če bi jo videli, Culver, me ne bi pitali z norcem, ker tolikanj blaznim po njej. O tem pa ni dvoma, da se ne bi izpa-metovala, kadar zve, kaj sva pripravila zanjo. Vzgojiva si jo za tovarišico!"
Ko je John Aldous slišal podli odmev strasti in zmagoslavja v surovih Quadovih besedah je nekaj odnehalo v njegovi glavi. Vročina, ki je mahoma pogoltnila vsakršno misel in vsak pripravljeni načrt, mu je udarila v možgane kakor val. Edino, kar mu je še ostalo v tem blaznem stanju duha, je bila želja: ubiti, ga! Toda notranji požar ga ni niti oslepil, niti mu ni vzel razsodnosti. Ni ga premotil, da bi bil z zversko krviželjnostjo planil naprej. To, kar je storil, je bilo veliko strašne j še. Vstal je tiho, da: ga ona dva nista mogla ne slišati ne videti v temnem predsobju. Niti rahlega vre-fika nista cula, ko je odprl varovalko svoje pištole.
Toliko časa, kolikor ga potrebuje človek, da zasope, je še stal na mestu in zrli na dvojico. Hladno in mirno se je pripravljal, da ju ubije. Nekaj neprijetnega je bilo le v nenadni misli, da bi ju lahko ubil s kraja, kjer je stal. Iz teme ni hotel streljati. Koprnel je po tem, da bi se naslajal ob njunem prvem preplahu, ko se bosta plazila pred njim nazaj, videč v njem vtele-šeno smrt. Toliko časa jima je še hotel dati, da živita — več ne. Ko mine ta trenutek, ju ustreli.
Držeč v roki pištolo, pripravljeno za strel, je stopil v razsvetljeno izbo.
"Dober večer, gospoda!" je dejal.
XIII.
Še kakih dvajset sekund po tem, ko se je Aldous oglasil, ni bilo opaziti ne na Quadovem ne na Rannovem obrazu vidne-
i ga znaka življenja. Rann je sedel kakor omamljen. Niti utrip s prstom ni prekinil kamen ite otrplosti njegove postave. Njegove oči so nalile dvema Črnima ogloma' z gad jo srepoto zrle preko Quadovih ohlapnih ramen in sklonjene glave. Quade se je zdel, kakor da je zmrznil v tistem trenutku, ko je govoril z Ran-nom. Ena njegovih rok je molela za čevelj nad mizo. On je bil tisti, ki je zmotil neživo napetost te slike.
Počasi, skoro tako počasi, kakor je Aldous oditiral vrata, je Quade obrnil glavo in uprl oči v hladno se smehljajoči obraz moža, katerega je hotel zavratno umoriti. Zagledal je svetlikajočo se pištolo v njegovi roki. Čuden izraz se je razširil po njegovem zabuhlem obličju — ne baš izraz strahu, ampak krč. Vedel je, da je Aldous prisluškoval. Pomen pištole v njegovi roki mu je bil spričo tega docela jasen. Culver Rann je sedel kakor kamen. Njegov obraz ni izražal ničesar. Niti za najmanjši drobec sekunde ni izdal občutka ali nemira, ki se je morda oglašal v njem. Aldous je vzlic svojemu razburjenju občudoval njegov neomajni pogum-
"Dober večer, gospoda!" je ponovil.
V tem se je Rann počasi sklonil nad mizo. Ena njegovih rok s je iztegnila h brkom. Druga je bila nevidna. Quade se je polagoma umaknil in je obstal na doncu mize; obe roki je prazni iztezal naprej. Aldous še vedno z nasmeškom na ustnicah, je pogledal Rannu v iskreče se oči ter pomeril nanj s svojo avtomatsko pištolo. Culver Rann si je zavihal konec brka in je ponovil njegov nasmeh.
"Dobro!" je rekel. "Ali je to šah mat?"
"Da," je odgovoril Aldous. "Daroval sem vama, propalici, še minuto življenja. Mislim da je prešla."
Komaj so mu pale te besede iz ust, je udarila v sobo tema — tako globoka in nenadna, da mu je roka trenutno omahnila. Obenem pa je že slišal, kako se je prevrnil naslanjač
in kako je palo nekaj na tla. Dvakrat je šinil blisk iz njegove pištole tja, kjer je sedel Culver Rann, dvakrat je bruhnila svojo žarečo nit proti mestu, kjer je stal Quade. Videl je, kaj se je zgodilo, in kaj ga čaka, ako zdajle podleže. V čudno oblikovani železni sve-tiljki je bila električna žarnica in Rann je pod mizo obrnil-stikalo. Ni mu ostalo časa, da bi premišljeval. Nekak predmet je priletel v globoki temi in mu je s strašno silo pal na iztegnjeno roko s pištolo. Avtomatska pištola mu je zletela iz roke ter je udarila ob steno. Razorožen je odskočil proti odprtim vratom — naravnost v Quadovo naročje.
Aldous je vedel, da je to Quade, in je usekal z vso silo, ki jo more inieti udarec s kratkim razmahom. Njegova pest je pala Quadu na volovski tilnik. Udaril je še in še in Qua-dov prijem je odnehal. V naslednjem trenutku bi bil dosegel vrata, da ga ni od zakaj pograbil Rann. Nikoli še ni bil Aldous stisnjen v takih kleščah, kakor so bile ženske roke Culver Ranna. Bilo je, kakor da se mu čeljusti jeklenega primaža žariva,jo v meso. | Preden pa so našle njegovo grlo, se je vrgel z vso težo nazaj in se je z nadčloveškim naporom iztrgal.
O b a d v a, Quade in Culver Rann, sta zdaj stala, med njim in med vrati! Slišal je Quadovo naglo, sigajoče sopenje. Rann je bil slej ko prej tih kakor smrt. In zdajci je čul, da nekdo zakleplje vrata. V ključavnici je zaškripal ključ. Bil je ujet!
"Posveti, Billy," je izprego-voril Rann s pokojnim, prav nič ne razburjenim glasom. "Zdaj imava tega lopova v škripcih. Pištola mu je izbita. Posveti — en strel in stvar bo v redu!"
Aldous je slišal Quadove kretnje, toda propalica se ni pomikal proti mizi. Nekje v izbi je moralo biti drugo stikalo,..spojeno z železno svetilj-ko, in Aldous je čutil, kako ga obliva pohrbtu nekam poseben mraz. Čeprav ni mogel videti v črni temi, ki je polnila sobo, je vendar slutil, da sloni Culver Rann s hrbtom na zaklenjenih vratih in drži v roki revolver. Quade pa se takisto z revolverjem v roki plazi ob steni. Ljudje, kakršna sta bila ta dva, ne hodijo brez orožja. Vedel je, da, opravita svoje delo tisti mah, ko se zasveti luč. Ko je tako stal na svojem mestu, tiho in negibno, kakor Culver Rann, si je živo predstavljal, kako se je igra obrnila. V trenutku blaznosti, ki jo je Quade še podpalil s svojim lokavim zatrjevanjem, da bo Jana njegova, se je bil izdal kakor naj neumne j ši bedak in sedaj je bilo treba požeti, kar je sejal. Premišljeno se je bil dal neprijateljema v roke. Pač blazna bi bila, ako bi mu dovolila, da živ odnese pete!
Čul je, kako je Quade ob-
stal. Njegova neokretna roka je tipala po zidu. Aldous je uganil, da išče stikala. Rilo j mu ,je, kakor da vidi Rannov revolver, ki meri nanj v temi. V tem trenutku so delovali njegovi Čuti z bliskovito brzino. Ena njegovih rok se je dotaknila roba mize, o kateri je ve-1 del, da stoji lik pred zastrtim oknom. Ako bi skočil skozi j okno, bi mu zastor pomagal,1
da ga ne ))i oteklo razrezalo na kose.
Tisti mah, ko ga je prešinila misel na beg, jo je že izvršil. Poplava luči je napolnila prostor, ko je njegovo telo udarilo skozi steklo. Se en vzkrik je čul — še strel za seboj —- in je priletel na zemljo. Pobral se je in stekel, kar so ga nesle noge. Čez 50 yardov se je ustavil in je pogledal nazaj.
Quade in Rann sta bila pri ok-|nu. Nato sta izginila; še tre-.nutek in v sobi je bila spet te-'ma.
Tako se je zgodilo, da je Aldous nocoj že v drugo krenil proti MacDonaldovemu taboru. Opazil je, da ga zastor ni dovolj varoval in da je obrezan. Čutil je toplo kri, kako mu je tekla po licu; tudi obe roki sta bili mokri od nje. Laket, v katero ga je v sobi zadel neznani predmet, ga je dokaj bolela in tudi gleženj si je bil navil pri skoku skozi okno, tako da je nekoliko šepal. Toda njegovi čuti so bili jasni — tako jasni, da se je vzlic telesnemu lieudobju večkrat nasmehnil, ko je stopal po stezi.
Aldous ni bil človek običajnega kova. Poraz je umel ceniti prav tako kakor zmago. Prigode so mu bile del življenja, od katerega se ni vselej nadejal uspeha; zato si je gle-
de na nocojšnji načrt odkrito priznaval, da je bil brezupno in smešno pobit. Zanj je bila tragedija najbližja sorodnim , komedije; odpravil se je bil, tla bi ubijal — zdaj pa je bežal, kakor beži prestrašen kunec v svoj rov. Mimo tega sta bila Rann in Quade za te pol ure varna pred njim — in še smejala sta se, kakopak, ko je v tako lepem loku zletel skozi okno. Nekaj burkastega je bilo v vsem pripetljaju — nekaj, kar je izpremenilo začeto tra-Igedijo tik pred koncem v imenitno komično dramo.
Aldous tudi ni bil slep glede na dejstvo, da je ravnal kakor pravi blaznež in da utegnejo nastati iz njegove nepremišljenosti skrajno važne posledice.
(Dalje prihodnjič)
---o---
PODPIRAJTE SLOVENSKK TRGOVCEI
1936
1937
Kranjsko-Slovenska |f|| Katoliška Jednota