V LJUDI* v sreoo, one 3. umna m Posamezna Števca stane 2 Din. LelO UD.
Naročnina
za državo SHS:
«a mesec......Din 20
xa pol leta..... .120
sa celo leto .... .240
za inozemstvo: mesečno.......Din 30
Sobotna izdaja:
celoletno « Jugoslaviji .... Din KO v Inozemstva. ... . SO
S
tedensko prilogo
»p
Cene Inseralom:
Enostolpna petitna vrsta mali oglasi po Din 1-30 in Din 2'—, večji oglasi nad 45 mm višine po Din 2*30. veliki po Din 3 — in 4 —, oglasi v uredniškem delu vrstica po Din 6'—.
Pri večjem naročilu popust
Izhaja vsak dan izvzemši ponedeljka m dnevu po prazniku ob 4. uri zjutraj.
Ilustrirani Slovenec " Poštnina plačana v ooiovinl
Uredništvo je v Kopitarjevi ulici 6/III. Rokopisi se ne vračajo; neirankirana pisma se ne sprejemajo. Uredništva telefon 50, upravnlštva 328.
Političen list za s
Uprava je v Kopitarjevi ulici 6. Čekovni račun Ljubljana 10.650 in 10.349 (za inserate) Sara jevo 7.563, Zagreb 39.011, Praga in Dunaj 24
Eun: 1 ara- 1
Zakonski načrt za osnovno
Danes se začne v Belgradu razprava o fakonskem načrtu za ljudske šole. Šolski odsek zakonodajnega odbora, sestoječ iz 7 Članov večine in iz 4 članov opozicije (po en zastopnik SLS, hrvatske zajednice, muslimanskega kluba in Davidovičeve skupine) se danes sestane in bo začel pretresovati načrt. S tem se začne za Jugoslavijo nova epoha kulturnega življenja. Šolsko vprašanje je izzvalo še povsod vse sile kulturnih narodov na plan in je povzročalo velike načelne boje. 19. stoletje imenujemo lahko stoletje prepotentnih državnih poizkusov za popolno nadvlado nad šolo. Danes smemo ugotoviti, da je več ali manj država morala prej ali slej kapitulirati, to se pravi: se podati v kompromise na polju šolstva, ki jih je potem sklepala s starši, s cerkvijo, z narodnostmi itd.
Zdi se, da se mi še malo zavedamo važnosti vprašanja, ki se danes načne v Belgradu. In to je razumljivo. Mi namreč načrta, ki ga je minister za prosveto predložil, skoraj ne poznamo in znalo bi se zgoditi, da bi po sedaj veljavnem skrajšanem postopanju večina Šolskega odseka ta načrt sprejela, zakonodajni odbor ga potrdil in skupščina bi kar čez noč glasovala pavšalno o najvažnejšem zakonu, ki ga more sploh kaka država razen ustave še sprejeti in ki obsega 194 členov! Morda se nam zgodi, da se čez dva tedna enkrat zbudimo in beremo v kakem jutra-ojem listu, da je šolski zaken sprejet!
Kako se more zgoditi v parlamentarni državi, da se eventualno kar čez noč utiho-tapi zakon take elementarne važnosti? Na kakšen nivo smo padli kot svobodni državljani, da skrivajo pred nami načrt ljudsko-Šolskega zakona? Kako je to, da ono ljudstvo, ki naj daje otroke v šolo, ki naj kupi stavbišča, naj zida šole, naj poravna stroške za učila, vzdržava učitelje, nič ne sme izvedeti, kakšen zakon ga čaka? Zakaj se ravno »demokratični« minister boji ljudskega glasu? Pa kje je vendar tičal ta načrt za ljudskošolski zakon? Culi smo, da so ga imeli učitelji UJU v rokah in se o njem raz-govarjali. To je sicer lepo, a čudno bi bilo, če naj bi se o davčnih zakonih smeli posvetovati samo davčni uradniki! Opazili smo, da je »Riječ« pred kakimi 10 dnevi kot glasilo ministra prosvete prineslo: »Projekt zakona o osnovnim školama«. V zadnjih dneh ga je prinesel že tudi kak drug belgrajski časopis. Izvedeli smo, da so ga nekateri poslanci dobili v roke, in sicer šele prav zadnje dni. In danes, pomislite, danes se upa minister prosvete stopiti s takim kolosalnim rakonskim načrtom, ki obsega 194 členov, že pred šolski odsek! Kdo naj bo v šolskem odseku, kojega predsednik je neki »lekar« iz Užic, pripravljen na stvarno, strokovno debato? Kako je vendar to, da so postali ministri v Belgradu naenkrat tako nagli, tako ekspeditivni, ko je sicer glede uradniškega poslovanja ves Belgrad en večni »sutra«, »sutra«, »sutra« in »šta čete! Nima akata«.
Ljudstvo čuj, danes se začne reševati asoda tistih, ki jih ti čuvaš z največjo ljubeznijo in požrtvovalnostjo, usoda tvojih otrok!
Prav slučajno, moramo reči, in le po ovinkih se nam jc posrečilo, ravno za bin-košti še dobiti načrt v roke. In danes hočemo premotriti ta načrt iz vidika demokracije in verske vzgoje. Dotični členi se (lase:
Člen 1. Namen narodne šole je, da z vzgojo omladine v duhu nacionalnega In državnega edinstva in verske strpljivosti širi prosveto in daje splošno podlago za moralno in praktično življenje in na-daljno izpopolnjevanje.
Člen 2. Osnovno šolstvo je državno, 6rezplačno, javno in obvezno v mejah predvidenih v tem zakonu.
Člen 3. Država se pobriga za oprav-(janje šol...
Člen 4. Država vzgaja, postavlja in »Jača vse nastavljenke osnovnih šol.
Člen 34. V osnovni šoli se uči 1. verouk t moralnim poukom.
Člen 36. Verski pouk sc deli na željo frtaršev ... ločeno po veroizpovedanjih, a v soglasju z njihovimi verskimi načeli. Pouk bo dal svečenik, ki 4a odredi minister
prosvete, ako dotični dobi pooblaščenje od svoje domovne oblasti...
Člen 38. V šolah se morajo rabiti samo oni učeniki, ki jih je odobril minister prosvete po predlogu in priporočilih Glavnega prosvetnega saveta.
Člen 39. V teku šolskega leta deluje šola vsak dan razen enega celega dne ali dveh poldnevov v tednu, razen državnih praznikov ... in velikih narodnih in cerkvenih praznikov, ki jih odredi minister prosvete. Izrecno o Bogu govori zakon v vseh 194 členih, kolikor smo mogli v naglici opaziti, samo enkrat, in sicer v členu 64 takole: »Jaz, ki stopim v učiteljsko službo, pri-sežem pri vsemogočnem Bogu, da hočem biti kralju zvest, se ustave zvesto držati, se zakonom in zakonitim odredbam oblasti pokoravati in svoje učiteljske dolžnosti verno in točno vršiti. Tako mi pomozi Bog.« Za otroke niso hoteli imenovati Boga, pač pa za učitelje, seveda ne, ko so v šoli, ampak ko prisegajo državi in kralju zvestobo! Pa človek se res čudi, da ni še tu vtaknjen vines minister prosvete!
Iz vsega načrta diha z vsiljivo zoper-nostjo dvoje:
1. Minister prosvete in spet minister prosvete in še enkrat minister prosvete, ki se opira na »prosvetni savet«. Ta minister prosvete je naravnost egiptovski čarovnik! Kaj naj ta vse stori: neverjetno! Samo to še manjka, da bi samo on dovolil, kdaj sme kak učenec kihniti v šoli. Minister prosvete odredi veroučitelja, on poveri verouk »drugom za to sposobnem licu«, on odobri knjige za verouk, on odredi cerkvene praznike za šole, on postavlja vse učitelje in učiteljice in seveda tudi katehete, on pošlje svoje nadzornike gotovo tudi za verouk, on »donosi sve odluke o otvaranju, zatvaranju in uredjenju privatnih škola«.
Apropos: privatna šola. Padla je sicer odiozna določba lanskega načrta, da samo tam, kjer ni državne šole, se smejo otvoriti privatne šole, a člen 180, novega načrta naveže dovoljenje privatnih šol na 16 takih malenkostnih pogojev, da ima minister usodo privatnih šol popolnoma v rokah. Mislite si samo sledečo točko: Minister prosvete (seveda!) pregleda budget izdatkov in dohodkov vsake privatne šole I, ko naj se vendar privatne šole sr.me vzdržavajo! In še mnogo drugih. Verske privatne šole so vsled takih šikanskih določb praktično onemogočene.
Na drugi strani pa načrt skrbno molči o glavni nalogi šolstva, o vzgoji in njenih verskih temeljih. Sramežljivo sicer pravi v členu 1., da naj šola z vzgojo omladine v duhu nacionalnega in državnega edinstva in verske edinosti širi prosveto. Oglejmo si nekoliko ! to temeljno bazo celega načrta. Nacionalno j in državno edinstvo to po žargonu onih političnih strank, ki so si to geslo zapisali na svojo strankarsko zastavo, pomeni očividno, da smo ena sama jugoslovanska nacija in država. S tem, da so poleg državnega edinstva še posebno omenili nacionalno edinstvo, hočejio absolutno vse državljane SHS stlačiti v eno samo nacionalno retorto. Mažari, Nemci, Albanci, Romuni in posebno mi Slovenci, ki mislimo ali si vsaj upamo misliti, da smo druga nacija kot Srbi ali Hrvatje, naj dobimo v tej šoli nacionalnega edinstva očividno šele prave pojme o svoji novi naciji! Pa naj bo to kakorkoli, eno je gotovo: duh nacionalnega edinstva je na vsak način duh nacionalne nestrpnosti. In v tem je ravno ironija vsega načrta, da postavi kot glavno nalogo vsega našega šolstva vzgojo v duhu nacionalne nestrpnosti in čujte! zraven pa vzgojo v duhu verske strpnosti! Kako bi pa izgledalo, ko bi n. pr. to obrnili in bi stvar takole formulirali: Vzgoja omladine se vrši v duhu nacionalne strpljivosti in verskega edinstva, recimo katoličanstva? Kaj pravite vi, veliki demokratje, k temu? Ravno tu se vidi lažnjivost vsega načrta. Kako smejo oni, ki proklamirajo nacionalno nestrpnost, učiti nas druge versko strpljivost?
Pa da gremo naprej: Načrt prepušča versko vzgojo volji staršev. Načrt nc pozna krščanske atmosfere v bodoči šoli! Vprašamo sc, zakaj se naj jugoslovanski narodi tako sramujejo onega krščanstva, ki jim je bilo edina opora in tolažba skozi stoletja sem? Načrt ne pozna stalnih veroučiteijev, katohetov. Načrt ne pozna nedelje. Človek bi
moral sklepati, da v členu 39.: »se radi u školi ^udi ob nedeljah«. Načrt ne pozna verskih vaj, sprejema zakramentov itd., pač pa školske i državne svečanosti vaspitnoga značaja«. Načrt ne pozna nobenega zastopnika cerkve ne v krajnih šolskih svetih, ne v oblastnih šolskih svetih, načrt ne pozna očividno nobene inšpekcije verouka po cerkvenih organih, načrt molči o veroizpovedi učiteljev, tako da se prav lahko nekega dne g. Pribičeviču zljubi poslati k nam pravoslavne, mo-hamedanske in židovske učitelje!
Sklenimo: glavne poteze načrta so:
Načrt zanikuje vsa načela zdrave demokracije: ljudstvo naj daje otroke, naj plačuje, naj zida, naj molči, minister prosvete pa odloča! Delokrog krajrih šolskih odborov, kjer edino bi prišla volja staršev do veljave, se izgublja v takih malenkostih lokalnega značaja, da ni vredno govoriti o tem. Na tendenco pouka pa in na nastavljenje učiteljstva nima ljudstvo nobenega vpliva.
Načrt proklamira lažnjivo interkonfesi-onalno simultansko šolo, ki nam je priza-djala toliko gorja v Avstriji. To je tista šola, ki stalno sili učitelja in otroka do hinavstva.
To je tista šola, ki otroka načeloma uči, da lahko ostane glede svetovnega nazora nevtralen, mlačen, kar pomeni v žargonu Pribi-čeviča »versko strpljivost«. To je tista šola, ki otroku ravno to zanika, kar bi mu morala v prvi vrsti nuditi, namreč krepka nravna načela, sloneča na največjih idejah človeške zgodovine, Boga, nesmrtnosti itd. Učitelj mora v tej šoli vedno skrivati svoj pravi značaj, otrok se pa oficielno uči, da ni treba imeti jasno orisanega značaja.
Pa kar je najbolj zanimivo pri vsem na« črtu: načrt je pozabil na pravi patriotizem! Ta načrt, ki v prvi svoji točki proglaša kot glavni namen vzgojo v duhu nacionalnega edinstva, se postavi s tem na stališče mino-ritetne stranke, kajti ravno to nacionalno edinstvo odklanja večina v Jugoslaviji. Namesto, da bi proglasil ljubezen in požrtvovalnost do naše velike domovine kot glavni namen šolske vzgoje, pa hoče zanesti naravnost revolucionarno načelo nestrpljivega in fanatičnega nacionalizma v našo mladino. In zdaj se moramo v resnici vprašati, kaj bo ljudstvo reklo k takemu šolskemu zakonu!
Zagreb, 2. junija. (Izv.) V nedeljo in pondeljek se je tu mudil Pavle Radič. Oba dneva je obiskal Stjepana Radiča in mu poročal o svojem razgovoru z Nikolo Pašičem. V razgovoru s Pavlom Radičem in drugimi člani HSS je vaš dopisnik dobil sledeče izjave: Razgovori o sporazumu med Nikolo Pašičem in Pavlom Radičem po znanem govoru Nikole Pašiča imajo značaj oficielnosti. Zadnji razgovor
med Pavlom Radičem in Pašičem ni bil več razgovor dveh neodgovornih faktorjev, marveč začetek pogajanj dveh pooblaščenih zastopnikov. Pričela so se oficielna pogajanja. O pogojih, pod katerimi se vrše pogajanja, radičevci ne dajo nobendi izjav. Govori se, da je g. Pavle Radič snoči odnesel seboj v Belgrad pismeno formulirane pogoje HSS za nadaljevanje pogajanj z radikali.
se ne strinja z
Zagreb, 2. junija. (Izv.) Povodom vesti o posebnem stališču Hrvatske zajednice napram pogajanjem med HSS in radikali je vaš dopisnik govoril z zelo uglednim zajedničar-jem, ki mu je izjavil sledeče: HZ se v pogajanja z radikali nikakor ne spusti. Noče pa delati zaprek HSS, da nadaljuje svojo započeto akcijo, ker ji po izjavi vodstva HSS drugega ne preostaja. HZ ne more začeti pogajanj pod sedanjimi pogoji, ker smatra, da je HSS zavzela v tem vprašanju preveč oportunistično stališče, ki ne odgovarja interesom hrvatskega naroda. Čim bodo pogajanja dobila konkretno obliko in pride stvar pred hrvatski se-ljački klub, bo vodstvo HZ določilo svoje sta-
lišče in v slučaju potrebe izvajalo vse potreb ne posledice. Vprašanje odnošajev med HSS in radikali in vprašanje pogajanj med obema strankama bo po mišljenju HZ prišlo v najkrajšem času pred seljački klub. Na vprašanje vašega dopisnika, če je dr. Lorkovič, predsednik HZ, ob svojem zadnjem obisku Stje-panu Radičn razložil razpoloženje krogov HZ napram odnošajem med HSS in radikali, je dobil odgovor: Če je dr. Lorkovič o tej stvari govoril z Radičem, ga nisem vprašal. Mislim pa, da bi bilo to odveč, ker Stjepan Radič prav dobpo ve za naše mišljenje iz pisanja naših glavnih listov.
Belgrad, 2. junija. (Izv.) Včeraj dopoldne j se je vršila seja radikalnega kluba. Pričakovalo se je, da se bo na seji, kateri je priso-I stvoval Nikola Pašič, razpravljalo o važnih vprašanjih. Toda na seji so razpravljali o raznih manjpomembnih strankinih zadevah in o političnem položaju. Največ so razpravljali o invalidskem vprašanju. O tem vprašanju se
bodo razprave še nadaljevale. V klubu sio go< vorili nekoliko tudi o vprašanju homogene radikalne vlade, katero bi podpirali radičevci. Eventualno bi radičevci bili celo za radikalno-[ radičevski kabinet. Govori se, da namerava i Pašič kmalu oditi v Marijine Lazny, kjer bi se : dalje časa zdravil in odpočil. Jutri bo Pašič j sprejel Pavle Radiča.
SEJA NARODNE SKUPŠČINE.
Belgrad, 2. junija. (Izv.) Na današnji seji narodne skupščine se je nadaljevala razprava o kmetijskih kreditih. Fin. minister je odgovarjal na vprašanje posl. M. Miletiča o spremembi pravilnika o točenju pijač na shodih in na vprašanje posl. Braničiča glede povišanja cen soli. »Minister za socialno politiko je odgovarjal na vprašanje posl. M. Miletiča glede neurejenih arhivov pri invalidskih sodiščih
NEPOBOLJŠLJIVA REAKCIONARNA VEČINA.
Belgrad, 2. junija. (Izv.) Ob pol petih se je vršila seja odseka za tiskovni zakon. Nadaljevala se je razprava o členih 46—151. Ti členi so bili sprejeti. Poslanca Franc Smodej in dr. Polič sta stavila mnogo spreminjevalnih predlogov, ki varujejo svobodo tiska. Vendar pa vladna večina niti enega predloga ni hotela sprejeti.
RADIKALI SE ZATEKA,TO K LATINICI.
Zagreb, 2. junija. (Izv.) Včeraj je prišel iz Belgrada radikai Gjorgje Jelenu-. Njegov prihod spravljajo v zvezo s pripravami za iz-
dajanje >Samouprave« v latinici v Zagrebu. V uredništvo vstopijo kot glavni urednik upokojeni polkovnik g. Premovič, dalje bivši urednik > Hrv. Prava« dr. Šuflaj in nekateri drugi časnikarji, bivši člani uredništva >Hrv. Prava«.
TEŽKA POGAJANJA.
Belgrad, 2. junija. (Izv.) Včeraj se je v«v šila seja naše in grške delegacije. Na dnevnem redti so bila razna vprašanja gospodar, skega značaja in zavezniška pogodba. Pogajanja niso dovedla do nobenih zaključkov! Radi tega je grška delegacija danes odpotovala v Atene. Pogajanja so se namreč preki« nila in sicer največ radi vprašanja železniške proge Djevdjelija—Solun. Naša delegacija namreč zahteva, da se imenovana proga izroči naši upravi. Proga je naša last, toda gršk« oblasti je nečejo izročiti v našo upravo. Grška delegacija se je obrnila na svojo vlado radi nadaljnjih instrukcij, vendar pa je zelo inaln upanja, da se bodo pogajanja nadaljevala.
ZADOVOLJNI KALFOV.
Sofija, 2. junija. (Izv.) Zunanji minister Kalfov se je vrnil s svojega potovanja po Lv-ropd zelo optimističen. S sprejemom, ki ga je
doživel v evropslrih središčih, je zelo zadovoljen.
NA VULKANU.
Sofija, 2. junija. (Izv.) Danes je bilo mesto ves dan blokirano. Po cesti ni smel nihče razen častnikov in podčastnikov. Po hišah je bilo izvršenih mnogo preiskav. Vse trgovine so bile zaprte in noben časopis ni izšel. Misli se, da je to v zvezi z razpuščenjem 7000 mož vojaštva, ki jih je bila veleposlaniška konferenca bolgarski vladi dovolila, da zatre revolucionarno gibanje.
Stalila.
VIKTOR EMANUEL ZA USTAVO.
Rim, 2. junija. Včeraj se je sešel odbor za proslavo kraljeve vladarske 25letnice. Fausto Salvatori je v svojem poročilu nave. del, da si je Viktor Emanuel sam izbral obletnico državne ustave za praznovanje svoje 251etnice, rekoč: »Želim, da se praznovanje vrši ta dan, ker sem ustavni kralj.«
SPOMINSKA SLOVESNOST ZA MATTEOTTIJEM
Rim, 2. junija. Opozicija je sklenila, da fto obhajala pivo obletnico Matteottijeve smrti dne 10. t. m. na Montecitoriju. Edini govornik bo posl. Turati. Na slovesnost povabijo tudi parlamentarne opozicijske skupine zbornice in senata.
Generalni tajnik fašistovske stranke Fa-rinacci je povodom Matteottijeve obletnice izdal na fašistovske organizacije okrožnico, v kateri jih poziva, naj nikjer ne dopuščajo nobenih tozadevnih demonstracij.
ITALIJANSKI PARLAMENT.
Rim, 2. junija. Mussolini se je vrnil v Rim in imel daljši pogovor z zborničnim predsednikom Casertanom. V današnji seji bo podal finančni minister De Štefani obširno poročilo. Zbornica bo nadaljevala delo do sobote. Sobotna seja bo posvečena kraljevi vladarski 25letnici; Mussolini bo tem povodom podal udanostne izjave v posebno slovesni obliki. Nato se bo zbornica odgodila na nedoločen čas in se po vsej priliki ne skliče pred jesenjo.
KOMUNISTIČNA AGITACIJA.
Kodanj, 2. junija. (Izv.) Iz Moskve poročajo, da je sklenilo vodstvo komunistične stranke ustanoviti zbor posebnih potujočih govornikov, ki bi nastopali po vseh mestih in vzdrževali zvezo med Moskvo in ostalo Evropo.
FRANCIJA IN ALZACIJA.
Frankiurt, 2. junija. (Izv.) Painleve je Imel v Strassburgu govor, v katerem je rekel, da Francija Alzacije in Lorene ne bo dala rikd ar več iz rok, ampak bo branila obe deželi do skrajnosti. To ni nikaka vojna napoved. Tudi v Maroku vrši Francija le svoje kulturno delo, ne da bi koga zatirala. Politika miru je politika brez zatiralcev in zati-rancev.
KOMUNISTIČNI KONGRES V GLASGOWU.
London, 2. junija. (Izv.) O binkoštih se je <rršil komunistični kongres v Glasgov/u. Kongres je potekel popolnoma m;rno.
NEMIRI V SHANGHAI-JU.
Shanghai, 2. junija, (Izv.) V mestu so izbruhnili novi nemiri proti tujcem. Oblasti smatrajo, da so nemiri plod boljševiške agitacijo. Iz mesta so izgnali več ruskih komunistov.
kupite najbolje in naicenešie pri tvrdki
J^	palača »Ljubljanske kre-
b Sortnedune banke*,n Gosp°-
svetska cesta 14. Vsi DELI, OPREMA in PNEVMATIKA na zalogi!
Kongres za proueavanje vzhodnega bogoslovja.
Med katoliškimi bogoslovnimi znanstveniki je razmeroma malo strokovnjakov, ki bi zadosti poznali vzhodno cerkev in vzhodno bogoslovje. A še ti redki strokovnjaki so razkropljeni po vsem svetu. Zato čutijo potrebo, da se vsakoj leto vsaj enkrat na leto sestanejo in posvetujejo o znanstvenem proučevanju vzhodne cerkve. Doslej so se vršili štirje kongresi na Velehradu. Lansko leto se je sklenilo, naj bi se vsako leto vršili kongresi za proučevanje vzhodnega bogoslovja, združeni s poučnimi tečaji za profesorje, duhovnike in izobražene laike. Posebna odlika je za Ljubljano, da se je sklenilo, naj bi se prvi tak znanstveni kongres akademskega in poučnega značaja vršil v Ljubljani.
Ob koncu lanskega leta se je v Ljubljani sestavil pripravljalni odbor za ta znanstveni kongres. Sedaj so vse priprave končane. Znanstveni kongres in obenem poučni tečaj se bo vršil od 12. do 16. julija. Bogoslovna znanstvena predavanja bodo v mednarodnem latinskem jeziku. Obenem pa bo vsak dan nekoliko predavanj v slovenskem in hrvatskem jeziku, ker hoče ta kongres posebno slovenskim in hrvatskim duhovnikom in izobražencem podati uvod v razumevanje vzhodnega cerkvenega vprašanja. Na kongresu bodo predavali prvi inozemski in domači strokovnjaki.
Kongres se bo pričel v nedeljo 12. julija s slovesno pontifikalno mašo po vzhodnem slovanskem obredu v ljubljanski stolni cerkvi. Pri maši bo pel poseben pevski zbor, okoli 70 pevcev. V Ljubljani doslej še nikoli ni bilo take slovesnosti. Po maši bo otvoritev kongresa. Popoldne bo ljudska po-božnost v stolnici, potem pa slavnostna akademija v proslavo sv. Cirila in Metoda v veliki dvorani hotela »Union« s petjem, govori in pozdravi. Podrobnejši program za nedeljske prireditve se bo še pravočasno objavil.
V	ponedeljek 13. julija bodo dopoldne latinska znanstvena predavanja o Cerkvi s posebnim ozirom na vzhodno bogoslovje. Predavali bodo Bogumil Spačil (Čeh), Mihael d'Herbigny (Francoz), dr. Grivec (Ljubljana) in mladi doktor vzhodnega bogoslovja A. Gu-berina (Makarska).
Popoldne bosta dva slovenska govora: 1, Znanstvena utemeljitev cerkve nc^a ec.irti-stva (Dr. F. Kovačič); 2. Verske ideie v srbski poeziji (dr. J. Debevec). Potem pa bodo latinski razgovori o metodičnih in praktičnih vprašanjih. Zvečer bo predavanje s skioptič-nimi slikami.
V	torek 14. julija. Popoldne latinska predavanja o sedanjem stanju vzhodnih cerkva in obredov in o češčenju evharistije na krščanskem Vzhodu. Predavali bodo R. Janin (Francoz, profesor v Carigradu), S. Salaville (Carigrad) i. dr.
Popoldne bosta dva hrvatska govora: 1. Evharistija in cerkveno edinstvo (škof dr, D. Njaradi); 2. Sedanje stanje vzhodne cerkve (R. Rogošič, doktor vzhodnega bogoslovja). Drugo kakor v ponedeljek.
V	sredo 15, juiija dopoldne latinska predavanja o vzhodnem duhovništvu in redov-ništvu. Predavali bodo profesorji M. Viller (Belgijec), Placid de Meeste (Belgijec) in dr. Ivan Višoševič (Zagreb). — Poleg tega bo pri razpravah nastopilo še več drugih znanstvenikov.
Popoldne bod,-. slovenski in hrvatski referati o važnosti in organizaciji Apostol-stva sv. Cirila in Metoda (profesor dr. A. Snoj, dr. J. Oberški in prelat dr. K. Dočkal). Drugo kakor v ponedeljek in torek. S tem bo kongres za večino udeležencev končan.
V	četrtek 16. julija bodo posvetovanja znanstvenikov ter čeških, hrvatskih in slovenskih odborov Apostolstva sv. Cirila in Metoda.
Slavnostne prireditve v nedeljo 12. julija bodo namenjene širšemu občinstvu. Popoldanski slovenski in hrvatski govori dne 13. do 15. julija bodo namenjeni jugoslovanskim duhovnikom in svetnim izobražencem. Sicer pa bo imel kongres akademski znanstveni značaj in bo služil obenem kot poučni tečaj za uvod v razumevanje vzhodnega bogoslovja in poznavanje vzhodne cerkve.
V	inozemstvu je veliko zanimanje za prvi internacionalni kongres in obenem prvi inter-
■ nacionalni poučni tečaj o vzhodnem bogoslovju. Razen navedenih strokovnjakov bodo prihiteli v Ljubljani mnogi odlični znanstveniki, cerkveni dostojanstveniki in duhovniki; posebno odlično bodo zastopani Francozi, Čehi in Poljaki. Upamo, da bo Ljubljana dostojno
sprejela tako odlične goste.
* » »
Udeležencem bo dovoljena polovična vožnja pio železnicah. V Ljubljani bo. pripravljalni odbor vsem udeležencem oskrbel stanovanje in hrano za nizko ceno (okoli 40 do 50 dinarjev na dan).
Pripravljalnemu odboru se morajo priglasiti tudi tisti udeleženci, ki se bodo kongresa samo deloma udeleževali; prav tako tudi v Ljubljani stalno bivajoči udieleženci. Število udeležencev mora biti odboru točno znano, da se more poiskati primerna dvorana za predavanja. Vsak udeleženec bo prejel legitimacijo z vsemi potrebnimi navodili. Slovenskih udeležencev se je primeroma še malo priglasilo. V teku dveh tednov bi radi imeli seznam vseh udeležencev.
Ker je znanstveni kongres in poučni tečaj namenjen posebno Slovencem in Hrvatom, zato naj bi se slovenska duhovščina in inteligenca v obilnem številu udeleževala predavanj, da bo pred odličnimi inozemskimi gosti pokazala zanimanje in razumevanje za tako važno vprašanje. Kongres za proučevanje vzhodnega bogoslovja nam daje lepo priložnost, da si pridobimo ugled pred inozemstvom, obenem pa se poučimo o važnih aktualnih vprašanjih.
Vsi dopisi- naj se pošiljajo na naslov: Apo-stolstvo sv. Cirila in Metoda, Ljubljana, Rožna ulica 11.
Samozavestni Pribičevič. Za binkoštno nedeljo si je minister Pribičevič dal prirediti v Belgradu posebno slovesnost. Iz Siska in okolice je prišlo veliko število kmetov in kmetic v Belgrad, da se poklonijo Sv. Pribičeviču. Ali so prišli v Belgrad na svoje stroške ali jim je kdo povrnil njihove stroške, razni časopisi ne omenjajo. »Politika« poroča, da je hrvatskim kmetom na čast priredil Sv. Pribičevič velik banket, drugi pa pcočajo, da so kmetje povabili Pribičeviča na banket. Bolj verjetno je, kar poroča »Vrezne« in zato je tudi mogoče, da so bili kmetje tudi na vožnjo v Belgrad »povabljeni«. A naj bo to, kakor že hoče, glavno je, kar je Sv. Pribičevič na banketu govoril v obliki zdravice, ki pa je bila pravzaprav velik političen govor. Med drugim je Pribičevič rekel: »Če pride do volitev v oblastne skupščine, do katerih mora priti tekom tega leta, bi se pokazalo, da bomo mi, nacionalni blok, dobili večino v treh oblastih, Radič pa kvečjemu v eni k Glede sporazuma pa je dejal: »Popolnoma izključeno je, da bi se mogel skleniti sporazum pod pogojem, da se izključijo iz vlade samostojni demokrati.« Glede volitev v oblastne skupščine na Hrvatskem, če bo sploh prišlo do njih, je že mogoče, da pri znanih volivnih metodah sedanje vlade dobi večino nacionalni blok v vseh hrvatskih županijah. Da bi pa Pribičevič kar na večno sedel v vladi, kakor on računa, je pa
že nekaj manj verjetno. Zgodovina pozna vsa drugačne mogotce kakor je Pribičevič, ki pa so morali iti, ko je prišel čas, in tako pojde enkrat tudi danes vsegamogočni Pribičevič, Posebnih slavospevov mu pa zgodovina ne bc pisala.
Kdo ima prav? Pribičevič vedno trdi » svojih glasilih in to svojo trditev je na binkoštno nedeljo tudi svečano pred zbrano množico ponovil, da je vsaka zveza med radikali in radičevci brez njega in njegovih samostojnih demokratov nemogoča. Pribičevič pravd, da morajo radičevci sprejeti njegov politični program in pasti predenj na obe koleni, če hočejo v vlado. Drugi belgrajski listi pa trdijo v svojih poročilih o pogajanjih med radikali in radičevci, da tudi Pribičevič še lahko ostane v vlada, če on sprejme pogoje, pod katerimi M se sklenil sporazum. Druga pesem zveni precej drugače nego prva in verjetnejša je druga, ker hrvatski poslanci so moč, ki ji tudi vladna sila pri zadnjih volitvah ni mogla škodovati, Pribičevič s svojimi demokrati pa pomeni samo tako dolgo nekaj, dokler čepi kot palček pod Orlovo perotnico starega Pa-šiča. Če pa orel Pašič le enkrat prhutue, j* politični palček izgubljen.
Hrvatski kmetje v Belgrad — hrvatski kmetje iz Belgrada. Že teden dna pred Bin-koštmi so vabili razni samostojno-demokrat-ski agitatorji kmete iz okolice Siska na potovanje v Belgrad, da vidijo prestolico. Kmetje sprva niso prav hoteli, ko so pa slišali, da vse plača Pribičevič, so rekli: »Onda idemo!« Ko je prišel napovedani dan, so se lepo oblekli, in se peljali prav zadovoljno v Belgrad. Tudi v nedeljo so bili zelo zadovoljni. Pribičevič jim je postregel s sirom in lukom, ko pa je začel govoriti, so natakarji nosili na mize i zborne gibanice. Te so nosili na mize, dokler je Pribičevič govoril, kmetje pa po sladkih gibanicah, kakor mlati či po štrukljih. In kolikor bolj so kmetje hvalili gibanice in kričali »Dobro, vrlo dobro« in ploskali natakarjem, ki so nosili vedno nove kupe gibanic na mize, toliko vnetejše je govoril Pribičevič o narodnem edinstvu. Železničarji pa pripovedujejo, da še nikdar niso videli tako zadovoljnih in porogljivih obrazov kakor so jih kazali hrvatski kmetje na svojem povratku iz Belgrada v Si-sek.
Slab »stručnjak r. Znano je, da sedi Pribičevič v vladi kot nekak izvedenec ali «struč-njak« za hrvatsko zadeve. Kot tak si je znal s svojo zvitostjo ustvariti v Belgradu jako vpliven položaj. Odkar pa se je začelo med radičevci in radikali neko zakulisno barantanje, je Pribičevič v skrbeh za svoje izveden-stvo, ki bi postalo po sporazumu popolnoma odveč, in v še večjih skrbeh je za svoj položaj. ! Zato izkorišča vse mogoče trike, da sporazum onemogoči. En tak njegov trik je .bil prihod hrvatskih kmetov iz Siska v Belgrad ravno na dan, ko so tudi jugoslovanski nacionalisti imeli v Belgradu svoj kongres. S temi več ali manj hrupnimi prireditvami je hotel Pribičevič pokazati belgrajski javnosti, zlasti politični, kakšno zaslombo da ima v narodu in kako njegova moč še vedno raste. Dvomljivo pa je, če bo svoj namen tudi dosegel, ker tudi radikali jako dooro poznajo pravo pol iti čr o razpoloženje med ljudmi, ne samo v Srbiji, ampak tudi na Hrvatskem. Biti »stručnjak« za Srbe ni lahko.
Netočno poročilo. Popoldansko »Jutro« poroča, da se je udeležilo banketa v belgraj-skem hotelu »Slavija«, ki so ga baje priredili hrvatski kmteje na čast Pribičeviču — »Politika« poroča, da ga je priredil Pribičevič —, okoli 1500 ljudi, »Politika« pa poroča, da jih je bilo le 300. »Politika« ima prav. Prvič v hotelu »Slavija« za 1500 ljudi sploh ni prostora, drugič pa bi bil prevoz 1500 ljudi iz Hr-vatske v Belgrad in njihova pogostitev aran. žerje iega romanja le nekaj preveč veljaL
Dr. Janko Polec: Kraljestvo Ilirija, prispevek k zgodovini razvoja javnega prava v slovenskih deželah I. del (z eno karto). Splošna knjižnica, znanstvena zbirka št. VI. V Ljubljani 1925. Založila Zvezna tiskarna in knjigarna. Strani 340. Cena broš. Din 150.—, vez. Din 165.—. V slovenskih deželah, ki so tvorile del Napoleonovih ilirskih pokrajin, so se izvršile po avstrijski zasedbi (večinoma med leti 1814—1818) važne izpremembe. Kranjska je takrat dobila svoje meje, ki smo jih bili vajeni do polpreteklega časa, ustanovila se je primorska pokrajina, razmejila Goriška. V celokupni upravi so se tedaj izvršile preosnove, ki so podlaga upravnim prilikam, ki jih imamo še danes v naših pokrajinah, a eo služile tudi za vzor reformam, katere so se v drugih deželah bivše monarhije izvedle šele po 1. 1848. Doslej so bili vzroki teh teritorijal-nih sprememb in upravnih preosnov njihov obseg in organi ki so jih zasnovali in izvršili, docela neznani. Pisec si je stavil nalogo, da te razmere razjasni. Na temelju obilega netiska-nega gradiva, ki ga je nabral v arhivih na Dunaju in Ljubljani, je skušal v uvodnem poglavju orisati upravne razmere, ki so nastale po francoski okupaciji na Kranjskem, nezadovoljnost prebivalstva in njene vzroke, sploh prilike, ki v mnogem oziru spominjajo na prva povojna leta. Pokazal je, kako so bila vsled te nezadovoljnosti postavljena organizacijska oblastvn in nam predstavlja može. ki so Do-
stavili temelj upravi v naših deželah, pa smo jih doslej komaj po imenu poznali. V daljnjem poglavju nam predočuje natančen potek teri-torijalne uredbe in razmejitve Kranjske, Primorske in Goriške, razvoj vprašanja o pripadnosti Ilirske Hrvatske in končno postanek in konec ilirskega kraljestva. Pisec dokaže, da je bila prvotno tej državno-pravni tvorbi, avstrijski Iliriji, namenjena velika politična naloga, paralizirali vpliv Rusije v jugoslovanskih deželah na zunaj in zmanjšati vpliv Ogrske na znotraj. Na to novo kraljestvo so bile usmerjene prvotno vse reforme, tako, da je zgodovina teh reform, hkrati tudi zgodovina ilirskega kraljestva. Zanimivo je tretje poglavje, ki vsebuje razvoj upravne razdelitve Kranjske. Početek občin in zlasti razdelitev dežele v okraje je s posebno ljubeznijo pojasnjena. Postanek in preoblikovanje vsakega posameznega sodnega okraja na Kranjskem je iz spisa razvidno. Oris tega razvoja prikazuje tudi razloge, ki so bili merodajni za tvorbo posameznih okrajev. Mnogo jih pri spremenjenih gospodarskih in prometnih razmerah ne prihaja več v poštev. Ta del knjige je nedvomno tudi praktično-upravnega pomena za prihodnost. Razvoj okrajne razdelitve poočituje tudi karta, ki je priložena knjigi in jo je po pisčevih navodilih okusno in točno narisal g. Slavoj Dimnik v Mariboru. Zadnje poglavje knjige tvori še oris preosnove deželnih stanov kranjskih. Viri stanovskega prava na Kranjskem in stanje deželnih stanov ob francoski okupaciji so tu prvič očrtani. Zanimivo ie, kako so pri pre-
osnovi deželnih stanov po francoski okupaciji delovale že ideje novega reprezentativnega sistema. Prvič zvemo tukaj, da se je razpravljalo tedaj o skupnih ilirskih stanovih, ki bi nedvomno imeli v narodnostnem pogledu velik pomen, ko bi se bili uresničili. Priloga knjige vsebuje razdelitev Kranjske v okrajne gosposke, v glavne občine in podobčine z navedbo števila prebivalstva, kakor je bila 1. 1817. Za poznejši čas je moral pisatelj prihraniti prikaz cerkvenih, šolskih, finančnih reform in oris kmetskega vprašanja v tej dobi.
To je na kratko vsebina tega znamenitega dela, ki ga nismo pogrešali že dolgo samo v slovenski literaturi, temveč celo v tujih slovstvih. Dočim je francoska doba glede na naše pokrajine raziskana vsaj nekoliko ter enako tudi doba po 1. 1848., pa nismo imeli za ta vmesna leta še prav ničesar. Domačega časopisa tedaj se ni bilo, do arhivov, ki so bili pa deloma do prevrata tudi nedostopni, se pa nihče ni potrudil. Tako so nam bila ta leta zastrta v neko neprodirno temo, čeprav se je tedaj oblikovala usoda naših pokrajin za več kot pol stoletja. Velika zasluga prof. Polca je, da se je prvi lotil raziskovanja te clobe in da se ni ustrašil vseh velikih ovir, ki jih je pri tem svojem dolgoletnem delu imel. Ž akribijo resnega in neumornega znanstvenika je zbral in razbral tu menda poslednji akt, tako da bomo imeli, ko izidejo še naslednji zvezki tega monumentalnega dela, obdelano ravno to važno dobo najizčrpneje. Uverjeni smo, da bo vse pohvale vredno založništvo, izdalo tudi ostale
zvezke čim prej, saj bo gotovo vzbudilo delo veliko pozornost v vsej naši Cislitvaniji ter na Hrvaškem, naša zgodovinska literatura bo pa dobila z njim nov prispevek, ki je med najdragocenejšimi. Tiho in brez hrupa živi naša univerza, toda vsak dan nam iznova dokazuje, kako neumorno ustvarjajo njeni profesorji iu kakšnega pomena je ona za naš narod.
Zadnja na grmadi. Zgodovinska povest Spisal F r. Jaklič. Založila Družba sv. Mohorja na Prevaljah, 1925. Mohorjeve knjižnice 6. zvezek. Cena za ude Družbe sv. Mohorja broš. Din 18.—, vez. Din 26.—, za neude broš. Din 24.—, vez. Din 34.70. »Napisal sam povest, ki se je vršila na ribniških tleh, ko se je pisalo 1701 po rojstvu našega Gospoda ...« Tako nam pisatelj v uvodu začne razodevati čas, kraj in socialne razmere dobe, v kateri se je vršila tista prežalostna — hvala Bogu zadnja — zgodba nedolžne žene Krzničevke, ki jo je pritirala ljudska zloba in nevednost kot čarovnico pred sodišče, to pa, prav tako uverjeno o svojem pravu, jo gnalo na morišče — na klado in grmado. Jaklič je obdelal zgodovinsko snov, ki je v našem slovstvu že dolgo vabila pisatelje, pa so se je izogibali, tako srečno, da utegne biti to pač ena izmed najboljših naših ljudskih povesti. Ker jo je prinašala »Mladika«, je njena prežalostna, gro®na vsebina že znana črta tel jem »Mladike«. Toda povest naj gre kot knjiga vsepovsod in smo uverjeni, da pojde. Knjiga obsega 268 strani in je zelo poceni.
Poljedelski krediti.
f&oroT poslanca dr. Kulovca v narodni skup-Ifiini v debati k vladnemu načrtu zakona o
poljedelskih kreditih dne 29. maja.)
POLOŽAJ NAŠEGA KMETIJSTVA IN PO-HtEBA POSEBNEGA KMETIJSKEGA KREDITA.
Gospodje narodni poslanci! Kmetijstvo je f povojnem času bridko občutilo, da nima oue zaslombe v državi, ki jo po svojem pomenu ca splošno narodno gospodarstvo zasluži. Kaj rado se poudarja, posebno kadar se hoče laskati ljudskim instinktom, da je preko 80% prebivalstva v državi kmetskega stanu, odnosno ljudi, ki se pečajo v prvi vrsti s kmetijstvom. In res je to. Pa ne samo to je res, nego tudi to, da ima kmetijstvo glavni delež na našem izvozu in s tem tudi glavni delež na naši trgovinsld in plačilni bilanci in s tem obenem tudi največji vpliv na zboljšanje naše valute. Zato je treba, da ima država za kmetijstvo največjo skrb. Kmetijstvu bi morala država posvečati mnogo večjo pažnjo nego vsaki drugi panogi našega državnega in narodnega gospodarstva. (Klici na levici: Tako je!)
Poglejmo pa sedaj, kako država upošteva naše kmetijstvo. Najboljši odgovor na vprašanje, kako skrbi država za kmetijstvo, nam daje naš državni budžet. Naš proračun znaša okroglo 10 milijard dinarjev. Če pa prelistamo poglavje, ki govori o kmetijstvu, vidimo, da je za pospeševanje kmetijstva ustavljenih komaj 200 milijonov dinarjev. (Klici na levici: Žalostno!) To je pač tako malenkostna vsota v primeri z milijardami, ki gredo za druge stvari, da se ne more reči, da država v zadostni meri podpira najvažnejšo in temelj-fto panogo našega narodnega gospodarstva.
Poleg budžetnih sredstev je treba imeti, Jfe hočemo, da bo naše kmetijstvo napredovalo In se spopolnjevalo, na razpolago tudi dovolj kapitala. Brez kapitala ni strojev, ni melioracij, brez kapitala ni napredovanja v živinoreji, ne v semenogojstvu, ni regulacij rek, ni vseh stvari, ki pomenjajo napredovanje in spopolnjevanje kmetijstva in ki se morejo izvršiti le, če je na razpolago dovolj kapitala.
Država tudi v tem pogledu doslej ni storila ničesar. Pokrajine v naši državi, ki so v kmetijstvu kolikor toliko bolj napredovale, so v tem pogledu tudi šle za naprednejšimi državami na zapadu in na severu in so si izku-Sale nabaviti potrebni kapital na zboljšanje svojega gospodarstva s tem, da so se oprijele onih organizacij, ki so povzdignile v teh državah kmetijski stan na najvišjo stopnjo. Začele so snovati organizacije dolžnikov, to je kreditne organizacije, ki naj bi oskrbele kmetom potrebni kapital za zboljšanje njegovega gospodarstva, obenem pa odpravile v naši državi oderuštvo, ld je držalo in v nekaterih pokrajinah še drži kmetski stan v svojih rokah. (Ivan Vesenjak: Nekatere politične Btranke od tega žive!) Te kreditne zadruge, ki so nastale po vzgledu drugih držav, so gbrale precejšne vsote kapitala, s katerim so našemu kmetijstvu znatno pomagale. Te kreditne zadruge so v mnogih krajih popolnoma uničile oderuštvo, pod katerim je skozi desetletja jeČal naš kmet. Imamo pa obširne pokrajine v državi, kjer še obstoja naturalno gospodarstvo ali pa kjer se naturalno gospodarstvo šele razvija v denarno gospodarstvo. Tam ni takih zadrug in tam za spopolnjevanje kmetijstva narod nima kapitala in je za to izročen na milost in nemilost v roke oderuhom. (Klici na levici: Tako je!) Ali ni sramota, če so v državi kraji, kjer morajo kmetje plačevati za kapital, ld ga potrebujejo za zboljšanje svojega gospodarstva, po 30, 40 in 50 % obresti? (Poslanec Škulj: To mora kmeta uničiti!) Katero kmetsko gospodarstvo more zmagati taka grozovita bremena? Gotovo je, da mora vsak kmet, ki je primoran se zadolžiti za tako velike obresti, propasti. Z eno besedo: država glede preskrbe kapitala ni storila niti najmanjšega koraka, dasi je jasno, da je za racionalno" kmetijstvo kapital nujno potreben. Skušnja je pokazala, da je zadružništvo oua oblika, ki je najpripravnejša, da kmetu pri-bavi kapital, da je zadruga ona opora, na katero se more kmet v svojih krizah vedno nasloniti. In mimo zadružništva je šla naša vlada, je šla naša država. (Franjo Smodej: Sedaj ga ter.-: T- celo ubiti!) Za zadružništvo država ni imeia denarja. Razen par milijonov dinarjev, ki jih je zadružništvo dobilo pri Na-" rodni banki, ni naše kreditno zadružništvo, ki je tolikega pomena za razvoj kmetijstva, dobilo nikjer nobene podpore. Potemtakem je razumljivo, da je izšel klic iz vrst poklicanih organizacij kmetov, iz zadružništva, da mora država kreditnim potrebam našega kmetskega ljudstva odpomoči, odnosno, da mu mora v njegovih krizah priti na pomoč. V tem pogledu je zlasti mnogo delal Glavni zadružni savez, to je centralna organizacija našega zadružništva. Mislil je na to, kako bi se, kakor je to uvedeno v drugih državah, tudi pri nas uvedel aakon o poljedelskih kreditih. Vršile •o se razne enkete in posvetovanja in ta misel se je vedno vzdrževala potom predavanj in potom časopisja. Tako so se res tekom časa v okrilju Glavnega zadružnega saveza izkristalizirala glavna zadružna načela, na katerih naj bi Dočival zakon o poljedelskih kreditih.
^	(Dalje.)
Poravnajte naročnino!
Dnevne novice,
Neurje s točo v Adlešičih. Dne 27. maja okoli 4. popoldne se je nenadoma prevleklo nebo s sivimi in težkimi oblaki, ki so se posebno nagromadili nad malo Plešivico in vasmi Adlešiči in Gorenjci. Takoj ob pričetku nevihte je udarila strela v pod Štefana Kapele, posestnika v Dolenjcih št. 22. Nastal je požar, nakar se je še vlila ploha in jela padati grozna toča, kakor orehi debela. Ljudje ne pomnijo tako hude nevihte že od leta 1891. V eni uri se je zjasnilo, takoj je pričelo sijati toplo solnce, a toče ni stopilo. Drugi dan je zopet sijalo toplo solnce, a toča se je dala nagrabiti še popoldne. Žalosten je bil pogled na pogorišče in na uničene vinograde in polja. Ljudstvo je zelo prizadeto in to tem lx>lj, ker je kraj že itak bolj siromašen in je prejšnja štiri leta bila vselej bolj slaba letina.
Izredno zdravje slovenskih profesorjev. Oh novem letu 1924 se je ustanovilo v okviru naše profesorske organizacije društvo »Samopomoč slov. profesorjev«, ki tvori nekako malo zavarovalnico za slučaj smrti. Vsak član tega društva mora plačati 25 Din, kadarkoli umrje kak tovariš, ki je član Samopomoči. Denar se izplača osebi, ki jo vsak član označi ob pristopu k društvu. Doslej je pristopilo k društvu 238 članov. Če računamo povprečno umrljivost na 2 odstotka, bi bilo pričakovati, da bo umrlo na leto kakih 5 članov Samopomoči. Toda v prvih 16 mesecih društvenega obstoja ni umrl niti en profesor, ki bi bil član Samopomoči. Prvi slučaj, da je bilo treba plačati po 25 Din za dediče, se je dogodil šele v drugi polovici maja 1925 s smrtjo prof. Maslena v Kranju. Društvo je takoj izplačalo njegovi vdovi 5950 Din; denar se mora namreč po članih vplačati za en smrtni slučaj vnaprej, tako da more društvo vsoto izplačati nemudoma, ko izve za smrt kakega člana. Društvo Samopomoč je lep primer stanovske vzajemnosti slov. profesorjev. Pripomnimo še lo, da so o potrebi slične organizacije profesorji v Avstriji tako prepričani, da so jo uvedli kot obvezno za vse profesorje. V Avstriji mora biti vsak profesor brez izjeme organiziran, naročen mora biti na društveno glasilo ter mora v slučaju smrti kakega tovariša prispevati določeno vsoto za pomoč, ki se izplača dedičem umrlega. Radi olajšave manipulacije se plačuje ta znesek vedno za pet smrtnih slučajev naprej; število članov organizacije bo pa tudi približno petkrat tako veliko kakor število članov Samo- j pomoči.
Promovirana sta bila za živinozdravnika , g. Alojzij Š e p i c in g. Josip Herman N a r -din dne 29. t. m. kot prva slušatelja, ki sta j pričela in izvršila študije v Zagrebu.
Man ra in takt. Na binkošino nedeljo so ustanovili slovenski zdravniki na sestanku v ! Rognški Slatini Zvezo slovenskih zdravniških organizacij. Opoldne je priredila zdraviliška uprava na čast slovenskim zdravnikom banket, na katerem je novoizvoljeni predsednik Zdravniškega društva g. primarij dr. Derganc napil načelniku zdravstvenega odseka v ministrstvu za promet dr. Dobrodoku, inšpektorju dr. KatiČiČu in v Rogaški Slatini na oddihu bivajočemu višjemu mestnemu fiziku z Dunaju dr. Bohmu. Prezrl pa je navzočega dekana ljubljanske medicinske fakultete dr. Šer-ka in tudi navzočega narodnega delavca g. Rasla Pustoslemčka.
Umrla je 2. junija v Ajdovcu pri Žužemberku ga. Marija Zupančič roj. Gnidovec — stara 28 let. Zapušča moža in dva otročička. — Pogreb pokojne bo v četrtek, 4. junija ob 9 dopoldne. Pokoj njeni duši!
Upokojena je A. Jamšek, poštarica v Šmarju na Dolenjskem
Važno za poštne sle. Poštni sli, katerim se jc štela služba samo od leta 1910. naprej, naj napravijo na ministrstvo prošnjo, da se jim prizna tudi služba pred tem letom, zakaj ministrstvo bo upoštevalo poštnim slom vso službeno dobo od 21. leta starosti dalje.
Tiskarski škrat je izpustil v 119. številki Slovenca celo vrsto v članku: Škof Jeglič ln politika. V drugem stolpcu na str. 3 pridejo za 5. vrsto tele izpuščene besede: priznava edino le svojo vest za svojega najvišjega (gospodarja).
Vsem davčnim uradnikom. Za Sarajevo železniško ministrstvo žal ni dovolilo četrtin-ske vožnje. Razlika znaša ,120 Din. Prosimo vse tovariše, da svojih prijav radi tega razmeroma ne preobčutnega poviška ne prekličejo. Kdor pa na tem na vsak način vztraja, naj udeležbo prekliče brez odloga. Za potovanje služijo železniške legitimacije. — Sekcija Ljubljana.
Umrl je v petek 29. maja g. Jožef Vrhunc, posestnik in gostilničar v Prašah v 74. letu starosti, obče znan poštenjak, mož stare korenine. N. v m. p.!
Reklama na vžigaližnih škatljicah. Uprava državnih monopolov je izdala Osred. odboru invalidske zveze koncesijo za oglaševanje na vžigaličnih škatljicah. Za izvrševanje te koncesije se je osnoval poseben zavod — »Reklama Invalide, ki ima svoje poslovalnice po vseh večjih mestih v državi.
Tihotapljen tobak. Pri nas pravzaprav ne moremo govoriti o tihotapstvu tobaka v naši državi. Pri nas prodajata namreč tobak iu tobačne izdelke dva, monopolna uprava in pridelovalci tobaka brez posredovanja monopolne uprave. Prekupcem tobaka, ki prodajajo tobak br©8 sodelovanja monopolne uprave, je
zagrozila monopolna uprava z občutnimi kat-nimi. Uspeh kazni pa bo zelo negotov. Monopolna uprava bi domače tihotapstvo s tobakom takoj odpravila, če bi sama prodajala ravno tako dober tobak kot tihotapci. Kjer ga dobe ti, ga dobi lahko tudi monopolna uprava, samo pošteno naj ga plača in naj s tobakom po raznih fabrikah ne ravna kot z gnojem.
Znižane vozne cene za naše dijake v Italiji. Italijansko prometno ministrstvo je dovolilo za dijake iz Jugoslavije znižane vozne cene na italijanskih železnicah.
Policijski komisarji v državnih kopališčih. Notranje ministrstvo pripravlja ukaz o imenovanju policijskih komisarjev v vseh večjih državnih kopališčih.
Pošte v kopališčih. Po vseh večjih kopališčih Jugoslavije so začeli poslovati sezonski poštni uradi z omejeno dnevno službo.
Zamena med našimi in češkoslovaškimi dijaki. Med našimi in češkoslovaškimi slušatelji gozdarskega oddelka se je sklenil dogovor, da pride preko počitnic skupina češkoslovaških dijakov v naša gozdnoindustrijska podjetja, skupina naših dijakov pa odide v enaka podjetja na Češkoslovaškem.
Obmejitev državnih gozdov. Sodišča za določitev meja državnih gozdov so dobila nalog, da nevtegoma začno z delom, tako da bi bila obmejitev do jeseni gotova.
V opomin železniškim upokojencem in vdovam. Društvo železniških upokojencev je zvedelo, da je marsikateri upokojenec ali vdova že delj časa zaostal s članarino pri podpornih železniških društvih za slučaj smrti v Ljubljani in Mariboru. Vsak prizadeti se opozarja, da naj zaostalo članarino prej ko mogoče poravna ter da naprej članarino redno plačuje, ker se zna zgoditi, da ga društvo ali črta ali pa v slučaju smrti ne dobi izplačane posmrt-nine. Če kateri upokojenec ali vdova ne bi vedel, kam naj se obrne, je v tem slučaju društvo železniških upokojencev radevolje pripravljeno iti vsakemu na roko. Zadostuje, da piše dopisnico na predsednika, Ulica na Grad št. 4 v Ljubljani. Obvestite vse tovariše in vdove. — Predsedstvo.
Korošcem! Novoizvoljeni odbor Gospo-svetskega Zvona vabi vse v Jugoslaviji bivajoče Korošce, da naznanijo svoj naslov.
Izletnikom v Bohinj. Da se omogoči hribo-lazcem. posluževati se hitrejših zvez, se je odločil g. Grobotek prevažati hribolazce in izletnike po jako nizki ceni z avtomobilom Fiat od kolodvora na Bohinjski Bistrici do Zlato-roga. Cene: Sv. Janez Din 10, Sv. Duh Din 12, Zlatorog Din 15 za osebo.
Splošno se govori, da se najceneje in najbolje oblači v detajlni trgovini na Erjavčevi cesti štev. 2, konfekcijske tovarne Fran De-renda in Cie. — Prepričajte se tudi vi! 3502
— Bluze najnovejše priporoča tvrdka Krištofic-Bučar, Ljubljana, Stari trg. 1447 PROTI 0 DEBELOST I delnje s kolosal-nim uspehom samo »Vilfanov Čaje. Dobiva se v vseli lekarnah in drožorijah. — Proizvaja: Laboratorij Mr. D. Vilfan, Zagreb, Ilica 2(54.	1591.
Kdor jo pozna, ta je ne more prehvaliti, Vsak dan HSraOJIJ-čokolado mora piti.

Nagla smrt. V nedeljo 31. maja je nena-, doma preminul gospod Viljem T o n n i e s , znan in ugleden industrialec. Proti šesti uri zvečer je sedel na klopi v Tivolskem parku. Postalo mu je slabo, se onesvestil in zgradil. Pasanti so mu hoteli pomagati, toda na lice mesta došli policijski zdravnik dr. Avramovič je mogel ugotoviti le smrt radi kapi. Pogreb bo 3. junija ob pol šestih popoldne iz hi8e žalosti, Dunajska cesta 25.
Glas iz občinstva. Kakor znano, je dalo svojčas policijsko ravnateljstvo naredbo, da po 10. uri zvečer ne sme niktlo opravljati del, ki povzročajo ropot ali šumenje, isto tako je prepovedalo, igrati na glasovir in enako. Človek bi misli, da velja ta naredba tudi za godbe g. Krapeža v Zvezdi. Pa on očividno uživa izjemo. V Zvezdi in na njegovem vrtu igrata vsak dan dve godbi z bobni do polnoči, odnosno do 1 ure zjutraj, (30. V.) kar je za nas prebivalce na Kongresnem trgu in sosednih ulicah nekaj neznosnega. Ne le bolniki, ampak tudi vsi, ki moramo delati podnevi, želimo nočnega počitka vsaj po 10. uri zvečer, ker moramo drugi dan zarana zopet na delo. Prosimo polic, ravnateljstvo, da te godbe v navedenem smislu omeji,
Splašeni konji. Snoči okrog osmih se jd splašilo v Udmatu par konj. V silnem diru sta konja dirjala s senenim vozom po Zaloški in Šentpeterski cesti na Marijin trg. Tam sta oba konja padla na tla. En konj je drugega z nogo brcnil, da je močno krvaveL-Druge nesreče ni bilo.
Tatvina kolesa. V delavnico kolarskega mojstra Franca Pirša je vlomil kovaški pomočnik Pavel Levoj, doma iz Varaždina, in mu odpeljal 1500 Din vredno kolo, s katerim je pobegnil.
Društvena nabavna zadruga v Ljubljani (Ljudski dom) ima v zalogi note za godbo na pihala za proste vaje članov za leto 1925 po Din 35 in za proste vaje članic za 1. 1925 po Din 50.
Mi še me veš
kje se kupijo najcenejše DEŽNI PLAŠČI it RONGER JOPICE? — Pri tvrdki
LOŽAR & BIZJAK
LJUBLJANA	Sv. Petra cesta štev. 20.
Iz
S«?rtsa kesa. Na binkoštni ponedeljek zvečer je doletela tukajšnji jezuitski kolegij bridka izguba: umrl je p. Franc Beller, voditelj redov, novincev. Rojen 9. nov. 1858 v Grobmingu (Gor. Štajersko) je izvršil svoje bogoslovne študije v Germaniku. Leta 1888, je vstopil kot duhovnik v red D. J. in dovršil noviciat v Št. Andražu na Koroškem. Deloval je kot redovni predstojnik in vzgojitelj novincev v Zagrebu in mnogo let profesor bogoslovja v sarajevskem semenišču. Od 1. 1922. je prevzel v Ljubljani vodstvo in vzgojo novincev jugoslov. redovne provincije, Blago-pokojni je bil pravi duhovnik in redovnik po Srcu božjem. Mož molitve, neumornega dela, poln dobrote in ljubezni. — Dasi rodom Nemec, se je dobro naučil hrvaščine in deloval velik del svbjega življenja na Hrvaškem in v Bosni. Naj mu bo božje Srce, katero je tako ljubil, v večno plačilo! — Danes ob osmih bo za pokoj, patra sv. maša v ccrkvi sv, Jožefa in nato pogreb.
Binkoštni prazniki so letos nudili Ljubljančanom precej drugačno sliko kakor druga leta. Manjkali so številni birmanci in birman-ke, ponosni botri in zastavne botrice, ker so že pred binkoštmi imeli priložnost nakupiti dolgo zaželjene ure, verižice in srčke in »or-gelce«, Za pogrešano občudovanje radovednih birmancev in ponosnih botrov pa je Ljubljančane letos odškodovalo krasno poletno vreme, ki je izvabilo na tisoče ljudi na vse strani bližnje in daljne ljubljanske okolice. A tudi oni. ki so ostali doma, so uživali lepo vreme in prazniški počitek v Zvezdi ob zvokih vojaške godbe ali pa so so zabavali po svoje v ljubljanskem »Pratru«, poslušajoč krasne stare dunajske melodije, ki so bučale iz še bolj stare velike paradne lajne. Celo vrsto izbranih užitkov pa so prinesli prazniki raznim športnikom, zlasti »nogobrcnikom«, ki so v ponedeljek 7vrčer slavili svcio pošteno pnlmrieno zmago nad povabljenimi gosti iz Italije.
Iz štajerske.
Smrtna kosa. V Zrečah je umrla ga. Trib*-nik, vdova po bivšem nadučitelju tam, mati g. profesorja v Mariboru, sestra g. Ivana Nagliča v Ljubljani. Svetila ji večna luč!
Zg. Ložnica pri Žalcu. Ob otvoritvi gasilnega doma s službo božjo na prostem dne 28. jun. t. 1. bo sprejem tov. društev ob pol 9. uri dop. na kolodvoru v Žalcu. Natančni spored se še objavi. Polovična vožnja zaprošena. Tov. društva prosinuo, naj nam dopo-slane objave zanesljivo vrnejo.
IZ MARIBORA.
Ogromen obisk Pohorja. Za binkoštne praznike je obiskalo Pohorje nad 1000 ljudi. Krasno vreme je izvabilo tudi Zagrebčane, ki so že v soboto prispeli semkaj.
Nov »barjak« so dobili naši kolesarji —* novost za Maribor! Bakljada, sprevod — ve. selica — lepo vreme — no in Maribor je zvezdavo modroval, kaj bo treba kolesarjem barjaka! Razne pisarne bodo imele — tako upamo — za nekaj časa mir pred »barjaki«.
Borza dela od 24. do 30. maja: prijavljenih prostih mest 109, dela iskalo 151, uspešnih posredovanj 68, odpotovalo 32. — Od 1. jan. do 30. maja 1925: prijavljenih prostih mest 2704, dela iskalo 4264, posredovanj se izvršilo 1226, odpotovalo 283,
Starešinski klub ima danes ob običajnem času v banki sestanek. Tovariši točno!
IZ CELJA.
Gibanje radikalne stranke v Celju. Za d*
nje dni je pričela razpošiljati krajevna organizacija Narodne radikalne stranke v Celju vabila za pristop v narodno radikalno stranko. Vabilu je priložena »Izjava«, ki jo mora vsak priglašenec podpisati in poslati krajevni organizaciji. V vabilu se posebno naglaša, da je narodna radikalna stranka zvesta čuvarica svojih članov. Obljublja vsakemu članu izkaznico s Pašičevo sliko. Značilno je, da pošilja omenjena organizacija svoja vabila izrazitim pristašem SLS, ki pa taka vabila in izjave odločno odklanjajo.
Zveza vojnih invalidov kraljevine SHS, podružnica Celje, poziva vse invalide člane imenovane podružnice, katere je špecijalna invalidska komisija reducirala, da se zglasijo ob uradnih dnevih (pondeljek, sredo, soboto) v društveni pisarni, da sc jim napravi prošnja za zopetno priznanje invalidnosti. Vsak redu-cirancc naj prinese s seboj diokazne listine v izvirniku ali pa od sodišča overovljene prepise o vojaškem službovanju. V slučaju, da teh listin nima, naj navede imena prič, katere bodo lahko potrdile, da je reducirani dobi' poškodbo v vojni.
Celjsko delavsko pevsko društvo »Naprej« je priredilo v soboto in nedeljo (30. in 31. maja) ob priliki razvitja društvenega prapora na Dečkovem trgu v Celju veliko slovesnost. Že v soboto so prispela razna delavska pevska društva: iz Maribora, iz Zagreba itd., ki 4o imela isti dan dopoldne v »Celjskem domu« pevski miting. V nedeljo ob pol 6. uri zjutraj
SJfcPMt SL
SLOVENEC, dne 3. junija 1926.
Ste*. 122.
fe priredila godba is Zagorja po mestu
budnico. Z jutranjimi vlaki so prišli novi gostje, tako, da je bilo mesto zbog lepega vremena kakor mravljišče. Ob 9. uri dopoldne so raz-vaM zastavo. Cela slovesnost se je vršila v vzornem redu. Gostje so si nato ogledali mesto in okolico. Zvečer je igrala zagorska godba na kolodvoru. Z večernimi vlaki so gostje zapustili prijazno mesto Celje.
Pred tukajšnjo poroto je bil včeraj obsojen Roštohar Josip radi uboja na pet let težke ječe. Danes dopoldne pride na vrsto Franc Košajnc radi tatvine in težke telesne poškodbe, popoldne pa Božidar Krotil radi poneverbe.
Velik vlom. V Korenovi ulici št. 3 so vlomili v nedeljo dne 31. daja popoldne v stanovanje Edvarda Gerna, vratarja hotela Evropa, neznani tatovi. Odnesli so vso zlatnino: zlato uro, tri zlate verižice, več prstanov z briljanti, obeske, 700 dinarjev gotovine in precej moške in ženske obleke. Napravili so škode za okoli 12.000 Din.
IZ PTUJA.
Ekskurzijo v Prekmurje je napravil soc. pedag, krožek ljubljanske univerze. Na po-vratku so se ustavili tudi v Ptuju, kjer so si ogledali rimske spomenike po mesu in v Mestnem Ferkovem muzeju. Spomenike je razložil prof. A. Sovre, ki je priredil tudi slov. izdajo Vodnika po Petoviju. Knjiga je postavljena in v. kratkem času izide. Kolo jugosl. sester je izletnikom priredilo v Narodnem domu pozdravni večer.
Smrt ljubljanskega učiteljiščuifea. Klub naprednih učiteljiščniikotv ljubljanskega učiteljišča je priredil na binkoštno soboto izlet v Ptuj. Muzej in Mitrovo svetišče na Bregu je izletnikom razkazoval g. okr. sodnik dr. Vladimir Travner. Učiteljiščniki so stanovali po privatnih stanovanjih. Učiteljiščnik tretjega letnika Vladimir P i r n a t je stanoval z drugimi tovariši v stanovanju g. učitelja Mirka Majcna na Ljutomerski cesti št. 18. Po polnoči pa je padel s prvega nadstropja na cesto ter si prebil glavo. Ponesrečenec je vzdihoval, nakar so prihiteli ljudje, stražnik ter zdravnik dr. Vladimir Vrečko, ki so ga spravili v ptujsko bolnico. Pirnat se ni več zavedel in je umrl. Kako se je fant ponesrečil, ni natančno znano. Izlet je vodil g. učitelj petja Emil Adamič.
Obljubovali so, da bo, o binkoštih že za-žarela v Ptuju električna luč, a na. Pa bo kmalu. Potrpeti je treba. Že od jeseni inštalirajo elektriko.
Toplo vreme je privabilo že nekaj ljudi v mestr.o dravsko kopel, k]er se vsak dan solnčijo in kopljejo.
ha oblačilih in modnih potrebščinah, se nudi v lepi izberi po znano solidnih cenah pri tvrdki
lzborno perilo, srajce iz »Maeeo«-svile, kravate,
samoveznice, nogavice, itd. se kupi najugodneje!
[z ostale Jugoslavije.
Spominska slavnost v Nišu. Dne 31. maja i. 1. so v Nišu proslavili 1600 letnico prvega vesoljnega cerkvenega zbora, ki mu je predsedoval cesar Konstantin Veliki. Kakor znano, je bil Konstantin po rodu iz Niša
Tihotapstvo v Subotici. Kakor v vseh na-žih obmejnih krajih, je tudi v Subotici tihotapstvo silno razvito. Nedavno so prišli na sled veliki tihotapski aferi, v katero je zapleten bogati subotiški trgovec Halbrohr. Ta je imel dovoljenje izvažati odpadli© cukrove pese iz Červinke na Mažarsko. Med odpadke pa je skrival poljedelske stroje in jih pošiljal na Ogrsko. Blaga pa ni pošiljal po najbližji poti, ampak preko neke bolj oddaljene postaje. Na to okolnost so pa postali finančni organi pozorni in so enkrat vagone preiskali. Tako so prišli na sled Halbrohrovim manipulacijam. Doslej je imenovana tvrdka poslala nad 4000 vagonov takega blaga na Ogrsko. Sumijo, da so v zvezi s to dobičkanosno kupčijo tudi neke tabrike sladkorja.
Batine. V Palanki v Vojvodini se je dogodil sledeči neverjeten slučaj: V nedeljo je prišel na obisk neki sodarski pomočnik Adam Wilding. Ta je bil v Palanki zelo znan, ker se je tam svojega rokodelstva izučil. Popoldne je šel na neko plesno veselico. Šel je tudi ple-sat. Ko pa je prestopil prag plesne dvorane, je slučajno stopil na nogo policijskemu načelniku v Palanki. Wilding se je takoj opravičil. V svoji besni jezi pa je policijski načelnik dal takoj poklicati 6 policajev, ki so Wildinga po jplesu izvabili, da n>u nihče ne bi mogel priti na pomoč in ga nato tako neusmiljeno pretepali kar sredi ceste, da se je moral pozneje poklicani zdravnik truditi celi dve uri, da ga je zbudil iz nezavesti. Mladeniča so prepeljali v bolnico in dvomijo, da bi se še popravil.
Milijonska globa. Novosadski trgovci so se dolgo upirali plačevanju davka na promet, ker bi jim bilo po njihovih računih treba plačati skoro 11 milijonov tega davka. Zato so napovedovali v svojih davčnih napovedih precej drugačne številke o svojem prometu, kakor so ga res imeli. Te dni pa je začela posebna komisija novosadske finančne delegacije pregledovati knjige velikih novosadskih manu-fakturistov in primerjati številke v napovedih i onimi v knjigah. Pri tem pregledovanju je komisija ugotovila, da ie neka tvrdka napovedala k" 1828.. da ie imela 5.96&.340 dinariev
prometa, na kar je odpadlo 59.613 dinarjev davka, v resnici pa je imela tvrdka po podatkih knjig 30,583.317 dinarjev prometa, na kar bi bilo odpadlo 305.833 dinarjev davka. Zaradi te nepravilnosti je bila tvrdka obsojena zaradi oškodovanja države na plačila 20-kratne škode v znesku 4,924.395 dinarjev in na 147.910 dinarjev denarne kazni, skupaj torej nad 5 milijonov dinarjev.
Avstrijski spomini na Dalmacijo. V bin-koštni graški »Tagesposti« je priobčil neki bivši avstrijski uradnik v Zadru svoje spomine na binkošti 1. 1915. Uvodoma pravi, da je bila Dalmacija za Avstrijo prava kolonija. Dalmacija je bila brez vseh železniških zvez; iz nje so prihajali v notranjost južni sadeži, olje, ribe, dalje cement in bavksit; v Dalmacijo je izvažala avstrijska industrija svoje proizvode in Dalmacija je bila končno dežela hitrega napredovanja v službi za častihlepne plemiške sinove. V svetovni vojni je bila Dalmacija kot ožje vojno ozemlje takoj odrezana od celega sveta in prepuščena največji bedi in stiski. Prebivalstvo je slavilo razne avstrijske zmage, toda na obrazu se mu je poznalo in iz njegovih prikritih namlgavanj je bilo lahko spoznati, da želi propada stare monarhije in da je pripravljeno v to svrho pripomoči. Ko je končno izšla tudi italijanska vojna napoved, je bil ^a-koj odrejen »umik« uradništva. 0 namestniku je tem povodom krožil dovtip, da je, prečitav-ši brzojavko o italijanski napovedi, velel svojemu referentu: »Prosim predakt«. Po dolgem iskanju so mu prinesli zveženj aktov pod naslovom »Vojna proti Italiji 1866«. Sedaj je šla stvar gladko izpod rok: po vzorcu iz leta 1866. — Tako je Avstrija upravljala svoje dežele na južnih — pa tudi severnih — mejah.
Podkupovanje v vojno-zdravniški službi. V Nišu so odstavili od službe in zaprli sanitetnega poročnika zdravnika dr. Mandila, ker je proti podkupnini dovoljeval vojakom daljše bolniške dopuste. Kdor ni imel denarja za podkupnino, ni dobil dopusta.
Visoka trgovska šc!a v Belgradu. V pro-svetnem ministrstvu se je sestavila posebna komisija, ki ima nalogo, da izvrši vse potrebne priprave za ustanovitev trgovinske akademije v Belgradu. Novi zavod bo izobraževal dijake za diplomatično-konzulamo, finančno-upravno in bančno službo.
Vprašanje agrarne reforme v Bosni. Po odredbi ministra za agrarno reformo se je na agrarnem ravnateljstvu v Sarajevu sestavila posebna komisija, ki ima nalogo, da končno likvidira vprašanje agrarnih odnošajev in kmetskih selišč v Bosni.
Krediti za naseljevanje v Južni Srbiji. V ministrstvu za agrarno reformo pripravljajo predlog za razdelitev kredita, namenjenega za naseljevanje v Južni Srbiji. Kredit se porabi za razne potrebe naseljencev, dovršitev nekaterih javnih del in za odkup posestev turških izseljencev, ki odhajajo v Malo Azijo.
V blaznosti umoril ženo. Voznik Andrija Varšič v Zagrebu je v napadu blaznosti zadavil iu zaklal svojo ženo Marijo, nato se pa sam javil policiji. Izročili so ga na opazovanje.
500 bolnikov na cesto? Listi poročajo, da bodo morali te dni zapreti mestno bolnišnico v Subotici, v kateri je 500 bolnikov. Bolnišnica letos še mi dobila od države nikake podpore; razen tega dolguje država bolnišnici prispevke od 19.19. do .1924. leta v znesku 3 milijonov dinarjev.
Narednik kot psihiater. Povodom Jefre-move afere poroča zagrebški »Obzor« o podobnem slučaju ruskega begunca Fromoviča. Fromovič je bil v Wranglovi armadi navaden sanitetni narednik brez vseh študij. Prišel je iz Odese v Carigrad in od ondi v Jugoslavijo Tu mu je Rusko-srbsko zdravniško društvo v Belgradu izdalo izkaze, da je zdravnik in temeljem teh izkazov je bil nastavljen kot psihiater v sarajevski bolnišnici na oddelku za umobolne. Na tem mestu je neovirano »deloval« dve leti. Nato je bil imenovan za okrajnega zdravnika v Gradačcu. Tu ga je doletela usoda. Prišla je bila zahteva carigrajskih oblasti, ki so zahtevale njegovo izročitev zaradi dveh roparskih umorov. Naše oblasti so zahtevi ugodile in »dr.« Fromovič je bil v Carigradu obsojen na smrt in obešen.
OBLOČNICA
se izvaja 4. junija — Mestni dom. Režira avtor. Predprodaja vstopnic v trafiki v Prešernovi ulici 55.
\l
Duhovniške izpreaiembe na Goriškem. Župnik na Bukovem — France Hliš bo poslej upravljal tudi Grahovo, libušenjski kurat Ivan Leben bo upravljal Kamno, župni upravitelj Alojzij Lojk v Jagerščah gre v enaki lastnosti v Nemški Rut, župnijo Jagcršče bo pa upravljal šebreljski župnik Jože Ivančič.
Učiteljske upokojitve. Na lastno prošnjo so bili upokojeni sledeči slovenski učitelji odnosno šolski vodje: Anton Germek, Fran Fonda, Gabrijela Komel, Ida Požega in Marija Pešelj - Vidman v Trstu; dalje Josip Va-lentič na Občinah, Ciril Valentič na Kati-nari, Ivan Daneu pri Sv. Ivanu, Ivan Kraševic v Barkovljah in Alojzij Krischan v Skednju.
Nov solkanski most. Italijanska železniška oblast je začela z deli za obnovo znamenitega solkanskega mostu nad Sočo. Novi most bo zgrajen v enakem drznem loku, vsled katerega je slovel prvotni mnst Sirom sveta. Zanimivo je, da gradi novi most isti
inžener, ki je sezidal prvega. Promet se vrSi neovirano po začasnem železnem mostu.
»Slovansko druitvo za Društvo narodov ▼ Trstu«. V Trstu se je ustanovilo te dni »Slovansko društvo za Društvo narodov«. Za predsednika je bil izvoljen dr. Jos. Wilfan.
Velika goljufija v loterijskem uradu na tržaški finančni intendanci. Na višjem tržaškem loterijskem uradu bi bili imeli te dni izplačati kvaterno v znesku približno 2 milijona lir. Kvaterno je »zadela« neka delavka v Isoli, ki je bila stavila v tamkajšnji loteriji skupaj z neko drugo žensko. Oblast je hotela dobitek izplačati, vendar je postala pozorna, ker je hotela oseba, ki je dobitek zadela, ostati nepoznana in je določila za svojega posredovalca voditelja loterije v Isoli: Va-scotta. Finančna oblast je začela nato stvar preiskovati in je kmalu dognala, da so bile dotične listine ponarejene in loterijskemu uradu v Trstu naknadno podvržene. Goljufijo sta sporazumno uprizorila Vascotta in uradnik loterijskega urada dr. Mirossevich. Oba so zaprli; Vascotta je goljufijo že priznal, Mirossevich pa še taji.
Za mestno gledališče »Verdi« je dovolil tržaški občinski svet podporo 200.000 lir. Na pole so nabrali nadaljnih 200.000 lir. S tem je omogočeno predvajanje prvovrstnih oper.
Nove zračno zveze. Te dni se vrše pogajanja in priprave za zračno zvezo Trst— Turin, ki se otvori meseca septembra. Ta zveza se takoj priključi zvezi Trst— Ljubljana— Dunaj. V najkrajšem času se otvori zveza Genova—Barcelona, ki se na nasprotni strani zve£e z Milanom. S tem se doseže zveza med vzhodno Evropo in Španijo ter Sev. Afriko.
Na Reki bodo priredili od 27. do 29. junija italijanski telovadci veliko javno telovadbo, nastope, otimpske igre itd. Del moštva bo telovadil tudi v Opatiji; tukaj je sedaj sezija na višku in je vpisanih povprečno 12.000 do 16.000 tujcev; omenimo tržaškega župana dr. Pitacco, nurnberakega župana dr. Koniga, par članov švedske kraljevske hiše in romunskega ministra Constantinesca.
V Kopru so delavci v tovarni sardin začeli štrajkati, ker jim uprava ni hotela dovoFti na uro 25 centesimov več, kakor je dovolila uprava neke bližnje tovarne.
Assicurazioni Generali, znana zavarovalna družba v Trstu, je imela svoj 93. redni občni zbor. Čistega dobička so izkazali 16.5 milijonov lir, dividenda za akcijo znaša 150 lir, akcijski kapital so zvišali od 40 na 60 milijonov lir.
eruec za nase
Prosveta.
Vprašanje na g. ministra zunanjih zadev dr. M. Ninčiča.
Gospod minister! O razmejitvi naše države z Italijo v občini Planina se čujejo zelo vznemirljive vesti, med drugim, da je naša komisija popustila na vsej črti, da se je ugodilo eksploaterjem gozdov kneza Windisch-gratza, da se je zemlja kneza Windisch-gratza z gradom vred pripustila Italiji, da se misli glede obmejnih gospodarskih zadev dati Italiji več svobode in pravic kot našemu prebivalstvu itd.
Ker so pogajanja z Italijo pod Davidovič-evo vlado zavzela popolnoma drug pravec, tako da bi posestvo kneza Windischgratza prišlo pod našo državo in da bi se občina v celem svojem katastralnem obsegu nam pripojila, zato so nas sedaj zgoraj omenjeni glasovi tembolj začudili in vznemirili.
Vprašam Vas torej gospod minister: 1. Koliko je resnice na zgoraj omenjenih vznemirljivih vesteh? 2. Ali hočete z vso odločnostjo braniti našo zemljo in interese našega prebivalstva napram Italiji?
Belgrad, 27. majnika 1925.
Dušan Sernec, narodni poslanec.
Z dežele (davki — glas iz občinstva). Davčni uradi so nas zopet osrečili s položnicami in pozvali, da plačamo davke, ki so dosegli tako višino, da so ljudje obupani. Kakšno razpoloženje vlada med ljudstvom, se lahko spozna iz tega, kako misli in kaj govori. Enoglasno se sliši povsod, da je oblast med kmetovalci ubila vaselje do dela in prejšnje čase znano slovensko pridnost. Ljudje pravijo, 6emiu naj bi se trudili in delali samo za davkarijo, sami pa raztrgani hodili in niti najpotrebnejših reči si ne mogli kupovati. Najhujše, najkrivičnejše nas tlači osebna dohodnina, ki je izven Siovenije ne poznajo. — Poleg tega so cene živini in sploh pridelkom tako padle, da bi moral kmet vsake 3 mesece eno živinče prodati, da bi poplačal vse davščine in druge potrebščine. Kar pa mora kupovati, ne gre dol s cenami, ampaL rajše navzgor. Kam drvimo?
»GLASBENE
ČETRTEK, dne 4.
junija ob 8. uri zvečer
v Frančiškanski cerkvi CESAR FRANCK: »BLAČRI«.
VsiopKivC cd 25 Din Tisvzdol v Matični knjigarni«
^ ■ i MM ■"■ 1^ t
KONCERT 3RAVNIČAR — KOGOJ.
(Dne 25. maja v filharm. dvorani v LjubljantJ
Ta prireditev je bila ravno tako pomena vreden kakor vesel dogodek v našem glasb®, nem življenju zadnjih let, zakaj pokazala {a celo vrste klavirskih in vokalnih skladb, M so nove, ki so se prvič izvajale in ki ao bdi« dela slovenskih skladateljev.
M. K o g o j je pojav v naši sockoibni glas* beni literaturi, ki pomeni abstraktno, intelektualistično smer po znani sodobni nemški analogiji Schrecker - Schoenberg. Kakor smo zadnja leta gledali slike, ki so bile bolj za razum kakor za oko in analogno literaturo, se dajo Kogojeve skladbe z večjim užitkom čitati kakor poslušati, s čemer se še nisem hotel dotakniti kvalitete teh del, ker smatram take pojave danes za tipične in za izraz časa, čeprav je taka glasba in taka umetnost le za majhen krog ljudi, večini pa je in bo ostala tuja. Formalno vzeto gre Kogoju v gori opisanem okvirju za izrazno muz i ko deloma s starimi, pozno-impresdonističnimi, deloma novimi, linearnimi sredstvi. Višek dosedanjega razvoja so na tem koncertu pokazale Črne maske iz zadnje dobe ustvarjanja, ki so se stilno že določno nagnile v novo, dosti konkretnejšo smer. Dočim smo v dvojni fugi v G čuli delo iz Kogojeve studijske dlofoe n deloma baročno, deloma čisto moderno obravnavano tematsko konstrukcijo in kompozicijo (večji vtis bi bila skladba napravila v tematski jasnejši in bolj plastični izvedbi!), dočim smo čuli v preosialih dveh klavirskih kosih dva primera miodernih abstraktnih, subjektivnih tecrizmov b polpretekle dobe, v katerih Kogoij nanizuje (zdi se, da njegov talent ni avtokritičen ...!) fantastične domisle-ke brez pravega osredotočenja in pogliobljenja, so pokarale Maske manj komplicirano, bolj enostavno, pa poglobljeno vioikalnodzrazno linijo in enostaven spremljevalni aparat. Objektivna, linearna smer, kakor kaže glasba naprednejših evropskih kulturnih središč, ima če moremo o tem že danes govoriti, bodočnost.
Fuga, če bi bila še bolj izdelana kakor je, bi bila še bolj pomena vredno delo kakor je, ljubezenski duet iz Mask je učinkoval radi gori navedenih vrlin, in Andante za violino z Krškimi vrednotami se je tudi, na hvalo izvrstni in prečutemi izvedbi g. Jeraja z uspehom dal slišati. Kogoj se bo s trdim delom učistil in poglobil še nadalje, zato nam je porok njegov dosedanji razvoj.
Bravničar je skladatelj samouk, ki se je šolal ob živi m uziki v operi, katere član je in ob literaturi. Topot je prvič javno nastopil, dočim je zadnje leto priredil že par produkcij svojih del v ožjem krogu glasbenikov in kritike. Stopil je pred javnost baš na višku prve. začetniške faze svojega razvoja.
Vsebinski išče izraza naivni liriki in si ugaja v eksotičnem ritmu in nenavadnih formah (Presto burlesco, Vivace, Continuo), je še skoziinskozi impresionist navpičnega stila, ki piše za klavir, kakor bi hotel iz njega spraviti orkestersko barvitost. Začel je bil z lažjimi plesnimi formami. V prvih valčkih ni bilo nič drugega kakor niz pikantno zvenečih disonanc, ki so dražile, nekaj hromatike in jarkih spre-menov; zadnja leta se je pa razvil v resnega iskalca simfoničnega izraza. Reminiscenca na prve začetke je bil na tem koncertu še Valse, potem slede gori omenjene stvari iz predzadnjega časa, ki kažejo ravnotoliko fantazije in modernega okusa kakor žal, še boja z materijo. Posebno določno se je to videlo v sicer talentiranih vokalnih skladbah, v katerih je avtor pokazal dosti originelnega razumevanja besedila, veliko izrazne in koloristične zmožnosti, pa poleg muzikaino prepričevalnih mest tuldi nekaj samo zunanjega patosa in negospodarske natrpamoisti sredstev (Rdeče rože), ki je tupa-tam utrujala. Vsekakor so to začetki, toda iskreni in topli začetki (kar je čutilo tudi poslušalstvo, ki ga je s svojo toplo zvočnostjo Bravničar bolj vnel kakor abstraktni Kogoj), ki nam dajo od Bravničarja, ko se bo čisto »našel« v formo in se notranje poglobil, še veliko upati Priporočali bi mu veliko podrobnega študija in analaze stare renesančne in baročne glasbe.
Od izvajalcev naj na prvem mestu omenim Thierryjevo in g. Jeraja, ki sta dosti pripomogla k us pehu skladb, dalje gg. Svetela in Balatko, ki sta oskrbela klavirske točke.
Skladateljema bi bilo želeti, da si za stvari, ki jih smatrata za čisto zrele, dobita založnika.
V. S.
* * *
»Kraljično z mrtvim srcem«, pravljična komedijo v petih dejanjih, katero je spisal strokovni učitelj Rudolf P e č j a k, je bila priredila meščanska šola v Tržiču. Že stara resnica je, da najbolj pogrešamo dobre mladinske literature. Imamo sicer že več mladinskih iger, ki pa mnoge zaradi pomanjkanja vsebine ne morejo najti pravega pota med ljudstvo. Da niso našle tal, je vzrok tudi ta, da so nekatere pisane preveč jokavo in brez dramatičnosti. Bolj slike, kakor igra. Gornja igra pa ima globoko vsebino in je dramatična. Temeljna misel je čisto priprosta in enostavna: mrtvo srce, srce brez ljubezni in lirepe-nenja ubija vsa srca okoli sebe, ki še hrepene iz zlatih, mrzlih dvoran po dobroti in ljubezni, ki je poosebljena v revnem kraljeviču i/, daljne dežele. Toda mrtvo srce ga zasmehuje, da srcc zvesto premalo je. Končno izbruhne: »Brezmejna je rnoia moč in ni ni-
kjer moči nad mojo je močjo«. Vmes posežejo višje sile: grad je začaran v grad mrtvih src, le eno ostane živo, polno ljubezni in hre penenja. Kakor dih gre po gradu Roaamundi-na pesem: »Zakaj, zakaj zvesto srce premalo je. Kako strašan je grad, grad mrtvih src. Prej iimela je samo kraljična srce mrtvo, zdaj imajo mrtva srca vsi. Jaz iščem živih src, a jih nikjer ne najdem več.« V lastnem trpljenju, Rozamumdini pesmi in kraljeviče vi dobroti začne oživljati kraljično mrtvo srce. Grad na več začaran. Četrto dejanje je oltar očiščenega človeškega srca. Zmagala je ljubezen in grad mrtvili src, postane grad — Sivih, srečnih src. Vsa ta borba človeških src je zastrla s humorjem, ki ga je polna vsa igra. Igra je bila ravno vsled svoje vsebine zelo te3ka za mlade igralce, vendar so vsi svoje uloge v splošnem prav dobro rešili. Že na igralcih samih se je videlo, da so bili pod vodstvom avtorja samega. Scemerija je odgovarjala vsebini igre, kolikor je mogoče na talko malem odru. Mrzloto mrtvih src so izražala težki, temnordeči zastari, stebri in v drugem dejanju globoka, zaokrožena soba. Pravljičnost igre je povzdignila krasna školj-kasta sobna oprava, ki jo je posodila gospa Jagodičeva. Kuhinja je bila preskromno opremljena. V petem dejanju, dokler je grad začaran, bi morala biti razsvetljava slabša, da Je poirneje vstajenje srca učinkovitejše. V drugem delu zadnjega dejanja bi bolje tolmačil očiščenje človeškega srca z belimi zastori na rdečem ozadju. Istotako bi se moralo začara-dje izvršiti učinkovitejše. Vsi ti nedostatki so se pri tretji uprizoritvi deloma popravili. Igra se odlikuje po čistem in izklesanem jeziku, ki po svojem ritmu odgovarja pravljični snovi. Tu pa tam bi bilo treba črtati kak stavek, ki deloma ponavlja že znano misel. Koncem II. dejanja naj nastopi »Krtačomir« pred vilo, da bo dejanje bolj strnjeno, ker je takrat dejanje že v padanju. Če bi bil tempo v igranju včasih hitrejši, bi bil tudi humor učinkovitejši. Pri vseh predstavah je sodeloval orkester >Keruc< in je s svojim lepim izvajanjem povzdignil vso igro. Igra je ljudem zelo ugajala ki je večkrat napolnila dvorano. Primerna je tudi za društvene odre.	J. V.
'9*olišfc~eda

m.
Znamko cerkvenih držav so razstavljene jla mednarodni razstavi pisemskih znamk v Parizu, na katero prihaja velika množica na-biravcev in radovednežev iz vsega sveta. Na tej razstavi lahko občudujemo med mnogimi redkimi in dragocenimi komadi tudi važno zbirko znamk cerkvenih držav. Izvedenci trde, da niso še nikoli videli tako lepe zbirke znamk s papeževim grbom. Ta zbirka je prišla iz Berna, njen posestnik je g. Adolf Bie-dermann-Storl. Vsebuje tisoče malih četvero-kotov iz rumenega, vijoličastega, pomaranča-stega, zelenega in modrega papirja, na katerih so narisani papeška tiara in ključi in nosijo napis: »Franco Bollo Postale«. V zbirki so posamezne znamke, kakor tudi bloki, znamke na pismih in znamke v celih polah, novi tiski, kakor tudi poskusni tiski in ponarejeni j komadi. Najzanimivejše so pa znamke na pis- J mih, žigosanih s pečati: Bologna, Roma, An-cona, Rimini, Palestrina itd. Nekatere znamke eo iz kritičnega časa, ko Italija ni hotela več pripoznati cerkvenih držav. Te znamke nimajo nobene umetniške vrednosti, kajti njih okrasek, tiara in ključi, je na vseh enak in barve so enolične. To je olajšalo delo številnim ponarejevalcem, kar lahko vidimo iz mno-gobrojnih ponarejenih znamk, ki jih je nabi-ravec tudi nabral in uredil.
Premiera misijonskega filma v Rimu. Pred fetom dni so bili sezidali ameriški >Kolumbovi vitezi«, o katerih smo takrat pisali, poleg Vatikana Oratorio San Pietro. Te dni so dali v njega slavnostni dvorani premiero misijonskega filma pred zelo izbranim občinstvom. N prvih vrstah so se nahajali kardinali Cagi-ano de Azevedo, Sbaretti, Laurenti, Mori, Ehr-le in Galli, kakor tudi številni prelati. Film kaže najprej ganljivo slovo in odhod misijonarjev iz domovine, potem njih dolgo potovanje preko morja, in slednjič njih izkrcanje v Nagasakiju, zemlji japonskih mučenikov. Nato vidi gledalec prizore iz misijonskega življenja, med drugimi obrede prvega popolnega koncila kitajske cerkve, katerega so se udeležili mnogi apostolski vikarji.
Katoliško modo zahteva Kanada. Veliki pariški katoliški dnevnik >La Croix« je dobil iz Kanade pismo, v katerem pravi poročevalec sledeče: »Oni, ki nam pišejo o pariški modi, pravijo, da je letos ta mnogo brezstidnejša kot sploh kdaj prej. Tu mi sledimo popolnoma pariški modi in zato je potreba, da začnejo katoličani živahno ofenzivo za pobijanje tega zla na njegovem glavnem izhodišču. Ali ne bi bilo mogoče ustanoviti katoliško modno šolo, ki bi skušala združiti eleganco, prikupnost in dostojnost? Katoliški Pariz naj nam pokaže pot v tem boju za čistost in skromnost ln katoliška Amerika mu bo sledila.«
Katoliško vseučilišče v Španiji.. Znano je, 4a se španski katoličani borijo za svobodo pouka in da so ustanovili institut, ki ga bo vlada kmalu, kot upajo, pripoznala kot od države pripoznano katoliško univerzo. V tej zadevi je tomističen teden, ki se je ravnokar vršil na iberskem polotoku, važen dogodek. Kajti na eni strani so tu sodelovali profesorji državne univerze, na drugi strani pa so bili na teh »eiah izdelani statuti novega Instituta. Kar se
tiče filozofije, imajo namen, izdati nove izdaje sholastičnih klasičnih del in prevesti najboljša tuja dela. Institut bo dobil tudi svojo revijo, kjer se bo točno posmatravalo vesoljno filozofsko gibanje. Ta revija bo vezala institut z inozemskimi središči enake vrste.
700 letnico akademije »cvetnih iger« (Aca-džmie des jeux floraux) so slavili koncem aprila slovesno v Toulouseu v južni Franciji. To je slovstvena akademija južno-francoskega jezika (Langue d'oc). Vršila se je cvetna slovesnost z obredom v baziliki. Kanonik Lassa-lle, duhovnik akademije, je sprejel običajno odposlanstvo, ki je prišlo iskat v baziliko blagoslovljeno cvelje, kar nam kaže, da je ostala ta akademija zvesta svojim sedemstoletnim verskim tradicijam.
Cerkev in napredek. Očetje Paulisti so postavili dve veliki radio-anteni na svojem poslopju v Newyorku. Potom te brezžične telefonske postaje bodo prepovedovali ljudstvu po vsej širni Ameriki in mu bodo razjasne-vali katoliško mnenje o vseh aktualnih vprašanjih Razen tega bodo dajali tem potom navodila in pouk onim občinam, ki so tako daleč, da jih je težko osebno doseči.
Mednarodna katoliška študijska zveza (Union Catholique d' Etudes Internationales) ima namen zasledovati delo Društva narodov iz stališča katoliških interesov. Njeni člani pripadajo desetim različnim državam. Da lažje rešuje svojo nalogo, je razdelila svoje člane v tehniške komisije, katerih vsaka se specializira v študiju enega ali drugega problema, o katerem se razpravlja v Ženevi. Te komisije so ravnokar imele svoje zasedanje v Fribour-gu. kjer se nahaja sedež Zveze. Zaenkrat obstojajo tri komisije: prva za intelektualno sodelovanje, druga za zastopanje in zaščito katoliških manjšin in tretja za humanitarne zadeve. Sejam tretje komisije je predsedoval msgr. Beaupin, pariški stolni kanonik. Ta se je bavila predvsem z obema konferencama o opiju, ki so se bile vršile v Ženevi, in izdelala je spomenico o boju zoper ostanke suženjstva, katero hoče v kratkem predložiti začasni suženjski komisiji v Društvu narodov. Manjšinska komisija je pod predsedstvom Sira Vin-centa Corbetta, člana angleške skupine Zveze, sklenila zbrati za svojo bodočo akcijo poizvedbe o položaju katoličanov v Rusiji. Kar se tiče komisije za intelektualno sodelovanje, ki ji je predsedoval grof Rostworo\vski, profesor na poljski univerzi v Krakovu, je ta izdelala načrt za medsebojno pomoč katoliških intelektualcev. Napravila je že uspešne usluge dunajski Leonovi družbi (Leogesellschaft) in knjižnici poljske univerze v Lublinu. Pripravlja se sedaj na enaka podvzetja te vrste.
Povišanje plač italijanskim duhovnikom. Plače laškega klera so bile dosedaj upisane v državnem proračunu za vsoto 38 milijonov lir na leto. Vlada g. Mussolinija je sklenila povišati to postavko za 34 milijonov. Plače se bodo tako povišale v sledeči izmeri: od dvanajst na sedemnajst in osemnajst tisoč lir plače škofov in nadškofov, od tri na štiri tisoč plače prvih dveh dostojanstvenikov vsakega j kapitlja in od tri tisoč na tritisoč petsto (oziroma 2500 na 3000) ostalih dostojanstvenikov. Župniki so dosedaj imeli .1500 do 2500 lir, od-sedaj naprej bodo dobivali 2000 do 3500 lir. Rimski župniki bodo imeli 6000 lir. Kar se tiče vikarjev, ne bodo dobivali direktne plače, pač pa bo proračun za župnije tako zvišan, da bodo njih dohodki narastli za tisoč lir.
Iz žemEvm sveta.
Idealna žena.
Idealna žena je ljubezniva. Sicer morebiti ni lepa, a ima nekaj mikavnega na seoi.
Moškega pritegne nase, to je zakon in klic narave. Njena moč je globoka, močna in tajnostna, kakor moč gravitacije.
Ona je poosebljena ljubezen in ljubezen je najmanj spremenljiva, zmeraj sveža naravna sila, in ne moremo se ji ustavljati.
Idealna žena ljubi strastno, a njena strast se razlikuje od strasti njenih slabejših sester po neomajni zvestobi.
Ona je modra. V kritičnih časih vodi moža po svojem izbornem naravnem instinktu.
Ona je značajna. Na tihem oblikuje naravo svojih otrok. Ona je tista moč, ki stoji nevidna za vsakim otrokom.
Spremenljiva je kot voda, a kot voda iz neizčrpljivega studenca, kot voda večnega oceana, ki se zmeraj spreminja in je vendar zmeraj isti.
Prosta je. Noben mož ni posestnik njene duše. Ne trguje s svojimi čustvi, kakor to delajo navadne ženske.
Ona ne more biti pokorna, kakor so pokorni sužnji, ne more se vdati, kakor se vdajajo bojazljivci.
Ni egoistična, a spoštuje samo sebe. Kit dekle je srečna, kot žena zadovoljna, kot mati oboževana.
Ponosna je, da je ženska, in ne mara biti moški.
Ona je najboljša dediščina preteklega sveta in mati bodočega sveta.
Moški, ki jo gleda s spoštovanjem, izgubi strah in postane moder. Če jo zaničuje ali pa je malomaren proti nji, postane slab in krut.
Ona ni prvoboriteljica verskih naukov, a je poosebljeni verski pračut.
Ona je voditeljica ob potoku, ob kojem moški sanja. Sega kot lestva v nebo in ob njeni duši hodijo angeli gor in doL
Higijena spalne sobe.
Ženske, ki so ponosne na red in snago, zagrešijo večkrat nekaj prav nehigijenične-ga. Komaj je družina iz postelje, planejo na posteljnino, jo vzamejo narazen, nato pa takoj spet nazaj, odejo čez, in stvar je končana. To je nezdravo in obenem nesnažno. Vsa posteljnina se mora vsak dan dalj časa dobro zračiti; če nimaš balkona, verande ali kaj podobnega, jo položi na okno; če je vreme vlažno, jo položi na stole in jih primakni k oknu. Poleti se dobrote od solnca in zraka prepojene postelje najbolj čutijo. Pa tudi pozimi se počutiš čisto drugače, če se vležeš v dobro prezračeno postelj, kakor pa če tiči v rjuhah in blazinah koncentrirana spalna sopara. Koliko bolezni se obvarjemo, če postelje zmeraj zračimo! Marsikaka gospodinja se brani in pravi, da je potem nered prevelik. Pa vzemi najprvo postelj narazen, delaj nato kaj drugega in pridi potem spet v spalno sobo; tako bo vse delo ravnotako redno končano kakor če bi bila opravila vse delo v spalnici takoj v eni sapi. Najbolje je še, če začneš najprvo zračiti, ko vstaneš, in se šele nato napraviš; potem pride na vrsto snaženje čevljev, prah, obleka itd., nato spet postelja. Vselej pa, kadar zračiš, imej snažen bel predpasnik! Posteljnina mora ostati snažna, nič prahu in nesnage ne sme biti na njej. Snažnost je podlaga zdravega gospodinjstva!
ARABSKE ŽENSKE.
V rotterdamskem listu »Nieucoe Rotter-damsehe Courant« je izšel zanimiv »opis arabskih žensk v Palestini.
Arabske žene je moči razdeliti * tri skupine: žene efendijev, premožni slo*, v žene felakov, kmetiške ženske ter v žoim Be-duinov, kočarjev. Po tej razvrstitvi se razlikujejo tudi šege in življenje žensk. Vobče se lahko reče, da so palestinskim mohame-danom še najbolj po volji bele ženske z modrimi očmi in bogatimi lasmi. Čim bolj je dekle belo, tem več plača zanje Arabec. Ženska bujnih črnih las, velikih črnih oči, žametaste polti in vitke prožne rasti nima pri mohamedanskemu Arabcu uspeha. Najvišja cena, ki se je kdaj plačala za belo žensko, je bila 2500 funtov, pred svetovno vojsko je pa znašaia jedva petino te vsote. Ker pri Arabcih ne sme samec videti ženske brez koprene, poišče mati ali pa sestra nevesto sinu oziroma bratu, katero hoče poročiti. Če je nevesta všeč materi ali sestri, je ž njo zadovoljen tudi ženin. Dokler so dekleta mlada, niso koketna, se ne pudra jo in jim je obleka preprosta; zakaj moški jih ne vidijo. Starejše znajo navadno nekoliko francoski in angleški in igrajo nekoliko na klavir, ampak samo površno. Ako se deklica poroči, hodijo prijateljice dan na dan gledat njeno opravo in dragocenosti, ki se običajno naroče v Evropi.
Življenje arabskih žensk v zakonu po veliki večini ni srečno, zakaj mož jo navadno nestalen.
Kjerkoli izjavi trikrat pred dvema pričama: Kazstanem se z ženo, sta ločena. Mož
moro priti nato domov in reči ženi: Sit sem te, vrni se domov k svojim. Večkrat pripelje k prvi ženi še drugo. Prva žena skuša izvabiti od moža, dokler je ž njim sama, čim več darov in dragocenosti, ker po prihodu drugo žene postane običajno služkinja. Če ne dela mož razločka med njima, je tako življenje še dosti mirno in povoljno. A to se le malokdaj zgodi. V Palestini je znan šejk, ki sebi v zabavo naščuva obe ženi, da se spreta in zlasate. Ako nima oče denarja, in če ima hčer in hoče vzeti drugo ženo, kal zamenja hčer 7,a drugo ženo. Čim manj hodijo arabske žensko iz hiše, tembolj so spoštovane. Siccr se med seboj obiskujejo, rajajo in pojo, igrajo na mandolino, si pripo-. edujejo to in to, ali zvečer se ne ganejo iz hiše. Vstajajo zgodaj in delajo na domu navadno 12 ur na dan. Mod mohamedanl obstoji dolžnost, da se zdrže prijateljski od-nošaji med sosedi. Nenravnost je med arabskimi ženskami redek pojav. Vsak presto-pek proti nravnosti more mož ali pa brat kaznovati s smrtjo. Ako mož izve, da je že-na izven doma vrgla s sebe kopreno, ima pravico, da jo pretepe. Omožena ženska iz boljše družine si ne kupuje obleke sama, ampak mož ji preskrbi nogavice, čevlje, krilo itd. Doma nosi žena pestro obleko, na .ilici pa temno haljo brez rokavov, ki krije svetlo obleko. Hčerke efendijev se može med 15. in 22. letom. Vzgoja je jako stroga; mnogo jih hodi v dekliške učilnice in pen-zionate. Ostro jim je prepovedano brati romane, a bero jih skrivaj, kakor to delajo evropske deklice. Splošno stopijo iz šole med 12. in 13. letom, na kar imajo domačp učitelje.
Žene felaliov ne nosijo koprene. Delajo na polju, nosijo vodo iz studenca, pomagajo žeti, nosijo zelenjavo v mesto — z eno besedo glavno delo opravljajo same. Med fe-lahi se često dogajajo ljubavni romani. Ko-likrat se pripeti, da se mladi felah zagleda v deklico, in ta gre za njim brez očetove vednosti. Domov se potem ne sme več prikazati, sicer je v nevarnosti, da jo bodo njeni ljudje ubili. Če je kak zakon nesrečen, se potegneta za ženo oče in brat. Z doma pobegla deklica pa ostane, čo jo ostavi mož in si izbere drugo ženo brez vsake obrambe. Najdražje hčerke felaliov se plačujejo po 200 do 250 funtov. Ta denar dobi oče, medtem ko se denar za nevesto iz družine efendijev porabi za njeno obleko in lišp. Hčere efendijev se može najčešče med 13. in 15. letom. Čim mlajša je novojioročenka, tem večjo čast uživa. Dogodi se, da je osemletna deklica — vdova. Ako je nevesta preveč mlada, jo vzgaja tašča. Ko je deklici 18 let, sodi že med stare gospe in nje vrednost silno pada. Cena deklic iz felaških družin se ravna po delavnosti in telesni sili. Ženo felahov oskrbujejo vse delo, medtem ko možje po-, hajkujejo. Svojim možem so silno udane in nadvse poslušne. In pri vsem tem si niso v svesti bednega svojega položaja ter imajo za čisto naravno, ako niso višje cenjene, kakor n. pr. osel.
Niti dve leti še nista prešli od strašne japonske katastrofe, pa smo že spet brali o velikih potresih in velikih nesrečah. Ne samo potres, tudi požar je divjal; mesta so bila uničena, rudniki so se podrli, vlake je v predorih zasulo, gorelo je tu in tam, škoda gre na milijone in milijone. In Japoncev ta potres še ni nepričakovano zadel; saj se je od predlanskega leta sem neprestano treslo, nad tisočkrat. Mi samo zato nismo nič natančnega zvedeli, ker so bili sunki za japonske razmere slabi in so le malo poročali o njih. Zakaj torej spet toliko žrtev, ko bi bili Japonci vendarle lahko pripravljeni? Na to vprašanje izčrpno odgovarja nemški inžener dr. E. Fraenckel, ki ga je po potresu 1923 poslala velika berlinska železobetonska tvrdka na Japonsko, da pokaže Japoncem dobrote betonskih stavb in da pomaga pri zopetni pozidavi mest Tokio in Joko-hama. To vemo že po potresni katastrofi leta 1906. v San Francisco, da se je vse drugo zrušilo, samo železobetonske stavbe ne; tra-verze so se sicer skrivile, stene tudi, a skupaj niso padle. Dr. Fraenckel se je mudil na Japonskem skoro leto dni in nam pripoveduje.
Pravi, da je velike škode pri potresnih katastrofah kriv v prvi vrsti konservatizem Japoncev pri zidavi njih zasebnih hiš. Vse japonske stanovanjske hiše so lesene, zunanje stene obstoje v treh četrtinah iz steklenih premičnih vrat. Notranje stene se dajo tudi premikati in narazen vzeti, so pa iz papirja. Samo streha je masivna., iz ilovice in opeke, v primeri s hišami daleko pretežka. Že potres leta 1923 je pokazal, kako so se vsled tresenja zemlje lesene stene pod težo streh zrušile in so strešne konstrukcije pokopale stanovalce pod seboj. Pride zraven še, da ponoči zelo težko iz take hiše uideš ven na prosto. Zaprta je namreč od velikih premičnih vrat, ki se samo na eni strani dajo odpreti in kojih okvir se pri tresenju tako premakne, da vrat ne moreš odpreti.
Vrhutega Japonec ne pozna peči; v vsaki hiši ie samo orosto ognjišče, ki daje toploto
ia sveta.
in na katerem kuhamo. Če se hiša podere, Je požar neizogiben; in ravno požar je zahteval pri potresu 1923 največ žrtev. Ali pa pri tresenju popokajo plinove cevi in spet imaš požar, z vsemi njegovimi posledicami. Ker so hišice lesene in če je le malo vetra, je katastrofa strašna in se prav nič ne da primerjati z navadno potresno nesrečo. V Tokio so našteli 1. 1923 nad 200 večjih ognjišč požarja. In kaj je bilo? Hoteli so prebivalstvo prepričati o potrebi novega načina v gradbi hiš, pa ga niso mogli. Ne samo, da Japonci niso marali namesto lesenih hiš zidanih ali betonskih; niti niso pustili, da bi se njih lesene hiše s pomočjo betona bolj proti požaru zavarovale. Vele-potezni obnovitveni načrt barona Goto, ki jo hotel Jokohamo in Tokio po evpopskem vzorcu na novo zgraditi, se ni mogel uresničiti, deloma vsled pomanjkanja denarja, deloma pa vslea odpora prebivalstva. Nič ni pomagalo, da so kazali ljudstvu betonske grndbe, ki so se potresu dobro upirale, zlasti one, ki so bile zgrajene po modernem brizgalnem načinu; videl si razpoke na stenah, a hiša je ostala in požar ji tudi ni mogel blizu.
A samo svoja zasebna stanovanja brani Japonec pred evropeizacijo; novo trgovske in pisarniško hišo v Tokio in Jokohami so pa zgrajene sedaj skoraj vso iz betona. Treba je le, da bo kakšen vpliven zasebnik začel, pa bodo prišli takoj drugi za njim in poročila o japonskih potresnih katastrofah ne bodo vel tako grozotna kakor so danes.
židovsko vprašanje in sovjetska Rusija.
Sovjetska Rusija zavzema nasproti 'židovskemu vprašanju popolnoma drugaČDO stališče nego prejšnja caristična Rusija. V le-tej so bili Židje v vsakem pogledu pritisnjeni ob steno, vlada in gospodujoči ruski narod sta jih smatrala za neljube, škodljive tujce, katerih bi so bila rada iznebila kadarkoli in kakorkoli. Zato je bil prejšnji vladi cionii zem, ki teži za samostojno judovsko državo v Palestini, zelo dobrodošel. Ne pa tako seda-
Gospodarstvo.
Ivan Ogrin:
Kriza v industriji.
Kakor pri marsikateri gospodarski panogi, so danes še posebno težkoče v industriji, katere so pri nas radi neurejenosti države še znatno večje.
Naša država je po veliki večini agrarna. Po njenih naravnih zakladih, katere ravno industrija rabi, in ker imamo celo nadpro-dukcijo agrarnih produktov, pa so nam dani vsi pogoji, da se polagoma industrijaliziramo. Država, ki bi bila popolnoma navezana na uvoz tujih industrijskih izdelkov, gotovo ne more uspevati.
Industrijo v splošnem delimo v ono, ki dela za domačo porabo ali trg, in ono, ki izvaža preko državnih mej na svetovni trg. Ravno to znatno predrugači položaj ene ali druge industrijske panoge.
Naša država, ki je zmes iz ostankov raznih držav, je tako glede zakonov kakor glede na razne gospodarske zadeve pravi konglomerat tudi v industriji. Kakor vidimo, gre zelo počasi pri izjednačenju zakonov; gotovo je, da se nekako po isti poti razvija tudi naša industrija.
Cilj države mora biti, da se ustvari v državi industrija in to v prvi vrsti, da krijemo domače potrebe. Treba je pa tudi gojiti ono industrijo, ki dela za izvoz iz države, posebno onih predmetov, za katere se nahajajo surovine v veliki meri doma. Država ima tu veliko moč in vpliv, da lahko ščiti domačo industrijo, recimo n. pr. s trgovskimi pogodbami z zunanjimi državami, carino, s prevoznimi tarifi, z davčnimi olajšavami in z raznimi drugimi sredstvi. Cela naša industrija obstoja danes v glavnem iz bivše srbske, dela avstrijske in ogrske. Ker so navadno industrijska podjetja teritorijalna, je pač pripadlo to nam, kar se je tam nahajalo; če danes rabimo v državi sami take proizvode ali jih ne, tu jih imamo. Zato je ravno ena največjih težav, predno se bodo ta podjetja prilagodila razmeram in poiskala nove odjemalce svojih izdelkov. Imamo n. pr. velikansko nadproduk-cijo lesa in lesnih izdelkov, dalje cementa, za katere moramo iskati kupcev zunaj, nasprotno pa nam zelo manjka tekstilnih, železnih izdelkov, sosebno raznovrstnih strojev; saj težke železne industrije pri nas, sploh ni (mi nimamo plavževl) dasi nam gotovo ne manjka železne rude.
Industrija se čez noč ne ustvarja, ampak je potreba cele generacije zalo. Nič manjše težave niso tudi pri preusmerjenju industrije, kar se deloma danes pri nas vrši. Pogoj za uspešen napredek industrije ni samo ta, da so surovine in pogonske sile na razpolago, ampak treba je tudi ljudi strokovno-tehnično izobraženih in sicer cele vrste — od inženirja tja do kvalificiranega delavca. Za to pa je treba ljudi z železno vztrajnostjo in požrtvovalnostjo, ki ne delajo samo za plačilo, ampak iz ljubezni in hrepenenja do ustvarjanja in napredka. Teh ljudi nam danes še manjka in še dolgo ne bomo imeli dovolj moči za to na razpolago. Za toliko časa pa smo v veliki meri navezani na tuje ljudi.
Pa ne samo to, treba nam je kapitala in sicer ogromnega kapitala. Kako se tega težko dobi, kako je danes denar drag, nam je znano. IStara naša industrija iz pred vojne dobe — vsa s Srbijo vred — se je nahajala in se še danes nahaja v rokah tujih večjih sosednjih narodnosti, največ Nemcev, Francozov, Italijanov in Madžarov. Takozvana nacionalizacija industrije, katero so posebno pri nas gotovi elementi forsirali, se je skoro popolnoma ponesrečila. Tisto malo, kar je prišlo v naše roke, nam gre zopet iz rok, kajti tako delovanje ni normalno.
Na zelo čuden način se je po vojni začela tudi ustanavljati nova industrija. Gotovi ljudje so vse mogoče zvohali, kaj se še ne izdeluje v državi in bi se lahko izdelovalo. Snovali so se konzorciji in družbe za izdelavo najrazličnejših predmetov. iTudi naši denarni zavodi so se prav pridno udeleževali tega novega pokreta. Podjetja so se ustanovila z malim delniškim kapitalom, potreben denar pa se je najel na posodo. Denarja ni bilo dobiti, povpraševanje po denarju je nastalo veliko, obresti so zrasle in marsikatero podjetje je skrahiralo ali pa se nahaja v tež-kočah. K temu je še pripomoglo večkrat slabo ter pomanjkljivo tehnično in komercijelno vodstvo, ker nam pač manjka za to sposobnih ljudi. Industrija z obrtjo vred se more razvijati in napredovati le, če se to vrši naravno, da rastejo podjetja iz malega v veliko ter se povečujejo in razširjajo in da so pri tem udeleženi ljudje s strokovnim znanjem. Morebitna izjema bi veljala le nekoliko za one velike industrije, ki iz prve roke dvignejo zemeljske zaklade, t. j. premogokope in podobno. Druga glavna zahteva pa je, da se ima dovolj cenega kapitala na razpolago.
Za ustvarjanje industrije pa je treba tudi neke skupne orientacije, ki večkrat velja tudi za celo pokrajino ali državo. Pri nas pa ravno tega ni, oziroma se tudi s tem počasi seznanjamo.
Snovatelji naše povojne industrije se niso mnogo ozirali, kaj se v državi ali pokrajini ne izdeluje, ali kaj bi se lahko izdelovalo in če bode imelo tako novo podjetje eksistenčno možnost, da se razvija in napreduje. Nič se ni oziralo na že obstoječa in vpeljana stara podjetja izven države, ki pridejo precej v poštev.
Vzemimo še poglavje delniškega kapitala. Gotovo je, da večja industrijska podjetja zamorejo prosperirati danes le še kot družbe. Podjetje zamore posameznik uspešno voditi le do gotovega obsega, da ga zamore tudi pregledati in nadzorovati. Ker je pa že po naravi dano, da človek hrepeni in ustvarja čim večje, je danes mnogo, mnogo podjetij, ki jih je vodil prej posameznik in so se sedaj po-družila.
Z napredkom in izpolnitvijo tehnike, ka» kor tudi iz kapitalnih rezerv, ki so se nagro-madile, pa se pocenjujejo produkti in je danes onemu, ki tega ne more, le težko se kosati s konkurenco. Iz tega sledi, kako je težko danes snovati konkurenčno podjetje. Na eni strani staro podjetje z že amortizira-nim obratnim napravam in vpeljano rutino ter z rezervami obratnega kapitala, na drugi strani pa tega sploh ni. Res je, da mora staro podjetje nadomeščati počasi svoj inventar in sicer tudi po današnji visoki valuti, to pa le deloma izenači njegov položaj s polcr;-;~m mladega podjetja, ki mora odpisovati \ j zneske amortizacije in obrestovanja.
Varstvena in zaščitna carina. To je na), važnejše poglavje eksistence vsakega industrijskega podjetja. Seveda pa tu nima odločevati posameznik, kakor je to pri mnogih prejšnjih stvareh. Tu ima odločevati državna oblast, ki bi morala skrbeti z vso previdnostjo, da kolikor toliko vse gre pravo pot, kajti država lahko s tem, da kako industrijo ščiti z uvozno zaščitno carino, veliko škodi splošnosti, ki mora izdelke dotičnih obratov drago plačevati. Država mora tu biti pravi regulator med konsumentom in producentom, če noče, da propada ali se razvija eden na račun drugega. Na vsak način pa je posebno še pri nas dolžnost vlade, da po možnosti ščiti našo mlado in ustvarjajočo se industrijo.
Poleg že navedenih težav se ima naša industrija boriti še z visokimi davki in drugimi socialnimi dajatvami; znano je, kako ne-
nji sovjetski vladi. O tem zanimivo poroča v ^Frankfurter Zeitung« Adolf Grabowsky.
Cionizem se je v več ozirih izkazal kot tiocela zgrešeno podjetje. Predvsem je Palestina mnogo in mnogokrat premajhna, da bi sprejela le znatnejši del po vsem svetu raztresenih Judov in če tega ne more, posebna židovska država sploh nima zmisla. Drugič |je pa Palestina danes po drugem — arabskem narodu tekom dolgih stoletij priposestvovana dežela, iz katere bi bilo tr,eba izgnati 80 odstot. sedanjega prebivalstva, da bi napravilo prostor Judom. Vrhu tega treba pomisliti, da so v Palestini največja krščanska svetišča, na katera so navezani tudi muslimani in se čutijo tako kristjani kakor Arabci globoko užaljeni v svojih verskih čustvih, ko gre za to, da te kraje zopet zasedejo Zidje. Zato se ni čuditi, da Angležem in Zidom samim cioni-zacija Palestine ne gre gladko izpod rok.
Največjega nasprotnika pa ima cionizem v sovjetski Rusiji. Le-tej daje cionizacija Palestine najboljše orožje proti angleški imperialistični politiki. Seveda se boljševiki pri tem ne postavljajo na antisemitsko ali krščansko stališče, ampak na razredno-bojno komunistično. V narodnem oziru se drže načela samoodločbe narodov in priznavajo Judom pravico, da se na ruskem ozemlju po svoji volji narodno opredelijo in izzive kakor vsi drugi narodi in ljudstva. Judom v Palestini in Arabcem pa slikajo cionizem kot iznajdbo angleškega imperializma, ki bi rad uničil arabsko narodno gibanje in pa židovskega kapitalizma ter pozivajo židovsko in arabsko ljudstvo, da se združeno upreta. Ta propaganda je tem učinkovitejša, ker uganjajo Zidje z Zemljo v Palestini najnesramnejšo špekulacijo ter se sploh večji del v Palestino doŠle židovske inteligence peča s špekulacijo vseh vrst. mešetarstvom, zastopstvom evropskih tvrdk in sploh z vsem, samo ne s poštenim produktivnim delom. Samo v predmestju Tel Awiw v Jaffi je 25.000 takih pijavk.
Sovjetska vlada pa se v židovskem vprašanju ne omejuje samo na besedo in propagando, ampak ima velikopotezen načrt za naselitev ruskih Judov na deželi. Oživotvorjenje tega načrta je poverila posebni uradni > Komisiji za židovsko kolonizacijo na kmetih«. tVelika važnost se polaga na sodelovanje židovskih organizacij samih, ki jim naklanja vlada v to s vrb o znatne subvencije. Zaenkrat hočejo izvesti kolonizacijo 12.000 židovskih družin v Ukrajini, in to v južnem delu Ukrajine, potem na Krimu in v Belorusiji. Naseljevanje se vrši v »kolektivahc, katerih vsaka obsega 20—25 družin. Samo tekom letošnjega februarja so naselili v 16 vaških kolektivah na Kerzonu 2342 Judov iz kijevske gubernije. Sovjetska vlada je poskrbela, da dobe židovski naseljenci pri raznih zavodih in sindikatih potrebne kredite in stroje, semena, stavbni material itd., kar vse se večjidel po železnicah brezplačno prevaža.
Pri tem svojem prizadevanju ima sovjetska vlada pretežni del Judov samih na svoji strani. Mnogo židovskih organizacij in korpo-racij podpira kolonizacijo Židov na kmetih z besedo in dejanjem in judovska občina v Moskvi je darovala v to svrho 20.000 zlatih rubljev. Boljševiki se trudijo, da pridobe za svoj način reševanja židovskega vprašanja tudi bogate ameriške Jude, ki so doslej financirali eionistično podjetje v Palestini.
Pomembno je, da je idejo židovske kolonizacije na deželi v zadnjem času osvojila tudi Poljska in uvedla akcijo za njeno uresničenje.
Tako se cionizem maje v svojih temeljih, tembolj ker se tudi Anglija že kesa, da je s požidovljenjem Palestine nakopala sovraštvo Arabcev in odprla vrata novemu vetru za bolj-leviška jadra. Po drugi strani je pa seveda boljševiška akcija cionizem razbremenila, ker mu je odvzela skrb za milijonske judovske množice z vzhoda, spričo katerih bi bil moral podleči.
Seveda je pa veliko vprašanje, ako bo ioljševikom naseljevanje Judov na kmetih — kot kmetov — uspelo; dosedaj so se še vse podobne akcije izjalovile.
Tuberkuloza v Podkarpatski Rusiji.
Pri letošnjih naborih, ki so se vršili v Podkarpatski Rusiji, se je ugotovilo, da je sila veliko število mladih mož jetičnih ali od te strašne morilke ogroženih. Zlasti novici, ki so doma iz siromašnih sel kakor na pr. z Vrhovine, imajo v sebi kal te bolezni. Skoraj vsak drugi je nagnjen k tuberkulozi in vsak tretji je je-tičen. Letošnje leto je umrlo v Podkarpatski Rusiji za jetiko nenavadno dosti ljudi, ker se posledice viojne šele sedaj pojavljajo. Državna zdravstvena upra/va posveča tem žalostnim razmeram večjo pozornost in je že vse potrebno ukrenila, da kolikor mogoče cmeji širjenje nalezljivih bolezni.
V treh dneh okoli zeml je.
Ivo ;e Juies Verne izdal 1. 1878. svoj roman -Popotovanje oktoli zemlje v 80 dneh«, so se bralci čudili smelosti francoskega fantafita. Zdaj je preletel poročnik Bonnet v aeroplanu 443 kilometrov v eni uri in tako bi pri tej brzini obletel zemljo v treh dneh. Časopis Scicn-ccs ct Voyages« računa to takole: Iz Pariza do Moskve 2560 km v 5 urah 40 minutah, ie Moskve v Irkutnk 4280 km v 9 urah 30 minutah, iz Irkutskega v Pekintf 1680 km ▼ 3 urah 40 minutah, iz Pekinga v Tokio M00 km v 4 urah 50 minutah, iz Tokia v Honolukt 6160 km
v 13 urah 40 minutah, iz Honolulu v Los An-gelos 4280 km v 9 urah 30 minutah, iz Los Angelo« v Newyonk 4000 km v 9 urah 5 minutah, iz Newyorka v Pariz 6000 km v 13 urah 20 minutah. Skupaj 311.600 km v 68 urah 55 minutah. Potemtakem bi obletel zemljo še prej kakor v treh dneh. Dejanski bi se seveda ta največja hitrost ne dala izvršiti, ker bi se
moralo misliti tudi na odpočitek. ♦ * * *
Načrt za državno izseljevalno akcijo v Avstriji. Zbornica za delavce in nameščence na Dunaju je zveznemu ministrstvu za socialno politiko podala predlog, naj skuša doseči vlada na tekočih mednarodnih razpravah o avstrijskem problemu pomoč v sledeči obliki: Vlada severoameriških Združenih držav naj izejmoma izda dovoljenje, da se sme v teku 1—2 let vseliti 50.000 avstrijskih delavcev iu nameščencev. Stroške za prevoz teh izseljencev naj pokrije Avstrija iz sredstev za podporo brezposelnim. Ti stroški in pa podporo, ki naj bi jo država nekaj tednov izplačevala družinam izseljencev, se cenijo na 400 do 500 milijard. (Za brezposelne izdaja Avstrija sedaj letno 900 milijard ali do 3 milijarde dnevno.)
Tvrdka Krupp je imela na koncu vojske zaposlenih 117.000 ljudi, sedaj jih ima samo še 35.000. Z ozirom na težki njen gospodarski položaj je od deset ravnateljev jih prostovoljno odstopilo sedem.
Gospod »ravbar«. Ranjki dr. Viktor Adler, voditelj avstrijske socialne demokracije, je bil nekoč zaradi nekega političnega prestopka zaprt. Ob določeni uri se je sprehajal z drugimi jetniki vred po dvorišču, kjer je bilo nekaj sadnih dreves. V lepa jabolka se je zagledal mali sinček jetničarjev. Ker ni mogel doseči sadu, je stopil pred dr. Adlerja z besedami: > Vi, gospod ravbar, odtrgajte mi no par jabolk!«
Vojaško-zemljepisni urad v Pragi. Češka vojaška uprava bo dala zgraditi v Pragi največje poslopje za vojaški zemljepisni zavod. Zavod bo veljal 40 miljonov čeških kron in bo eden najmodernejših v Evropi.
Kakšna je današnja mladina! Vladislava Čadilova, štirinajstletna hčerka vdove po uči-telju-voditelju v Mnihovicah, se je zagledala v 21 letnega pleskarskega pomočnika Jožefa Roubička. Ker je hotela mati to razmerje pretrgati, je sklenila poslati hčerko k teti na Šu-mavo. Zbog tega sta se Vladislava Čadilova in Jožef Roubiček odločila, da zapustita ta svet. Pridružil se jima je še tretji obupanec Henrik ŠvaTC, pleskarski učenec. Tudi ta si je hotel končati življenje zaradi nesrečne ljubezni. Šli so v bližnji gozd, kjer so si vzeli življenje. Zjutraj so našli trupli Vladislave Čadilove in Henrika Švarca. Roubiček se je zvijal v smrtnih mukah ter so ga prepeljali v brezupnem stanju v benešovsko bolnico. Samomori med mladino so pač najžalostnejši pojav današnje dobe.
Žensko odvetnice. Na vseučiliščih na Angleškem je o Veliki noči napravilo odvetniški izpit tudi 23 žensk.
Razstava nagrobnih kamnov. Ogledaš si jo lahko v švicarskem mestu Lausanne od 30. maja do 27. septembra. To bo najpopolnejše, kar more moderno tovrstno kiparstvo ustvarili.
Stare listine. Švedski docent Svennuung je našel v knjižnici Ambrosiaua v Milanu 14. knjigo rimskega poljedelskega pisatelja Palladija. Doslej je bilo znanih o tem pisatelju samo 13 knjig v prozi in ena v distihih. Tudi 14. je v prozi. Svennung bo izdal še ta mesec izdajo nove najdbe v Colleotio serip-torum veterani Upsaliensis.
Petrolej tetro-etil. Te vrste petroleja prodajo v Ameriki v velikih množinah. Profesor Hederson pravi, da je to največja nevarnost za zdravje ameriškega prebivalstva in da se bodo večja mesta okužila s svinčenimi parami, ki 60 posebno škodljive arterijam, zobnemu mesu itd. Oblasti pa niso tega mnenja in pravijo, da je te vrste petrolej čisto nedolžen in da ga bodo prodali večje množine na Angleško in v drugo Evropo.
Bcnvenuto Cellini. Florentinski patricij Giuseppe Vai Oeppi je neko mojstersko delo Benvenuta Cellinija, predstavljajoče France-sco-a Medici, podaril muzeju di San Marco v Firenzi. Delo je nastalo med 1. 1568 in 1570.
Vezuv je bil v zadnjih dneh precej nemiren, a ni nobene nevarnosti. Posebno ponoči je pogled na bljuvajoči ognjenik zelo lep in se veliko tujcev pripelje nalašč zato v Neapol.
»Število zločinov raste!? Kje pa? Seveda v Ameriki, kjer so alkoholne pijače prepovedane,« tako trdijo venomer nekateri listi. Toda pomisliti je treba, da primerjanje števila zločinov s prejšnjimi leti nič ne dokazuje. Tako je n. pr. v mestu Fresno v Kaliforniji število prebivalcev od leta 1917. do 1925. naraslo od 36 na 65.000, vendar je število aretacij sorazmerno številu prebivalcev padlo štirikratno, pri čemur je pa vračunano tudi izredno visoko število aretacij radi prestopka prometnih predpisov, kajti, vsak četrti prebivalec ima svoj motor (avto). Koliko prestopkov bi bilo šele potem, ako bi vozili pijani šoferji!
Za ženske kadivce. Chicaška želernica v Ameriki naznanja, da bodo v njenih ekspres-nih vlakih med Cihcago in Seattle vstavljeni odslej naprej posebni vagoni za tiste ženske, ki kadijo.
jftarolftjte .Slovan« ! ~
Gtedallska umetnost.
NARODNO GLEDALIŠČE V LJUBLJANI.
DRAMA. Začetek ob 20 zvečer.
Sreda, 3. junija: NARODNI POSLANEC. - C. Četrtek, 4. junija: Zaprto.
Petek, 5. junija: ROKA ROKO UMIJE — OBE
OBRAZ. — B. Sobota, 6. junija: POHUJŠANJE V DOLINI ŠENT-
FLORJANSKI. - A. Nedelja, 7. junija: VOZEL. (Premijera.) — Izven. Pondeljek, 8. junija: POHUJŠANJE V DOLINI ŠKNTFLORJANSKI. - D.
OPERA. Začetek ob 20 zvečer.
Sreda, 3. junija: CARMEN. — B.
Četrtek, 4. junija: Zaprto.
Petek, 5. junija: BAC.DADSKI BRIVEC. — E.
Sobota, G. junija: PIKOVA DAMA. — C.
Nedelja, 7. junija: BOIIEME. Ljudska predstava pri
znižanih cenah. — Izven. Pondeljek, 8. junija: Zaprto.
Maznanila.
Cerkveni koncert »Glasbene Malice< v Ljubljani. V četrtek 4. junija ob 8. zvečer poje pevski i zbor Glasbene Matice v frančiškanski cerkvi Cesar I Franckov oratorij »Blagm s sodelovanjem 6 soli-I stov ter velikega orkestra. Občinstvo opozarjamo, da se dobivajo vstopnice za ta koncert v matični knjigarni od 25 Din navzdol. Vstopnic je še veliko na razpolago-
Privid v dveh vozlih imenuje avtor >Obloč-nlcec svojo dramatsko tvorbo. S tem je že na zunaj označil svojo neodvisnost od običaine dramske
tehnike. Mnogo bi se dalo že vnaprej povedati o prireditvi svobodnih gledaliških umetnikov, toda ker so mnogi šarlatani v povojni dobi zlorabili umetnost, radi tega se prireditelji opravičeno boje, da širša javnost pred njih nastopom ne stoji pod istim dojmom. Svobodni gledališki umetniki pa vabijo v polni zavesti veličine one umetnosti, ki jo bodo nudili na svoji prireditvi, vse za literaturo kot igralske moderne pojave zanimajočo se občinstvo. »Obločnica, ki se rojeva« se bo izvajala v četrtek 4. junija v dvorani Mestnega doma ob pol devetih zvečer. Opozarjamo na predprodajo v trafiki: Prešernova ulica 55.
Občni zbor Jugoslovanske obrtne zveze se vrši v nedeljo 7. junija ob 11. uri dopoldne v dvorani Rokodelskega doma, Komenskega ul. 12, Ljubljana.
Društvo orožniških upokojencev v Ljubljani vabi svoje člane na občni zbor, ki bo v nedeljo dne 7. junija t. 1. ob 10. uri dopoldne pri Novem svetu v Ljubljani. — Odbor.
Poselskn »veza priredi v nedeljo dne 1. junija izlet na Šmarno goro. Zbirališče ob pol 4. m glavnem kolodvoru. Udeležite se izleta vse, da 9« navžijemo svežega zraka. — Tajnic«.
Kleparski tečaj se ne vrši v sredo 6. junij* temveč v sredo 10. junija. — Načelstvo.
Podporno društvo slepili v Ljubljani je imefl« dne 17. maja t. 1. svoj redni občni zbor, katereg« so se udeležili redni kakor tudii podporni člani Jurasek se v imenu društva zahvali vnem dobrot' nikom društva in prosi za njihovo nadaljno na-klonjenost napram bednim slepim. Nato imenuj« ono osebe, ki so bile imenovane za častne član« našega društva. Nadaljni potek zborovanja je bii navaden z običajnim dnevnim redom. Zborovanj« ' je končalo ob pol 1 ob splošnem zadovoljstvu slo
I pih.	4
Vabilo na ustanovni občni zbor ? Organizacij« i absolventov elektrotehnično delovodsko SoIe< » Ljubljani, kateri se vrši 7. junija ob ob 9 dopoi-dne v prostorih Tehnične srednje šole v Ljubljani Vljudno se vabijo vsi interesenti, da se istega pol-noštevllno udeleže — Pripravljalni odbor. 3&91
katere države podpirajo industrijo ■ tem, da ji nakladajo male davke; novo ustanovljene
industrije celo oproščajo za daljšo dobo vseh davkov. To je veljalo v precejšnji meri na Madžarskem in tudi v bivši Srbiji. Mogoče, da še tudi danes to velja tam doli kje. Znano nam je, da se pri nas zelo navija davčni vijak in da nimajo nikakega obzira tudi na industrijo. O kaki davčni prostosti pa sploh ni govora. Glede socialnih dajatev je pri nas urejeno vse tako kot v najbolj industrijelni državi, čeprav smo mi še daleč od tega. Tudi so vse te naprave zelo okorne, imajo zelo drag aparat, saj stane samo upravo pri teh zavodih skoro četrtino prispevkov, zato tudi drag aparat, saj stane samo uprava pri teh zavodov. Močno ovira napredek naši industriji tudi visoki prevozni tarif in skrajni čas ie, da se že enkrat zniža.
Če upoštevamo samo te težkoče, s katerimi se ima boriti naša industrija, potem je dovolj jasen njen položaj. Če pa še prištejemo splošno stagnacijo v konsumu radi pomanjkanja denarja in visoko obrestno mero, je slika popolnejša. Marsikak industrijec ali obrtnik pač dela, ker radi raznih razlogov mora, a večina je obratovanje zelo omejilo in tako čaka, boljših časov, ali pa izgine.
Predlog proračuna na 1825 -1926. V soboto je finančni minister predložil parlamentu predlog proračuna za 1925—1926. Dohodki bo proračun j eni z 11.910 milijoni dinarjev, izdatki z ravno toliko. Predlogu je priložen tudi finančni zakon, ki vsebuje več važnih členov. Obširnejše poročilo o predlogu proračuna in najvažnejše iz finančnega zakona sledi.
Resnica o bilancah. V petek se je vršilo •f Centrali industrijskih korporacij v Belgradu posvetovanje o uvedbi pravilnega bilansira-nja. V letu 1919. je namreč vlada odredila, da se ne sme v bilancah upoštevati izpremembe denarne vrednosti in da morajo bilančne postavke ostati neizpremenjene. Gospodarski svet zahteva pravilno valorizacijo postavk; vladni zastopniki so bili za koeficijent 2.5. O konferenci bomo še poročali.
Državne finance v mesecu februarju t. 1. fz »Službenih Novin< posnemamo, da so znašali v mesecu februarju letos državni dohodki 835,190.990 Din, skupno od 1. aprila 1924 do 28. februarja 1925 9845,036.178 Din (proračun 9537,916.667 Din). Izdatkov je bilo v mesecu februarju 1.1. 984,765.720 Din (od 1. aprila 1924 do 28. februarja 1925 9436,415.524 dinarjev; proračun za to dobo 9537,916.667 Din). Gotovina v blagajni, nevknjižena kakor tudi angažirana, a neizvršena izplačila in proračunski prišledki za dobo od 1. aprila 1924 do 28. februarja 1925 408,620.654 Din.
Krupp v Jugoslaviji. Kakor smo že poročali, je prišla tvrdka »Friedr. Krupp A.-G.« v Essenu v posest večino delnic L jugoslovanske tvornice vagonov v Brodu. Krupp namerava začeti v Brodu tudi z izdelovanjem lokomotiv. V kratkem bodo v Brodu zgradili nova tvorniška poslopja in začeli z fabrikacijo lo-
komotiv. — Angleška tvrdka Withworth, ki Je udeležena pri smederevski tvornici vagonov, namerava tudi ustanoviti delavnico za lokomotive v Smederevu.
Ljubija bo dobavljala ielento rudo ritko-nifikim železarnam. »Belgrader Zeitungi poroča, da je ministrstvo za šume ln rude sklenilo z vitkoviškimi železarnami pogodbo glede dobavjjanja železne rude iz bosanskega rudnika Ljubije vitkoviškim železarnam.
Zveza bank y Belgradu ima svoj letošnji občni zbor dne 14. junija.
BORZA.
Dne 2. junija 1925.
DENAR.
Zagreb. Berlin — (14.5750—14.7250), Italija 2.3516-2.3916 (2.4250-2.4550), London 290.60 do 293.60 (295.45-298.45), Newyork 59.43-60.23 (60.45 do 61.25), Pariz - (3.04-3.09), Praga 1.7750 do
I.7990	(1.7927-1.8167), Dunaj 8.4150-8.5350, (8.54 do 8.66), Dunaj 8.4150-8.5350 (8.54-8.66), Curih
II.57-11.67	(11.67-11.86).
Curih. Belgrad 8.60 (8.55), Pešta 0.007270 (0.00775), Berlin 1.23 (1.23), Italija 20.45 (20.6250), London 25.1050 (25.12), Newyork 516.50 (516.70), Pariz 25.6250 (25.9250), Praga 15.3250 (15.3250), Dunaj 0.72.80 (72.80), Bukarešt 2.45 (2.45), Sofija 3.70 (3.70).
Dunaj. Devize: Belgrad 11.78, Kodanj 133.60, London 34.47, Milan 28.12, Newyork 709.35, Pariz 35.25, Varšava 136.15. — Valute: dolarji 706.20, angleški funt 34.41, lira 28.18, dinar 11.775, češkoslovaška krona 20.99.
Praga. Lira 133.875, Zagreb 55.875, Pariz 158.25, London 164.15, Newyork 33.75.
VREDNOSTNI PAPIRJI.
Ljubljana. 7 odstotno invest. posoj. 62.50 bi., Celjska posoj. 200—205, Ljublj. kreditna 225—250, Merkantilna 105—112, Praštediona 700—806, Kreditni zavod 185—195, Strojne tovarne 135 bi., Trbovlje 359 den. Vevče 100—114, Stavbna družba 265—280, 4 in pol odst. zastavni listi 20 den., 4 in pol odst. kom. zadolžnice 20 den.
Zagreb. Hrv. esk. banka, Zagreb 105—106, Kreditna, Zagreb 105—110, Hipotekama, Zagreb 59.50—60, Jugobanka 100—101, Praštediona 800 do 910, Slavonska 70—71, Ljubljanska kreditna, Ljubljana 250—260, Eksploatacija 30—31, Šečerana 535, Gutman 380, Slavonija 43—44, Trbovlje 375, 7 odst. drž. invest. posojilo 61.75—62.50, Vojna odškodnina 196—197.50.
Dunaj. Živnostenska banka 761, Alpine 313, Greinitz 136, Kranjska industrijska družba 425, Trboveljska drKfSba 428, Hrvatska eskomptna banka 120, Leykam '158, Hrvatsko-slav. dež. hip. banka 66.500, Avstrijske tvornice za dušik 184, Mundus 890, Slavex 165.
BLAGO.
Ljubljana. Les: Brzojavni drogi, kostanjevi, 6 m dolž., 25 cm deb., fco meja 400 den.; smrekove in jelove letve, monte, 25 krat 45 mm, 4 m dolž., fco naklad, postaja 490 den.; hrastovi bordonali, 30-30, 1. in II. vrste, fco Postojna 1400 den.; cerovi krlji, od 25 cm prem., od 2 m dolž., fco nakl. post. 10 vag. zaklj. 18; čreslo, suho, v ovojih, fco nakl. post. 42 bi. — Žito in poljski pridelki: Pšenica Rosafč, 80 kg, rinf. prompt., par. Ljub- j ljana 490 bi.; pšenica avstralska, rinfusa prompt., par. Ljubljana 485 bi.; pšenica Hard Winter 2, rinf., prompt., par. Ljubljana 500 bi.; otrobi pšenični drob, par. Ljubljana 215 bi.; ječmen 57-59 kg, fco maked. postaja 300 bi.; oves, makedonski, orig., par. Ljubljana 355 bi.
Cerkven! vestnik.
Kongregacija Žalostne Matere božje za gospe pri sv. Florjanu ima svoj shod 9. junija.
Učiteljski vestnik.
Kočevska podružnica »Slom. zveze« se
na povabilo nojvomešike podružnice udeleži dne 6. junija skupnega zborovanja n« Zaplazu nad Čatežem. Na dnervnem redu bodo običajna predavanja. Izvoliti so mora tudi notv odbor naše podružnice. Združimo poučno s prijetnim ter pohitimo v čim večjem številu na prijazni ZajpLaz. Z vlakom se peljemo d» Vel. Loke. Od tu drži zložna cesta do Čateža in potem je še kak četrt ure do vrha hriba, od koder uživaš krasen razgled po Dolenjski.
Dijaški vestnik.
Kongregaciiski sestanek je danes oh četrt na 21. uro v kapeli frančiškanskega samostana, drugo nadstropje.	C. A. M.
Oslovski vestnik.
Orlovski odsek na Raki priredi v nedeljo 7. VI. ob 3 pop. telovadno akademijo z zelo bogatim sporedom. Vsi prijatelji orlovstva so vljudno vabljeni. Bog živi!
Orlovska prireditev na Ljubnem na Vnebohod je jasno dokazala, kaj zamore naše or-lovsitvo, Ni treba natančne razlage, kako je bilo, saj je jasen dokaz 1200—1400 broječa množica, ki je z velikim zadovoljstvom zapustila na večer telovadišče. Velika hvala pri pripravah gre zlasti Ljubencem, ki so s svojo požrtvovalnostjo povzdignili slovesnost.
Bog živi!
Nakelska Orlovska srenja (odseki Naklo, Predoslje in Preddvor) ima 7. jun. t. L v Pred-osljih pri Kranju celodnevno prireditev. Dopoldne je manifestacija in služba božja, pop. ob 4 javna telovadba z bogatim sporedom. Po telovadbi prosta zabava. Sodeluje železničar-ska godba iz Ljubljane. Bratje! Somišljeniki! Pridite ta dan v Predoslje, da solidarno manifestiramo za naša vzvišena načela.
Srenj ski odbor.
Turistika in šport.
BINKOŠTNE ŠPORTNE PRIREDITVE V LJUBLJANI.
Pretekli prazniki so prinesli celo vrsto lepih športnih prireditev. Podrobna poročila o posameznih tekmah si pridržujemo za prihodnje dni, danes podajamo le kratek pregled.
Stafetni tek skozi Ljubljano, ki se je vršil letos petič, je prinesel petič zmago SK Primorju, ki si je priborijo s tem prehodno tudi novo darilo, L. Dolinarjev kip Matije Gubca. Kot drugi je dospel na cilj LASK, za njim Ilirija, ki je bila letos primorana nastopiti z zelo oslabljeno štafeto, ter kot zadnji druga štafeta SK Primorja. Proga meri ca 2500 m, prireditev je končala vkljub površnemu aranžmaju popolnoma v redu.
Nogometni tekmi med SK Ilirijo in AC Venezijo (Benetke) sta bili izvrstno obiskani in sta nudili prav lep šport. V nedeljo je zmagala Venezija z 2 : 1 po hitri, izredno efektni igri. Drugi dan se je Ilirija mogla revanžirati ne samo z rezultatom 3 : 1, temveč tudi s krasno, na nevsakdanji višini stoječo igro. Predigra prvega dne med rezervo Ilirije in kombiniranim moštvom Her-mesa je končala s 4 : 0 za Ilirijo, predigra drugega dne med juniorji Ilirije in SK Krakovom s 5 : 2 za Ilirijo.
Hazena SK Adrije iz Trsta je bQq
sprejeta v Ljubljani z največjimi simpatijami. Upravičeno se nadejamo, da so odnesle naše rojakinje iz Ljubljane najboljše utise. V nedeljo ao nastopile proti hazenašiicam Atene ter podlegle njeni boljši skupni igri in boljšemu tehničnemu znanju s 4 : 8. Drugi dim so imele za protivnice hazeno SK Ilirije, kateri so se izkazale za popolnoma enakovredne, končno pa so vendar morale kloniti prodornejši iu hitrejši navali Ilirije v razmerju 2 : 5.
Ženski šport.
Ženska se loči od moškega Rziologlčno, anatomično in psihično. Kako naj bo potem za njo dobro to, kar je za moškega? Kako naj si razlagamo gorostasnost naše telovadbe, ki je v deških šolah skoraj ista kakor v dekliških? Ženski trup je v primeri z višino te^ lesa daljši kakor moški, noge in roke krajše, pleča ožja, boki široki. Pri dviganju, nošnji in premikanju ima ženska težjo nalogo kakor moški, njen trup je v primeri z rokami itd. težji kakor moški. Zato ni čudno, da je v skoku in teku ženska toliko za moškim.
Treba je predvsem študirati razvoj prsnega koša; to bi marsikakšno doraščajočo deklico obvarovalo pred jetiko. Ko deklica dorašča, zrastejo namreč dotedaj popolnoma v prsni koš vklenjena pljuča čez njegov gornji rob in pridejo v najzgornji krog reber. Če je ta krog premajhen in preozek, prsni koš pretesen, tedaj se konci pljuč ne morejo razširiti in začnejo pojemati. Zato je potrebna pametna gimnastika, ki prisili pljuča h krepkemu delovanju in požene kri tudi v najzadnje kotičke ter obenem prsni koš razširi, da se morejo pljuča bolj razviti; najboljše za to so vaje z rokami, ki jih peljemo sunkoma od spredaj nazaj, dobra je tudi gimnastika vratu. Tudi, ko je deklica že dorasla, naj te vaje nadaljuje.
Drugi del telesa, ki se mora vaditi, je trup. Moderna telovadba poudarja važnost krepitve trebušnega mišičevja. A to ni dosti; hrbtenica je ona os človekovega telesa, ki vse skupaj nosi in ki se upira tako pogubni sklonjenosti telesa. Zlasti pri ženski je ustroj hrbtenice tak, da moraš najbolj nanjo paziti in ravno njo najbolj vaditi. Zato gimnastika trupa, ojačenje hrbtnega mišičevja, posebno mišičevja ledij I
Moški in ženski šport morata sčasom iti vsak popolnoma svojo pot, z drugimi pogoji, drugimi vajami, drugimi cilji. Kakor šport lahko izredno koristi, tako lahko tudi ogromno škoduje, če ni prav izbran. Za žensko mora biti pa še prav posebno skrbno izbran.
Darovi.
V spomin na rajnega g. Janka Bemika so da* rovali njegovi prijatelji Podpornemu društvu slapih 284 Din, za kar se odbor kar najiskrenejo zahvaljuje.
Poizvedovanja.
Kdor je pomotoma odnesel dežnik s shoda
železniških upokojencev dne 24. maja t. 1. iz Mestnega doma v Ljubljani, se vljudno naproša, naj ga izroči predsedniku društva, Ulica na Grad št. 4 v Ljubljani.
ženitoa ponudba.
Gospodična srednje starosti, želi znanja s solidnim gospodom v svrho ženitbe. - Ponudbe na upravo lista pod šifro »Ljubljana«.	3614
Usnjarski POMOČNIK
dobro izvežban v apneni delavnici, se išče, - Istotam se sprejme krepak UČENEC poštenih staršev. - Usnjarija TONE KNAFLIČ - Kamnik.
Voioni1!! 14 let stare-
I djGHud J>a, s primerno šolsko naobrazbo, sprejme A. SUŠNIK, železnina, Ljubljana.	3558
Iščem FANTA
poštenega, močnega in zdravega, ki je vajen v mlinu pri kopariji in vezanju vreč. - Naslov: IVAN KURALT, valjčni mlin, Domžale.
NAJBOLJŠA
REKLAMA
so oglasi v »Slovencu«.
PERICA
se priporoča za pranje in ribanje. — Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. 3643.
JANEZ KOSLER, PETER KOSLER, EMA SEE-MANN ROJ. KOSLER, MARY KOSLER in OLGA RUDEŽ ROJ. KOSLER IZREKAJO VSEM, KI SO SPREMILI NJIH MATER K VEČNEMU POČITKU, NAJPRISRČ-NEJŠO ZAHVALO.
LJUBLJANA, DNE 2. JUNIJA 1925.

Globoko žalostni naznanjamo tužno vest vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naša preljuba mama, gospa
Franja črnjač
danes dopoldne ob 9. uri, v starosti 67 let,
za večno zaspala. — Pogreb nepozabne bo v četrtek ob petih popoldne iz hiše žalosti v Zeleni jami 90, na pokopališče pri Sv. Križu. Zelena jama pri Ljubljani, 2. jun. 1925.
ŽALUJOČI OSTALL
Lpbezen in zlato.
101
Angleški spisal Jack London, prevel J. M.
»Ampak vi mi niste še na nobeno vprašanje dali odgovora,« ga je karala, ko se mu je vsa rožnata in žarna izvila iz objema, ki je spremljal višek njegove zgodbe.
»No, kaj pa bi radi vedeli?« je vprašal.
»Vedeti želim, kako je vse to mogoče? Kako morete popustiti svoje posle v takih časih? Kaj ste imeli v mislih, ko ste rekli, da se bo nekaj kmalu zgodilo? Jaz...« Umolknila je in zardela. »Na vaše vprašanje, sami veste, sem odgovorila.«
»Dajte, poročiva se,« je priganjal, in vsa čudnost njegovih besed je bila podvojena v njegovih očeh. »Saj veste, da se moram umakniti tistemu svojemu čvrstemu bratu in nimam posebno dolgo živeti?« Ne-potrpežljivo se je zganila in on je nadaljeval resno. »Vidite, Deda, stvar je takale. Odkar je prilomastila ta grozna kriza, sem garal kot štirideset konj in ves ta čas so se nekatere misli, ki ste mi jih navdali, pripravljale, da vzkljijejo in poženejo. Veste, davi so v resnici pognale, to je vse. Pripravljal sem se, da vstanem v nadi, da odidem v pisarno kakor po navadi. Vendar nisem šel. Tiste vaše kali so pognale tisti hip. Solnce je sijalo skozi okno in vedel sem, da je gori v gričih lep dan. In zavedal sem se, da me je obšla želja jezditi z vami tam gori kakih tridesetmiljonkrat
rajši, kakor da bi šel v pisarno. Ves čas sem se doslej zavedal, da je nemogoče. Pa zakaj? Zaradi pisarne. Pisarna bi mi ne dovolila. Ves moj denar se je vzpel pokonci, mi zaprl pot in mi ni pustil. To je en način, kako mi je tisti zlodjevi denar stopil na pot. Sami veste to.
»In potem sem sklenil, da moram svoja pota razdeliti. Ena pot je vodila v pisarno. Druga je držala v Berkeley. In jaz sem si izbral pot v Berkeley. Nikdar več ne postavim noge v pisarno. To je zame pri kraju in končano do dobra, in jaz puščam vse, da se razleti in razbije na kosce. Moj duh je odločen za to. Vidite, imam vero in to je gotovo stara vera. To je ljubezen in vi. To je tisto, to je Tisto kar je — T i s t o — z velikimi črkami!«
Iznenada ga je zavzeta pogledala.
»Prav to mislim. Mizo naredim čisto. Jaz pustim, da se vsa razbije. Ko se je tistih trideset milijonov vzdignilo zoper mene in mi velelo, da danes ne morem z vami na ježo, sem vedel, da je prišel čas, da postavim nogo na tla. Imam vas in moč, da delam za vas, pa tisto malo rančo v Sono-mi. To je vse, kar si želm in kar potrebujem, to je vse, kar hočem rešiti iz poloma, obenem z Bobom in Volkom, kovčekom obleke in stoinštirideset žimastimi uzdami. Vse ostalo gre rakom žvižgat in dobro, da se odkrižam vsega.«
Deda ni bila zadovoljna s temi besedami
»Ta — ta strašanska izguba je torej nepotrebna?«
»Tega ravno vam še nisem povedal. Ona je potrebna. Ako tisti moj denar meni, da se mi lahko postavi po robu in pravi, da ne morem iti jezdit z vami...«
»Ne, ne, bodite resni,« mu je Deda presekala besedo. »Ne mislim tega, dobro veste. Želim samo vedeti s trgovskega stališča, ali je ta bankrot potreben?«
Zmajal je z glavo.
»To je, da ni potreben. To je ravno glavno. Jaz ne popustim vsega, ker me je kriza tako daleč privedla in sem primoran pustiti, da gre vse rakom žvižgat. Potegnem jo, ker sem krizo prestal in dobivam. To ravno dokazuje, kako malo cenim vse. Vi ste, ženska moja, ki nekaj šteje in pride v poštev, in po tem igram.«
Ona pa se mu je iztrgala iz zaščitnih
rok.
»Vi ste blazni, Elane.«
»Recite še enkrat,« je zamrmral zano-sito. »To se sliši vse slajši kot cvenk milijonov.«
Ona ga ni hotela slišati.
»To je blaznost. Sami ne veste, kaj delate ...«
»Ej, dobro vem,« jo je zagotavljal. »S tem si pridobim najljubšo željo svojega srca. Veste, vaš mezinec je vreden več ...«
»Bodite vendar pametni za trenutek.«
»V celem življenju nisem bil boli pameten. Dobro vem, kaj hočem, in bom tudi
dosegel. Jaz hočem vas pa prosti zrak. Odstraniti hočem noge od mestnega tlaka, ušesa od telefona. Želim imeti majhno hišico na ranči na enem najprijetnejših kosov zemlje, kar jih je Bog ustvaril, in želim okoli tiste hišice na ranči opravljati vse mala domača opravila — molsti krave, se-okoli tiste hišice na ranči opravljati vsa ostalo; želim imeti vas s seboj na tisti mali ranči. Vsega drugega sem sit čez grlo in popolnoma izmučen. Gotovo sem najsrečnejši človek na svetu, ker imam to, kar mi denar ne more kupiti. Imam vas in trideset milijonov bi vas ne moglo kupiti, niti tr? tisoč milijonov niti trideset centov ...«
Trkanje na vratih ga je prekinilo in ona je odšla, da odgovori na telefonu, med tem pa se je on oziral po sobi in ogledoval lične Dedine stvari.
»Gospod Hegan je,« je rekla vrnivš/ se. »Čaka pri telefonu in pravi, da je va žno.«
Daylight pa jo zmajal z glavo in se na
smejal.
»Prosim, sporočite gospodu Heganu, naj telefon obesi. Opravil sem s pisarno in nočem slišati prav o ničemur.«
Minuto pozneje je bila zopet nazaj.
»Noče od telefona. Naročil mi jei naj vam povem, da je v pisarni Unwiu,'ki čaka na vas, pa Ilarrison. Gospod Hegan jo dejal, da sta Grimshavv in Hodgkins v stiski. Da vse ka/.o. da bankrotirata, ln ja omenil nekaj o zaščiti.«
Stran &
ŠttJVKNBO, 8. JtaflJa
fft&v. I22.
Barvne trakove, ogljeni-, povoščeni-, kopirni papir, hektograficni zvitki in druge potrebščine pri Lud. Baraga,	^
VAJENEC
>e •■prejme ob zaključku Sol. leta v meiolurgičcn laboratorij. Reflektanti z 3—4 sred. šol. naj pošljejo ponudbe pod »Vajenec metalurg, lab.« na upravo »Slovenca«. 3648
srednjih let, želi vstopiti v službo kot SOBARICA ali pa k mali družini za vsa hišna dela. Najraje zunaj mesta Ljubljane. Vstop takoj. Ponudbe na upravo pod šifro: »Pridnost in poštenost« 3636
Sprejme se GOSPOD
nn ptanovanje. — Hrenova ulica 19, pritličje. 3629
JEDILNO NAMIZNO ORODJE
žepne nože, škarje za ve-r.cnje in kodranjc, žlice, vilice, nudi veletrgovina
OSVALD DOEEIC,
Ljubljana, Sv. Jakoba trg 9.
Sprejme se več dobro iz-
vežbanih, samostojnih krojaSkih pomočnikov
za konfekcijsko delo. Vprašati na Emonski cesti 8/1, Konfekcijska tovarna Fran Derenda & Komp. 3122
Voz omnibus
v prav dobrem stanju, z 8 in eden z 10 sedeži, ceno naprodaj. - Uprava hotela »SLON«, Ljubljana. 3652
2 ROČNA VOZIČKA
z lestvicami, naprodaj. — Rožna dolina, cesta 9, it. 2.
ll
oLčir.rka tajnica, z dobrim spričevalom, na deželi, išče službo kot pisarniška moč,
kjerkoli bi bilo. Cenj. ponudbe jc poslati na upravo ista ood šifro: »Občinska tajnica« stev. 3627.
Službo kontoristinje
ali blagajničarke
fJže gospodična, vešča slov., nemškega in itaiijan. jezika. - Ponudbe na upravo pod: »Korespondentinja« št. 3646.
šivilja išče soli o
in bi na željo isto odslužila. Ponudbe pod Poštena upravi
Dobro ohranjen
OTROŠKI VOZIČEK
in košara naprodaj. — Poljanska cesta 20AIL, desno.
IZJAVA.
Podpisani Jurič Vinko, most. ključavničar drž. žel., obžalujem in preklicujem govorico, ki sem jo neupravičeno razširjal o gospodu Malovrhu Jakobu, uradniku drž. žel. Zahvaljujem se g. Malovrhu, da je odstopil od tožbe ter darujem v ta namen 100 Din za oslepele vojake.
V Ljubljani, 2. jun. 1925.
Jurič Vinko, 1. r.
liiioveišfl \m\m\
Brez kvarjenja blaga kemično snaženje in vsakovrstno barvanje oblek
ANTON BOC, UUBUflNA
Žsienburgova ul.6/1, Glince-l'ič48
HIŠA Z VRTOM
ljubi), okolici, se ugodno proda. Naslov v upravi lista pod številko 3644.
¥£E~SLO
klipim vsako množino, tudi smrekovo skorjo, celo in zdrobljeno. Ponudbe z navedeno ceno in postajo na upravo pod »Čreslo« 3630.
JERMENA ZA CEPE
gože, biče (gajžlel. tržaške Sičevnike, različne krtače, motvoz (špago) in pasove (gurtnel, dreto in perilne vrvi kupite najceneje v veletrgovini
OSVALD DOBEIC,
Ljubljana, Sv. Jakoba trg 9.
je najboljša žitna kava!
Pristn 1 naravni
MALINOVEC
z najboljšim sladkorjem vku-han v steklenicah in sodčkih na drobno in velllco nndi lekarna dr. G. PICCOLI Ljubljana
MOČNE STELA2E
za m^nufakturo, po 5 m dolge in 2.50 m visoke, se pod nizko ceno prodajo. Naslov pove uprava pod St. 3496.
LESNI KATRAN
za konzervir. novih lesenih stavb, dalje Blauholzextrakt in 100 m žične vrvi prodam. - Ponudbe pod LESNI KATRAN St. 3478 na upravo.
Dvokolesa
Najnižja cena in največja zaloga raznih vrst dvo-koles, pneumatike in delov. Prodaja na obroke,
ceniki franko. Trštjuna F. B. tovarna dvokoles in
otroških vozičkov. Ljubljana, Karlovska 4.
13 ORALOV, ODDA VOJNOVIČ iN KOMP., VIČ — GLINCE.
KDO HOČE NAJCENEJE ZIDATI?
POZOR ! — Nov način zidanja, 30 odst. prihranka, majhne hišice od 20.000 Din kompletno izgotovljene. — Naročajte načrte edino le pri Dragotin Korošec, Rečica ob Paki; pišite po pojasnila, priložile 2.— Din za odgovor.	2960
KLETKA
dolga 70 cm, visoka 50 cm, se kupi takoj. Trgovina pri »Solncu« (Widmayer), Šolski drevored, Ljubljana.
Hlodi
smrekovi ali jelovi od 3 do 7 m dolžine, se kupijo v vsaki množini. - Ponudbe za zdrav in suh les franco vagon ali za svež les franco žaga z navedbo cene in množine na Konzervno tovarno GLOBUS d. d., Vrhnika pri Ljubljani. 3486
ČEVLJI
otročji, platneni .... 20 D damski, ševro, moderni, s špango .... 150» damski, nizki ..... 120 » damski, visoki, Box , 185» moški, visoki, Box . . 185 » moški, nizki, ŠIMI . . 165» pletene sandale .... 125» prodaja in razpošilja dnevno »KONKURENCIJA« - Ljubljana, Zgornja Šiška. 3511
Pritlična HIŠA
blizu kadetske šole v Mariboru, 3 sobe, 2 kuhinji, veranda, klet, pritikline, dvorišče, voda, sadje, cvetlič-njak spredaj, vrt zadaj, površina 644 kv. metrov, predvojna vrednost 10.000 zlatih kron, se proda. - Ponudbe poslati na M. JANKOVIČ, Sušak, Buleva 115/c. 3117
Drva za kurjavo
(odrezki od žage) po zmerni ceni, dokler traja zaloga, se dobe pri Ivanu ŠIŠKA, par-j ketna tovarna - Metelkova ! ulica 4, Ljubljana. 3359
otroški
VOZIČKI, pneumatika, znižane cene. Ceniki franko prodaja na obroke. - »TRIBUNA« F. B. L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov, Ljubljana, Karlovska cesta 4. 3561

F»»un najnovejša dirkal-
tmd na DVOKOLESA,
lahka, luksus, so došla. Motorji znižane cene. - »TRIBUNA« F. B. L., Ljubljana, Karlovska cesta 4. 3419

Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem prijateljem in znancem vest, da je naš srčno ljubljeni soprog, oče, stari oče in tast, gospod
v nedeljo, dne 31. maja 1925, 68 let star, nenadoma — trpljenja prost — preminul.
Zemeljski ostanki blagopokojnega se bodo dne 3. junija 1925 ob pol 6 popoldne v hiši žalosti, Dunajska cesta 25, svečano blagoslovili in nato prepeljali na pokopališče pri Sv. Križu, kjer se polože v rodbinsko grobnico k večnemu počitku.
Sv. maše zadušnice se bodo darovale v več cerkvah. V LJUBLJANI, dne 1. junija 1925.
FRIEDERIKE ToNNiES, soproga.
Friederike Kienbauer roj. Tocnies, ing. Gustav W. Toncie3, otroci. Polkovnik Anton Kienbauer, zet. — Kathelise, Kurt, Helmi, vnukinji
in vnuk.
Brez posebnega obvestila.
Mestni pogrebni zavod v Ljublj.


Bratje od daleč!
Naš ljubi duhovni mentor, prečastiti gospod
Ser^aSfš
je sinoči za vedno odložil spovedniško štolo!
Kratka, le štiridnevna bolezen je z neopaženo doslednostjo absorbirala dragocen balzam globoke, ljubeznive, prav binkoštne modrosti velikega asketa - očeta.
V	binkoštni osmini, bratje, stopa naš pater v kraljestvo Modrosti in Ljubezni . . .
Po slovo od njega pri Sv. Križu Vas, oddaljenih, ne bo: kakor nas je dobri mož vsikdar s svetniško uslužnostjo sprejemal, najsi smo prihajali še tako neugodno — se nam je zdaj on za vselej umaknil tako neugodno, da niti do njegove krste več ne morete: trdo že zapira grobna vrata za seboj ob uri, ko Vi Vam neverjetno resnico v bridkosti sprejemate . . .
Molimo, bratje! — Have, pater pauperuml
V	Ljubljani, dne 2. junija 1925.
Dr. I. Kotnik,
▼ imenu bližnjih pokojnikovih spovedencev.

OTROŠKI VOZIČKI,
dvokolesa, motorji, preu-matika, najceneje. Sprejemajo se vsa popravila. — Prodaja na obroke, ceniki franko. TRIBUNA«, F. B. L. — tovarna dvokoles in otroških vozičkov, Ljubljana, Karlovska cesta St. 4.
Suhe gobe 1.1925 Zdravilna zelišča
lapuhovo perje, tr£l:ikovo lubje, srčno moč, spodiesko-vo seme, arnikovo cvetje, lipovo cvetje, jelenov jezik, beladona perje itd., kupuje
V. H. ROHRMANN LJUBLJANA Sv. Petra nasip — za vodo.
Krasni lokali
j za manufakturno in damsko konfekcijo, v središču mesta, se dajo v najem. - Več se izve v trgovini H. KENDA, Ljubljana, Mestni trg St. 17.
V zlato vrednost
naložiš denar in milijonar postaneš prej ali slej, ako kupiš turške srečke. Vsaka zadene. Pojasnila brezplačno. — Pisma pod »Izguba nemogoča« na upravo lista.
Proda se
po izredno znižanih cenah
vež orehovih SPALNIC, JEDILNIC in drugo pohištvo. - Andr. Kregar,
stroj, mizarstvo, Št Vid nad Ljublj., naspr. kol. Vižmarje.
Ponikluje se
dele koles, automobilov, otroških vozičkov, zdravni. ške instrumente itd.
»BISTRA«, DOMŽALE
največji galvanizacijski zavod ▼ S. H. S.
Stanovanjske zadeve
urejuje in zastopa
dr. Emil Gaj
javno-agencijska in gospodarska pisarna — Ljubljana, Beethovnova ulica 15. — Telefon 971.
d&mskc torbice
od 49 Din naprej
v krasni Izbiri nudi
^IThENDA. LJUBLJANA^
dveh sob, prazno, išče boljši gospod. - Cenj. pismene ponudbe pod šifro: »OD GOSPODARJA«.	3573
z 6 Atm.i s stoječim kotlom, transmisijo itd., zaradi dru« žinskih razmer, poceni naprodaj. — Cenjene ponudbe pod »PARNI STROJ« na upravo »Slovenca«, podružnica Maribor.	3654
n. bančnim z\
IV
ter industrijskim podjetjem dobavljamo poslovne knjige itd. po posebnem naročilu v priznano fini izdelavi v najkrajšem času.
soveznlca K. T. D. v &JUBEJANI
Kopitarjeva uBiea 6/35.
od 22. do 31. avgusta 1925.
Na subotiškem Velikem sejmu in Izložbi bo soudeležena poleg vojvodjanskfc poljoprivrede in industrije tudi poljoprivreda in industrija iz cele zemlje. Udeležili se bodo v velikem številu tudi importerji iz inozemstva s produkti, koji se pri nas ne izdelujejo.
ZAHTEVAJTE PROSPEKTI
Legitimacije za ta Sejem - Izložbo se morejo dobiti pri vseh trgovsko-industrij* skih komorah v zemlji kakor tudi pri trgovskih udruženjih in bankah. V inozemstvu pa se morejo dobiti pri vseh predstavništvih in konzulatih kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Legitimacije za obiskovalce iz tuzemstva stanejo 30 Din, a za posetnike iz inozemstva 80 Din,
Na železnicah za obiskovalce, kakor tudi za izloženo blago, velja popust 50%, Sejem - Izložba se vrši na Palickom Putu na prostoru 36,000 m5. Vsak poljedelec, industrialec, obrtnik in trgovec naj izkoristi to priliko in sodeluje na tem SEJMU - IZLOŽBI kot izlagatelj, ker je to prvi sejem in izložba te vrste v naši zemlji.
Prijave je treba poslati na:
Opravo L opštecj velikog vašara i izložbe u SiMici.
Telegramadresa: IZLOŽBA.	Telefon št. 302.
ClchfrlCnc
Plznu.
Zasfopslvo za Jugoslavlfo: šelenburgova T. Hiša Jadranshe franhe.
nnhauilain* naiso^dnejše in najcenejše elektromotorje, tur-UuIJdViJdjO. bogeneratorje in vse ostale električne stroje.
Grade:
električne centrale, električne železnice, cuk-rarne, pivovarne, rudniške naprave itd. itd.
Obračajte se v vseh primerih na pisarno v Ljubljani I Poset inženirja brezplačno na razpolago.
litni zavod
LJUBLJANA, Prešernova ulica št. 50 (v lastnem poslopju)
■
Obrestovala vlog, nakup in prod&'a vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut, borzna naročila, predujemi in krediti vsak vrste, eskompt In inkaso menic ter nakazila v tu- in inozemstvo, safe-depositi itd. itd. Brzojavki: Hredit Ljubljana Tel. 40,157,518, BOS, 8DB
Izdaja konzorcij >Slovenca<.
Odgovorni urednik: Viktor CenCič.
Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani.