I9TUJ$KL4?IŠRUTNINAI? GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA IN KOOPERANTOV PERUTNINE PTUJ /LETO XII. / ŠTEVILKA 2 / APRIL 1988 Zelena luč za gradnjo klavnice Komisija za oceno investicij v SR Sloveniij Na podlagi 3. in 4. člena Dogovora o družbeni in strokovni aktivnosti na področju investicij in o ustanovitvi Komisije za oceno investicij v SR Sloveniji (Uradni Ist SRS, št. 24/81) ter 69 a in b člena Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o graditvi objektov (Uradni list SRS, št. 39/81) ter po predhodnem mnenju Jugobanke Temeljne banke Ljubljana št. 1.3.1 PJ z dne 29. 2. 1988, je Komisja za oceno investicij v SR Sloveniji na svoji redni 249. seji, dne 4. 3. 1988 sprejela naslednje mnenje Investicija »modernizacija in rekonstrukcija mesne industrije — III. faza« v predračunski vrednosti 69.470.910.000 din, investitor Perutnina Ptuj, TOZD Mesna industrija Ptuj, je družbenoekonomsko upravičena. III. faza investicije je po obsegu najzahtevnejša in zajema klavnico perutnine z vsemi spremljajočimi objekti, predelovalnico mesa, razširitev kafilerije in izgradnjo čistilnih naprav, depo žive perutnine, garderobe, sanitarije in strojnica, medtem ko sta I. in II. faza zajemali izgradnjo pomožnih prostorov in hladilnice že zaključeni. Investicija je v skladu z določili Družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1986—1990, usklajena je s kriteriji za prestrukturiranje gospodarstva po dogovoru o temeljih družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1986—1990 in je usmerjena v gospodarno rabo energije ter izvoz na konvertibilno območje. Viri financiranja (lastna sredstva investitorja 5.976.195.000 din, združena sredstva 17.700.000.000 din, krediti domačih bank 31.100.000.000 din, kredit Mednarodne banke 9.694.715.000 din in komercialni kredit izvajalca del 5.000.000.000 din) so primerni. Komisija ugotavlja, da: ■— je investitor ob pripravi investicijskega programa upošteval priporočila, dana ob obravnavi investicijske zasnove, — bo proizvodni program po naložbi dopolnjen z dodatnimi proizvodi in izdelki, s čimer se bo popestrila ponudba na trŽiŠČU, (Nadaljevanje na 2. strani) Ob dnevu OF in prazniku dela iskreno čestitamo Zelena luč za gradnjo klavnice (Nadaljevanje s 1. strani) — bo proizvodnja za izvoz potekala enoizmensko, drugo izmeno pa bo možno (izvesti v celoti ali delno glede na razpoložljive kapacitete in potrebe tržišča, tako se bo fizični obseg proizvodnje sproti prilagajal potrebam povpraševanja in naj bi se predvidoma letno povečeval za 4 %, — bo z investicijo dana možnost prestrukturiranja poizvod-nje in ugodnejših izkoristkov piščančjega mesa, — ob realizaciji vseh investicijskih posegov za zmanjšanje porabe energije bo znašal prihranek specifične porabe energije na enoto proizvoda okrog 21 %, — investicija vključuje naprave za čiščenje odpadnih voda, ki so vključene v predračunski vrednosti investicije, — je predračunska vrednost investicije izračunana na podlagi veljavnih ponudb domačega in tujega dobavitelja, za podražitve pa je predvidena 10% mesečna eskalacijska stopnja oziroma letno 195 %, — so po zagotovilih banke viri za pokritje investicije realni, vključno z ino kreditom IBRD, — je rentabilnost investicije predstavljena optimistično, vendar je investicija občutljiva na znižanje realizacije in vsako znižanje realizacije bi pomenilo bistveni padec interne stopnje donosa, — je možnost prodaje predvidenega asortimana doseči v daljšem časovnem obdobju kot je predviden, — investitor po realizirani naložbi namerava več kot 50 % povečane proizvodnje realizirati s prodajo na konvertabilno tržišče, vendar se upadanje le tega kaže od leta 1994 dalje, ko ne bi več dosegel izvozne usmerjenosti, — investitor iz objektivnih razlogov ne dosega izvoznih rezultatov, ki so bili predvideni s I. in II. fazo izgradnje, — je terminski plan za izgradnjo 'investicije realen, zamudo lahko povzroči le zagotavljanje finančnih sredstev iz naslova ino kredita IBRD, Komisija priporoča investitorju, da: -— ponovno ugotovi tržne potrebe po posameznih segmentih glede na izvozne možnosti ter kupno moč prebivalstva, — nameni posebno pozornost kadrovski problematiki ter okrepi službo razvoja in kontrole proizvodnje, — organizira delovno skupino za pripravo in izvedbo projekta, — zagotovi realizacijo investicije v predvidenem terminskem planu in predvideni predračunski vrednosti in — upošteva priporočila, ki jih je podala v svojem mnenju k investiciji temeljna banka. Investitor se obvezuje, da bo po investiciji povečal bruto devizni priliv od 8,7 mio $ v letu 1987 na 15,8 mio $ v letu 1990 in neto devizni priliv od 1,3 mio $ v letu 1987 na 6,6 mio $ v letu 1990. V skladu z metodologijo je bila najprej (izdelana investicijska zasnova, ki jo je 29. 5. 1987 obravnavala 'in potrdila republiška komisija za oceno investicij in dala še nekatera dodatna priporočila za (izdelavo investicijskega programa. Na osnovi investicijske zasnove in priporočil komisije je strokovna komisija izdelala investicijski program, ki obsega preko 300 stranli. Program je bil predložen Inštitutu za ekonomiko investicij pri Ljubljanski banki, obema bankama, t. j. Jugobanki Ljubljana in Kreditni banki Maribor, ter Mednarodni banki. Glavno besedo pri oceni programa je imel Inštitut Ljubljanske banke. Po temeljitih ocenah (in preverjanjih programov so strokovnjaki Inštituta izdali pozitivno mnenje o ekonomski upravičenosti naložbe. To mnenje je pomenilo osnovo, da smo lahko prijavili naložbo v presojo Republiški komisiji za investicije. Glede na to, da je med viri financiranja programa tudi mednarodni kredit IBRD, je bilo potrebno dati investicijski program v presojo tudi Mednarodnii inštituciji v Wa-shington. V tem izvodu programa je bilo potrebno prika- zati vse ekonomske izračune po ameriški metodologiji. Sočasno je bilo potrebno pnipra-viti še obsežen tender za razpis. Po prvih informacijah s strani Mednarodne banke je tudi po teh kriterijih dobil program zeleno luč. Sočasno z (izdelavo programa so potekali razgovori z obema bankama o zagotavljanju potrebnih finančnih sredstev, saj je bil na Republiški komisiji predpogoj, da je v celoti dogovorjena in pokrita finančna konstrukcija naložbe. Pri teh prizadevanjih, pa tudi pri pridobitvi 'raznih soglasij je bilo vloženih veliko naporov, pri katerih se je močno angažiraj predsednik KPO ter člani KPO Eden od ciljev, ki smo si jih zastavili, je torej dosežen. Vzporedno s pripravo investicijskega programa so v investicijskem sektorju potekale in še potekajo temeljite priprave za izvedbo same naložbe. Danes so stvari že tako daleč, da je možno v najkrajšem možnem času zasaditi lopato. Seveda pa bo za izvedbo naložbe potrebno zagotoviti finančna sredstva. Sedaj je dogovorjena naslednja finančna konstrukcija naložbe: v 000 din po tekočih cenah 1988 1989 1990 Skupaj 1. Lastna sredstva 7.499.739 9.007.342 7.169.114 23.676.195 2. Kredit Jugobanke in Kred. banke MB 12.500.000 9.500.000 9.100.000 31.100.000 3. Kredit Mednarodne banke IBRD 8.000.000 1.694.715 9.694.715 4. Komercialni kredit — — 5.000.000 5.000.000 SKUPAJ 27.999.739 20.202.057 21.269.114 69.470.910 Republiška komisija za oceno investicij dala zeleno luč za izgradnjo III. faze Mesne industrije —■ Glej mnenje Komisije: (prepis mnenja) —■ Navedeno mnenje je rezultat skorajda enoletnega dela izdelave in priprave investicij s ke g a programa in vse potrebne dokumentacije, ki jo je bilo potrebno dostaviti bankam, Inštitutu in Republiški komisiji. Za izdelavo tega zahtevnega investicijskega programa je DS delovne organizacije dne 28. 1. 1987 (imenoval strokovni tim v sestavi: Martin Berden, Franc Vraber, Milen- ko Isakov, Ferdo Aubrecht, Slavko Brglez, Tone Čeh, Nada Krajnc, Mira Bezjak, Andrej Kovač in Boris Pelci. Po upokojitvi tov. Berdena je strokovni tim vodil Milan Longhina. Po odhodu Mire Bezjak v bolniški stalež sta se v delo vključili še Neža Erjavec in Mii lena Vindiš. Glede na visoko predračunsko vrednost naložbe in udeležbo tujega kredita je bilo za izdelavo programa potrebno upoštevati najnovejšo in dokaj zahtevno metodologijo Po terminskem planu je izgradnja zamišljena tako, da bi bila glavna dela končana ob koncu leta 1989, v prvem četrtletju 1990 pa bi bile poravnane še zadnje tranše plačil. Cilji so torej jasni, za njihovo uresničitev pa bo potrebno vložiti še veliko naporov in trdega dela. Za njihovo uresničitev mora vsak posameznik naše DO prispevati svoj delež. Tone ČEH Po poteh revolucije — Mostje '88 Pohod se začne v sredo, 27. aprila ob 9.30 z zbornih mest, ki so: — pred Lackovim spomenikom — pred domom Slovenskogoriške čete v Rogoznici — pri šoli »Franc Osojnik« Ptuj. Slovrsostni program se bo začel ob 13. uri v Mostju. Predsedniki sindikalnih organizacij se predstavljajo V Perutnini Ptuj sem se zapo-sil leta 1970, in sicer kot vodja proizvodnega okoliša v TOK-u. Leta 1984 sem prevzel delovne naloge in opravila pri vodenju DE Farma Breg. Ves čas od leta 1970 sem aktivno sodeloval v samoupravnih organih in DPO, tako v TOK-u kot v DO. Med drugim sem bil leta 1972 član iniciativnega odbora za ustanovitev mladinske organizacije v Perutnini Ptuj in ob ustanovitvi izvoljen za predsednika predsedstva. Dva mandata sem bil sekretar 00 ZKS v TOK-u nato pa predsednik IO 00 ZSS v TOK-u. Ob izvolitvi za predsednika predsedstva konference 00 ZSS v Perutnini Ptuj pa se zavedam, da naloge, ki so pred nami, niso majhne. V situaciji, v kakršni se nahajamo, je jasno, da bodo naloge sindikata iz dneva v dan večje in prepričan sem, da bo potrebno mnogo truda vseh članov predsedstva konference, članov IO 00 in ne nazadnje vseh članov 00 ZS, da bomo nalogam kos. Perutnina Ptuj se nahaja pred prelomnico v svojem razvoju. Vsa leta do sedaj smo bistveno povečali obseg proizvodnje, ki pa je s skoraj 40.000 t perutninskega mesa letno dosegla svoj maksimum. Tako bo potrebno v bodoče ob povečanju proizvodnje še posebej skrbeti za razvoj kvalitete. Pri tem mislim na višje stopnje predelave. Nova investicija v TOZD Mesna industrija nam prav gotovo to zagotavlja. Zavedati pa se moramo, da je ta investicija skupna in da se bo potrebno v letih gradnje marsikdaj odreči kakšnim manj potrebnim vlaganjem. Vsem nam mora biti jasno, da bodočnosti naše DO brez modernizacije Mesne industrije ni. Nekoliko sem presenečen nad dilemami, ki se še vedno pojavljajo med ljudmi v DO, ali je investicija potrebna in ali je pravi čas zanjo ali ne. Mislim, da smo se za investcijo odločili in za to odločitvijo mora stati vsak delavec Perutnine Ptuj, ki mu je kaj do razvoja DO. Iz programa aktivnosti konference bi izvzel in dal poseben poudarek morda temu, da bo v letošnjem letu potrebno pristopiti k reševanju problema invalidov v naši DO. Potrebno bo najti sistemsko rešitev, tako da borno lahko vsakemu invalidu zagotovili njegovim delovnim sposobnostim primerno delovno mesto. Nadalje mislim, da je v DO še vedno preveč delovnih mest, ki jih ne moremo okarakterizirati drugače kot s težkimi delovnimi pogoji. Naloga vseh, ki delamo v sindikatu je, da zmanjšamo število takšnih delovnih mest. Določene rešitve, bo prav gotovo prinesla tudi nova klavnica. Mnenja sem tudi, da bo potrebno v večji meri vzpodbujati aktivnosti pri sprejemanju planov, zjaključnih računov, samoupravnih aktov itd. Vsak delavec bi moral aktivno sodelovati pri sprejemanju le-teh, saj bomo le tako dosegli, da se odpravijo določena negodovanja v DO, ki jih je še vedno preveč. Pravica in dolžnost slehernega zaposlenega je, da se aktivno vključi v kreiranje gospodarske politike v DO. Pri tem je sindikat tisti, ki mora to aktivnost vzpodbujati. Od IO v TOZD-ih, TOK-u in DSSS io njihovih presednikov pričakujem v prihodnjih dveh letih aktivno sodelovanje in pomoč. Jože BRAČIČ — vodja izmene, predsednik OOS v TOZD Tovarna krmil V sindikatu Tovarne krmil sem bil izvoljen za predsednika IO za naslednje mandatno obdobje. Že v prejšnjem mandatu sem bil predsednik IO OOS TK. V moji kratki delovni dobi v PP, TOZD TK, sem že opravljal več funkcij v družbenopolitičnih organizacijah in samoupravnih organih. Bil sem član Odbora za medsebojna razmerja, podpredsednik IO OOS TK, predsednik DS TK in član Občinskega od- bora sindikata delavcev kmetijstva in živilske industrije Ptuj. V zvezi z izvolitvijo za predsednika IO OOS TK smatram, da so mi člani tega kolektiva zaupali, da vodim sindikat v TOZD-u. Moja dolžnost in vseh članov IO OOS je, da se za to zaupanje oddolžimo s pravilnim vodenjem sindikata. V tem kratkem času našega vodenja smo imeli že nekaj aktivnosti. Sindikat je uspešno sodeloval v razpravi ob sprejemu zaključnega računa za leto 1987. Sindikat je tudi odigral pomembno vlogo pri kadrovanju in evidentiranju članov v samoupravne organe. Pred sindikatom pa so tudi pomembne naloge pri uresničevanju stabilizacijskih ukrepov in ostalih skupnih interesov delovnih ljudi. Več bomo morali narediti za boljše delovne pogoje delavcev, da bi se zmanjšali bolniški izostanki oz. število obolenj. Na področju DO bomo morali več sodelovati z našo socialno službo in se zavzemati za delavce, za katere so značilne slabe zdravstvene razmere in stanje. Naloga sindikata je tudi skrb za čimvečjo organiziranost v samem procesu proizvodnje. Le tako bomo lahko zagotovili delavcu boljšo stimulacijo, od katere bodo odvisni tudi osebni dohodki, kar je pomembno ob visoki inflaciji ,ki je že precej načela osebni standard. Napačno je mišljenje, da je delo sindikata odvisno le od aktivnosti predsednika in članov IO OOS. Vsi, ki smo zaposleni v DO in TOZD-ih, predstavljamo sindikat. Le s skupnim delom in vključevanjem vseh delavcev v sindikat bo naše delo uspešnejše. Za doseganje vseh teh ciljev je pomembno tudi sodelovanje z ostalimi organizacijami, z vodstvom DO in TOZD, kakor tudi s konferenco sindikata. Mislim, da bomo v novo izvoljenem IO OOS TK ob podpori in sodelovanju vseh delavcev uresničili zastavljene cilje in naloge, ki so pred nami. V Peruitnini Ptuj sem se zaposlila v letu 1986. Opravljam dela in naloge vodje proizvodnje v DE Farma Kidričevo. Ker je to moja prva stalna zaposlitev, je funkcija predsednika 10 OOS v TOZD Perutninske farme moja prva odgovornejša funkcija v kakšni družbeno-politični organizaciji. V Statutu Zveze sindikatov Slovenije so lepo opisana temeljna izhodišča delovanja sindikatov: Hermina Šerona vodi sindikalno organizacijo na Perutninskih farmah »Kot družbenopolitična organizacija delavcev in delavskega razreda se zveza sindikatov bori za uveljavitev takšnega družbeno-ekonomskega položaja delovnega človeka, ki mu bo zagotavljal, da bo s tem, ko dela s sredstvi v družbeni lastnini, neposredno in enakopravno z drugimi delovnimi ljudmi odločal o vseh zadevah družbene reprodukcije. Zveza sindikatov si na tej podlagi prizadeva, da delavci z medsebojno aktivnostjo, odgovornostjo in solidarnostjo uresničujejo svoje osebne in družbene interese ter uživajo sadove svojega živega in minulega dela.« Vloga sindikata se bo v sedanjih družbeno-ekonomskih razmerah povečala. Naloge in aktivnosti sindikata v tem mandatnem obdobju Sindikat bo nosilec javnih razprav o vseh vprašanjih, ki so pomembna za delavca. Naloga sindikata bo tudi skrb za zdravje delavcev. Več pozornosti bomo morah nameniti problemom invalidov v naši delovni organizaciji. Naša dolžnost je, da jim nudimo primerna delovna mesta. Sindikat bo podpiral investicijo v Mesni industriji, s katero se bodo izboljšali delovni pogoji delavcev, zaposlenih v tem TOZD-u. Preko socialne službe s sodelovanjem sindkiata bo organiziran program preventivnega zdravljenja in medicinsko programiranega oddiha. Seznam delavcev, ki so potrebni preventivnega zdravljenja in medicinsko programiranega oddiha, je velik. Žal smo tudi tukaj omejeni na finančna sredstva, ki so zdaleč premajhna. Sindikat bo pomagal delavcem, ki živijo v slabih socialnih in ekonomskih razmerah. Poleg vseh navedenih nalog bomo skrbeli tudi za razvedrilo in oddih naših delavcev. Or-gamiziiraii bomo' spomladansko srečanje delavcev, sindikalni izlet, strokovno ekskurzijo, dan perutninarjev in ostale priložnostne zabave (dan žena, Novo leto...). Moje delovne izkušnje v sindikatu so majhne. Vendar upam, da bomo s sodelovanjem vseh članov Izvršnega odbora in sindikalnih skupin uspešno opravili zaupano nalogo. Anton Štumberger, predsednik 00 ZSS TOK Hajdina V 10 OOS TOK HAJDINA smo bili izvoljeni Brodnjak Silva, Kosar Anica, Muršič Ciril, Svenšek Karl — kooperant in Štumberger Anton. Glede na to, da je bilo delo IO osnovne organizacije ZS v TOK v prejšnjem obdobju zelo uspešno, se bo moral sedanji odbor jn vsi člani kolektiva močno truditi, da bomo vestno izpolnjevali sprejete naloge. 10 se je takoj po izvolitvi aktivno vključil v delo, saj so za nami že volitve in obeležje dneva žena. Za nami je že tudi obravnava in analiza zaključnega računa. Pred nami pa so še naloge — obravnava periodičnih obračunov, zavzemali se bomo za tesnejše sodelovanje med TOZD-i pri skupnem reševanju proizvodne problematike, skrbeli bomo za socialno varnost naših delavcev, izobraževanje in usposabljanje delavcev TOK in kooperantov, za proizvodnjo. Kakor prejšnji odbor, bo tudi sedanji še naprej skrbel za utrjevanje samoupravnih socialističnih odnosov in za zagotovitev socialne varnosti delavcev. Naloge bomo uspešno reševali le, če bomo pri izvajanju dosledni in odločni. V Vladimir Galovič, predsednik sindikata Mesna industrija Ob izvolitvi se ne bi zahvaljeval za zaupanje, ker vsi predobro vemo, kakšno je delo sindikatov v situaciji, kakršna je pri nas oz. v Jugoslaviji. Upam pa si trditi, da bom ta mandat zanesljivo izpeljal seveda s pomočjo vseh članov kolektiva. Po številu zaposlenih sem predlagal prejšnjemu 10, da poveča novoizvoljeni 10 za dva člana z namenom, da so vsa področja v TO enakomerno zastopana v 10. Statut ZSS, ki je bil sprejet na 11. kongresu ZSS, nam dovoljuje zraven predsednika na določeno število zaposlenih še podpredsednika. Tako sem predlagal tudi izvolitev slednjega. Oba predloga sta bila uresničena na minuli volilni seji. Člani IO so obenem poverjeniki sindikalnih skupin, kjer vplivajo na oblikovanje politike in sklepov osnovne organizacije IO, sindikalna skupina pa je tudi oblika, preko katere se člani seznanjajo s sklepi IO in širših sindikalnih vodstev. Toliko o organiziranosti ... Delo bo vsekakor pestro, saj je znano, da je v sindikatu potrebno precej delati. V programu, kf ga bomo Uresničevali preko rednih sej, se mi zdi zaenkrat najpomembnejše aktivno zdravljenje oz. socailni program preventivnega zdravljenja, kjer bo treba zagotoviti delavcem širše možnosti. Podal bi nekaj pripomb oz. morebitnih sprememb tega programa. IO predlaga, da se preventivno zdravljenje preimenuje v aktivno rekreacijo delavcev Perutnine. Predvsem pa ml gre za bolnike oz. invalide, ki so zdravljenje opravili v preteklem letu, vendar še ne stari 50 let, toda s 30 leti dela v perutninski klavnici in ki so potrebni rekreacije, a jim program tega ne dovoljuje. Invalidi pa imajo po zdravstveni liniji pravico do zdravljenja in rekreacije. Skrb za človeka skušamo pokazati v odnosu do naših tovarišic. Tako smo med drugim pripravili našim sodelavkam ob praznovanju dneva žena kratek kulturni program. Ne bi govoril o tem, kako so se veselile, temveč o enakopravnosti. »Enakopravnost« je le v tem, da smo ženi naložili dodatne obveznosti dela, da naj hodi na delo, in skrbi za družino in dom in naj se družbenopolitično udejstvuje. Pri nas lahko mimo trdimo, da delajo to- varišice v najtežjih pogojih, da delajo ob sobotah, nedeljah, skratka, vedno takrat, ko so najbolj potrebne domu. Pri tem pa nekateri celo mislijo, da jim ni težko, iker so tako navajene. Še utrinek o poteku volitev v samoupravne organe TO oz. DO. Predkandidacijski in kandidacijski postopek ter volitve so pokazali visok odstotek udeležbe in visok odstotek glasov za predlagane kandidate, kar je dokaz, da so bili delavci ustrezno seznanjeni, vsekakor pa lahko govorimo tudi o visoki zavesti delavcev, zaposlenih v TOZD-u Ml. To se je videlo tudi v prijetnem vzdušju na vseh glasovalnih mestih. Vendar pa sindikati ugotavljajo, da tudi naši dokazi iščejo izhod iz gospodarskih tokov. Nezadovoljstva se izražajo zaradi intervencijskih zakonov, spremljajočih se predpisov osebnih dohodkov Itd. Vsi vemo, da brez večje in nemotene proizvodnje, izvoza in uvoznega gospodarjenja ni mogoče zagotoviti rasti osebnega dohodka. Visoke inflacijske podražitve so pri nas največji problem. Sprejem ustavnih sprememb in sprememb Zakona o združenem delu je pomembna osnova in izhodišče za reševanje družbenoekonomske in politične krize. Gasi so težki, predvsem zaradi inflacije, ki je še nismo obvladali. Uradni listi nam skoraj vedno prinašajo nove predpise, s katerimi pa si še ne znamo pomagati iz težav. Seveda je tudi zmotno misliti, da bodo ravno sindikati spremenili družbene in gospodarske odnose. Zaupanje v sindikat je sedaj relativno majhno, lahko pa ga stopnjujemo z bistvenim in vsebinskim obravnavanjem problemov. Poleg že navedenih nalog je stalna naloga sindikata tudi skrb za prijetno vzdušje v kolektivu. V te namene bomo organizirali izlete, ki pa jih bomo namenili tudi strokovnim izpopolnjevanjem, priredili bomo srečanje ob zaključku leta in seveda občni zbor, kjer bo treba opraviti Inventuro dela v preteklem letu in si zadali naloge za sledeče leto. Ni predvsem pomembno kakšen bi moral biti sindikat, ampak bolj, kakšen sindikat potrebujejo delavci glede na razmere in odnose. Letos sem bil za naslednje mandatno obdobje izvoljen za predsednika 10 OOZS TOZD Transservis. Smatram, da je funkcija predsednika sindikata zahtevna, saj je sindikat v določenih primerih glavni nosilec odločanja. Že takoj v začetku mandata je bilo delo sindikata precej razgibano, saj sm-o sodelovali pri izvedbi volitev oz. pri predlaganju kandidatov v samoupravne organe TOZD in DO. Nadalje smo se vključili v razprave okrog zaključnega računa za leto 1987. Zavedam se, da nas v tem mandatnem obdobju čaka precej nalog, ki so velikega pomena za našo delovno organizacijo in družbo nasploh. Pri svojem delu se bomo ravnali Dušan Šprah vodi sindikat v Transservisu po smernicah in programih, ki nam jih nalaga konferenca OOS na nivoju DO, včasih pa bo treba delati tudi samostojno, če to zahtevajo razmere v TOZD-u oz. če se pojavijo kakršnikoli problemi. Da pa ne bi bili pri svojem delu preveč »resni«, bomo poskušali poskrbeti tudi za razvedrilni del. V teku so priprave na organizacijo sindikalnega izleta, katerega nameravamo izvesti v mesecu maju. Če nam bodo dopuščala finančna sredstva, bomo priredili tudi piknik. Ob 8. marcu — dnevu žena smo poskrbeli tudi za naš ženski del kolektiva. Pripravili smo majhno pogostitev in zabavo. Upam, da bomo svoje obveznosti in naloge vestno in zadovoljivo opravljali in s tem opravičili zaupanje ob izvolitvi. Ivan Čeh, predsednik sindikalne organizacije Commerce Sem vodja mesnice v Miklošičevi ulici. Delo, ki ga opravljam, zahteva stalno angažiranost in to še toliko bolj, ker v mesnici nimam telefona, da bi nekatere poslovne zadeve lahko uredil po krajši poti. To me ovira tudi pri opravljanju funkcije, katera mi je zaupana s strani sindikata, tako da se še sedaj ne morem pohvaliti s kakšnimi rezultati na tem področju, vendar pa lahko z gotovostjo trdim, da so delovni uspehi v dvočlanskem kolektivu trenutno dobri. Zavedam se, da delavci, ki so me [izbrali za predsednika 10 OOS, pričakujejo, da bom v celoti zastopal njihove interese. To je tudi moja želja. Toda delo, ki ga opravljam v mesnici je takšno, da je prizadeto ob vsaki aktivnosti. To je razlog, da funkcije v OOS nisem mogel z veseljem sprejeti in v tem času tudi ne morem trditi, da ji bom kos oziroma da bodo drugi z mojim delom zadovoljni, kajti zavedam se širokega področja dela sindikata in med drugim naslednjih nalog: ■—■ skrb za uveljavljanje načela delitve po delu, — skrb za čim večji delovni učinek, — kandidacijski postopki za volitve, — skrb za obveščenost delavcev o zanje pomembnih zadevah in o delu DO in DPO, —- reševanje socialne varnosti delavcev, — skrb za kulturno življenje delavcev, športne rekreacijske aktivnosti itd. Vse te in še druge naloge bomo uspešno opravili le s skupnim delom in razumevanjem, zato ob tej priliki apeliram na vse člane OOS TOZD-a Commerce, predvsem pa na 10 OOS in na vodilne tovariše v TOZD-u, da mi pri opravljanjlu funkcije pomagajo. Ivan Ambrož je postal predsednik sindikata v Ptujski tiskarni V decembru prejšnjega leta smo bili izbrani v izvršni odbor sindikata. Marsikdo se sprašuje, kakšni so kriteriji za takšno dolžnost ali funkcijo — kakor hočete, vendar mislim, da je prejšnji izvršni odbor izbiral ljudi, ki bi bili sposobni sprejemati in izvrševati mišljenje celotnega kolektiva pa tudi konkretno zastopati to mnenje in prenašati na vse ostale družbenopolitične organizacije. Zavedamo se, da je pred nami težka naloga in trudili se bomo, da jo bomo čim boljše izvrševali. Kot prvo bi rad v predstavitvi izvršnega odbora zapisal to, da smo se v njem znašli sami, vsaj po srcu mladi, člani kolektiva. Že samo to dejstvo je mogoče porok, da nam ni žal dela pa tudi prostega časa, ki ga ob določenih nalogah potrebujemo. Občinski svet Zveze sindikatov Slovenije Ptuj vabi na PRVOMAJSKO PRAZNOVANJE v soboto, 30. aprila 1988 ob 18.30 pri Domu učencev Srednješolskega centra Dušana Kvedra Ptuj. PROGRAM: — Slavnostni govor — Podelitev srebrnega znaka Zveze sindikatov Slovenije — Kulturni program izvajajo Pihalni orkester Ptuj in člani DPD Svoboda Ptuj. Sledi kresovanje in prvomajsko praznovanje. Igra ansambel »Zrelo klasje«. V primeru slabega vremena bo prvomajska proslava v ptujskem gledališču. — V nedeljo, 1. maja prvomajski pozdrav — budnica Pihalnega orkestra Ptuj. —- Ob 9. uri kolesarska dirka okrog ptujskega gradu za KRITERIJ SLOVENSKIH MEST in ob 15. uri po isti progi kolesarska dirka REKREATIVCEV — moški in ženske vseh starosti. Organizira Kolesarski klub Ptuj. Mislim, da je treba z vso vnemo podpirati pametne predloge, saj bomo le z odločnostjo in smelimi koraki naredili korak v boljšo in svetlejšo bodočnost, kot se nam piše. Pred leti, ko je imel delavec boljše življenjske pogoje, je bil sindikat skoraj nepotreben. Glavno delo je bilo, da je organiziral nekaj proslav in pojedin ter organiziral izlet. Sedaj, v teh kriznih časih pa vsi pričakujejo od sindikata mnogo več. Danes imamo možnost ter dolžnost, da aktivno sodelujemo in se borimo za vsak dinar, tako v okviru TOZD-a, kakor tudi pri vsakem posamezniku. Veliko mišlenj obstaja, kje in kako izboljšati delovni proces in na nas je, da kaj storimo, da bi uresničili vsaj najboljše ideje. Tudi kakšna kritična beseda na račun neizpolnjevanja delovnih obveznosti na račun kogarkoli bo včasih potrebna. Zavedamo pa se, da smo zato izbrani, da zastopamo celoten kolektiv in upam, da bomo svoje delo uspešno opravili. Vse tiste, ki pa trdijo, da sindikat več ne dela, prosim, naj dajo predloge, pobude, nasvete in verjamite, da jih bo sindikat zelo vesel in jih bo tudi upošteval kolikor bo v njegovi moči. Bojan Učakar vodi sindikat v DSSS Ob sprejemanju funkcije predsednika 10 OOZS v DSSS sem pomislil, da je to ena od najodgovomejših funkcij, ki sem jih doslej opravljal. Med drugim sem bil predsednik Sveta za družbeno-ekonomske odnose pri OK ZSMS Ptuj, regijski delegat istega sveta, član sekretariata OOZK v DSSS, namestnik predsednika AOO ZSMS v DSSS in član komisije za nagrajevanje. Sedanja funkcija je odgovorna predvsem zaradi položaja sindikata v današnjem trenutku. Slabšanje ekonomskega in socialnega položaja delavcev ter sploh delovnih organizacij je povečalo pomen sindikata kot temeljne oblike organiziranosti delavcev v boju proti slabšanju življenjskih pogojev. To daje sindikatu novo vlogo glede na stanje v preteklem obdobju. Žal so izkušnje za današnje sindikalno delo manjše, saj smo bili navajeni delati predvsem v relativno dobrem ekonomskem položa- ju. Sedaj se od sindikalnega Vodstva zahteva še kaj več kot samo organizacija novoletne zabave ali pa nabava ozimnice. Žal pa tudi sindikat nima v rokah druge čarovne palice za obvladovanje sedanjih težav, kot so pridnost, sposobnost in volja delavcev. Odločilna področja aktivnosti sindikata v tem mandatnem obdobju v katera bo treba vložiti vse sile, so naslednja: Tretja faza investicije v Mesni industriji: mnogi vidijo potrebo izgradnje nove klavnice, kot dejavnik obstoja Perutnine, vendar mislim, da pomeni investicija še mnogo več. Pomeni predvsem podlago za razvoj Perutnine in krepitev materialnega in socialnega položaja delavcev, zato pozivam vse delavce Perutnine, da vsak po svojih močeh prispeva svoj delež k investiciji, če ne drugače, vsaj s tem, da se zaveda pomena investicije za nadaljnji razvoj Perutnine, čeprav se bo morda potrebno v obdobju izgradnje tudi določenim stvarem odpovedati. Vskakor pa bo že Ipa nagrada dejstvo, da bomo lahko izvažali pod svojim imnom, da o pogojih dela sploh ne govorimo. Aktivnosti pri statusni spremembi Perutnine: potrebno bo pretresti vse pozitivne in negativne posledice »raztozdi-ranja«. O tem bo več govora v bližnji prihodnosti, osebno pa mislim, da ima enovita delovna organizacija v sedanjem trenutku več prednosti, predvsem v organizaciji dela in pri zniževanju obsega »formalne« samouprave. Skrb za delavca: izboljšanje pogojev mora biti glavna naloga, ko govorimo o skrbi za delavca. Če smatramo, da bo investicija v Mesni industriji dala boljše pogoje dela za skoraj tretjino delavcev Perutnine, ne smemo pozabiti tudi na ostale v prvi fazi predvsem tam, kjer bi lahko z relativno majhnim vlaganjem dosegli pozitivne premike, (npr.: zaščitna mreža pred sevanjem pri delu s terminalom). Podporo zasluži tudi program preventivnega zdravljenja in medicinsko programiranega oddiha delavcev. Žal nam finančna sredstva ne bodo dopuščala popolnega pokritja vseh potreb, zato naj imajO' pri zdravljenju prednost resnično potrebni delavci. Aktivnosti ob sprejemanju periodičnih in zaključnih računov, ob sprejemanju planov ter ob spremembah in dopolnitvah pravilnikov in samoupravnih sporazumov: večkrat govorimo o slabi informiranosti, obenem pa o slabi udeležbi v razpravah na zborih delavcev. Če je mogoče dobiti informacijo iz prve roke, je to najprej na zboru delavcev, saj se le tega udeležijo tudi vodilni in za posamezna področja odgovorni delavci. Smatram, da se čimvečje zanimanje vsakega posameznega delavca za napredek in razvoj Perutnine reflektira tudi v razvojnih dosežkih. Sedaj smo že na takšni stopnji, ko moramo vlagati v znanje, v strokovno podkovane ljudi. S končano investicijo bomo dobli še boljšo .podlago za izkoriščanje umskega potenciala, ki vsekakor obstaja. Novoustanovljen razvojni sektor in predvidena krepitev komercialne funkcije z upoštevanjem marketinga, daje za to možnosti in ob pravilni kadrovski politiki ne moremo dvomiti, da se dobri rezultati ne bi pokazali že kratkoročno. Čaka nas torej mnogo dela. Čim več bo uspešno opravljenih nalog, temvečje bo tudi zadovoljstvo na srečanjih, ki so v domeni izvršnih odborov oz. konference sindikata, kot so dan perutninarjev, priložnostne zabave, izleti in nazadnje občni zbor. Upam, da lahko izvršni odbor računa na pomoč vsakega člana sindikata ter DPO in samoupravnih organov. Kolikor bo tako, lahko že sedaj zatrdim, da bomo naloge vsi skupaj korektno opravili in da bomo ob uspehih deležni resničnega zadovoljstva. Zaupali smo jim vodenje V organe upravljanja na nivoju delovne organizacije so bili izvoljeni in imenovani: DELAVSKI SVET DELOVNE ORGANIZACIJE BRAČIČ Jože TK PIŠEK Anton TK IRGL Vlasta PF MAJCENOVIČ Rozika PF ZUPANIČ Ivan — predsednik PF BABUSEK Branko TOK HENTAK Marija I TOK BRGLEZ Karl Koop. GOLOB Janez Koop. KOVAČ Milan Koop. PUČKO Franc Koop. GALIČ Igor Ml IVANČIČ Stanko Ml KMETEC Dragica Ml KUHAR Hedvika Ml KUKOVEC Vlado Ml LOVRENČIČ Matilda Ml nam. predsednika KOSAR Anton TS ROŠKAR Branko TS VIDOVIČ Marjan TS BOMBEK Marjan CO GODEC Zdenka CO TOVORNIK Alojz CO LESJAK Franc PT LEPEJ Stanko PT Drevenšek Anica DSSS ILOVŠEK Jože DSSS ORGAN SAMOUPRAVNE DELAVSKE KONTROLE DELOVNE ORGANIZACIJE BEZJAK Franc TK MARINIČ Miran TK 5UŠ Jakob PF KRAMBERGER Manija PF PERŠUH Jože Koop. ŠERUGA Janez predsednik TOK GALIČ Igor Mi LOVRENČIČ Matilda MI CIGULA Janez TS SAGADIN RUDI TS KMETEC Dragica CO VIDOVIČ Ivan CO PODGORŠEK Dušan nam. predsednika PT KLEMENČIČ Jože PT BELŠAK Albina DSSS PETEK Kristina DSSS SKUPNA DISCIPLINSKA KOMISIJA KOSTANJEVEC Alojz TK ŠERUGA Marjan TK HORVAT Marija PF KOREZ Terezija PF BRODNJAK Silva TOK DOMiTER Anton TOK BAKAČ Zlatka Ml IRGL Janez Ml TEMENT Branko TS KELENC Majda TS KOVAČEC Ivan CO TURNŠEK Franc ml. CO predsednik HORVAT Slavko PT MIHAČINOVIČ Matilda PT MERC Alfred DSSS nam. predsednika PLOHL Olga DSSS ARBITRAŽNA KOMISIJA DELOVNE ORGANIZACIJE GAJSER Albin TK STRELEC Vladimir TK HABJANIČ Marija PF KOLETNIK Anton PF DOMITER Anton TOK TURK Martin TOK KRAJNC Jožica Ml MARČIČ Vida Ml BEDENIK Janko TS nam. predsednika KOSAR Anton TS PELC Boris CO STROPNIK Edi CO LEPEJ Stanko PT ŠIROVNIK Marija PT PEŠEC Marica DSSS KOSI Janko DSSS predsednik IZVRŠILNI ORGANI DELAVSKEGA SVETA DO ODBOR ZA GOSPODARSTVO STRELEC Vladimir TK predsednik PIŠEK Anton TK CIMERMAN Milivoj PF SVENŠEK Ivan PF KOTER Andrej Ml SLANA Mirko Ml STROPNIK Edi CO BEDENIK Janko TS BABUSEK Branko TOK nam. predsednika CIGLAR Ivan PT MERC Zvonko DSSS KREDITNI ODBOR PFS DREVENŠEK Cvetka TK nam. predsednika ZAGORŠEK Slavica PF TOBIAS Olga Ml JAUK Marija CO KOLARIČ Genovefa TS ŠAFRANKO Anton TOK MOHORIČ Anica PT RAKUŠ Kristina DSSS predsednica SOK Drago DSSS ODBOR ZA STAN. ZADEVE KOROŠEC Miran TK REŽEK Mladen PF KOLARIČ Franc Ml KRALJ Franc Ml SUBOTIČ Erna CO ŠPRAH Dušan TS MURŠIČ Ciril TOK nam. predsednika ZELENIK Angela PT CIGLAR Franc DSSS predsednik IZDAJATELJSKI SVET MIKULEC Olga TK VISENJAK Slavko PF predsednik AUER Zinka Ml FETTICH Bojan Ml BAUMAN Mirko CO TEMENT Marjanca TS nam. predsednika INTIHAR Jožica TOK KAMENŠAK Daniela PT TURK Štefka DSSS UREDNIŠKI ODBOR MIKULEC Olga TK ČELAN Franc PF BRGLEZ Alenka Ml BOŽIČ Andrej CO MERC Janko TS REISMAN Jože TOK KRAVINA Franc PT nam. predsednika CAJNKO Alojz DSSS predsednik TARBUK Jovo DSSS KOMISIJA ZA NAGRAJEVANJE PIŠEK Anton TK ZUPANIČ Ivan PF KOTER Andrej Ml NOVAK Boris Ml STROPNIK Edi CO ŠERUGA Ludvik TS BABUSEK Branko TOK KLEMENČIČ Jože PT TETIČKOVIČ Franc DSSS predsednik PEČNIK Renata DSSS UČAKAR Bojan DSSS nam. predsednika KOMISIJA ZA INOVACIJE KOROŠEC Miran TK nam. predsednika AUER Alojz PF PODGORŠEK Miran Ml PELCL Boris CO ŠERUGA Ludvik TS TKALEC Andrej TOK VILČNIK Bojan PT ČEH Anton DSSS predsednik ODGOVORNI UREDNIK PTUJSKEGA PERUTN1NARJA TARBUK Jovo GLAVNI UREDNIK PTUJSKEGA PERUTNINARJA CAJNKO Alojz VOLJENI ORGANI PO TOZD TOZD Tovarna krmil DELAVSKI SVET BEGAN Frač ZAVEC Srečko GAJSER Albin MIKULEC Olga KOROŠEC Miran PETEK Stanko MLAKAR Anton HERGA Milan VAUPOTIČ Janez ORGAN SAMOUPRAVNE DELAVSKE KONTROLE GAVEZ Ivan ČELIGO Srečko BEZJAK Franc TURNŠEK Ivan ČEH Lovro TOZD Perutninske farme DELAVSKI SVET CIGULA Franc GAVEZ Anica KAUČEVIČ Slavko GORIŠEK Magda JEZA Anica LEPOSAVIČ Tomislav MESARIČ Roman BEZJAK Darinka TURNŠEK Terezija ZAGORŠEK Slavica ZAGORŠEK Vlado ZEMLJIČ Mihael ZUPANIČ Anica ORGAN SAMOUPRAVNE DELAVSKE KONTROLE ŽIVIČ Elizabeta PRIMOŽIČ Jelka MEDVED Anton MALINGER Silva MARINIČ Jože Temeljna organizacija kooperantov ZBOR DELEGATOV BRODNJAK Franc INTIHAR Jožica MURŠIČ Ciril PŠAJD Ivan RIBIČ Marta TKALEC Andrej VESENJAK Slavko KOLAR Stanko KOROŠEC Mira BELŠAK Slavko OZMEC Marija MLAKAR Franc PLEČKO Alojz JEROVŠEK Ivan KOROŠEC Marta CIGLAR Martin GOSNIK Franc CIGLER Anton STRMČNIK Ida MOHORIČ Manica POŽEGAR Franc ORGAN SAMOUPRAVNE DELAVSKE KONTROLE HENTAK Marija I OSTROŠKO Boža TKALEC Andrej ERBUS Zvonko FREŠER Leopold HORVAT Friderik LEVAR D Ivan ŠKET Anton URANEK Ivan TOZD Mesna industrija DELAVSKI SVET BRGLEZ Alenka CARTL Franc FERČEC Zvonko KELENC Anton KOROŠEC Marija KRAMBERGER Vinko LAH Franc II MOTALN Hedvka MATJAŠIČ Branko NOVAK Boris PETEK Boris PODGORŠEK Miran ŠTAUBER Ciril ORGAN SAMOUPRAVNE DELAVSKE KONTROLE FARAZIN Aleksander KRAJNC Brigita KRAJNC Feliks PLOHL Dušan REBERNAK Viktor TOZD Transservis DELAVSKI SVET KAMiPL Štefan KOROŠEC Franc MERC Marjan KODRIČ Branko ŠIROVNIK Rozika TURNŠEK Valentin VIDOVIČ Mirko TEMENT Martin ŠERUGA Vlado BEDRAČ Majda SEDLAŠEK Branko ROŠKAR Branko VIDOVIČ Marjan ORGAN SAMOUPRAVNE DELAVSKE KONTROLE LIPAVŠEK Janez TEMENT Marjanca TRAFELA Slavko HERGA Ivan HENTAK Ivan TOZD Commerce DELAVSKI SVET GODEC Zdenka BAUMAN Mirko BOHAK Maks SLAVINEC Marija KRMPOTIČ Mirjana PESEK Anica VALENČIČ Dubravko GAJSER Janez SUBOTIČ Ema PELCL Boris PLOHL Vlado ZOREC Konrad ŠKEDELJ Jože ORGAN SAMOUPRAVNE DELAVSKE KONTROLE MURKO Nada GALOV1Č Dragica KOSTANJEVEC Terezija NAHBERGER Jožica VIDOVIČ Ivan ml. TOZD Ptujska tiskarna DELAVSKI SVET ARNUŠ Zdenka FIJAN Milan LEPEJ Stanko LESJAK Franc NESTOROV Jovan ROZMAN Nada SLUGA Jože ŠTEGAR Edvard ŠTALCER Verica VALENT Milica VIDOVIČ Vili ORGAN SAMOUPRAVNE DELAVSKE KONTROLE DREVENŠEK Dragica GREIFONER Mira HORVAT Janko PODGORŠEK Dušan VILČNIK Bojan Delovna skupnost skupnih služb DELAVSKI SVET FERČEC Marjan VINDIŠ Milena SOK Drago MARINKOVIČ Živorad BERDEN Martin KORPAR Izidor OREŠEK Angela PEČNIK Renata ROGELJ Tatjana STOPINŠEK Anica BER Franc ORGAN SAMOUPRAVNE DELAVSKE KONTROLE BEZJAK Mira CVETKO Frančka DRAŠKOVIČ Marija PERNAT Stanko GAJSER Ida Marija, Marica, Marička, smo jo klicali. Drobceno dekle, pa vendar polno energije. Človek si kar ne bi mogel predstavljati, da je bilo v tem dekletu toliko energije, toliko vztrajnosti, toliko volje. Žal smo se morali posloviti. Posloviti od iskrene tovarišice, sodelavke, skrbne in delavne, ki ji je življenje dalo vse kaj drugega kot dobrega. V Mestnem vrhu je preživela rosno mladost. Kot 19-letno dekle se je zaposlila v tiskarni kot knjigoveška delavka. Bila je izredno pridna, zato je tudi napredovala. Z veliko volje se je usposabljala, da bi do danes, polnih 30 let opravljala dela in naloge obračuna osebnih dohodkov in personalnih zadev. Ni se hudovala, ko smo jo povprašali že okrog prvega, kdaj bo plača. Z rahlim, prijetnim nasmeškom je vedno našla pravi odgovor. Težko se je poslavljati po tolikih letih znanstva. In to od nekoga, ki ga je bila ena sama dobrota. Kako resnično drži tisti ljudski pregovor, ki pravi, da je dobrota sirota. Trdo delo, vzgoja družine, skrb, kako preživeti vse to, se je moralo nekje odraziti. In kje drugod kot na zdravju. Marica je že nekaj let bolehala. Ni tarnala, potrpežljivo je prenašala bolečino v upanju na bolje. Ko smo se pred natanko mesecem dni poslavljali od nje in ji zaželeli, da ji zdravljenje v bolnišnici čimprej omogoči vrnitev na delovno mesto, niti za trenutek nismo pomišljali, da smo si stisnili roke poslednjič. Žal, zakon narave je pač takšen. Praznina, ki nastaja, se ne da zapolniti. Ne da se izbrisati spomin na lik sodelavke, ki je poleg obračunavanja osebnih dohodkov tolikim vpisala v delavsko knjižico prve datume zaposlitve, tolikim zaključevala delovno dobo. Žal, draga Marica, ti si jo morala brez svoje volje zaključiti prerano, prerano si nehala biti sindikalna aktivistka, sodelavka, mati, babica. Vemo pa, da za seboj puščaš mnogo dobrega, saj si dovolj garala, preveč trpela. Marica, hvala ti za vse. Sodelavci Sindikalne organizacije in komisije sestavljajo 10 ZSS TOZD Tovarna krmil BRAČIČ Jože — predsednik MARINIČ Miran — nam. pred, ZOBIČ Anica — blagajnik GOJKOŠEK Janko BOMBEK Milan MOHORKO Marjan BEGAN Franc ZUPANIČ Alojz NADZORNI ODBOR KOSTANJEVEC Alojz TURNŠEK Janez GAVEZ Ivan 10 ZSS TOZD Perutnin. farme ŠERONA Hermina — pred. BURJAN Ernest — nam. pred. STRMŠEK Ingrid — tajnik VERNIK Miran — blagajnik BERANIČ Frančka JURGEC Edi KAISERSBERGER Nada KEKEC Miran MALINGER Lojzka PLOHL Zdenka ŠIBILA Albina NADZORNI ODBOR ZAGORŠEK Slavica PETEK Janko AUER Alojz 10 ZSS TOZD Transservis ŠPRAH Dušan — predsednik TEMENT Marjanca —tajnik KELENC Majda — blagajnik PAL Janko VRTIČ Marjan ŠERUGA Vlado KRAJNC Ivan NADZORNI ODBOR MERC Janko M1KŠA Martin BEDRAČ Majda 10 ZSS TOZD Commerce ČEH Ivan — predsednik MAJCEN Sonja — tjanik ŠEGULA Angela — blagajnik KOVAČEC Ivan PIGNAR Rajko NADZORNI ODBOR BOHAK Maks VIDOVIČ Ivan PIGNAR Rajko 10 ZSS TOZD Ptujska tiskarna AMBROŽ Ivan — predsednik KUMER Marica KAJZER Romana KRAJNC Danilo HAMERŠAK Anica PRELOG Boris JAKOMINI Stanislav NADZORNI ODBOR BRGLEZ Stanko LUKAČIČ Ivam MOHORIČ Anica 10 ZSS TOK Kooperacija ŠTUMBERGER Anton — pred. BRODNJAK Silva — tajnik KOSAR Anica —blagajnik MURŠIČ Ciril BELŠAK Slavko NADZORNI ODBOR DOMITER Anton HRENKO Janko HENTAK Marija I. 10 ZSS TOZD Mesna industr. GAL0V1Č Vladimir — pred. MLAKAR Vinko — nam. pred. OREŠEK Dušan sekretar TRAFELA Justina — blagajnik DIMIČ Nada KUSTOR Dražen BAKAČ Zlatka BOLCAR Brigita PETEK Ignac STRAMIČ Alojz PINTARIČ Milan BUTOLEN Stanko ŠTRAFELA Sonja NADZORNI ODBOR KUMER Ivan HORVAT Martina MATJAŠIČ Monika 10 ZSS DSSS UČAKAR Bojan — predsednik MLAKAR Danica — tajnik MEGLIČ Mojca — blagajnik FRAS Majda TOPLAK Janja ŠEGULA Roman HORVAT Anica NADZORNI ODBOR STOPINŠEK Anica MARINKOVIČ Živorad LIST Lidija PREDSEDSTVO KONFERENCE SINDIKATA CIMERMAN Milivoj PF — predsednik konference TOVORNIK Alojz CO — namestnik predsednika ERJAVEC Neža DSSS — sekretar konference MLAKAR Ciril DSSS — blagajnik konference GALOVIČ Vlado MI ŠTUMBERGER Anton TOK Hajdina ČEH Ivan CO BRAČIČ Jože TK AMBROŽ Ivan PT ŠERONA Hermina PF ŠPRAH Dušan TS UČAKAR Bojan DSSS NADZORNI ODBOR KONFERENCE ŠAFRANKO Anton TOK Hajdina —predsednik KLEMENČIČ Jože PT GAJSER Albin TK NOVI SESTAV KOMISIJ JE NASLEDNJI: KOMISIJA ZA ŠPORT BEZJAK Franc TK KENDA Edvard PF DOMITER Anton TOK SOK Zdravko Ml VRTIČ Marjan TS KRSTIČ Ratko CO KOČEVAR Samo PT ŠEGULA Roman DSSS KOMISIJA ZA KULTURO GAJSER Albin TK VIDOVIČ Marjana PF BRODNJAK Franc TOK VAUPOTIČ Stanko Ml MIKŠA Martin TS BOMBEK Marjan CO KLASINC Edi PT POLANEC Feliks DSSS — predsednik KOMISIJA ZA IZOBRAŽEVANJE JAVERNIK Irena TK PLOHL Zdenka PF ŠTUMBERGER Anton TOK ZAGORŠEK Franc Ml BEDENIK Janko TS CAFUTA Kristina CO CIGLAR Ivan PT KUZMA Majda DSSS — predsednica KOMISIJA ZA ODLIKOVANJE BEGAN Franc TK LAMBERGER Jožica PF VESENJAK Slavko TOK SLANA Mirko Ml LIPAVŠEK Janez TS KOVAČEC Ivan CO BOHINC Zinka PT KAUČIČ Marta DSSS KOMISIJA ZA INFORMACIJE DREVENŠEK Cvetka TK MILIČ Darja PF KOSAR Anica TOK NOVAK Boris Ml TEMENT Marjana TS JAUK Marija CO MLAKAR Danica DSSS Konferenca sindikata že v akciji Novo vodstvo konference OO ZS Perutnina Ptuj se je z vso vnemo lotila dela. 7. 4. 1988 smo imeli že 3. redno sejo, odkar smo na občnem zboru 15. 1. 1988 prevzeli naloge. Na predhodnih dveh sejah smo oblikovali komisije (športno, kulturno, komisijo za SLO, za izobraževanje, odlikovanj, informacije) in predlagali predsednike le-teh. Sprejeli smo tudi finančni plan, konference OO za leto 1988, pripravili darila za obdaritev žensk ob njihovem prazniku, vodili priprave za vdlitve v samoupravne organe, ki so bile izvedene 14. marca, izvedli temeljno kandidacijsko konferenco za organe v občini in republiki. Predlagali smo tudi predsednika in namestnika Izvršilnih organov v DO, obravnavali smo stavkovna pravila in reševali ostale tekoče zadeve. Veliko časa pa smo, tako kot na zadnji seji posvetili socialni problematiki v DO. Tov. Skazova nam je predstavila program, ki zajema 3-dnevne preventivne zdravstvene preglede (le-ti so namenjeni starejšim delavcem in delavkam, ki so na težjih delovnih mestih). Medicinsko programirani aktivni oddih (lahko bi rekli tudi rekreacija — za to obliko v letošnjem letu žal ne bo sredstev). Zdravljenje in okrevanje. Ta tretja oblika je bila vpeljana 1986. leta, zajema pa 21-dnevno zdravljenje in okrevanje ter 14-dnevno zdravljenje in okrevanje. V letošnjem letu bi naj 25 delavcev koristilo eno od navedenih oblik zdravljenja in okrevanja. V razpravi, ki je tekla okrog tega, je bilo iznešeno, da je socialna služba premalo upoštevala mnenja oz. predloge 00 sindikata po TOZD-ih. Nazadnje smo ugotovili, da je najbolje da socialna služba po medicinski liniji pripravi predloge, le-te pa potem skupaj z OO sindikata po TOZD-ih obravnavajo. Tov. Tetičkovič nas je seznanil s sporazumom o svobodni menjavi dela, ki so nam ga ponudili v Zdravstvenem centru. Ta sporazum bi zajemal: — osnovno zdravstveno varstvo in April 1988 Sodobna oprema tudi v laboratoriju Eden od važnih dejavnikov tehnološkega napredka je brez dvoma hitrost pretoka podatkov in koriščenje le-teh. Da bi podatek lahko služil namenu mora izpolnjevati osnovni pogoj, tj. j. da je verodostojen. Analitična kemija, kot izvor podatkov ni več samo spremljevalec, ampak je postala sestavni del mnogih procesov. Posebno vlogo zavzema v prehrambeni industriji, katere proizvodnjo si ne moremo več zamišljati brez popolne informacije tekom celotnega proizvodnega procesa, ne glede na to ali gre za vrednotenje kakovosti surovin, kontinuirano spremljanje procesa proizvodnje ali pa kontrole gotovega proizvoda. Po iniciativi naše službe in zaslugi poslovodnih organov TOZD Ml, TOZD TK, ter članov KPO smo dejavnost kemijskega laboratorija obogatili z aparatom Infra Alyser 450 R + sistem, ki zadošča vsem zgoraj navedenim pogojem. Kaj je Infra Alyser? To je elektronski aparat (spektrofotometer združen z računalnikom PC) s katerim je moč meriti hitro, točno in brez uporabe dragih kemikalij naslednje sestavine: — beljakovine, vlago, maščobe, pepel, vlaknine, škrob (glukoza) in energetsko vrednost v surovinah (koruza, soja, sončnične tropine, mes-no-kostna moka, itd.) in gotovih izdelkih (različni tipi krmnih mešanic in klobasičarski izdelki). Seveda delovanje samega aparata ni tako enostavno, saj ga je potrebno za vsako surovino oziroma gotov izdelek najprej umeriti. Sam postopek umeritve zahteva precej dela, saj je potrebno aparatu »predstaviti« paket 20-30 vzorcev istovrstnega »produkta« (surovine ali gotovega izdelka), katerim smo predhodno določili posamezne sestavine (beljakovine, maščobe, vlago itd.) s klasičnimi kemijskimi metodami. Aparat izmeri na podlagi klasičnih vrednosti, ter optičnih lastnosti osnovne koeficiente umeritvene krivulje, ki so osnova za merjenje neznanih vzorcev istovrstnega produkta. Točnost pričakovanih rezultatov analize neznanih vzorcev je seveda močno odvisna od točnosti predhodno določenih vrednosti znanih vzorcev s klasičnimi kemijskimi metodami. Z dosedanjim delom smo zadovoljni, saj smo na aparatu izdelali umeritvene krivulje že za večino surovin in gotovih izdelkov, kar gre zavhala majhnemu, toda vztrajnemu delovnemu kolektivu kemijskega laboratorija: Motaln Hedviki, Mikša Treziki, Ivančič Nadi in Kojc Nevenki. In kakšni so ekonomski efekti te nove, vendar ne tako skromne investicije (cena aparata je bila 52 000 $)? Konkretnih ?tevilk ni, vendar smo z aparaturo rešili že marsikateri problem hitro, kar je najbolj pomembno, tako s področja proizvodnje krmnih mešanic, kot tudi v procesu proizvodnje klobasičarskih izdelkov. Merjenje sestavin s tovrstno aparaturo v surovinah in gotovih izdelkih mnogi strokovnjaki še vedno smatrajo le kot screening metodo (presejalno metodo), kar se v praksi često tudi dokaže. Smatram, da je bil nakup aparature upravičen. Z rezultati meritev, ki so neverjetno hitri (s pripravo vzorca max. 5 min.) in točni, smo lahko zadovoljni. V kolikor so odstopanja pri posameznih vzorcih večja, le-ta preverimo s klasičnimi kemijskimi metodami. Morda na koncu ni odveč omeniti tudi vlogo računalnika PC, ki je vključen v sam sistem aparature. To je tip računalnika, ki je vsesplošno popularen in koristen za obdelavo raznovrstnih podatkov, ki se tičejo našega dela. Vodja kemijskega laboratorija dipl. ing. Aleksander Farazin Letošnje možnosti letovanja V razpisnem roiku, ki je bil predviden v prijavah za letovanje, so se v letošnjem letu prijavili 503 delavdi. Interes za letovanje iz leta v leto narašča, saj je delavcu glede na cene v današnjem času edino tak način letovanja dostopen. Ugotavljamo pa, da število počitniških kapacitet s katerimi trenutno razpolagamo, še zdaleč ne zadostuje. Gldde na razpoložljive počitniške kapacitete in ob upoštevanju kriterijev, ki jih določa Poslovnik o letovanju, smo v prvi fazi razporejanja za letovanje uspeli razporediti 270 delavcev, 233 pa jih je ostalo nerazporejenih. V celi sezoni je možno razporediti okrog 372 delavcev, kar pomeni, da jih 131 še vedno ni mogoče razporediti. Predlog razporejenih za letovanje je bil napravljen v skladu s Poslovnikom o letovanju in poslan v obravnavo OO sindikata. Dejansko stanje razporejenih delavcev za letovanje bo točneje razvidno potem, ko bodo vsi razporejeni v določenem roku morali potrditi obvestilo o letovanju oz. plačati lastni prispevek in ko bodo porazdeljena možna preostala mesta. V lanskem letu smo iz Čateža umaknili dotrajano prikolico, ki jo bo glede na velik interes za toplice potrebno nadomestiti. Sklep Odbora za stanovanjske zadeve in družbeni standard je, da premaknemo eno kamp prikolico iz Medulina v Čatež, za manjkajočo počitniško enoto pa je potrebno zagotoviti nadomestilo, da se število počitniških kapacitet ne bi zmanjšalo. Glede na velik interes za letovanje pa bi bile potrebne dodatne počitniške kapacitete, kar pa je seveda odvisno od finančnih možnosti. M. R. Delo s spektrofotometrom — dodatne zdravstvene preglede za delavce na izpostavljenih delovnih mestih. Povedal je tudi, da se pripravlja anketa o socialno zdravstvenem stanju zaposlenih v Perutnini, pri izpeljavi le-te mora odigrati sindikat pomembno vlogo. Nadalje nas je tov. Tetičkovič seznanil o predlogu reorganizacije naše DO. Nosilci in organizatorji razprave so predsedniki IO OO sindikata po TOZD-ih skupaj z vodilnimi delavci posameznih TOZD-ov. Dogovorili smo se, da bomo razpravo zaključili do 5. maja, ko bomo na predsedstvu konference na podlagi pripomb izoblikovali mnenje o Predlogu reorganizacije Perutnine, ki ga bomo posredovali naprej. Torej delo konference je do sedaj potekalo dobro in brez večjih problemov in upamo, da bo tako tudi v bodoče. Neža Erjavec Pred nami so veliki izzivi KONFERENCA ZK OPERATIVNA O delu komunistov v Perutnini smo zadnji čas malo pisali. Najbrž je temu vzrok šibkejša aktivnost naših osnovnih organizacij. Na programsko volilni seji osnovne organizacije v DSSS smo ugotovili, da smo komunisti obremenjeni z vsemi težavami in nepravilnostmi, v katerih se nahaja družba. Nekateri so se zato predali malodušju. Vse bolj je bila prisotna nezainteresiranost za aktivno politično delo. Namesto, da bi bili akterji političnega dela, je bilo vse preveč le »sopotnikov«. Nekateri so se celo odločili za izstop, z raznimi utemeljitvami, s katerimi so v večini iskali vzroke za izstop izven svojega dela in svoje DO. Najlažje je sicer kazati s prstom na napake drugih, izhod pa iskati za sebe. Nepravilnosti je vsekakor preveč, vendar s takim pasivnim političnim delom ne bomo prispevali k odpravljanju le-teh. Tudi sebi s takim delom ne bomo ustvarili ugleda. Bilo bi zelo dobro, če bi nam kdo pokazal izhod iz nagomiljenih težav. Vsi veliko govorimo o situaciji v kakršni smo se znašli. K temu radi dodajamo še mednacionalne odnose. Posledica potenciranja teh pa je, da se pozablja na druge bistvene probleme v naši družbi. Če bo gospodarstvo nazadovalo, se bodo slabšali vsi odnosi, medsebojni, mednacionalni in drugi. Le, če je materialna osnova dobra, je moč pridobivati ljudi za politične ideje. Partija torej mora reči odločilno besedo kako naprej. Pred nami je zahtevna investicija Ml. Ta nam prinaša veliko obvezo. Moramo jo kvalitetno izpeljati, kar pa nikakor ne bo lahko. Z novo klavnico bomo dobili nove proizvode, z višjo stopnjo obdelave. Te pa bo treba prodati. Če se bo kupna moč prebivalstva zniževala, kam bomo izdelke prodajali? Kako bo s prodajo v druge republike? Ne moremo torej živeti eden brez drugega. Krepko moramo računati na razpoloženje, ki se ustvarja med republikami. Težiti moramo za normalne odnose. Znotraj podjetja pa tudi v ZK moramo te stvari videti in pravilno ocenjevati. Težiti moramo k temu, da bomo znali na dostojni višini obravnavati tudi taka vprašanja. Sedaj je vse premalo sodelovanja v razpravah na zborih delavcev in sestankih. Premalo je, če mislimo v večini le na plačo. Veliko več moramo v tem času misliti na razvoj Perutnine, še zlasti komunisti. Vedno več skrbi bo treba namenjati zunanjim tržiščem, kjer se moramo potrjevati. Tu je skrb za socialno stanje delavcev, za kadre, izboljševanje kakovosti in še marsikaj. Pred nami so torej veliki izzivi. Treba se bo bolj poglobljeno pogovarjati o stvareh. Poskušamo pridobiti mlade sodelavce v vrste ZK, vendar le s prepričevanjem to ne bo mogoče. Mladina hoče imeti svoj položaj. Pa tudi tisti delavec, ki je že dolgo v DO mora imeti svoj prostor. Na koncu je treba povedati, da je bilo opravljenega precej dela, vendar so se aktivno vključevali le posamezniki. V prihodnje torej moramo poiskati način, kako pritegniti k aktivnemu delu vse komuniste. Če nam bo to uspelo, bomo s svojim delom in zgledom vrnili svoji organizaciji ugled in zaupanje. Aktivno delo bo morebiti pritegnilo tudi mlajše sodelavce. L. C. Odkar so bile organizirane po TOZD 00 ZK smo imeli na nivoju DO različne oblike povezovanja komunistov. Delo koordinacije je bilo enkrat bolj, drugič manj aktivno, dokler ni povsem zamrlo. V prejšnjem mandatu je bila koordinacija na pobudo organizacije ZK v skupnih službah ponovno aktivirana. Sedaj imamo konferenco ZKS Perutnine Ptuj, ki jo vodi predsedstvo konference. Pred konferenco pa se je že na začetku dela postavila neprijetna naloga. Nekatere 00 so zaradi izstopov v prejšnjih mandatih številčno tako šibke, da je bil vprašljiv njihov obstoj, v nekaterih •organizacijah pa Bo člani že dalj časa zahtevali združitev. Tako je prišlo do ukinitve nekaterih osnovnih organizacij, komunisti le-teh pa so se vključili kot oddelki ZK v druge osnovne organizacije. V 00 ZKS Mi sta se vključila oddelka iz TOK Hajdina in Perutninskih farm, v 00 ZKS PT oddelka iz Tovarne krmil in Trans-servisa, v 00 ZKS DSSS pa oddelek iz TOZD Commerce. Delo konference ZKS Perutnina vodi predsedstvo v sestavi: Cajitiko Lojze — DSSS, Galič Igor — Ml, Krajnc Nada — DSSS, Krstič Ratko — 00, Lebar Vlado — TOZD TS, Lepej Stanko, predsednik konference —• TOZD PT, Marinič Miran — TOZD TK, Šafranko Anton — TOK Hajdina, Širovnik Vinko — TOZD PT, Tetičkovič Franc — DSSS in Visenjak Franc—DSSS. Na programski seji konference je tekla razprava v glavnem o dosedanjem delu komunistov v Perutnini in o razvojnih usmeritvah in organiziranosti DO. Ugotovljeno je bilo, da z opravljenim delom ne moremo biti zadovljni, dasiravno je bilo precej narejenega. Preveč članov je pasivnih v delu. Čuti se neka nezainteresiranost ,in občutek krivde za nepravilnosti v naši družbi. Vsekakor se je treba otresti splošne krivde in moralne krize. Nujno pa je treba zaostriti odgovornost komunistov za tisto, kar je dolžan storiti, oz. kjer je deloval, a aktivnosti ni izpeljal. V naši DO ni razlogov za pesimizem, če bomo vsi sodelovali in dobro delali. V razpravi o razvojnih usmeritvah DO je bilo poudarjeno, da je dosedanji razvoj Perutnine Ptuj dobra osnova za prihodnost. Smo pa na prelomnici, ki zahteva nove prijeme, programe in kadre. Ekonomski odnosi v Jugoslaviji se bodo še zaostrili, čeprav že sedaj nimamo nobene prave akumulacije, niti v državi, niti ne v Perutnini. Nobena ekonomija ne prenese konkurence, če se razbija finančni umski in proizvodni kapital. Usodo bi si zapečatili, če ne bi izpeljali investicije na Ml. Brez nove klavnice nimamo več kaj iskati na svetovnem trgu. Seveda naši OD najbrž ne bodo tako rastli kot dosedaj, ker tudi akumulacije ne bo. Čeprav smo razvoj smelo začrtali, nas ne sme biti strah, saj imamo v perutninarstvu v Jugoslaviji najvišjo produktivnost. Kljub temu pa bo treba še več in še boljše delati. Jasno je tudi, da brez novih kadrov ne bo šlo. Več poudarka je treba dati še dopolnilnemu izobraževanju sedanjih strokovnjakov. Perutnina Ptuj, je namreč velika in znana firma, naše strokovnjake in vodstva pa strokovnjaki iz raznih inštitutov premalo pojnajo. Na seminarje in simpozije bi morali več iti ljudje, ki delajo na določenih strokovnih področjih, ker bi se tam spoznali z drugimi strokovnjaki ter izmenjali izkušnje. Tako bi svoj ugled in ugled firme še utrdili. Predsedstvo konference pa se je že sestalo na svoji prvi redni seji, razpravljali so o Tezah za konferenco Zveze komunistov Slovenije in o sprotnih zadevah v DO in ZK. Urednik V farmah reprocentra že gojimo plemenske jate nove provenience Ne more biti vsak dober politik pa tudi dober kmet ne, zatrjuje naš kooperant Ni težav, le velika odgovornost »Štirinajst otrok nas je bilo, 13 nas še živi. Drug za drugim so odhajali v šole, v službe, jaz pa sem ostal doma, ker nisem imel poklica«, je razložil kooperant Stanko Jurkovič, ko smo ga obiskali na njegovi domačiji v Sta-netincih pri Vidmu ob Ščavnici. Bratje in sestre so odhajali, z njimi pa del domačije. Leta 1974 mu je še pogorelo gospodarsko poslopje. Pomislil je že, da ne bo zmogel. Pa je začel iskati rešitev za boljše življenje. Najprej so začeli pitati teleta do 200 kg, za tem plemenske telice in končno se je na pobudo brata Ivana, ki je vet. v Perutnini, odločil za rejo piščancev. »Odločitev ni bila lahka. Denarja ni bilo nikoli veliko in tudi oče je nasprotoval gradnji, ker se je bal, da ne bi vse skupaj propadlo. Toda z ženo Marico sva imela 5 sinov, službe pa ni bilo, tudi njiv ni bilo veliko, krediti Perutnine pa so bili vabljivi. Odločili smo se in ni mi žal. Leta 1982 smo začeli z gradnjo vzrejnega objekta. In takrat so se izkazali bratje in sestre, ki so vsi prihiteli pomagat. Sedaj pitamo 18.000 piščancev v turnusu«. Takrat se mu je to zdelo veliko, sedaj pa pravi, da bi rad večji hlev. Vendar se je tudi sedaj težko odločiti, da bi še investiral. »Saj vidite kaj se dogaja«. Se hoduje Stanko. »Saj ne moreš soričo nenehno se menjajočih ukrepov v nič verjeti. Dober politik ne more biti tudi dober kmet, vendar bi morali biti politiki taki, da bi jim delavci in kmetje lahko zaupali. Pri nas jijm, žal; ne 'moremo VeS zaupati«. Pravi, da je nekaj težav tudi v tem, ker je eden od sinov že v službi, drugi v rudarski šoli, Stanko, ki bo ostal na domačiji pa pričakuje poziv za odhod k vojakom. Doma ostaneta najmlajša, ki hodita v 3. razred in v malo šolo. Tako bodo ob večjih delih spet priskočili na pomoč bratje in sestre. Sicer pa se vsi Jurkovičevi zberejo vsako leto ob obletnici materine smrti na domačiji, kjer so vedno dobrodošli. Dela tako kot mu svetuje strokovna služba Perutnine. Rad pride tudi na izobraževalne semi-narie. Tudi drugim kooperantom rad prisluhne, ko se srečajo recimo na izletih ali na dnevu Pe-rutninarjev. Ob takem delu in skrbi za jato, uspeh ne izostane, zato ni čudno, da ima skoraj vedno nadpovprečne rezultate. »Problemov z rejo nimam, odgovornost pa je zelo velika«, zatrjuje. Takoj pa je pribil, da ima precej težav z izpadi električne napetosti in to, da ima že dve leti kabelski priključek za telefon, številke pa ne more dobiti, ker menda ni linij. Meni tudi, da bi na kooperaciji lahko imeli na zalogi drobne rezervne dele, ki se pogosto rabijo. Prostega časa ne pozna. Še pozimi dela metle, kuha žganje, popravlja orodje, in še namsikaj. Prejšnja leta so morali še odmetavati sneg. Pred leti, ko je ravno za pustne dneve zapadlo toliko snega bi moral na pustni torek nakladati piščance za zakol. Pa so morali najprej odmetati debelo snežno odejo, kar 500 metrov daleč. To nevšečno opravilo je zahtevalo veliko truda, zato so nakladali komaj v petek. Sedaj so pri Jurkovičevih nabavili desko za odrivanje snega s traktorjem, ki pa je v letošnji zimi niso kaj dosti rabili. Mladim seveda ni preveč všeč očetova izredna delovna vnema, zato so celo »štrajkali«, kot pravi mlajši Stanko. Haska pa ni bilo, ker »šef« ni reagiral. Plača se ni povišala. Ob tej razlagi se je gospodar samo hudomušno muzal. Tudi sinov vedri obraz je kazal na to, da se v družini pri Jurkovičevih dobro razumejo. L. C. Izdelek za razstavo Z letošnjega strokovnega seminarja za kooperante Del Jurkovičeve družine. Poleg očeta Stanka in mame Marice je bodoči kooperant Stanko ml. z najmlajšim Davorinom Ali želite novi avtomobil? Pojdite 22. maja na tombolo v Gerečjo vas. Če boste imeli srečo ga dobite. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame Gere ŠOŠTARIČ, se iskreno zahvaljujemo Konferenci sindikata Perutnine in sodelavcem za darovano cvetje, izrečeno sožalje in spremljanje na njeni zadnji poti. sin Alojz ŠOŠTARIČ vnukinje: Anica, Katika, Ida ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega očeta Avgusta ČERČEKA se sodelavcem in sindikatu DSSS in TS zahvaljujeva za izrečeno sožalje in darovano cvetje. Hvala tudi vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. sin Drago ČERČEK in hčerka Jožica Osterc Vabimo upokojence kadrovsko-socialno službo DO pričeli z izpolnjevanjem ankete, s katero želimo izvedeti, če potrebujete kakšno pomoč ali če želite iti na izlet, na piknik v naravo, združen z nabiranjem gob in zdravilnih zelišč, se udeležiti pohoda na Boč ali celo na Triglav. Vse to in še marsikaj drugega želimo izvedeti od vsakega posameznega našega člana. Zato vas vljudno vabimo, da se zglasite v poslovnem centru Perutnine Ptuj, Potrčeva 10, v sejni sobi št. 442/IV. Tukaj vas bomo pričakovali vsakega 1. in 15. v mesecu od 10. do 12. ure. V primerih, ko bi 1. in 15. bila sobota, nedelja ali praznik, vas bomo čakali prvi naslednji delovni dan. Tako pridite na primer namesto 1. maja šele 4. maja. Ko boste prišli, boste lahko izpolnili anketo, plačali letno članarino, prejeli člansko izkaznico in dobili vse potrebne informacije v zvezi z delovanjem kluba. Če le morete, oglasite se. Veseli vas bomo! Dobrodošel nam bo tudi vsak vaš predlog, ki bi poživil in obogatil naše skupno delo. D. Č. Med tovarno krmil in delavnicami Transservisa so porušili ograjo. Torej medtozdovski plotovi že padajo OBVESTILO V DO Perutnina Ptuj bomo v naslednjem mesecu izvajali anketo o zdravstvenem in socialnem stanju delavcev. V letu 1984 je podobna anketa že bila izvedena, zbrani podatki pa uporabljeni, vendar so ti podatki že zastareli. Podatki iz ankete bodo služili za načrtovanje skrbi za delavce. O anketi j.e že razpravljal strokovni kolegij DO in odobril izvajanje ankete. Dolžnost vseh delavcev je, da vprašalnik pravilno izpolnijo. Izpolnjevanje vprašalnikov bo organizirano po skupinah, pri izpolnjevanju bo nudena strokovna pomoč. Socialna služba Drago Čater, predsednik 10 kluba upokojencev PP Po prihodu pomladi v deželo bodo tudi večje priložnosti za razne rekreativne dejavnosti. Na vidiku so izleti, pikniki ter drugo, kar zanima naše člane. Izvršni odbor Kluba upokojencev Perutnine Ptuj je zdaj v hudi zadregi, ker ne pozna dovolj vaših hotenj in želja s področja rekreacije. Do podatkov bi radi prišli čimprej. Zato smo v sodelovanju s TEpUT' k SESTAV/C EDI KMIHC Tohmiic ST£IE . K.O LNA- MftTlll EMAIS B&ES SEJ- MIŠČE «■ fIKJi iTAtij- RTV mSTE JA7ČS£ LES0IE VGE '■efir vileR. PEVEd VUKOV VHTNA PTIČJI SSid ^evo mlečni PAST- TINA T\J0rSL SELEN Jtorašči urPMN uj.m> ZENSKO IME. PESEM mitu žeksko /ME TUČČlJft MESTO I/ rprn- CUI L.7U&II MOŠKO IME mm fEKUT- &PBSKI {EsNlK SfJNTIC NENfiM -2MTT s|e£rtW) . M- VELIKO ■zAMVt SOPlSLO V ElflilLV SUtAlm HOŠKO IME TGstAni tildi Tl VOflSUlK ptvt- sKE&fJ pem--, PTUJSKI PERUTNINAR, glasilo delovnega kolektiva in kooperantov Perutnine Ptuj, izdaja delavski svet OZD. Glasilo ureja uredniški odbor: Mirko Bauman, Alenka Brglez, Lojze Cajnko — predsednik, Rahela Juršič, Olga Mikulec, Jože Reisman, Marija Širovnik — namestnik predsednika, Dušan Šprah, Jovo Tarbuk. Glavni urednik Lojze Cajnko, odgovorni urednik Jovo Tarbuk. Naklada 2400 izvodov, uredništvo in uprava Ptuj. Potrčeva 8. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Glasilo je oproščeno temeljnega prometnega davka, na podlagi mnenja Sekretariata za informacije pri IS SR Slovenije, štev. 421-1/72, z dne 5. 12. 1977. Tiska TOZD Ptujska tiskarna, Ptuj.