PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja -1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958 ČEDAD Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Fax 0432/730462 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 1.200 lir - Leto XLVI. št. 255 (13.788) Trst, petek, 9. novembra 1990 Ministrski predsednik v senatu podal podrobno poročilo o sporni tajni organizaciji Ustanovitev Gladia je spodbudilo nevarno zaostrovanje hladne vojne V okviru preiskave o petoveljskem atentatu bo sodnik Casson zaslišal tudi Cossigo Glavnina Gladia je bila nameščena in je delovala vzdolž severovzhodne državne meje Nadaljuje se mešetarjenje s talci 21 Italijanov kmalu doma Vladni osnutek za obmejna območja Predvidena tudi sredstva za manjšino RIM — Po dolgi prekinitvi razprave se je proračunska komisija senata včeraj spet ukvarjala z zakonom o stimulaciji gospodarskega sodelovanja Furlanije-Julijske krajine in Veneta do reke Piave s sosednjimi deželami srednje in vzhodne Evrope, ki ga je pred dvema letoma že odobrila poslanska zbornica. Včeraj je predstavnik vlade socialistični podtajnik v zakladnem ministrstvu Maurizio Sacconi, izročil komisiji skupek popravkov, ki v bistvu pomenijo novo besedilo zakona, kar je tudi razumljivo, če pomislimo, da so se v zadnjem letu razmere v Evropi korenito spremenile. Novosti ni malo. Po novem naj bi v sedmih letih namenili stimulaciji kulturnega in gospodarskega sodelovanja z deželami srednje in vzhodne Evrope približno 800 milijard lir. Za spodbujanje mešanih podjetij s sosednjimi gospodarstvi naj bi ustanovili v Pordenonu linan-čno družbo z javnim in zasebnim kapitalom, v Gorici pa zbirni dokumentacijski center. Za Trst predlaga vlada davčne olajšave, ki naj omogočijo dejavnost linančnega zavarovalnega in denarniš-kega značaja tudi iz omenjenih držav. V ta namen naj bi tržaška borza kotirala tudi valute vzhodnoevropskih držav. S tem v zvezi je predsednik komisije Beniami-no Andreatta ponudil svojo alternativo, ki predvideva v Trstu nastanek proste valutne cone, v katero naj bi se stekali kapitali iz vsega sveta. V Vidmu naj bi nastalo vseučiliško središče za Večjezično vzgojo. Posebne denarne podpore bodo Prejele univerze, ki sodelujejo z znanstvenimi ustanovami sosednjih dežel ter devinski zavod združenega sveta. Posebne olajšave in podpore bodo veljale za gospodarsko dejavnost goratih področij in obrtniške konzorcije. Vlada je obnovila tudi postavko, ki predvideva podpore kulturnim ustanovam manjšin v daliji in Jugoslaviji. Pri tem velja zabeležiti po-jhembne novosti. Vladni popravek poudarja, da bodo kulturne ustanove slovenske manjšine prejemale podporo do odobritve zaščitnega zakona, ki naj bi zadevo dokončno rešil. Za potrebe slovenskih kulturnih ustanov bo dežela Furlanija-jblijska krajina .prejela 8 milijard letno do leta *993, italijanski manjšini v Jugoslaviji pa name- zakon 4 milijarde lir letno. Vladni"popravek poudarja, da bo podpora ®zdeljena po posvetovanju z organizacijami lovenske manjšine. S tem v zvezi je slovenski senator Spetič pouda-NADALJEVANJE NA 2. STRANI RIM — Beneški sodnik Casson namerava zaslišati tudi predsednika republike Cossigo. ■ Zasliševanje se nanaša na preiskavo o pokolu pri Petovljah in »nekaterih drugih primerih prevratništva«. Prvič v zgodovini republike se je zgodilo, da je preiskovalni sodnik zahteval pričevanje predsednika države. Po zakonu bo moral sedaj sodnikov urad navezati stike s predsedstvom republike in skupaj določiti datum in kraj, kjer bo potekalo zaslišanje. Po novem sodnem zakoniku bi zasliševanje lahko potekalo tudi v predsednikovem uradu oziroma kje drugje. To je skopo sporočilo, ki ga je včeraj objavil Kvirinal in ki je brž vzbudilo precejšnje začudenje, vendar predvsem zaradi izjemnosti odločitve. Pravosodni minister Vassalli pa je že sporočil, da bo poziv proučil najprej parlament. Vassalli meni, da je celotna zadeva precej dvorezna predvsem zaradi politično-ustav-nega ozadja, na katerega bi se lahko opiral sodnik. Vassalli je govoril tudi o »očividnih anomalijah same procedure«. NADALJEVANJE NA 2. STRANI BAGDAD — Zaradi petkovega muslimanskega prazničnega dne se bo 21 italijanskih talcev bržkone vrnilo domov šele jutri. Številka je še vedno do skrajnosti sporna, znan je namreč le seznam desetih oseb, ki so jim iraške oblasti dovolile odhod, med njimi je tudi Giuliano Giuntini iz Milj. Prav tako niso znana imena Italijanov, ki naj bi danes prispeli v Frankfurt z Brandtovim letalom. Sadam Husein je namreč včeraj pristal, da se ponovno sestane z bivšim zahodnonemškim kanclerjem Willyjem Brandtom in mu obljubil osvoboditev dodatnih 50 talcev, med katerimi naj bi bilo tudi 15 Italijanov. »Willy Brandt je "zadel" na loteriji svobode drugih 50 talcev«, je polemično komentiral savdski radio. Resnici na ljubo se je vsa zadeva spremenila v pravo mešetarjenje, tako da je neki zahodnoevropski diplomat poudaril, kako je bivši kancler, Nobelov nagrajenec za mir in predsednik socialistične internacionale iztržil le 30 talcev več kot »navadni bivši japonski premier Nakasone«, ki je končal svojo kariero zaradi navadnega škandala. Izgledi za diplomatsko rešitev zalivske krize se neizogibno iztekajo SZ ne izključuje vojaškega posega a le po sklepu Varnostnega sveta MOSKVA, VVASHINGTON — Sovjetska zveza je dala zeleno luč vojaški opciji v Zalivu, a le pod pogojem, da to sklene Varnostni svet OZN, potem ko bi se izjalovili vsi nevojaški poskusi, da bi Irak prisilili, da se umakne iz Kuvajta. To je po vsem sodeč najotiplji-vejši rezultat pogovorov ameriškega državnega tajnika Bakerja s sovjetskim zunanjim ministrom Ševardnadzejem in s predsednikom Gorbačovom. Sovjeti niso tega privoljenja obesili na veliki zvon, Ševardnadze je mrkega obraza to z lakoničnim stavkom priznal na včerajšnji tiskovni konferenci. Resnici na ljubo je bil še bolj resen, zaskrbljen in redkobeseden Baker, ki bo danes po obiskih v bliž-njevzhodnih državah in Sovjetski zvezi odpotoval v London. Nad Zalivom se torej ponovno zgrinjajo temni oblaki vojaškega spopada. Po vmesnih ameriških volitvah je predsednik Bush ponovno osredotočil svojo pozornost na zalivsko krizo. Sinoči je napovedal, da bodo iz Zvezne republike Nemčije,premestili v Zaliv 100.000 vojakov, ki so v novih medblokovskih odnosih na nemškem ozemlju popolnoma odveč. Kako resen je položaj, priča že sam podatek, da bodo v noči na prihodnji ponedeljek vse letalske družbe prekinile nočne polete nad zalivskim območjem, to bo po vsem sodeč trajalo vse do prvega krajca. Politični opazovalci pa izključujejo, da bi lahko v prihodnjih dneh prišlo do ameriškega napada. To se bo lahko zgodilo šele po Bushevih pogovorih v Savdski Arabiji, v Egiptu in v Parizu, kjer naj bi se sestal tudi s sovjetskim predsednikom Gorbačovom. Pred napadom pa bi moral Varnostni svet OZN odobriti na podlagi 51 člena temeljne listine OZN vojaški poseg. Vojaški izvedenci zato navajajo, da bi lahko do napada prišlo sredi decembra, seveda če bodo to dovoljevale vremenske razmere. Apokaliptični scenarij je že pripravljen. S svojo letalsko premočjo bi ameriško letalstvo zravnalo z zemljo vse iraške radarske naprave, raketne baterije in letalska oporišča. Sledilo hi sistematično bombardiranje vseh vojaških objektov. Sadamu Huseinu bi bržkone prizanesli, ker bi ga njegova smrt povzdignila v mučenika, to pa si protiiraške arabske države še najmanj želijo. Letalsko bombardi- ranje naj bi trajalo dva do tri dni, bilo pa bi tako silovito, da bi pred njim zbledela bombardiranja nemških mest v drugi svetovni vojni. Skoraj istočasno -bi se začel desant na Kuvajt, kopenske sile pa bi skušale prebiti iraško obrambno črto.' Ob tem scenariju pa Američane še najbolj skrbi iraško kemično in biološko orožje. Prav včeraj je iraško vladno glasilo Al Dždmhurija zapisalo, da bo Savdska Arabija neposredno odgovorna za napad in da bodo Iračani upepelili Arabski polotok. Američani seveda upajo, da bo Sadama Huseina spametovala že resolucija, ki bo pooblastila vojaško opcijo. Egiptovski predsednik Mubarak je včeraj poudaril, da je vsak trenutek pripravljen sprejeti Sadama Huseina v Kairu, da bi poiskali za Irak časten izhod iz sedanjega zapleta. Mubarak predlaga sedaj vsaj dvomesečno odložitev vojaške opcije, tako da bi bile sankcije uspešne. VVashington pa si takega čakanja ne more več privoščiti, ker se v ZDA že stopnjuje odpor zaradi prisotnosti ameriških vojakov v Zalivu, enot se že loteva malodušje, celotna zadeva pa je iz dneva v dan dražja. Stavka črpalkarjev: 4 dni brez bencina j)Qr.^ — Italijanski črpalkarji Pol ° Pr*h°dnji teden za tri dni in Ig, ZaPrE svoje bencinske črpalke. 10(: 0 na 34 tisoč črpalkah na ce-Ul0, elrtl državnem teritoriju avto-rjv ne bodo mogli dobiti go-bra 19-30 v torek, 13. novem-7. ure v soboto, 17. no-tU(li ra' Stavki se bodo pridružile tU(Ji Sarn°postrežne črpalke, kot avto,*0-6 ^rPalke in obrati na Pora uSta^' slednje bo sicer za-v torSajŠa in bo trajala °d 22. ure stavki ure v sred°. Ob tej ^tpalk lJa 50 sindikalna združenja ysecirjarlev že napovedala tudi j°, ki k V^° Protestno manifestaci-0 15. decembra v Rimu. S protestno akcijo želijo sindikalna združenja črpalkarjev še enkrat potrditi svojo zahtevo po zmanjšanju davčnega pritiska, če pa tokratna stavka ne bo zalegla, napovedujejo za obdobje od 24. do 30. decembra novo splošno stavko. Glede zmanjšanja' dajatev, ki na dohodke črpalkarjev vplivajo v višini 60 odstotkov, sindikalna združenja zahtevajo oprostitev davka Ilor, spremembo določil za plačevanje novih občinskih davkov Ici-ap in dajatev za uničevanje vseh vrst odpadkov. Poleg tega črpalkarji tudi zahtevajo ovrednotenje za več kot 32 tisoč milijard, ki jih črpalkarji v obliki davkov vnaprej prispevajo v državno blagajno. POMOČ SLOVENIJI Skupščina odobrila zakon o radiu in TV LJUBLJANA — Nekaj pred deveto uro zvečer je bil sprejet zakon o radiu in televiziji Slovenije in to v prvotni Demosovi verziji, zavrnjeni so bili vsi popravki. Slovenski radio in televizijo bo odslej upravljal upravni svet, v katerem bo 22 predstavnikov strank imenovanih v skupščini, trije predstavniki ustanove. Razmerje sil je v korist strank, konkretno Demos bo imel večino. V roku 45 dni mora novi upravni svet imenovati novega direktorja in ostale vodilne funkcionarje, kar mora nato potrditi večina v skupščini. Glasovanje je bilo zapleteno in mestoma dramatično, ker je vedno za las manjkalo, da parlament ne bi bil sklepčen. V parlamentu je 240 poslancev, za zakon je glasovalo komaj 91, proti 13, 13 pa se jih je vzdržalo, kar pomeni, da je bilo prisotnih samo 117, potreben kvorum pa bi bil 121. Udeležbo so preverjali nekaj prej, ko je bil potrebni kvorum dosežen za las. Večina je tudi preprečila kakršnokoli razpravo, zaradi česar so liberalci s Školčem na čelu v znak protesta zapustili zasedanje. g Predsednik vlade Peterle poudaril potrebo po pomoči iz Jugoslavije in tujine Slovenska skupščina razpravlja o odpravljanju posledic katastrofalnih poplav prejšnjega tedna Tiralica za podjetnim kapitalistom Grubeličem Odziv na solidarnostno akcijo Primorskega POMOČ SLOVENIJI Huda poplava je opustošila velik del Slovenije in povzročila ogromno škodo prav v trenutku, ko se matična domovina sooča s težkimi gospodarskimi in drugačnimi težavami, Kljub hudi uri je med našimi ljudmi stekla solidarnostna akcija, ki želi ublažiti posledice ujme in je hkrati dokaz močnih vezi med vsemi Slovenci, tudi tistimi, ki živimo izven meja matične države. K tej akciji se pridružuje tudi Zveza slovenskih kulturnih društev in vabi vse svoje člane, društva in skupine, da izpeljejo med našimi ljudmi učinkovito solidarnostno nabiralno akcijo. Svoj prispevek lahko nakažejo neposredno na v ta namen odprta tekoča računa pri Tržaški kreditni banki št. 6250/35 in pri Kmečki banki v Gorici št 47636. LJUBLJANA — Slovenska skupščina je na skupnem zasedanju vseh treh zborov včeraj popoldne razpravljala o strahotnih posledicah poplav in kasnejših zemeljskih usadov in drugih posledic. Poveljnik slovenske teritorialne obrambe Mirko Bogataj je povedal, da je prizadeta ena tretjina slovenskega ozemlja. Resno je prizadetih 314 podjetij in mnoga so povsem uničena. Poplavljenih je bilo 5 tisoč stanovanjskih hiš, 300 mostov, v Celju je razpadel električni sistem in sistem PTT. Poveljnik se je zahvalil za izredno učinkovito sodelovanje vseh prizadetih, vendar pa je tudi obžaloval, da se niso vsi odgovorno odzvali pravočasnemu opozorilu, da prihaja udarni vodni val in niso pravočasno ukrepali. Zato je bilo uničenih mnogo avtomobilov, strojev in druge opreme, ki bi jo lahko rešili brez težav. Predsednik vlade Peterle pa je poročal o delovanju vlade, o koordinacijskem odboru, ki že učinkovito posreduje in koordinira pomoč, ki prihaja od vsepovsod. Vlada je poslala pismene prošnje v Bruselj Evropski skupnosti, Evropskemu monetarnemu skladu in prejema zagotovila in ponudbe sosednih vlad in organizacij. V razgovoru so z zvezno vlado, saj so dozoreli pogoji, da se avtomatično vključijo zvezni predpisi, ki predvidevajo konkretno zvezno pomoč v primeru naravnih nesreč. Zvezna vlada zagotavlja, da bo po preučitvi uradne škode tudi takoj uk- repala. Vlada je takoj aktivirala svojo proračunsko rezervo, ki znaša 30 milijonov dinarjev, rezerve za izredne primere, ki znašajo 20 milijonov dinarjev. Predlagala pa je, da skupščina takoj po hitrem postopku odobri zakon, po katerem bodo vsi zaposleni vplačali dvodnevni redni zaslužek za poplavljence. Na tak način bodo dobili 440 milijonov din. Vsa ta sredstva so seveda le prva konkretna sredstva, saj je skupni obseg škode mnogo višji in bodo zlasti zelo boleče trajne 'posledice na infrastrukturah, v kmetijstvu in v gospodarstvu. Takoj po skupni seji so se zbrali zbori na ločenih sejah in pričeli z živahno, mestoma polemično razpravo, čeprav ni nobenega dvoma o enotnosti in solidarnosti slovenskega parlamenta in o odobritvi potrebnih sredstev. Tako poveljnik civilne zaščite kot predsednik vlade sta povedala, da so vse strokovne službe dobro poslovale. Predsednik Peterle pa se je izrecno zahvalil enotam Jugoslovanske ljudske armade, ki so tako požrtvovalno priskočile na pomoč in še posebej je omenil vlogo poveljnika generala Koljška. Obrambni minister Janša pa je že na jutranji tiskovni konferenci primer solidarnosti in sodelovanja z JLA omenil kot vzor reševanja problemov, ki lahko velja tudi v drugih primerih. • B. S* LJUBLJANA — Včerajšnje zasedanje slovenske skupščine se je pričelo v posebnem, za Slovenijo povsem nenavadnem ozračju. Parkirno ploščad pred skupščino so namreč ponoči izpraznili in na njej se je zbralo nekaj sto oškodovancev, ki so pri podjetju Trend naročili, vplačali, niso pa dobili avtomobilov. S tem se je tudi v ozračju Ljubljane na viden način pričel zapletati in odpletati klobčič prevar in izkoriščanj, ki nastaja zaradi luknjave poslovne slovenske zakonodaje, ki jo je izkoristil »podjetni« privatni kapitalist Sandi Grubelič. Minister Baučar je na tiskovni konferenci povedal, da je Grubelič v Italiji, da so včeraj izdali' tiralico zaradi »utemeljenega suma za goljufijo« in da tiralica velja tudi za italijansko ozemlje in da so že obvestili italijansko policijo. Toda minister je tudi dodal, da so slovenski pravni strokovnjaki v dvomu, ker gre predvsem za civilno pravne zadeve, za lastninske spore in je za sedaj težko dokazljivo kazensko dejanje. Nemčija in Poljska bosta še ta mesec podpisali sporazum o meji med državama m Odri in Nisi FRANKFURT NA ODRI — Proti pričakovanjem sta se nemški kancler Kohl in poljski premier Mazowiecki (na sliki AP) včeraj v Frankfurtu na Odri dogovorila, da še pred koncem meseca podpišeta sporazum o meji med Nemčijo in Poljsko na Odri in Nisi. Sporazum naj bi podpisali predvidoma še pred 25. novembrom, ko bodo na Poljskem volitve, prav gotovo pa bo do podpisa prišlo pred decembrskimi volitvami v Nemčiji. Sporazumu o dokončnih mejah, ki ga bosta oba parlamenta potrdila februarja prihodnje leto, bo v decembru sledil še bilateralni sporazum o prijateljstvu. Kaj je vplivalo na Kohla, da je spremenil svoje namere, da bi podpis sporazuma odložili, je najbrž najbolje razložil glasnik poljskega premiera, ko je povedal, da naj bi Mazotviecki Kohla seznanil z rezultati ankete, v kateri je bilo ugotovljeno, da se kar 65% Poljakov »boji« Nemčije in da naj zato kancler Kohl stori kaj konkretnega, da prežene ta strah. To »konkretno« pa naj bi bil pristanek na podpis dogovora o meji na Odri in Nisi kljub glasnim pozivom iz vrst CSU, naj ne pozabi na nemške dežele na Poljskem, kot sta Šlezija in Vzhodna Prusija. Po dogovoru s Poljsko pa Kohla čaka danes in jutri v Bonnu srečanje z Mihailom Gorbačovom, s katerim bo podpisal sporazum o sovjetsko-nem-škem prijateljstvu, ki naj bi odprl novo fazo sodelovanja na vseh področjih. Sporazum sta obe strani ocenili, »kot najpomembnejšo politično investicijo prihodnosti«. Predsedstvo ZSKD * * * Spoštovani člani, Kmečka zveza kot množična strokovna organizacija kmetov na Tržaškem se obrača na vas in na vso javnost, da se odzovete klicu za pomoč prizadetim po katastrofalni vremenski ujmi, ki je v preteklih dneh prizadela velik del Slovenije. Na prizadetih predelih je vodna stihija v nekaj urah uničila delo celih kmečkih generacij, na stotine ljudi je ostalo brez strehe in brez osnovnih potrebščin. Ob tej strahotni nesreči, ki je zadela Slovenijo in njene prebivalce, tudi mi slovenski kmetje na Tržaškem in Goriškem ne moremo in ne smemo ostati neprizadeti. Kmečka zveza vas zato vabi, da se odzovete solidarnostni akciji, ki je v teku na raznih ravneh in sredinah v našem zamejstvu in s svojim prispevkom pomagate omiliti dramatični položaj in stisko prizadetih ljudi, zlasti kmetov. Svoj prispevek lahko nakažete neposredno na v ta namen odprta tekoča računa pri Tržaški kreditni banki št. 6250/35 in pri Kmečki banki v Gorici št. 47636 ali pa tudi v uradih Kmečke zveze v Ul. Cice-rone v Trstu, v podružnicah na Opčinah in v Nabrežini pod geslom »Pomoč Sloveniji«. Kmečka zveza v Trstu * * * Ob katastrofi, ki je izjemno hudo prizadela Slovenijo, Združenje slovenskih športnih društev v Italiji poziva vsa športna društva in športne delavce, da izdatno prispevajo v nabiralni akciji za pomoč prizadetim v poplavah. Naša naloga je, da ob tem težkem trenutku na učinkovit način izrazimo ljudem v matični domovini solidarnost, ki jo nujno potrebujejo, da se v najkrajšem času odpravijo posledice razdejanja. Prispevki naj se nakazujejo na tekoča računa pri Tržaški kreditni banki št. 6250/35 in Kmečki banki v Gorici št. 47636. Izvršni odbor ZSŠDI • Gladio so ustanovili iz bojazni pred posledicami hladne vojne NADALJEVANJE S 1. STRANI O organizaciji Gladio je včeraj v senatu poročal predsednik vlade Andreotti. Svoj poseg je začel kar z »rojstvom« Gladia, pri čemer je omenil, da je bila glavnina njegovih 622 članov nameščena vzdolž severovzhodne državne meje. V primeru »tujega vdora« bi moral Gladio ščititi teritorij in pomembne osebnosti. Vse to se je dogajalo v začetku petdesetih let, ko je Evropa še doživljala »dramatično povojno napetost«. O reakcijah na odkritje Gladia pa je Andreotti dejal, da je to »hrupna in prepirljiva metodologija tistih, ki vsiljujejo sume in obsojajo, ne da bi počakali na preverjanje resnice; je reakcija onih, ki izkoristijo vsak argument za neusmiljen boj, in jih ne more ustaviti niti dejstvo, da s svojim zadržanjem žalijo dobro ime države, vse pa samo za to, da bi udarili svojega političnega nasprotnika«. Andreottijev polemični uvod je izzvenel kot poslednji napad na komuniste, ki so že včeraj zjutraj zahtevali njegov odstop z vlado vred. »Koliko je med nami, strankami in osebami, takih, ki so se borili proti nevarnosti, da bi povojna Italija padla v brezno avanture, iz kakršne se tako imenovana druga Evropa z veliko težavo pobira?« Kljub ostrini Andreottijevih besed so komunisti vztrajali pri svoji zahtevi. Poleg Ingraa je odstop zahteval tudi Occhet-to, ki se je včeraj mudil v Bologni: »To narekuje ustavna korektnost,« meni Occhetto, za katerega poseg v Palači Madama odraža predrznost in meji že na -neodgovornost do parlamenta in države. Z Andreottijem pa je včeraj potegnila vsa KD, ki je nalašč za to sklicala sejo in ki so se je udeležili predstavniki vseh strankinih struj. Andreottijev zgodovinski pregled Gladia je bil dokaj poglobljen, sproti pa je zagotavljal, da sta bili tako ustanovitev kot obstoj popolnoma zakoniti in da organizacija ni rovarila proti demokraciji. Ob podatku o številčnosti Gladia pa je Andreotti preciziral, da ne more navesti posameznih imen, saj bo o teh poročal parlamentarni komisiji za tajne službe, ki pa mora po zakonu spoštovati tajnost. Predsednik pa je tudi zagotovil, da nihče od »gladiatorjev« ni bil nikoli vpleten v nobeno kriminalno ali prevratniško dejanje. Vendar pa Andreotti ni obrazložil, ali je v organizaciji Gladio ali med posa- meznimi člani prišlo do deviacij. Te pomanjkljivosti niso spregledali republikanci in socialisti, ki so bili sicer zadovoljni s posegom. Andreotti je med drugim tudi priznal, da Fanfani ni bil seznanjen z obstojem Gladia v času, ko je postal predsednik vlade, leta 1987. Priznanje je Fanfani takoj izkoristil proti tistim, ki niso verjeli njegovim izjavam o snevednosti«. »Jasnost je toliko bolj potrebna, ker bo mogoče samo tako pomiriti duhove v opoziciji,« je menil Fanfani, vendar prav opozicija opozarja, da doslej še nihče ni jasno odgovoril na vprašanja o morebitni povezavi med Gladiom in pokoli. Prav tako mu ni odpustila »laži«, da je dobil napačne informacije, ko je v parlamentu izjavil, da je bila organizacija Gladio ukinjena leta 1972. Z Andreottijevimi pojasnili pa ni bil zadovoljen niti podpredsednik vlade Martelli: »Občutek imam, da je šlo za arheologijo iz časa hladne vojne, pojasnila so bila premalo aktualna, premalo prožna, da bi lahko zadovoljila tiste, ki še niso dobili odgovora na zastavljena vprašanja.« • Sredstva za manjšino NADALJEVANJE S 1. STRANI ril svoje zadoščenje, ker je vlada vendar osvojila večkrat poudarjeno zahtevo, naj se zagotovijo potrebne finam čne podpore slovenskim kulturnim ustanovam vsaj do odobritve zaščitnega zakona, ki naj zadevo dokončno uredi-Spetič poudarja, da je moral prejšnja leta braniti zadevno postavko / finančnem zakonu pred poskusi, da uj jo skrčili ali celo ukinili. Prav tako ni bil sprejemljiv poskus, da bi Slovencem postavljali izbiro med perspektivo finančne podpore in zaščitnega zakona, medtem ko je bilo od vsega začetka jasno, da je podpora manjšinskim ustanovam potrebna prav zatoke r še ni bila odobrena zadovolji zaščita. .i Vsekakor so sedaj dani pogoji, da n bil zakon odobren še pred koncein leta in da bi torej že v prihodnjen letu zaživelo gospodarsko in kulturn. sodelovanje med sosednjimi naro tega konca Evrope. Polemike in očitki ob proslavi revolucije MOSKVA — Sovjetska prestolnica in glavna mesta zveznih republik nikoli doslej niso sočasno doživela takšne mešanice uradnih in alternativnih manifestacij v spomin na "veličastno oktobrsko revolucijo". Medtem ko so na uradnih zborovanjih namreč prisegali na "svetle ideale oktobra", so na protidempnstracijah glavni greh vseh današnjih težav pripisovali prav očetom revolucije in njegovim naslednikom. Medtem ko se sovjetski predsednik javno izreka, "da verjame v razum naroda", pa najnovejše javnomnenjske raziskave razgrinjajo, da se je predsednikov politični rating med domačo javnostjo samo v minulem pol leta prepolovil. Član iniciativnega odbora za izvedbo alternativnih manifestacij v Moskvi, sopredsednik vojaške organizacije upokojenih in aktivnih oficirjev "Ščit"", narodni poslanec Ruske federacije Vi-talij Urazcev priznava, da, je bila najmnožičnejša manifestacija na Rdečem trgu tista, ki jo je pripravila moskovska partijska organizacija Jurija Prokofjeva. Za Urazceva je množično slavje povsem razumljivo, pikro pa razgrinja razloge takšne množičnosti. »V Moskvi je danes nemogoče dobiti steklenico vodke po normalni, državni ceni. Na črnem trgu stane namreč več kot 25 rubljev, toda udeležencem komunistične manifestacije so vodko de- lili po proizvodni ceni (10 rubljev 20 kopejk) in še to v neomejenih količinah,« ugotavlja Urazcev. V razgovoru za "postfaetum" je dejal, da je v tej manifestaciji sodelovalo veliko dijakov, učiteljev, preoblečenih oficirjev, na ta način pa bi bilo po njegovem mnenju mogoče pridobiti še veliko več udeležencev. Urazcev meni, da je bila druga po številu udeležencev manifestacija, ki so jo pripravili radikalni narodni poslanci vrhovnega sovjeta ZSSR in Ruske federacije. V njej so prednjačili deputati Teljman Gdljan, Nikolaj Ivanov, Tatjana Korjagina, Aleksej Sur-kov in drugi. Prva dva sta znana kot suspendirana javna tožilca, ki sta zagrizla v "uzbeško afero", njuni rezultati pa so pokazali, da sledi te korupcijske afere vodijo natanko v Kremelj. Tretja po velikosti je bila demonstracija v izvedbi bloka "Demokratična Rusija", udeležila pa sta se je tudi predsednik Rusije Boris Jelcin in žu- pan Moskve Gavril Popov. Na obeh manifestacijah, ki sta bili dobro zastraženi in treba je reči, da je moskovska milica profesionalno opravila svoje delo, dasiravno je novinarjem prekrižala marsikatero bližnjico. Na alternativnih manifestacijah smo lahko prebrali razkošno paleto tudi najostrejših transparentov, Tei niso prizanesli državnemu in partijskemu vodstvu. "Vlada ZSSR - odstopi!", "KGB in Partija - enaki", "Vrhovni ■sovjet ZSSR - odstopi!", "Gorbačov -današnji Lenin", "V ZSSR je lažje dobiti Nobelovo nagrado kot pobrati krompir s polj", "Za časa Brežnieva je bil Saharov v izgnanstvu, v obdobju humanega socializma leži v grobu", "Leninovo delo - nezakonitost, samo-drštvo in nasilje" ... Sodeč po geslih so bile torej te manifestacije izrazito protikomunistične, protileninske in tudi protigorbačovske. Sovjetski predsednik je na uradni slovesnosti na Rdečem trgu med drugim dejal, da verjame v narodov razum, v njegov zdravi smisel, v.ču tvo odgovornosti. Poudaril je je-je za uspeh potrebna strnitev vseh “ mokratskih sil, odločnost zoper u skrajneže in pošteno sodelovanje v.s iskrenih zagovornikov perestrgj* Zunanji minister ip član predsednis^ ^ ga sveta Eduard Sevardnadze je Pja. sestankom z ameriškim kolegova .g mesom Bakerjem izrazil prepričanj, da incident na Rdečem trgu, v zyeie-streljanjem 38-letnega delavca lZzau-ningrada, nikakor ne zrcali pacica:ggO' panja javnosti v perestrojko in nj ve nosilce. pni5'13 Po drugi strani pa javnomne i a. raziskava, ki so jo pod vodstven v»ez-fesorja Jurija Levade izvedli v ega veznem centru za raziskavo ja mnenja, ponuja zgovorne P0?atyine9a naključno izbranega statisti £e. vzorca iz desetih območij ZSbn J gni-cembra leta 1989 dejavnost ptf? vpr?' ka ZSSR odobravalo samo 52 /” ^“/o, šanih. Januarja 1990 - 44%, tnf-Unjeg8 julija 28%, avgusta 23% in vpra, / oktobra samo se 21 odstotkov i^niica nih. Do rednih volitev pr? s0sledjf ZSSR 1 x~ A 1 1 — O TnocPCli 3 doge dah država, na 1 deraiizma! Dezmtegracijski na namreč neusmiljen, ne ozir J n0vey govorjenje o zgodovinskos zveznega dogovora. Na včerajšnji seji deželnega sveta Predsednik Biasutti o evropski integraciji Samo vsak peti slovensko govoreči na Koroškem se čuti Slovenca Na Koroškem se veča število vse manj zavednih Slovencev TRST — V deželnem svetu Furlanije-Julijske krajine je bil včeraj govor o združeni Evropi. Na izredni seji je namreč skupščina na osnovi poročila predse-dika deželne vlade Adriana Bia-suttija razpravljala o perspektivah nove Evrope, ki se postopoma gradi na novih temeljih. Včerajšnje izredne seje so se udeležili tudi nekateri evropar-* lamentarci in predstavniki družbenih, gospodarskih in kulturnih sil. Udeležba le-teh je bila sicer dokaj skromna, pri čimer Pa je treba upoštevati, da so razni izvoljeni predstavniki tako v evropskem kot v italijanskem Parlamentu v teh dneh zaradi različnih obveznosti polno zasedeni, zaradi česar se niso mogli udeležiti včerajšnje seje deželnega sveta F-JK, za katero so izrecno zaprosili prav evroparla-mentarci, ki so bili izvoljeni v severno-vzhodnem volilnem okrožju. Predsednik Dežele Biasutti je v svojem poročilu predvsem poudaril, da morajo imeti dežele in druge krajevne uprave ?vojo besedo v procesu evropske integracije. Dežele se želijo vključiti v ta proces kot prota-9onisti in ne kot obrobni opazo-Valci, ki nimajo besede pri glavnih odločitvah. Zoperstaviti se je namreč tre-b® centralističnim težnjam osrednjih vlad, ki želijo v vse večji meri prevzeti vsako odločitev na svoja ramena in krajevne ustanove potisniti v ozadje. S tem v zvezi je predsednik Furlanije-Julijske krajine Biasutti iznesel več predlogov, ki bodo v naslednji fazi predmeh številnih političnih razprav. Biasuttijemu poročilu je sledila obširna razprava, v katero so posegli tako gostje včerajšnje seje kot deželni svetovalci. Včerajšnjo sejo je odprl predsednik deželne skupščine Paolo Solimbergo, ki je v svojem posegu podčrtal važnost tega vprašanja. CEfiOVEC — Izid najnovejše ankete med koroškimi Slovenci je v marsičem alarmanten: samo vsak peti slovensko govoreči se čuti Slovenca! Jedro zavednih, k slovenstvu priznavajočih se ljudi je vznemirljivo pičlo - in prejkone še naprej kopni. Zlasti skrb zbujajoče je tudi dejstvo, da kar 45 odstotkov anketiranih v družini pretežno govori nemško, se praviloma nima za Slovence in je torej že na robu popolne narodnostne asimilacije. Preostalih 35 odstotkov je nekje vmes, nihajočih med bolj ali manj medlo narodno zavestjo in ponemčenjem. Takšne rezultate kaže anketa, ki jo je po naročilu čelovškega slovenskega inštituta za proučevanje prostora Alpe-Jadran izvedel dunajski inštitut IFES. V telefonski anketi po naključnem vzorcu so spraševali okoli 200 ljudi iz južne Koroške, ki so pritrdilno odgovorili na prvo vprašanje, ali govore slovensko. Ker po ugotovitvi IFES znanje slovenščine kot drugega jezika na Koroškem »komajda igra kakšno vlogo«, lahko domnevamo, da so bili anketirani slovenskega rodu. Na vprašanje, ali v družini govore bolj slovensko ali pretežno slovensko ali pretežno nemško ali v obeh jezikih približno enako, je samo 26 odstotkov vprašanih povedalo, da »bolj slovensko«. Slovenščina je bolje zasidrana v družinah mlajših ljudi, do 29 let starih (36 odstotkov), najbolje pa pri tistih z maturo in visokošolsko izobrazbo (42 odstotkov). V celem se je samo 37 odstotkov anketiranih izreklo, da so Slovenci, vsi drugi pa so menili, da se imajo predvsem za Avstrijce ali Korošce. Pokazala se je tesna zveza med rabo slovenščine in narodno zavestjo. Samo vsak šesti tistih, ki doma govore pretežno nemško, se ima za Slovenca, nasprotno pa osem desetin onih, ki doma govore pretežno slovensko. Med tistimi, ki nihajo med obema pogovornima jezikoma, poteka meja indentifikacije s slovenstvom ta- kole: 59 odstotkov se jih ima za Slovence, 41 odstotkov pa ne. Ernst Gehmacher, vodja inštituta IFES, ob tem opozarja, da je prvi pogoj za ohranjanje manjšinskega jezika življenje v zaokroženem kulturnem prostoru, se pravi sredi materinščino govorečih ljudi. Koroški Slovenci imajo čedalje manj takih možnosti, kvečjemu del kmečkega prebivalstva, ki si služi kruh v domačem kraju. Druge poti za ohranjanje jezika -dejanska dvojezičnost in interkulturno življenje v družbenem okolju - pa (še) ni. Čim več govori kdo slovensko, tem bolj bere tri slovenske tednike, posluša in gleda slovenske radijske in TV oddaje in deluje v slovenskih društvih. Med pretežno nemško govorečimi pa je le še tri do šest odstotkov bralcev, pet odstotkov jih dela v društvih, sedem odstotkov jih redno obiskuje slovenske prireditve. (Samo pri poslušanju radia in gledanju TV v slovenščini se ta skupina bolje odreže). Značilen je tudi odnos do šole. Med pretežno slovensko govorečimi ima polovica otroke pripravljene k slovenskemu pouku med pretežno nemško govorečimi le še 28 odstotkov. Naj pripomnimo, da so omenjeno anketo izvedli z drugimi poglavitnim namenom - dognati, kako ljudje gledajo na zamisel o veljavnem, demokratičnem zastopstvu koroških Slovencev v obliki nekakšne narodnostne zabornice. Samo pet odstotkov se jih je ogrelo za tako zamisel. Toda v koroški slovenski javnosti je ob tem slišati drugo, drugačno vprašanje: koliko slovenske organizacije sploh zastopajo slovensko govoreče ljudi na Koroškem? Ali drugače rečeno: ali imajo stik samo s pičlim in kopnečim »jedrom« narodno zavednih Slovencev? Kaj delajo, da bi jim prisluhnili tudi tisti slovensko govoreči z »roba« pa tudi pomemben del nihajočih med dvema jezikoma, med dvema narodnima identitetama? JOŽE ŠIRCELJ Kraševci prikrajšani za TV program SEŽANA — Sežanski izvršni svet je na minuli seji iz proračun-skih sredstev za »ostale komunal-J)? dejavnosti« namenil 500 tisoč oinarjev za sofinanciranje oddaj-Oisko-pretvorniške mreže za II. te-levizijski program. Sežanski delež postavitev pretvornikov na Navniku in Prešnici znaša 650 tisoč dinarjev, tako da bodo morali Preostalih 150 dinarjev plačati Prihodnje leto. Čeprav Sežanci z navdušenjem *ricakujejo izboljšanje vidnosti rugega pr0gramai hkrati kljub ekaterim že opravljenim izbolj-ayam marsikje na Krasu ne mo-®Jo sprejemati niti I. programa. ® tp so opozorili člani IS. Pred-ednik Iztok Bandelj je povedal, ® morajo v takih primerih pro-tB°re za krajevne pretvornike, an-nro i-e s,;olpe in infrastrukturne j ^ključke zagotoviti naročniki, KS ali občina, opremo pa je Po t k PrisPevati TV Slovenija, ti c* Pravilih krajevne skupnos-nf>W!Zana s pomočjo JLA preureja KrJ obmejno stražarnico na jp ^.ski. Tam bodo montirali kra-v,lni Pretvornik in s tem prebi-Qo.cfm občinskega središča omo-Knt 1 sprejem prvega programa. Kra Sm? omenili, je takih lis na bnriSU Yeč- Med drugim se rnorali o ureditvi lokalnega vivi:VOrnika čimprej začeti s tele- tudi predstav' J. O. Prva seja je bila v sredo v Kulturnem domu v Gorici Klub slovenskih naprednih upraviteljev GORICA — V goriškem Kulturnem domu so se v sredo zvečer sešli slovenski javni upravitelji s Tržaškega in Goriškega, izvoljeni na listah KPI oziroma na skupnih naprednih listah, da bi ustanovili Klub naprednih slovenskih izvoljenih predstavnikov. Uvodne misli na srečanju je izrekel deželni svetovalec KPI in član Slovenske komisije te stranke Miloš Budin. Vloga in pristojnost javnih ustanov, je ugotovil, so temeljnega pomena tudi za slovensko narodnostno skupnost. Za usmerjanje in določanje odnosa teh ustanov do naših vprašanj odigravajo pomembno vlogo prav izvoljeni slovenski predstavniki, med katerimi je večina takih, ki so bili izvoljeni na listah KPI ali na naprednih listah. Potreba po večji koordinaciji med posameznimi upravitelji, izzivi današnjega časa tako v političnem kakor tudi v družbenem pogledu silijo, da je prišlo do pobude za ustanovitev kluba, ki naj združuje vse predstavnike KPI in somišljenike izvoljene v javnih upravah, od rajonskih svetov do senata. S tem v zvezi je Miloš Budin predlagal, da bi bil klub širšega značaja in da bi postal klub celotne slovenske levice v zamejstvu s pristopom tudi izvoljenih predstavnikov, ki delujejo v drugih strankah in gibanjih. Kar zadeva naloge, ki bi jih moral klub v najkrajšem času uresničiti, stoji na prvem mestu prizadevanje za sestavo skupnega predstavniškega telesa Slovencev v zamejstvu. V njem naj bi se dogovorili o skupnih nastopih predvsem kar zadeva zakonski postopek za zaščito slovenske narodnostne skupnosti ter o samih odnosov do italijanske oziroma ob- lasti v Sloveniji. To zastopstvo, ki naj bi urejalo tudi materialno pomoč Italije in matice, naj bi ga sestavljali predstavniki civilnih organizacij in predstavniki v izvoljenih javnih upravah. Ob tem naj bi klub poskrbel tudi za študijsko zasedanje, na katerem bi sestavili skupna izhodišča glede zakona o reformah krajevnih uprav, domenili naj bi se o zakonu za razvoj in zaščito Krasa in sprožili vrsto srečanj s političnimi subjekti, predvsem v Sloveniji. Koordinacijsko nalogo kluba naj bi prevzela ožja skupina ljudi iz vseh treh pokrajin, kjer živijo Slovenci. K tem uvodnim mislim je deželni svetovalec Ivan Bratina podčrtal potrebo po boljši medsebojni organiziranosti in da se izpostavi pomen izvoljenih predstavnikov, ki so bili doslej premalo vrednoteni, saj se je privilegiralo druge trenutke v življenju slovenske narodnostne skupnosti. Izvoljeni predstavniki, je dodal Bratina, imajo namreč legitimacijo od samih vo-lilcev in do njih imajo tudi določene odgovornosti. V razpravi je Karel Černič ugotovil, da je prišlo pozno do .spoznanja o pomenu, ki ga v naši družbi imajo izvoljeni predstavniki. Dodal je, da je treba čimprej reagirati na zakon o reformi javnih uprav in se obregnil ob stranko Slovenske skupnosti, češ da se ima za najbolj legitimno kar zadeva slovenstvo. Mario Lavrenčič je podprl Budinove predloge o sestavi kluba in se zavzel, da bi bil odprt celotni slovenski levici (predlagal je ime: Klub slovenske levice). Lavrenčič je s tem v zvezi podčrtal nujnost, da tako predstavniško telo odigra v naši stvarnosti odločnejšo in pomembnejšo vlogo. Nezaupanje manjšine do dela izvoljenih predstavnikov je treba takoj razpršiti, je povedala Tamara Blažina, ki se je zavzela za koordinacijsko in predstavniško vlogo kluba. Pri tem pa je podčrtala dejstvo, naj se pri realizaciji takega projekta ne izloči ostale manjšinske subjekte, kot so lahko krovne organizacije. Igor Komel je nastanek kluba pozdravil kot pomembno politično potezo umestno za sedanji čas. Ob tem je predlagal, naj bi se klub povezal tudi s forumi, ki nastajajo v Sloveniji. Dejstvo, da tudi italijanski volilci podpirajo slovenske kandidate v levičarskih strankah na eni strani ter ugotovitev, da marsikateri katoliško usmerjen Slovenc voli KD, gre upoštevati, ko teče beseda o večji ali manjši legitimnosti določenih strank, je ugotovil Darko Bratina, ki se je zavzel tudi za empirično rešitev, kar zadeva samo sestavo predstavništva Slovencev. Po. mnenju Anamarije Kalc naj bi bil klub tudi prispevek k dokumentaristič-nemu centru, ki bi služil vsem izvoljenim predstavnikom. Boris Pintar pa je naglasil nujnost take povezave, še posebno v času, ko se slovenska levica prepoznava v več strankah in gibanjih. Nazadnje je Ravel Kodrič opozoril, da ne gre spregledati dejstva, da tudi znotraj sedanje KPI se bodo Slovenci ločili na podlagi napovedanih front, kar pa je značilnost tudi drugih italijanskih strank in same SSk. Zato ne kaže postaviti takega okvira klubu, ki bi se izkazal za pre-togega. Glede naravne ujme, ki je zajela Slovenijo, je Ravel Kodrič predlagal solidarnostno pobudo s strani izvoljenih slovenskih predstavnikov. (R. Pavšič) (Na sliki (foto Pavšič) Miloš Budin in Ivan Bratina. Narodnim manjšinam vsaj enake pravice kot doslej StrankaNa ^:lani interesne skupine vPrašat>{ .m°kratične prenove za ^ana i9 ‘ialijanske narodnosti iz T°tili ».f0 se med prvimi na Obali ^ajvečJ prave ° osnutku Ustave. določUnt2Z?^nost* so namenili tistim poloia! „ kl kakorkoli obravnavajo likovai. afodnosti in podprli že ob-Ske narnHtallŠča Poslancev italijan-®i. onosti v slovenski skupšči- V Pira SVetUi 6?U^° naiveč pozornosti po-,*leniji ' rlenu osnutka Ustave in osnovni 4a P* moralo obveljati PoPenji,' e,?aPisano besedilo, brez Prvt varia«»?Itic’ Osnutek namreč v ,,lenu Predvideva, da bi v 63. ..®arodn«?Jali naziv in namesto aarodn skupnosti" uporabljali Cf «i.vrp 3“S, Ja ter Za? dročju javnega obvešča-h* š°lstva , mštva' razvijanja svoje-Z Plrn Harlfa 9°iePia odnosov z ma-pisani Hf?dom- Criali naj bi tudi 1 besedila, da jim pri tem gmotno pomaga republika. Tretji variantni predlog pa predvideva črtanje besedila, ki obvezuje neposredno zastopanost narodne skupnosti, oziroma manjšine v lokalni samoupravi in v državnem zboru. V Piranu so bili odločno proti tem različicam. Prepričani so, da bi morala nova slovenska ustava zagotoviti italijanski in madžarski manjšini najmanj toliko pravic, kot jih zagotavlja zdajšnja ustava. Zato so menili, da bi morali pripadniki narodnosti ohraniti tudi pravice v okviru lokalne uprave. Poleg besede občina pa naj bi v ustavi večkrat uporabili tudi besedo regija, kar pomeni, da bi naj bile občine posamično ali kot regionalne skupnosti zastopane v zboru regij republiškega parlamenta. Dodajmo le še, da tudi te razprave niso organizirali v Tartinijevi hiši (sicer sedežu vseh pripadnikov narodnosti), kar je le zunanji kazalec razdvojenosti znotraj italijanske manjšine iz piranske občine. BORIS ŠULIGOJ Jože Šušmelj pri Biasuttiju TRST — Predsednik deželne vlade Adriano Biasutti je včeraj sprejel novega generalnega konzula v Trstu Jožeta Šušmelja. V ospredju 'prisrčnega pogovora so bila vprašanja, ki zadevajo odnose med Furlanijo-Julij-sko krajino in Jugoslavijo, v širšem kontekstu italijansko-jugos-lovanskih odnosov in odnosov s članicami delovne skupnosti Alpe-Jadran. Biasutti in Šušmelj sta se še posebej zaustavila - kot je rečeno v tiskovnem poročilu -ob vprašanjih, ki zadevajo izvajanje osimskih sporazumov in ob problemih italijanske manjšine v Jugoslaviji in slovenske v Italiji. Berite »Novi Matajur« Tudi na Tržaškem odpadla dvodnevna stavka Cariniki še petnajst dni ne bodo delali v nadurah Pogovor s profesorico slovenščine Andrejo Duhovnik Antoni Kako se učijo slovenskega jezika v Jadranskem zavodu v Devinu Tudi tržaški cariniki danes in jutri ne bodo stavkali, vendar pa še petnajst dni ne bodo delali v nadurah. Tako so sklenili na včerajšnjem precej razburkanem zasedanju, ki je bilo v Starem pristanišču. Za takšno stališče, ki je bilo izraženo v eni od dveh predlaganih resolucij, so se opredelili tako člani vsedržavnega sindikata te kategorije, ki so sodijo v konfederacijo CGIL-CISL-UIL, kot tudi 'člani avtonomnih sindikatov SINAFI-CISAL in sindikalnega združenja funkcionarjev, ki je včlanjeno v DIRSTAT. Kot smo v našem dnevniku že poročali, so sindikalni predstavniki carinikov oklicali tri dni splošne stavke, prvi dan popolne prekinitve dela so izvedli v ponedeljek, medtem ko bi morali stavkati še danes in jutri. Na vsedržavni ravni so se sindikati CGIL-CISL-UIL odločili že v torek zvečer, da prekličejo preostala dva dneva splošne stavke, vendar pa vse do včeraj dopoldne ni bilo točno znano, kakšno stališče nameravajo zavzeti cariniki, ki so zaposleni v tržaški pokrajini. V deželnem okviru ima namreč avtonomen sindikat CISAL veliko privržencev in zato je bilo precej verjetno, da bo velik del carinikov, soglašal s stališči te sindikalne organizacije (predvsem glede odpovedi dveh dni stavke). Različnost pogledov je prišla do izraza tudi na včerajšnji tržaški skupščini, na kateri so najprej sprejeli sklep o preklicu dveh že napovedanih dnevih splošne stavke, nato pa raz- SSk: Italija naj izpolni obveze do Slovencev Izvršni svet Slovenske skupnosti je na včerajšnji seji obsodil dejstvo, da Republika Italija, petnajst let po podpisu Osimskih dogovorov, še ni izpolnila svojih obveznosti do slovenske narodnostne skupnosti. Kot beremo v tiskovnem poročilu s seje, so na njej tudi izrazili solidarnost prebivalcem Slovenije, ki so jih prizadele katastrofalne poplave, in pozvali vse, naj gmotno prispevajo za pomoč preko številnih nabiralnih pobud, če želijo tudi na tekoči račun: Slovenska skupnost (c/c 10594349) s pripisom »za poplave«. Solidarnost je Slovenska skupnost izrazila tudi miljskim Slovencem po podtaknjenem požaru, ki je razde-Ijal zgradbo zadruge Vesna. Na včerajšnji seji - beremo tudi v tiskovni noti - je Izvršni svet SSk nadalje pozitivno ocenil akcijo za seznanjanje javnosti z načrti, ki grozijo z nadaljnjo in dokončno odtujitvijo slovenske zemlje na Krasu. Zelo kritično pa je presodil pristop večinskih strank do SSk na vseh ravneh. Pobuda slovenskih komunistov z oblikovanjem kluba levičarskih izvoljenih predstavnikov pa po oceni SSk predstavlja izraz in prvo stopnjo priznanja nujnosti samostojnega nastopanja, za kar se je stranka lipove vejice od vedno zavzemala. pravljali o dveh predlaganih resolucijah. Predlagatelji prve resolucije so odločno zagovarjali nujo, da se še petnajst dni nadaljuje »bela stavka«, medtem ko so podpisniki druge predlagali premor »za razmislek« v pričakovanju izzidov razgovorov na finančnem ministrstvu. Ko je bila v teku skupščina, tudi še ni bilo znano, če bo že danes stopil v veljavo pooblaščeni dekret, ki podaljšuje delovni urnik carine s šestih na deset ur dnevno, s tem da uvaja izmene (tako bi Italija sprejela »delovne navade« ES glede urnikov carin). Dekret posega prav na enega izmed najbolj žgočih vidikov spora med cariniki in finančnim ministrstvom, saj se je izkazalo, da redno delovanje carin na obmejnih področjih ni mogoče brez nadurnega dela. Vsekakor pa ostaja še vrsta odprtih vprašanj, ki jih na dosedanjih razgovorih z ministrom Formico še niso rešili. Vendar pa je po presoji sindikalnih predstavnikov v zadnjih dneh prišla do izraza dovoljšnja pripravljenost sogovornikov in zato zaenkrat cariniki ne nameravajo zaostrovati soočanja s splošnimi stavkami. Odločitev tržaških carinikov, da dobra dva tedna ne delajo v nadurah, pa seveda ne bo blagodejno vplivala na precej kaotičen položaj na Tržaškem. Že včeraj se je npr. na prometnem postajališču pri Fernetičih spet nabralo veliko tovornjakov, saj so jih cariniki zaradi udeležbe na dopoldanski skupščini pregledali le malo.. Deželni koordinacijski odbor za vprašanja teritorija, ki združuje predstavnike vseh oddelkov deželne uprave, ki se ukvarjajo z zaščito in z načrtovanjem teritorija, je včeraj izrekel povoljno mnenje o zakonskem osnutku za zaščito in za razvoj tržaškega in goriškega Krasa, ki ga je oblikoval deželni odbornik za prostorsko načrtovanje Carbone. Osnutek, ki govori tudi o ustanovitvi Kraškega parka in o izrednih ukrepih za razvoj Kraške gorske skupnosti, bo v kratkem vzela v pretres deželna vlada, ki ga bo po odobritvi predložila deželnemu svetu, ki je pristojen za njegovo dokončno uzakonitev. Postopek za odobritev tega zelo pomembnega normativa je torej v polnem teku, v tem trenutku pa spričo številnih obvez deželne skupščine in odbora ni mogoče napovedati kdaj bo pravzaprav stopil v zaključno oziroma v odločilno fazo. Deželna telesa bodo v kratkem začela obravnavati proračunske dokumente, zato je pričakovati, da bo zakon o Krasu priromal v deželni svet predvidoma v začetku prihodnjega leta. Carbone je v včerajšnji izjavi za deželno tiskovno agencijo podčrtal, da ima ta zakonski predlog za cilj celovito ovrednotenje kraškega teritorija, glede parka pa se navezuje na določila, ki jih je Dežela s tem v zvezi spre- Ko bi vsakdo govoril izključno v svojem jeziku, bi v Jadranskem zavodu združenega sveta v Devinu vladala prava babilonska zmeda. Pomislimo le, da njegovi gojenci prihajajo iz 60 različnih držav! Prav zato v zavodu uporabljajo kot obvezen skupni jezik angleščino. Toda s tem drugi jeziki ne izginejo. Nasprotno, vodstvo zavoda pripisuje v samem vzgojno-izobraže-valnem procesu velik pomen tudi t. i. jezikom okolja in še zlasti materinim jezikom gojencev. Med temi je seveda tudi slovenščina, ki je po eni strani vendarle v rabi tudi v Devinu in širši okolici, po drugi strani pa je vsaj doslej vedno bila materin jezik večje ali manjše skupine zavodskih gojencev. »Slovenščina ima pri nas poseben status, ki pa ga bi bilo po pravici treba še nekoliko boljše opredeliti,« nam je povedala profesorica slovenščine v devinskem zavodu Andreja Duhovnik Antoni. »V tem akademskem letu je slovenščina materin jezik šestih gojencev, ki se je kot takega tudi učijo. Poleg tega velja podobno kot italijanščina za jezik okolja, vendar za razliko od italijanščine ne sodi v ožjo skupino jezikov, v kateri so še angleščina, francoščina, španščina in nemščina, ki imajo status glavnih jezikov in se jih med drugim gojenci lahko redno "učijo kot tuje jezike.« Prof. Antonijeva ima za sabo sicer kratko, a dokaj pestro službeno pot. Iz slavistike je diplomirala leta 1981 na Univerzi v Ljubljani, nato pa je slovenščino poučevala na univerzah v jela že pred časom. Posebno pozornost posveča zaščiti kraških naravnih pojavov in dolin, predvideva pa tudi finančna sredstva za bonificiranje opuščenih kamnolomov in odlagališč za smeti ter za ovrednotenje gozdnega bogastva. Kot rečeno, načrtuje Dežela nove pristojnosti za gorsko skupnost, ki bo, kot podčrtuje Carbone, imela na razpolago izredna finančna sredstva za urbanistično sanacijo starih jeder kraških vasi, za gradnjo javnega večnamenskega centra na Opčinah in za delovanje načrtovanega Laboratorija za kraške raziskave, ki bo imel sedež na Proseku v prostorih bivše karabinjerske postaje. Deželna uprava namerava s tem zakonom finansirati razvojni plan KGS, ki ga je izdelal SLORI, Prof. Andreja Duhovnik Antoni Krakovu na Poljskem, v Ljubljani in v Vidmu ter na slovenskem klasičnem liceju v Gorici. V Jadranskem zavodu združenega sveta v Devinu službuje nepretrgoma od akademskega leta 1983-84. Število slovenskih gojencev je v vsem tem času zelo nihalo, saj jih je bilo tudi že 12 hkrati. Letos jih je, kot rečeno, 6, in sicer 4 prihajajo iz Republike Slovenije, 1 iz avstrijske Koroške, 1 pa iz Trsta. »Škoda, da jih ni kaj več, zlasti iz Italije,« je pripomnila prof. Antonijeva. »To bi po eni strani povečalo informacijo o sloven- posebno pa obrtniški center in center za kulturno ter športno dejavnost na Krasu, poleg seveda tradicionalnih posegov v korist kmetijstva in živinoreje. Zakonski predlog bo določal tudi nove pristojnosti za Pokrajino Trst, posebno na področju urbanistike, a tudi kmetijstva in gozdarstva. Po novem naj bi imela pokrajinska uprava primarne kompetence tudi v gospodarskem sektorju, posebno kar zadeva lokacijo novih industrijskih, trgovskih in obrtniških dejavnosti. O vseh argumentih, pravi še deželni odbornik za prostorsko načrtovanje, bo tekla beseda na pokrajinski konferenci o teritoriju. Točnega datuma tega pomembnega in tolikokrat obljubljenega srečanja pa še niso določili. ski stvarnosti v samem zavodu; kar bi vsekakor bilo zaželeno, po drugi strani pa bi nudilo večjemu številu naših mladih možnost, da bi dobili širšo, mednarodno odprto formacijo, ki večkrat omogoča tudi vzpostavitev pravilnejšega odnosa do lastne narodnosti. Nisem še opazila, da bi zavodski gojenci živeli svojo narodnostno pripadnost tako boleče; kot jo večkrat mladi v Trstu;« ■* A vrnimo se k učenju slovenščine v devinskem zavodu. Kot rečeno, jo za zdaj tu poučujejo le kot materin jezik nekaterih gojencev. To z določenega vidika ni niti tako malo, če pomislimo, da materin jezik predstavlja enega izmed sedmih predmetov, ki jih predvideva dveletni zavodski učni načrt (poleg materinščine se gojenci morajo učiti še angleščino, italijanščino, po en naravoslovni in družboslovni predmet, matematiko in še en predmet po izbiri). V Zavodih združenega sveta, med katere sodi devinski, kot tudi sploh v mednarodnih licejih velja namreč materin jezik za nekakšen ključ, s katerim si morajo gojenci odpirati pot do znanja, zlasti na področju humanistične izobrazbe. To se odraža v samih učnih programih in sploh v načinu poučevanja slovenščine, ki je precej drugačen od tistega, ki smo ga vajeni v naših šolah. »Če bi morala v nekaj besedah opredeliti razliko, bi rekla, da mi skušamo ne toliko izobraževati v smislu nekega enciklopedičnega znanja, kolikor vzgajati,« je pojasnila naša sobesednica. »Tako se npr. mi ne ustavljamo pri splošnih zgodovinskih ali drugačnih pregledih književnosti ipd., temveč se skušamo večstransko poglobiti v posamezne literarne ali jezikovne pojave in probleme. Veliko pozornost namenjamo branju literarnih besedil ter kritičnemu razmišljanju in izražanju o njih, pri čemer seveda izpopolnjujemo tudi svoje jezikovno znanje.« Dveletni študij slovenščine - kot sicer tudi drugih materinih jezikov - obsega več delov. Gojenci morajo preučiti v svojih jezikih kakih 5 del iz svetovne literarne zakladnice. Kar zadeva slovensko književnost, pa študij obsega: 1. spoznavanje temeljnih književnih del, 2. poglobitev posameznih literarnih tem ali problemskih sklopov in 3. prosto temo. Po tej delitvi se ob koncu drugega leta odvija tudi preverjanje znanja na zaključnem izpitu, se pravi na mednarodni maturi. »Dijaki so nad takšnim učenjem navadno dokaj presenečeni, saj ga niso vajeni,« je povedala prof. Antonijeva. »Povedati pa tudi moram, da gre za precej zahteven študij, ki od dijakov terja aktiven pristop. Ni dovolj poslušati in beležiti, treba je sodelovati.« Kot rečeno, velja slovenščina v devinskem zavodu tudi za jezik okolja-Ta njen status se zdaj konkretno odraža edinole v dejstvu, da je poučevanju slovenščine namenjenih več rednih učnih ur kot pa za druge »stranske« jezike. Mogoče bi se njen status jezika okolja lahko odražal še v čem, če hi prišla primerna spodbuda - iz okolja- M. B. Skupščina zgoniške sekcije KPI Zgoniška sekcija KPI Just Pegan prireja danes ob 20.30 v prostorih KD Rdeča zvezda v Saležu aktiv vseh članov sekcije. Osrednje točke zborovanja bodo priprave na bližnji vsedržavni kongres KPI in razprava o vsem, kar je še s tem pomembnim dogodkom povezano (različne resolucije, simbol in ime stranke, zaključki nedavne programske konference itd.). Poleg tega pa bo tekla beseda tudi o položaju naše narodnostne skupnosti v luči nedavnih avdicij o Maccanico-vem zaščitnem predlogu. Uvodno poročilo bo imel zgoniški župan in predsednik strankine slovenske komisije Miloš Budin. Deželna vlada bo kmalu razpravljala o osnutku za razvoj kraškega območja Pogovor s Kiljanom Ferlugo pred jutrišnjim občnim zborom D SMO »Čaka nas še veliko dela« Društvo Slovencev miljske občine se pripravlja na svoj redni občni zbor, ki bo jutri ob 19.30 v Slovenskem centru v Miljah, kjer imajo svoje sedeže občinski otroški vrtec, domača osnovna šola, pa tudi društvo samo. Kiljan Ferluga, dolgoletni družbenopolitični delavec, bivši odbornik v miljski občinski upravi, je tudi 15 let predsednik tega društva, torej toliko časa, kolikor to društvo obstaja m deluje. »Mislim, da je prišel čas, da prepustim svoje mesto mlaj- • šemu nasledniku, takšnemu, ki bo imel nove, sveže ideje glede delovanja našega društva, k; bo znal pritegniti s svojimi pobudami še večje število mladih. Saj se je naš odbor vsa ta leta trudil po svojih močeh. Marsikaj smo napravili, a morda bi novim silam uspelo še več.« Tako je začel svoj pogovor z nami Kiljan Ferluga, ki ga Slovenci miljske občine cenijo zaradi njegove predanosti, razgledanosti in poštenega odnosa do delovanja društva, ki se ne omejuje le na kulturne in družabne prireditve, temveč je v tej občini prisotno tudi v vseh problemih, ki zadevajo politično in socialno delovanje. »Naše načelo je bilo vedno, da smo si vsi ljudje enaki in da je prav, da tudi vsi uživamo enake pravice. To, da smo bili Slovenci vedno zapostavljeni, nam je povzročalo velike težave. Pa nismo vrgli puške v koruzo. Se vedno se nam zdi pravilno, da se borimo za naše pravice, proti potvarjanju imen naših krajev in ljudi, za spoštovanje vsega, kar nam že ustava določa. Da bi dosegli pozitivne rezultate v tem boju, smo se skušali navezati na vse politične, pa kulturne in druge sile, ki bi nam bile lahko v pomoč in oporo.« Tako nam je Kiljan omenil sodelovanje z občinsko upravo, kjer jim je uspelo doseči dokajšnje sodelovanje in pomoč pri PSI, KD in seveda pri KPI. Ker Slovenska skupnost ni bila zastopana v miljski občini, je Društvo preko svojih članov skrbelo, da je bil eden od kandidatov za sodelovanje v občinski upravi tudi predstavnik te stranke. Potem je prišlo do ustanovitve mešanega pevskega zbora Jadran, ki deluje sedaj že 12 let. Zbor redno sodeluje na reviji Primorska poje, enkrat je nastopil tudi na reviji cerkvenih pevskih zborov, nato pa je nastopal na številnih prireditvah od Trsta do Kučebrega v Istri (organiziral je na primer prvi koncert slovenskih božičnih pesmi v miljski stolnici). »Največ skrbi smo vedno posvetili naši šoli, kjer smo ustanovili slovensko sekcijo v Miljah. Vsako leto organiziramo tudi tečaj "Spoznavajmo svoj kraj, preteklost in navade".« Društvo redno organizira poletne veselice, s katerimi zaključuje sezono, Prešernove proslave, ob okroglih obleni-cah tudi Gregorčičeve proslave, filmske večere, predavanja in razstave domačih likovnikov. Na sedežu društva prihajajo redno številni slovenski časopisi, med katerimi tudi naš dnevnik. Odbor, ki ga sestavljajo predsednik, tajnik, blagajnik in referenti za razna področja, se redno sestaja dvakrat mesečno. »Seveda imamo tudi mi probleme, kako pritegniti v društvo čim več^mladih. Poskusili smo že z raznimi iniciativami. In še najbolje je uspela glasbena skupina, ki jo nameravamo sedaj razširiti na dijake in študente, ki Iji se bavili z bolj moderno in sodobno glasbo.« »Čaka nas seveda še veliko dela, posebno sedaj, ki so nam zažgali sedež naše zadruge, v katerem so bili predvideni tudi prostori za dejavnost društva samega, predvsem pa za delovanje mladih. Preiskave o požigu še tečejo in prav gotovo ne bomo mogli začeti z obnovitvenimi deli pred pomladjo.« Na občnem zboru bodo počastili 15-letnico delovanja društva. Zato bo vzdušje bolj svečano in bo nastopil tudi zbor. »Vesel bi bil, če bi ta zbor pomenil za naše društvo pomembno prelomnico in začetek še večje in bolj angažirane vsestranske dejavnosti.« NEVA LUKEŠ Beseda je tekla o aktualnih in žgočih problemih v kmetijstvu Deželni odbornik Benvenuti gost Kmečke zveze v Trstu Kmečka zveza je imela včeraj v gosteh deželnega odbornika za - jseo‘“-Ivana Benvenutija. Deželnega predstavnika so na sedežu KZ sprejeli Pre Alfonz Guštin, podpredsednika Silvano Ferluga in Alojz Debellis, taj orisah Bukavec in nekateri odborniki. V pogovoru so deželnemu odborniku ^gd splošno stanje kmetijstva na Tržaškem in nekatere specifične Pr°bleIILgjroč' katerimi naj omenimo razlastitve, omejevalne proizvodne kvote EGS naa« proSe' ju živinoreje, vprašanje Kraške zadružne mlekarne, cvetličarski center » etjj£ar' ku, katerega upravljanje je deželna ustanova ERSA izročila furlanskim jem in načrtovanje kraškega parka. jn vpra.' Odbornik Benvenuti se je obvezal, da se bo omenjenim problemon udafi^ šanju tržaškega kmetijstva nasploh podrobneje posvetil, pri tem pa J®jPsein n ■ da se Dežela trenutno bori za ohranjanje svoje avtonomije in to Pre (jržav11 finančnem področju, saj naj bi se po predvidevanjih finančnega zako prispevek samo na kmetijskem področju znižal kar za 20 milijard lir- . vniki " Na sliki (foto Magajna) odbornik Benvenuti (na sredi) s predst Na seji slovenskega šolskega odbora Potrjen sklep o bojkotu volitev v 18. šolski okraj Odprli so jo sinoči v Galeriji Tržaške knjigarne Na ogled je zanimiva razstava izdelkov s tečaja za animatorje Slovenski Enotni šolski odbor za tržaško pokrajino se je sestal v torek v skoraj popolni sestavi. Z izjemo predstavnika SKGZ so se namreč seje udeležili predstavnika PSI Branko Pahor in Stanko Prašelj, za SSk Alojz Tul, za KPI Anamarija Kalc, za SSO Marij Maver, za Sindikat slovenske šole, ki je sestanek tudi sklical, pa Josip Pečenko, Živka Marc in Stanko Škrinjar. Z ozirom na forfait, na katerega so nas politiki že skoraj navadili, je novost kar spodbudna in jo je potrebno primerno poudariti. Glavna točka dnevnega reda je bila razprava o bližnjih volitvah v 18. šolski okraj, ki zajema tudi slovenske šole iz miljske in dolinske občine ter šole, ki sodijo v vzhodni del tržaške občine. V razpravi so udeleženci enotno ugotovili, da ni nobenega posebnega razloga, ki bi spreminjal dosedanjo načelno odločitev o bojkotu. Temeljni razlog je naša zahteva po avtonomiji slovenske šole, sledijo pa drugi, ki so tudi dovolj utemeljeni, v prvi vrsti Perspektiva Maccanicovega zakona o zaščiti slovenske narodnostne skupnosti, ki naj bi urejeval tudi vprašanje slovenske šole.. Mimo slovenske specifike pa so udeleženci ugotovili, da se je vloga 18. okrajnega sveta dejansko izvotlila, saj je bil organ večkrat nesklepčen. Delovanje (beri nedelovanje) šolskih zbornih organov je v Italiji sploh pod vprašajem, tako da se že Pripravlja njihova reforma. Pri tem pa je ravnatelj Pečenko opozoril, da se bojkot nanaša le na vo- litve 18. okraja in da ga nikakor ne gre tolmačiti kot nezaupanje v šolske organe ali kot alibi za bojkot drugih zbornih teles, kot so denimo zavodski sveti. Vprašanje pokrajinskih svetov in deželne komisije za vprašanja slovenske šole pa je zaenkrat dokaj zamotano in zelo verjetno je, da bo zaščitni zakon precej spremenil ta scenarij, tako da Enotni odbor o tem ni globlje razpravljal. Pač pa se je odbor dotaknil problema združevanja šol in ravnateljstev na Tržaškem, konkretno priključitve ro-janske šole F. Erjavec proseški F. Levstik. Člani odbora so ugotovili, da suspenz Deželnega upravnega sodišča ni rešil vprašanja, saj se mora TAR o njem še dokončno izreči, zato je treba pozorno slediti razvoju dogodkov in temu primerno ukrepati. Zamrznitev skrbnikovega ukrepa je vsekakor zgovoren primer, kako se lahko učinkovito upiramo ukinitvam, ki bodo v skladu z racionalizacijo šolskega sistema prav gotovo sledile. Filmski večer V dvorani v Ul. Madonnina 19 bodo danes ob 18. uri predvajali film »Ti-gers Coat«, v katerem nastopa znana umetnica furlanskega porekla Tina Modotti. Film so posneli leta 1970. Predvajanje prireja krožek Che Guevara v sodelovanju z videmskim filmskim krožkom Tina Modotti. V Galeriji Tržaške knjigarne so sinoči odprli razstavo, ki ni bila običajno srečanje enega ali več umetnikov z občinstvom, temveč priložnost, ob kateri so se s svojimi izdelki predstavile udeleženke tečaja, ki ga je Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje s sodelovanjem Zveze slovenskih kulturnih društev izpeljal za animatorje na družbeno-kulturnem področju. Kot je ob predstavitvi razstave povedala tajnica Zveze slovenskih kulturnih društev Nives Košuta, postaja lik animatorja tudi v naši deželi vedno bolj profesionalno definiran in potreben, in to tudi zaradi novih normati- vov, ki tudi pri nas preurejajo in dopolnjujejo področje družbenega skrbstva. Tečaj, ki se je začel novembra lani, končal pa maja letos, je obsegal različna področja, od zgodovinskih osnov animacije do analize odnosov med javnimi ustanovami in profesionalnim likom animatorja. Vse to skozi prikazovanje različnih izraznih tehnik, ki naj bi jih potem seveda animatorke pri svojem delu z otroki uporabljale. »Razstava je torej rezultat,« je še dejala Košutova, »resnega dela, ki ga je opravila likovna delavnica, ki jo je vodil Alberto Cerchi in ki je tečajnicam Gost iz Slovenije obiskal Center za raziskave Včeraj je obiskal padriški raziskovalni Center predstavnik Raziskovalne skup-n°sti Slovenije Milan Kuret, ki je imel razgovor s predsednikom znanstvene ustanove Romeom in z jugoslovanskimi strokovnjaki, ki sodelujejo s padriškim ^antrom. Ti izvedenci so prejeli posebne studijske štipendije na osnovi sporazuma t®ed Republiko Slovenijo in tukajšnjim t-entrom za znanstvene in tehnološke raziskave. Zaposleni so v glavnem v teh-rroloJkem laboratoriju TASC, v konzorci-fjjza fiziko in v znanstvenih laboratoriju družbe »Sincrotrone Trieste«. Kuret n Romeo pa sta se pogovarjala tudi o tršem strokovnem sodelovanju med Ra-.'"tovalno skupnostjo Slovenije in pad-t-kim Centrom za znanstvene in tehno-‘oške raziskave. ® Italijanska ustanova za spoznavale slovenskega jezika in kulture ob-ešča, da je v teku zbiranje predvpi-ov 2a tečaje slovenščine različnih sto-Peuj za odrasle in otroke. Tečaji se °do začeli v tem mesecu, ustanova ruo članom sindikatov CGIL, 1SL in UIL različne olajšave in mož-brezplačnega obiskovanja. Pod-bnejše informacije dobite vsak dan v z®n sobote v tajništvu v Ul. Valdiri-0 (2. nad) od 17. do 19. ure. V odprtem pismu Pokrajinski zvezi neposrednih obdelovalcev Cvetličarsko-vrtnarska zadruga zavrača predlagane spremembe v upravljanju Cvetličarskega centra Predsednik Cvetličarsko-vrtnarske zadruge M. Starc je v zvezi s spornim vprašanjem upravljanja Cvetličarskega centra na Proseku poslal Pokrajinski zvezi neposrednih obdelovalcev odprto pismo, ki ga zaradi pomembnosti obravnavane teme objavljamo v celoti. Stališče Pokrajinske zveze neposrednih obdelovalcev qmo v našem dnevniku objavili 31. oktobra. Spoštovani, z velikim zanimanjem in nič manjšo pazljivostjo sem prebral članek v italijanskem tržaškem glasilu z dne 28. 10. 1990 in tiskovno poročilo z dne 26. 10. 1990, ki zadeva vsaj posredno Cvetličarsko zadrugo, ki ji predsedujem. Dolžnost mi narekuje, da Vam s tem v zvezi posredujem svoje mnenje. Dovolite mi najprej, da se dotikam prej omenjenega članka, iz katerega izhaja, da je Vaš upravni odbor ugotovil nevzdržnost stanja, do katerega je prišlo pri upravljanju Cvetličarskega centra na Proseku. S tem se popolnoma strinjam. Ne strinjam se pa z dejstvom, da je bil izrečen greh, zamolčan pa grešnik. Še manj sprejemljivo pa je dejstvo, da je Deželna ustanova za razvoj kmetijstva, dosedanji upravitelj Centra, ob iskanju nove, sicer prepotrebne rešitve popolnoma spregle- dala Cvetličarsko zadrugo, ki včlanjuje večino domačih cvetličarjev, to se pravi tistih, katerim je bil v prvi vrsti namenjen proseški center. Prav tako so bile seveda potisnjene v stran vse ostale tržaške ustanove in organizacije, ki se ukvarjajo s kmetijstvom. V istem članku beremo, da sta bili pri bodočem upravljanju Cvetličarskega centra zainteresirani (v italijanščini je bil sicer rabljen glagol »coinvolge-re«, ki ima še reduktivnejši pomen) videmska univerza in Deželno združenje cvetličarjev. V tiskovnem sporočilu Vaše zveze pa piše, da so se Vaši odborniki na seji dne 18. 10. 1990 strinjali z ERSA, da bi proseškemu centru dali novega zagona in ob pomoči dveh zgoraj omenjenih inštitucij. Resnica, ki je bila skrbno zameglena, pa je drugačna. Univerza v Vidmu in Deželno združenje cvetličarjev ne bosta, kot Vi trdite, pomagala upravljati proseški center, ker ga bosta enostavno polnopravno upravljala. Upravljanje centra bo po novi konvenciji, ki jo Vaša organizacija odobrava, prešlo popolnoma v netržaške roke. Izključena je iz tega, in to velja še enkrat poudariti, naša Zadruga, za mnenje katere se niste nikoli pozanimali, kot se niste glede na sklepe^ ki ste jih sprejeli, nikoli primerno poučili o vzrokih, ki so botrovali dosedanjemu neuspešnemu upravljanju Cvetličarskega centra. Priznavamo sicer, da ste ob zgoraj omenjenem odobravanju potočili solzico, ko obsojate dejstvo, da ni bila v zadostni meri upoštevana prisotnost tržaških cvetličarjev v odboru, ki bo upravljal center in načrtoval eksperimentiranje. Sprašujem pa se, kako lahko pridete do takih protislovij. Na eni strani sprejemate rešitev, ki je za vse nas ponižujoča, po drugi pa istočasno priznavate, da je v tej rešitvi obsodbe vredna nezadostna prisotnost tržaških cvetličarjev. Kot da bi ta nezadostno upoštevana prisotnost (kjer je beseda nezadostno seveda olepševalnica glede na predlagano rešitev) ne bila dovolj tehten razlog za odklonitev na novo predlaganega načina vodenja centra. Toliko v vednost našim cvetličarjem in nasploh kmetovalcem. Prav je, da so točneje seznanjeni z usodo, ki preti proseškemu centru. Sami naj odločijo, če se Vaša tozadevna stališča lahko istovetijo z njihovimi interesi ali ne. S spoštovanjem Predsednik M. Starc odprla vrsto možnosti glede raziskovalne, pa tudi vzgojno uporabne likovne govorice.« »Naša pot skozi animacijo« je zapisano na v galeriji razobešenem lepaku, ki predstavlja veliko drevo s številnimi koreninami - idejami, ki so vsaka zase plod številnih dejavnosti, ki so potekale v okviru omenjene Likovne delavnice in tečaja nasploh. Tu gre za gledališke tečaje, tečaje za vzgojitelje, ki delajo z mladoletniki. Sem sodijo Potujoči potepači, lutkovna dejavnost, razni laboratoriji, ki so potekali po celotnem ozemlju tržaške pokrajine, poletna središča, pa tudi poletno središče v Čeneboli v Beneški Sloveniji. Nekaj besed je na razstavi spregovoril tudi vodja galerije Franko Vecchiet, sami pa smo se razgovarjali s tremi animatorkami, ki so nam predstavile svoja dela, in sicer z Nevo Bak, Vero Gulič in Jasno Tomšič. N. L. Na sliki (foto Križmančič) sinočnje odprtje svojevrstne razstave v GTK. V okviru tečaja, ki ga prireja Sindikat slovenske šole za učitelje, bo danes ravnatelj Pino Pečenko predaval o organizaciji in delovanju ministrstva za šolstvo in o delegiranih odlokih. Predavanje bo v prostorih Slovenske prosvete, Ul. Donizetti 3, ob 17. uri. ■ V kongresnem centru na velesejmu se danes ob 18. uri začne nov ciklus konferenc za višješolce in univerzitetne študente. Prireja ga Laboratorij znanstvenega imaginarija in je v celoti posvečen laserski tehnologiji. Današnji predavatelj bo prof. G. Denardo z Mednarodnega centra za teoretsko fiziko pri Miramaru. Vstop je prost. Tiho je živela in tiho je odšla moja ljubljena mama Zofija Vitez vd. Žagar Pogreb bo jutri, 10. t. m., ob 12. uri iz kapele barkovljanskega pokopališča. V najgloblji žalosti sporoča žalostno vest hčerka Laura skupno z vsemi sorodniki. Barkovlje, Postojna, Gaberje, 9. novembra 1990 Žalovanju Laure se pridružujeta sestrična Anica z Jožetom in Aleš z družino. FILT-CGIL: preveč tržaških železničarjev Se poslužuje možnosti za predčasno upokojitev S6n.^re>daruiei0<< sedem let delovne dobe, vendar pa morajo »zdravi železni-* delati na področjih, kjer obstaja odvečna delovna sila. Upra ot Piše v noti, pa obstajajo tudi upravičeni sumi, da tako s strani železniške cija 2\kot tura 1818 je imel Tržaški polk 38 oficir-lev in 535 mož). Slovenska vojska je nastajala od n°vembra 1918 iz slovenskih polkov stare avstrijske vojske, njeno obliko-'fanje pa nj bu ie spontan, temveč Pdi načrten proces, utemeljen v kon-tetnih načrtih slovenske vojaške or-danizacije, njene hierarhije in njenih irnbolov. Kot rečeno pa so zgodovi-. arP v preteklosti slovenski vojski urnenjali zgolj neopazno, vmesno °Pnjo med vojaško organiziranostjo P^jšnji Avstro-Ogrski in kasnejši uPni kraljevini SHS. Časovno gle-sa^° je sicer to bila, vendar ji je bila iz 0Vrstnlm obravnavanjem odvzeta jj- ‘rnost in samostojnost, torej prvini, Vaj!a našo vojsko bistveno opredelje- Stovenska vojska je bila torej ob-Prrvana kot prehodna oblika na vin Slovencev do združitve s kralje-(j ° Srbijo. Tako vlogo ji je odmerila . dna politika, zgodovinopisje pa ji Vse J30 sledilo. In vloga politike? n ‘ Jtar je jugoslovanske narode in letaio°Sti vezalo in razdvajalo že še ie ostalo politično aktualno dnn desetletja, v marsičem do osn aSni‘P dni. Zastavljeno je bilo en ?vno vprašanje - ali se združujejo °Pravni narodi, ki bodo enakop- Fotografija s Švajncerjeve knjige ravni tudi ostali, ali pa je nastala državna tvorba, kjer bo (je) imel večinski narod z državnotvornimi tradicijami in z močno vojsko privilegiran položaj. To vprašanje pa je bilo aktualno ne samo ob nastanku skupne države SHS, temveč je bilo to ves čas njenega obstoja temeljno vprašanje odnosov med narodi, na eni strani z željo po ohranitvi identitete, na drugi s prikrito ali v posameznih obdobjih skrajno agresivno centralistično težnjo po narodnem unificiranju. Pa naj še kdo oporeka, da se zgodovina ne ponavlja! Svojemu narodu in vsem drugim narodom je srbska buržoazija dopovedovala, da je bila prav ona osvoboditeljica in s tem stvariteljica nove države. Dejstvo, da smo leta 1919 Slovenci ostali brez svoje oborožene sile, je opredelilo tudi slovensko politiko v novi skupni jugoslovanski kraljevini. Slovenci so bili spet postavljeni v položaj naroda, ki lahko nekaj pričakuje, želi, prosi, ne more pa braniti svojega in še manj karkoli zahtevati. Tovrstna realnost (pasivnost) je Slovence že v Avstro-Ogrski razkrila kot drobtinčarje in jih opredelila, enako kot druge narode v podobnem položaju, za podrejene dele države v službi nemško-madžar-skih ciljev. Isto se je zgodilo v novi državi SHS, le da je namesto Dunaja imel tedaj vojsko v rokah Beograd -vendar je neumestno reči srbski narod, saj beograjska buržoazno-milita-ristična čaršija in srbski narod nikoli nista bila eno in isto, čeprav nas o tem poskušajo prepričati nekateri politični liderji in njim lojalni zgodovinarji! Marsikaj je ostalo po starem tudi v novi državi po drugi svetovni vojni. Avnojska Jugoslavija je sicer temeljila na proklamirani enakopravnosti narodov in narodnosti, toda na vojaškem področju je nacionalno vprašanje rešila enako kot predvojna kraljevina. En jezik je bil predpisan kot uradni, spet je obveljalo dosledno narodno mešano dopolnjevanje enot in zato tudi ni moglo priti do obujanja spomi- nov na drugačno, posebno slovensko vojsko iz časov takoj po prvi svetovni vojni. Obujanje spomina na konec slovenske vojske leta 1919 bi hkrati pomenilo tudi zelo neprijetno primerjavo s koncem slovenske (tudi hrvaške In še katere) partizanske vojske leta 1945. V primeru, če bi nova skupna jugoslovanska država ohranila vojaško organiziranost, kot je nastala novembra 1918, poleg tega pa sčasoma ustrezno uredila tudi položaj Makedoncev, Albancev in drugih državljanov, bi morala biti bistveno drugačna tudi politika nove države. Na ta način bi bili združeni resnično enakopravni narodi, kar bi narekovalo medsebojno spoštovanje in upoštevanje skupnih interesov. Poleg tega bi bila onemogočena nadvlada političnega vrha enega neroda (ob naslanjanju na t.i. skupno vojsko) nad vsemi drugimi narodi. Z vsem tem bi bila najverjetneje uresničena (udejanjena) tudi začetna pozitivna jugoslovanska ideja, ki se je zadnja leta skoraj povsem razkrojila. Predvsem v rešitvi nacionalnega vprašanja z ustanovitvijo nacionalnih glavnih štabov je bila velika moč jugoslovanske partizanske vojske 1941-1945, ki je med drugim tudi na vojaškem področju slovenskemu narodu vrnila, kar. mu je bilo odvzeto leta 1919, čeprav se je leta 1945 z ukinitvijo narodnih enot kolo zgodovine povrnilo v leto 1919. Švajncerjevo delo je bogato dokumentirano in kot tako predstavlja svojevrsten zgodovinski dokument, ob tem pa ne gre prezreti avtorjevega opozorila, da na Slovenskem (pa tudi v Arhivu oboroženih sil v Beogradu) raziskovalci zaman iščejo izvirne listine II. vojnega okrožja v Ljubljani in listine njegovih polkov, kar pomeni, da bo tovrstno raziskovalno delo potrebno nadaljevati in na ta način ovekovečiti spomin na nekaj, česar bi na smeli pozabiti, saj je tudi pomemben del zgodovine slovenskega naroda. SLAVKO GABERC Stoletnico Bevkovega, rojstva in obenem dvajsetletnico njegove smrti je Primorska počastila s celo vrsto kulturnih srečanj in prireditev. Plodovitemu pisatelju in velikemu rojaku iz Zakojce se je skušala oddolžiti tudi koprska Osrednja knjižnica, ki je ob tej priliki pripravila razstavo pisateljevega dela. France Bevk je v letih 1908/1909 obiskoval slovensko učiteljišče v Kopru, kjer je uspešno končal pripravnico. Tu mu je dajal jezikovno podlago prof. Ivan Košitar, ki so mu pravila slovenščine pomenila vse. V Kopru je Bevk prvič v življenju videl morje in stopil v nov svet, ki mu je razen dijaških doživetij odprl vrata v gledališke dvorane in k prvim filmskim predstavam v sosednjem Trstu. Bevkov literarni opus je težko predstaviti, ne le zaradi števila napisanih knjig, ampak tudi zaradi izredno raznovrstne pripovedne tematike in pripovednih zvrsti. Pisal je poezijo, črtice, novele, povesti, romane, spominsko prozo, potopisna dela, igrice, poučna dela, pisal j^ za odrasle in mlade. Bibliografi so našteli 164 del (od tega čez 50 za otroke), s ponatisi v zbranih in izbranih delih ter s prevodi pa kar okrog 320 del. Veliko je še raztresenega po revijah in časnikih. Razen tega je Bevk opravil ogromno delo tudi kot časnikar, urednik in prosvetitelj. Na razstavi je predstavljeno Bevkovo literarno delo skoraj v celoti. Okrnjen je le tisti del, kjer so prevodi pisateljevih knjig za druge jezike (Bevkova dela so bila prevedenaj/ 16 jezikov): Bevkova izvirna dela, Prevodi v druge jezike, Bevk urednik in sourednik časnikov, revij in knjig, Bevk prevajalec, Zbrana in izbrana dela ter Bevkova dela v posameznih zbirkah (Zlata knjiga, Moja mala knjižnica, naša beseda itd.) Gradivo je razvrščeno kronološko, začenši z letom 1912, ko/je bila v Ljubljani natisnjena prva Bevkova knjiga Veseli god pod psevdonimom Esar Vano. Po otroški pesniški zbirki Pastirčki pri kresu in plesu leta 1920 do pisateljeve smrti sledi obdobje, ko skoraj ni bilo leta, ne da bi izšla vsaj ena njegova knjiga. Včasih jih je napisal tudi po 10 na leto. Ilustrativni del razstave, ki je na panojih, prikazuje bibliografski pregled Bevkovega Življenja, fotografije pomembnejših dogodkov (tudi obisk pisatelja v koprski knjižnici). Seznam Bevkovih psevdonimov, upodobitve Bevka, kot so ga videli posamezni slovenski umetniki in karikaturisti (Božidar Jakac, France Gorše, Robert Hlavaty, Božo Kos...), posamezne ilustracije iz Bevkovih knjig v izvedbi naših znanih slikarjev (Tone Kralj, Lojze Špacapan, Avgust Černigoj, Milko Bambič, Nikolaj Pirnat, Nikolaj Omersa, Gvido Birolla, Ive Šubic idr.), rokopis knjige Mali upornik, naslovnice znanih del ter izbor člankov ob stoletnici pisateljevega rojstva. Za estetsko oblikovanje na panojih gre zahvala Invest-biroju Koper, oziroma arhitektki Jelki Balaban. VILMA KRAPEŽ Danes v Kosovelovi knjižnici srečanje s pesnico N. Maurer Sežanska Kosovelova knjižnica pripravlja za danes literarno srečanje z Nežo Maurer. S tem namerava počastiti njen življenjski jubilej, saj bo pesnica decembra praznovala svojo 60-letnico. Sežanski obiskovalci knjižnice so se sicer s to priljubljeno pesnico že srečali pred dobrim letom in sama se je tudi že večkrat srečala s šolsko mladino v sežanski občini. Tako prihaja v knjižnico kot dobra znanka in prijateljica med svoje bralce, ki bi ji radi voščili in ob jubileju čestitali. Neža Maurer se je rodila 22. decembra 1930 v Podvinu pri Polzeli kot nezakonska hči vaške dninarice. Njeno otroštvo je zaznamovala predvojna podeželska revščina, kasneje pa tudi težka vojna leta. Po vojni se je najprej izobraževala na učiteljišču, nekaj let je tudi poučevala, potem je študirala na Višji pedagoški akademiji, diplomirala pa je na Filozofski fakulteti iz slovenščine, srbohrvaščine in ruščine. Poučevanje je zamenjala z redakcijo šolskih televizijskih oddaj na ljubljanski TV. Kot novinarka je delala pri Rodni grudi, Kmečkem glasu in kot urednica pri Prosvetnem delavcu. Prvo otrokom namenjeno pesem je objavila leta 1957 v Cicibanu. A njen knjižni prvenec ni bila pesem, temveč knjiga črtic na tematiko partizanskih kurirjev in samotnih slovenskih kmetij »Zveza mora ostati«, ki je izšla 1967. leta. Temu so sledile pesniške zbirke »Skorja dlani in skorja kruha«, »Ogenj do zadnjega diha«, »Čas, ko je vse prav«, »Tej poti se reče želja«, »Drevo spoznanja«. Med te mejnike njene lirične ustvarjalnosti pa se vključujejo številne otroške izdaje, izmed katerih naj omenimo le nekatere, kot so: »Šončne statve«, »Kam pa teče voda«, »Kako spi veverica«, »Čukec«, »Kostanjev škrat«, »Kadar Vanči riše«, itd. Marsikaj od tega je bilo prevedeno tudi v tuje jezike. Knjiga z naslovom »Kadar ljubimo«, ki je izšla letos, je v glavnem izbor ljubezenske poezije. O poeziji Neže Maurer in njeni literarni vrednosti so zapisane različne sodbe. Najbolj pomembno pa je, da je njena lirika našla pot do bralca in da so njene pesniške zbirke v knjižnicah med najbolj iskanimi. Kosovelova knjižnica bo ob današnjem srečanju (ob 18. uri) pripravila tudi razstavo pesničinih del. Ob njej bodo odprli še razstavo morskih motivov akademskega slikarja Milana Butine, večer pa bodo popestrili še slovenski dramski umetnik Vladimir Jurc in učenci glasbene ter osnovne šole. zastopnik PEUGEOT TALBOT autopalma »! J^nrico Burra & c. rv'v'"*v*v.’.v.v.v.v.v.v.-.v.v.-.v.•: PEUGEOT Romeo 3 fil 4x4 1984 sn UTOBIANCHI i širjave bi C|TRoEN ax 1( bele bar EuGE0T 4C .. ev°red Tr" iel (TAVAGNACCO) ^"arodnJ0432* S70627 3 Predklicna štev. 9939 ZASTOPNIK f||) iancia ^ IZREDNE PRILOŽNOSTI FIAT 126-127 UNO 45 in UNO 60 S PANDA 30 in 45 RITMO 65 in 131 GROMA CHT in 2,0 IE LANCIA DELTA 1,3 in 1,5 PRISMA 1,6 in DIESEL BETA 1,6 BN in HPE 1,6 GAMMA BN 2,0 ALFA SUD 1,2 RENAULT R 5 in R 18 CITROEN DYANE 6 VOLKSVVAGEN GOLF SEAT IBIZA 1,2 GLX AUSTIN METRO INNOCENTI MINI 90 CENE od 2.000.000 db 10.000.000 A. RUGGENINI Drevored Tricesimo 13 VIDEM - TAVAGNACCO mednarodna predklicna štev. 9939 ITALIJA (0432) 570595 Organizzazione Renault VglCS/ Priložnosti FIAT 126 P4 650 cc 1982 FIAT PANDA 750 CL 1986 FIAT UNO 60 5P1100 cc 1988 FIAT UNO 45 S 5P 950 cc 1985 FIAT RITMO 75 S 1983 RENAULT Supercingue TO 3P 950 cc 1985 RENAULT Supercinpue GTL 3P 1100 cc 1985 RENAULT R5 Alpine 1400 cc 1979 RENAULT R9 TLE 1100 cc 1985 RENAULT ESPACETSE 2000 cc bencin 1987 INNOCENTI MINI TRE 1982 ROVER RANGE ROVER 2P plinski pogon dec.1979 DOSTAVNA IN KOMBINIRANA VOZILA RENAULT, OPEL različni modeli BORTOLOTTI ZASTOPNIK RENAULT Drevored Venezia 120 Č0DR0IP0-VIDEM (ITALIJA) , ‘el. (0432) 900777 mednarodna predklicna štev. 9939 VIDEM P0RDEN0N ooJSJS^ •-----'— CODROIPO ^5, GORICA Friulauto s.p.a. VIDEM - PORDENON PORTOGRUARO • CERVIGNANO AUTOBIANCHI A 112 INNOCENTI MINI 1971 rjav 1981 temnoplav z vinilsko streho »CLUBMAN« FIAT 128 1100 1973 zelen FIAT 127 S 1981 bel FIAT 127 1979 srebrn metal. FIAT PANDA 30 1983 bel FIAT RITMO 60 CL 1982 sinjeplav metal. FIAT 131 1,3 CL 1975 bel LANCIA DELTA 1,6 1983 srebrn metal. LANCIA PRISMA 1,6 1983 rjav metal. LANCIA DELTA 1,5 1981 sinjeplav VW GOLF 1100/3P 1981 rdeč RENAULT 14 TL 1982 bež RENAULT 9 TD 1984 bel MERCEDES 240 D 1984 temnoplav MEDNARODNA PREDKLICNA ŠTEV. 9939 VIDEM: Ul. Nazlonale 17 - tel. (0432) 570345 PORDENON: Drevored Venezia 59 tel. (0434) 30231 PORTOGRUARO: Drevored Venezia 43 tel. (0421) 274412 CERVIGNANO DEL FRIULI: Ul. Ramazzotti 1 tel. (0431) 34106 ZASTOPNIK FIAT km 146,4 ob državni cesti 13 P0NTEBBANA C0LLALT0 - tel. (0432) 784212 mednarodna predklicna štev. 9939 1) FIAT 126 P4 1982 bel 1.900.000 2) FIAT PANDA 750 CL 1986 rdeč 5.800.000 3) FIAT PANDA 1000 CL 1988 bel 6.500.000 4) FIAT UNO 45 3P F. 1988 temnoplBv 7.700.000 5) FIAT UNO 70 SX 5P 1987 kvarc metal/z. 9.800.000 6) FIAT UNO TURBO IE 1988 rdeč 12.000.000 7) FIAT CR0MA CHT 1987 15.200.000 8) FIAT CROMA IE 1987 kvarc metaliz. 16.500.000 9) FIAT TIP01,4 M. 1989 aluminij, met. 12.000.000 10) FIAT TIPO TD 1988 škrlatno rdeč 10.800.000 11) FIAT REGATA 70 S 1986 zlato met. 8.200.000 12) FIAT REGATA 85 S 1985 kvarc met. 7.500.000 13) LANCIA PRISMA 1,3 1987 zlato met. 12.700.000 14) LANCIA PRISMA 1,6 1983 aluminij, met 6.800.000 15) VW GOLF CABRIO 1979 zlato met. 7,500.000 16) VW HROŠČ CABRIO 1975 rdeč 13.900.000 17) SUZUKI 410 JS 1984 bel 9.000.000 18) SUBARU SW 4WD 1981 aluminij, met. 4.900.000 19) DUCATO KOMBINIRAN 1987 bel 13.900.000 20) FIAT 900 E 1985 bež 5.200.000 Med različnimi tipi rabljenih avtomobilov boste našli model po vaši meri. Ali pa celo paleto avtomobilov Fiat, pripravljenih za predajo. V tretjem kolu tekmovanj v evropskih nogometnih pokalih tudi Crvena zvezda in Partizan Italijani, Francozi in Nemci najboljši Pokal UEFA: Partizan naprej PARTIZAN - REAL SOCIEDAD 5:3 1:0, 1:0, 0:0) STRELEC: Stevanovič v 48. min. PARTIZAN: Pandurovič, Standj-kovič, Milanič, Jokanovič, Ješič, Vujačič, Bogdanovič, Mijatovič, Viš-njič, Djurdjevič, Stevanovič. REAL SOCIEDAD: Gonzales, Ben-goechea, Lasa, Larannaga, Gorris, Gajete, Fuentes, Aldridge, Mentaxa, Labreras, Richardson. SODNIK: Lo Bello (Italija). GLEDALCEV: 35.000. BEOGRAD — Partizan se je moral pošteno namučiti, da je šele po enajstmetrovkah strl odpor žilavega Real Sociedada. Španci so na domačem terenu zmagali z 1:0 z golom, ki ga je dosegel Larannaga prav v zadnji minuti tekme. V Beogradu so zaigrali Španci čvrst bunker italijanskega tipa. Partizan ga je v regularnem času le enkrat »predrl«, z golom, ki ga je z glavo dosegel Stevanovič, potem ko je vratar odbil nevaren prosti strel. V podaljških se izid ni spremenil, zato so o napredovanju odločale 11-metrovke. Domačini so zadeli štirikrat, gostje le trikrat, odločilno 11-m pa je uspešno realiziral Djurdjevič. Italija ostaja 'evropska nogometna superzvezda. Kljub izločitvi Napolija v tekmovanju za pokal prvakov v zgodovini evropskih nogometnih pokalov se ni še dogodilo, da bi se sedem klubov iz ene države uvrstilo v tretje kolo tekmovanj. To je uspelo Milanu v pokalu prvakov, Juventusu in Samp-dorii v pokalu pokalnih zmagovalcev ter Interju, Romi, Bologni in Atalanti v pokalu UEFA. Uspeh italijanskih klubov je toliko bolj pomenljiv, če pomislimo, da so v osmih tekmah osvojili kar 15 točk (sedem zmag in en neodločen izid, ki pa je bil, po streljanju enajstmetrovk, za Napoli poguben), dosegli so skupno 20 golov, prejeli pa le tri. Italijanski nogometni klubi so po rezultatih drugega kola evropskih pokalov na Stari celini v samem nogometnem vrhu, kar pa meče temno senco nad reprezentanco Azeglia Vicinija. Njegovi najhujši kritiki so namreč že nekaj minut po koncu sredinih tekem začeli z novo polemiko, v kateri je glavna tarča prav tehnični vodja »az-zurrov«. Kako je namreč mogoče — se le-ti sprašujejo — da italijanski klubi zmagujejo vsepovsod, medtem ko igra reprezentanca vse slabše? Pri postavljanju tega vprašanja pa verjetno pozabljajo, da sloni igra italijanskih klubov v veliki večini na ramenih (ali bolje, v nogometnih sposobnostih) tujcev. To na primer velja za Milan (trije Nizozemci), Inter (trije Nemci), Bologno (Detari), Romo (Voller), Sampdorio (Cerezo, Katanec), Atalanto (Strom-berg, Evair), Napoli (trije Južnoameri-čani). Le Juventusova igra je sad italijanskega nogometnega genija, kar je Baggio tudi v sredo potrdil na najlepši način s tremi zadetki. A kaj, ko je Agnellijev zvezdnik štiri dni prej v reprezentančnem dresu razočaral... Ob uvrstitvi italijanske sedmerice v tretje kolo evropskih pokalov pa odmeva tudi izločitev Napolija. Domala vsi povezujejo moskovski »debacle« z zadnjo afero Maradona. »Pibe de oro« sprva ni hotel z ekipo v Moskvo, le-to pa naj bi kvarno vplivalo na njegove soigralce. Po izjavah managerja Mog-gija bo Napoli sprejel proti Argentincu najstrožje disciplinske ukrepe, obenem pa se bo še okoriščal njegovega velikega nogometnega talenta. Takih izjav na račun Maradone je bilo v preteklih mesecih nič koliko, zato je vprašljivo, ali jih gre sploh jemati resno. Vsaka sredina tekma italijanskih klubov je imela svojega junaka. V Brugesu je bil to 22-letni Angelo Car-bone, ki ga je Milan kupil od Barija za čedno vsoto 5 milijard lir. Njegov strel v gornji desni kot Verlindnovih vrat je Sacchijevemu moštvu omogočil napredovanje. Juventus se je oplajal ob potezah Roberta Baggia; Sampdorii je odprl pot do zmage neumorni Lombardo; Inter se je razživel z Bianchijem, ki je bil tudi strelec tretjega, odločilnega zadetka; igro Bologne je brezhibno dirigiral Detari, Romo je —' pred poškodbo — povedel do zmage Gianni-ni, Atalanto pa Evair. Le Napoli je imel »negativnega« junaka. In to ne enega, kar dva. Ob muhastem Mara-doni je bil to branilec Baroni, ki je zgrešil odločilno enajstmetrovko. V pokalu prvakov se je v četrtfinale uvrstila tudi beograjska Crvena zvezda. Rdeče-beli so dali igralcem škotskega Rangersa še eno nogometno lekcijo. Tekma se je končala neodločeno, po prikazani igri pa bi morali zmagati Beograjčani. Škotski in angleški list hvali Prosinečkega, Pančeva in ostale, ki so bili — vedno po mnenju tiska in televizije — v Glasgo-wu v taki premoči, da je bilo srečanje zanje le težji trening, na katerem škotski nogometaši enostavno niso mogli do žoge. Crvena zvezda je skratka tudi na Škotskem zapustila lep nogometni vtis. Ob italijanskih ekipah so v drugem kolu evropskih pokalov slavili tudi francoski in nemški klubi. Francozi so uvrstili v nadaljnje tekmovanje vse svoje klube, od nemških klubov pa je bil izločen le Magdeburg. Med razočaranji je treba omeniti katastrofo romunskih in škotskih klubov. Vse štiri romunske ekipe so bile namreč izločene, ista usoda Ra je dočakala štiri škotske predstavnike. Zelo slabo se je — splošno vzeto — odrezal ves anglosaksonski nogomet: od sedmih njegovih predstavnikov se je v nadaljnje kolo uvrstil le Manchester -United. Svoje predstavnike v evropskih pokalih so v drugem kolu »izgubile« Češkoslovaška (2 ekipi), Švica, Madžarska, Švedska, Grčija, Ciper, Islandija, Bolgarija, Turčija in VVeles. Odslej tako tekmujejo v teh tekmovanjih še ekipe iz 13 evropskih držav. Tudi trekingaši so se vrnili Po povratku naših alpinistov, članov odprave Alpe Adria Sa-garmatha na Everest, so se včeraj utrujeni, a srečni in zdravi vrnili domov tudi trekingaši. Skupina 13 trekingašev, ki je v organizaciji SPDT krenila na pol proti Himalaji 14. oktobra, je po dveh dneh poti iz Katman-duja preko New Delhija, Frankfurta in Ljubljane sinoči prišla v Bazovico. Skupina je odpravila vso programirano pot in dosegla višino 5.550 m na Kalapattar-ju nad baznim taborom odprave Alpe Adria. Dve milijardi za Turkylmaza ŽENEVA.... Nakup švicarskega napa- dalca turškega porekla Kubilaya Turkyl-maza je stal Bologno točno 2.200.000 švicarskih frankov ali milijardo 970 milijonov lir. To je včeraj izjavil Michel Go-lay, podpredsednik švicarskega kluba Servette, za katerega je do predvčerajšnjim igral Turkylmaz. Golay je dodal, da je razkril točno vsoto z očitnim namenom, da bi utišal neosnovane vesti o astronomskih »cenah« nogometaša, ki -so jih objavili nekateri časopisi. Od prodaje Turkylmaza pa bo Servette iztržil veliko manj od tistega, kar je Bologna odštela za njegov nakup. V njegovo blagajno je končalo le 300 tisoč švicarskih frankov, ostalo vsoto pa je prejela družba Proteam, ki je bila lastnica nogometaševe izpisnice. RomunskiTiogometaši v tujino le z 28. letom BUKAREŠTA - Po polomu romunskih klubov v evropskih nogometnih pokalih (vse romunske ekipe šo bile izločene) je romunska nogometna federacija včeraj odločila, da odslej ne bo več dovolila odhoda v tujino nogometašem, ki še niso izpolnili 28. leta starosti. S to odločitvijo skuša romunska nogometna zveza »zavarovati« romunske klube in tudi reprezentanco, ki se je klavrno odrezala na prvi kvalifikacijski tekmi za evropsko prvenstvo (doma je klonila proti Bolgariji z 0:3). Kljub temu pa je nogometna zveza pustila odprto špranjo, skozi katero se bodo lahko romunski nogometaši »izmuznili« v tujino. Prestop k tujim klubom igralcev izpod 28 let bo mogoč, a le pod pogojem, da bo klub, ki jih bo kupil, plačal nogometni zvezi 2 milijona dolarjev »odškodnine«... Pirro in Letho v teamu Italia BRESCIA Finec Jvrki J. Letho in Italijan Emanuele Pirro bosta pilota tea-ma formule 1 Italia v prihodnjem letu. Rezervni pilot teama bo Italijan Andrea Montermini, ki bo sodeloval pri razvoju novega bolida BMD dallara judd. 27-let-ni Pirro že tri sezone nastopa v formuli 1. Letho je pred dvema letoma zmagal angleško prvenstvo formule 3, v formuli 1 pa je nastopil le na nekaterih dirkah. Hokej na ledu: Švedska - ČSFR 6:3 STUTTGART — V prvem kolu mednarodnega hokejskega turnirja za nemški pokal je sinoči švedska reprezentanca premagala ČSFR s 6:3 (0:2, 4:1, 2:0). Prvo vsenemško prvenstvo v plavanju MUNCHEN — V prvem dnevu nemškega prvenstva v plavanju je bivši Vzhodni Nemec Nils Rudolph dosegel najboljši čas na 50 m metuljček. Progo je preplaval v 24 "39. To je prvo vsenemško plavalno prvenstvo po združitvi. V prvem dnevu so prevladovali plavalci iz bivše NDR, ki so dosegli 10 zmag, a njihovi zahodni sosedje le štiri. Prvenstvo služi kot priprava na januarsko svetovno prvenstvo, ki bo v Perthu v Avstraliji. Čupin jadralec A. Ferfoglia izbran v državno selekcijo 1 ' ‘ : t „ : c Adriano Ferfoglia Iz Livorna, kjer se je na izbirnih treningih mudil do srede, se je jadralec JK Cupa iz Sesljana Adriano Ferfoglia vrnil z izredno razveseljivo novico: izbran je bil namreč za člana državne mladinske reprezentance v razredu laser, ki se pripravlja na evropsko mladinsko prvenstvo (to prvenstvo se bo pričelo 3. junija prihodnjega leta v Belgiji). Ferfoglia (letnik 1972) je v razredu laser začel nastopati v začetku lanskega leta. Vsekakor je z jadranjem že imel nekaj izkušenj (na primer v razredu 420). Zadnje čase je nastopil ua številnih regatah, nase pa je zlasti opozoril preteklega septembra, na državnem mladinskem prvenstvu, ki je bilo v kraju Civitanova v Markah in kjer je zasedel 7. mesto. Vsedržavna selekcija, ki skupno šteje 8 članov, bo s pripravami začela 13-decembra v Livornu, kjer je vsedržavni jadralni 'center, in se zatem udeleži" la nekaterih mednarodnih regat. Prva polovica dvoboja za svetovni naslov brez zmagovalca Kasparov in Karpov spet v Lvonu Garry Kasparov NEW YORK — Prva polovica dvoboja za naslov svetovnega šahovskega prvaka med Kasparovom in Karpovom se je končala brez zmagovalca. Nasprotnika sta namreč dosegla vsak po eno zmago, a deset partij se je končalo z remijem, tako da bosta prvak Kasparov in izzivalec Karpov na odmor šla z nerešenim rezultatom 6:6. Dvanajsta partija se je končala pri 37. potezi, a za remi sta se odločila na predlog Kasparova, ki je imel bele figure. Dvoboj bodo sedaj prekinili in ga bodo nadaljevali 23. novembra v Lyonu. Strokovnjaki in ljubitelji šaha so si veliko obetali od zadnje partije. Računali so namreč, da bo Kasparov skušal narediti vse, da iz New Yorka odide z minimalno prednostjo; ki bi mu omogočala, da mirno počaka na drugi del dvoboja, saj mu za obrambo naslova zadostuje že neodločen rezultat. V tej zadnji partiji pa ni pokazal nič posebnega. Zgledalo je celo, da je precej nervozen. Nekateri izvedenci so sicer menili, da je v boljši poziciji, vendar ne taki, ki bi mu zagotavljala, da igra na zmago. Po 20. potezi pa enostavno ni imel več nobenega načrta in je vlekel poteze, ki jih strokovnjaki v glavnem niso razumeli. Večina jih je trdila, da je med 24. in 28. potezo izgubil tri priložnosti in izkazalo se je, da je bilo to res. Karpov pa je igral zelo natančno in je izkoristil vsako pasivno potezo svojega nasprotnika. Okrog 30. poteze naj bi celo imel boljšo pozicijo, vendar je zašel v časovno stisko: ko je povlekel 31. potezo, je imel na razpolago samo devet minut za prav toliko potez, a Kasparovu je preostalo 20 minut. V takem položaju izzivalec ni hotel tvegati in je na kraju brez pomišljanja sprejel ponujeni remi. Gledalci so bili s takim zaključkom razočarani. Dvorana je bila namreč tudi tokrat razprodana in številni ljubitelji šaha so pričakovali drugačen razplet. Na to so jih navajali tudi velemojstri, ki so analizirali partijo in so dve potezi pred koncem še trdili, da je Karpov v boljšem položaju in da bo partija gotovo prekinjena. Lahko rečemo, da je v prvi polovici tega dvoboja bilo več res zanimivih partij, Karpov je igral zanesljiveje, Kasparov pa je večkrat izzival usodo. Tako pa lahko le ugotovimo, da je samo enkrat v dosedanjih 33 dvobojih za naslov prvaka v prvih 12 partijah bilo toliko remijev: bilo je to leta 1978 med Karpovom in Korčnojem. Potrebno res iskreno sodelovanje Deževno in občasno hladno vreme nas je opozorilo, da se poletje dokončno izteka in da je napočila jesen z vso svojo lepoto, ampak tudi s svojimi tegobami. Vreme seveda vpliva tudi na športne dejavnosti. Lahko rečemo torej, da je sezona tako imenovanih poletnih tekmovalnih športov za nami in da smo v novi sezoni. Glede poletnega udejstvovanja naših društev in tekmovalcev lahko mirne duše trdimo, da je bila bera priznanj in kolajn nad pričakovanjem. Nočem sedaj sestavljati seznama zaslužnih tekmovalcev, saj tisti, ki sledijo našemu športu, že poznajo uspehe in morda bi pri navajanju imen lahko pomotoma izpustil koga izmed tistih, ki si zaradi svojega truda zaslužijo omembo. Posegli smo po zlatu tako na svetovnem kot na italijanskem prvenstvu, prav tako se je prvič blesteče odrezala ženska odbojkarska ekipa slovenske šole. Tudi v deželnem merilu niso izostali uspehi in tako so se naši mladi tekmovalci uvrstili v državne selekcije. Pri analizi teh podatkov ugotovimo, da so bili uspehi doseženi-le v posamičnih športnih panogah. Ta podatek lahko ocenjujemo z raznih vidikov, ki so vsi zanimivi. Predvsem ugotavljamo, da imamo nadarjene tekmovalce, ki jih spremljajo strokovno zelo usposobljeni trenerji. Seveda ne smemo tudi odmisliti pomoči družin, ki so prav gotovo vedno stale ob strani tekmovalcem. Tudi tehnični pripomočki so morali biti na primerni in sodobni tehnološki ravni. Žal posamezniki v glavnem ne pustijo za seboj naslednikov. Vrhunski športnik ne ustvarja okoli sebe določene skupi- ne mlajših rodov; ta skrb je prepuščena staršem in društvom, ki morajo iskati nadarjene otroke in se jim stoodstotno posvetiti. To je izredno težka naloga, ki zahteva - poleg tehničnega - tudi nadpoprečno pedagoško raven vseh zainteresiranih. Kakorkoli že, tudi to poletje smo ponesli imena naših mladih po svetu; svetovna in italijanska javnost je lahko spoznala, da smo nekje najboljši. Včasih smo, sicer upravičeno, negodovali, da so uspehe naših atletov razni mediji zabeležili le z nekaj vrsticami in da so športne TV oddaje "pozabile"" na te uspehe. Že večkrat smo doživeli tak odnos in to nas ne čudi več, čeprav nas jezi in delno razočara, saj smo se vedno lojalno obnašali do celotne italijanske športne javnosti, športnih oblasti in sredstev javnega obveščanja. Kot rečeno, sedaj stopamo v obdobje skupinskih športov, če odmislimo smučanje. Resnici na ljubo so nekatera prvenstva že v polnem teku, a mnogi tekmovalci niso še stopili na igrišče v boju za prvenstvene točke. Komaj čez nekaj dolgih mesecev bomo lahko ugotovili, kakšna je bila letošnja sezona. Prvi uspehi ali neuspehi niso še zagotovilo, da se bo prvenstvo tudi zaključilo na določen način, saj premnogo faktorjev vpliva na celoten potek dela. Skupinska tekmovanja morda zahtevajo od društvenih odborov več dela in naporov, saj morajo prevažati večje skupine tekmovalcev, kar še povečuje civilno in kazensko odgovornost, posebno do najmlajših tekmovalcev. Nihče ne pričakuje izrednih uspehov; objektivno lahko pričakujemo dobre uspehe pri mladinskih ekipah, predvsem pri odbojki, ki je že dol9 leta v samem državnem vrhu. V dr gih športih se lahko uspešno uveljav mo največ v deželnem merilu. In tu se odpira že staro vprašan] ^ Po podatkih trenerjev in raznih P°zn valcev enega ali drugega športa lirls0 mo nadarjene tekmovalce, a kaj, ko razpršeni v raznih ekipah. Izjema U sicer košarka, a tudi pri tej panogi šlo vse v najboljšem redu. Kjer združevali moči, so se uspehi P0^aZza-kjer delujemo popolnoma ločeno, . ostajamo, saj nimamo zadostnega V toka mladih tekmovalcev. Neka društva zaradi tega le životarijo, dr 9 j se ojačujejo in polnijo vrzeli z 10 ng večinskega naroda. In vendar na^ega uspe ustvariti miselnosti Nkre a medsebojnega sodelovanja. Nače .j, se vsi strinjajo, da bi bila le-ta na pot, a pri praktičnih izvedbah “ tg, gokrat naletimo na nepremostl]iv^aja žave. In vendar smo dozoreli, sa^sta-društva in osrednja organizacija jajo že desetletja. Življenjska P. bi nas že zdavnaj morala izuC1ng se-nam je storiti. Mnogokrat se ju Stankih le pogrevajo stare zaII1jjuo N tako se vse skupaj izjalovi. Prav ^ n8ši bilo, da se vsi skupaj zamislimo ^0. bodočnosti. Vsak mora priti znanja, kaj je najumestneje si ^e. :tni bo neka skupna misel prišla ^ v0s bomO dOSegll kS odbornikov, .»umu Sj,.- vzpon, katerega bodo brez tez ^ejijo jeli tekmovalci, saj si sled J predvsem tekmovalne usPe”e našo h°’ Torej smo mi odgovorni za bo- dočnost: o tem ni dvoma, k<3^ c ma, da bomo prav mi od9. bomo vedno capljali na mes Na predstavitvi nove sezone športnega združenja Dom iz Gorice Potrebno večje sodelovanje med sekcijami v,, fe v I “ Predsednik Marko Čubej na predstavitvi sezone ŠZ Dom (Foto Kocjančič) Na srečanju združenja Dom se je zbralo veliko ljudi (Foto Kocjančič) Športno združenje Dom iz Gorice stopa v novo sezono z željo, da bi tudi tokrat bistveno prispevalo * razvoju telesnokulturnega gibanja na Goriškem. Neizpodbitno namreč je, da nosi združenje veliko odgovornost za športno udejstvovanje v samem mes-71 in še posebej pri dejavnosti v okviru Kulturnega tema, ki je postal pravcato središče kulturno-špor-mega dogajanja. Ob tem izhodišču so predstavniki Športnega druženja Dom pripravili prejšnji večer v mali dvorani Kulturnega doma srečanje, na katerem so star-Setn mladih športnikov, prijateljem ter predstavnikom oblasti predstavili letošnjo sezono. O njej je spregovoril predsednik združenja Marko Čubej, ki le naglasil potrebo po stvarnejšem sodelovanju med sekcijami z namenom, da dosežejo cilje, ki so skupni testnemu združenju. Letošnje delovanje ŠZ Dom bo dokaj razvejano in bogato. Košarkarji bodo nastopali v prvenstvih minibasketa, propagande, kadetov ter v promocijski ligi. Mlade odbojkarice se bodo udeležile prvenstev superminiodbojke, miniodbojke, začetnic in deklic. Ritmičarke in orodni telovadci pa bodo ob običajnih domačih ekshibicijskih nastopih sodelovali na tekmovanjih v Furlaniji-Julijski krajini ter v Sloveniji. Gre v bistvu za gibanje, ki pri Domu šteje več kot , 150 športnikov, kar pa je pomembneje, večina teh sodi v najmaljša starostna obdobja. Predsednik pokrajinskega odbora. ZSŠDI Aldo Rupel je ob tej priložnosti izrekel zadovoljstvo zaradi množičnosti pri mestnem združenju in si obenem zaželel, da bi se ta številčnost kaj kmalu sprevrgla tudi v kakovost. S tem v zvezi je podčrtal športno prireditev, ki jo bo decembra gostila Goriška. Gre za Našega športnika, pobudo, na kateri bodo nagradili najboljše posameznike, ekipe in športne delavce z obmejnega prostora. Pokrajinski odbornik za šport Ermes Dosso je podčrtal prizadevanje ŠZ Dom pri delu z najmlajšimi. S. tem v zvezi je ugotovil, da športna društva igrajo neprecenljivo vlogo v naši družbi in da so pri tem premalo »nagrajena« s strani javnih uprav. Delovanje Domovih športnikov in odbornikov, je zakljuT čil Dosso, pa je tudi z narodnostnega vidika izrednega pomena in je v ponos celotni goriški skupnosti. Goriški olimpijski odbor s pozornostjo sledi delovanju Domovega združenja. Tako je dejal predsednik CONI Elvio Ferigo, ki je izrekel posebno pohvalo predvsem zaradi dela z najmlajšimi. Na večeru je spregovoril tudi podpredsednik pokrajinske košarkarske zveze Sergio Orzan. (r. p.) N a tržaškem prvenstvu za pokal Albrizio Naši rolkaiji odlični j, ^terska sezona društev Mladine jl0Sc° in Grmade Hobles se je praktič-Drteaključila v nedeljo na tržaškem btenstvu za pokal Albrizio, ki jo je tp,teel Sci C Al Trieste. Rolkarska žin' se ie odvijala v Boljuncu v bli-bila i*;ovarne Grandi Motori. Proga je afožna po ravnini, vsak krog pa je Pret lev'^00 metrov. Tekmovalci so visnte '- °d enega do štiri kroge, od-Po t° kntegorije. Med tekmo je kot tpk-tediciji nagajala burja, ki pa naših uovalcev ni preveč ovirala. f0[kteada Hobles, ki se je ojačila z pr j iz Slovenije in Vidma, je bila c0 n tna s 23 tekmovalci, Mladina Res-hašiK jSV°jimi trinajstimi. Tekmovalci Poka društev so se odlično obnesli in les jpZa* ^ojo premoč. Grmada Hob-tVete namreč osvojila tudi prvo druš-3a ie° me.sto in tako obdržala pokal, ki nesla Ptrejela bansko leto- Tokrat je od-cicihtete štiri prva mesta (pri mlajših kah teK,ad 5 Špelo Jerina, pri giciban-hih s -r no Grom, pri mlajših ciciba-Z Frte °mažek Kosom in pri cicibanih tret i o k0® kahom),štiri druga in eno sv0ji fnesto. Mladina Resco pa je s en0J te mladimi tekmovalci odnesla kom r ° mesto (pri mladinskih z Eri-ttiesti .nncejem), tri druga in dve tretji to. n se tako uvrstila na tretje mes- nizmorc^dnj6 leto nameravajo orga-Albrizjl1 Prirediti tekmovanje za pokal da bi n te sa.mem mestnem središču, d* takoi'6?ndl dim več pozornosti in larni šport 6 sPoznali ta še ne popu- ULTati TEKMOVANJA ZA PO-Mlais "AL ALBRIZIO (Gmiaritete^rbanke: 1- Špela Jerina datec nSi tebles) 12 23"; 2. Mateja Bo-uviladma Resco) 13'40’'. iuda kazen igralca Brega 'liariske^n0^11^ tržaškega odbora ita-fdovai jteg°metne zveze je hudo ka-n Miche|te°v? .rgralca Paola Monda tetivo kl nastopata v pr- ti d® sta bil tajnikov, hudo kazen. °t4' maia te namred diskvalificirana p Kot PišePnhodnje leto. ^mkoite, ntemeliitvi' ie Mondo, j ' Sledmi „d?bll opomin, žalil sodni-te se s terr> 3ie zat0 izključil, a Mon-ga je te tertno ni hotel sprijazniti šPteiro soiorfli Napasti, vendar so mu te*L£*>Sl2“i'?*,opa|' p k°ncu ipte11 diskvalificiran, ker je te Sodniv, • e silovito udaril žogo Cicibanke: 1. Nina Grom IBAS", 2. Božena Radič 21'42" (obe Grmada Hobles). Mlajši cicibani: 1. Tomaž Kos (Grmada Hobles) 10,34"; 2. Tibor Drasič 11T6", 3. Mitja Tretjak 11'31", 4. Ivo Lah 13'46", 5. Edi Di Felice 13'57" (vsi Mladina Resco). Cicibani: 1. Erik lori 15'30" (Grmada Hobles); 2. pavid Bogateč 16T4", 3. Matej Lah 16'53" (oba Mladina Resco); 4. Goran Berginc 17'44", 5. Andrej Javor 19’37", 6. Jure Sotler 20T7", 7. Miha Vernec 20’26" (vsi Grmada Hobles); 8. Mitja Košuta 22'33", 9. Daniele Selatti 26T3" (oba Mladina Resco). Mladinci: 1. Erik Tence 22'27', (Mladina Resco); 2. Roby Kauka 24'31", 3. Jure Peršič 27'01", 4. Gašper Mlak 27 04, 5. Aleš Zakrajček 27'36" (vsi Grmada Hobles); 6. Enrico Bogateč 28 00'' (Mladina Resco); 7. Erik Peric 28'31" (Grmada Hobles); 8. Martin Košuta 29T9" (Mladina Resco); 9. Grega Gus-tiša 34'46" (Grmada Hobles), Juniores: 1. Germano Muscetti (Sci C Al Trieste) 2801'; 2. Rajko Zečevič 38 06" (Grmada Hobles). Seniores: 1. Alfio di Gregorio (Sci CAI Trieste) 26542. G. Rupil 27'07", 5. Franko Plesnikar 29T8" (oba Grmada Hobles). Amaterji: 1. Marco Albrizio (Sci CAI Trieste) 27'32"; 2. Franko Kauka 29'20", 5. Niko Golišak 34T3" (oba.Gr-mada Hobles); 8. Boris Bogateč 36'26" (Mladina Resco). DRUŠTVENA LESTVICA 1. Grmada Hobles 784 točk; 2. Sci CAI Trieste 434; 3. Mladina Resco 377. (B. B.) Pretekli teden so njegovi smučarji smučali v Avstriji Pester program SK Devin Sezona Smučarskega kluba Devin stopa v živo, potem ko so marljivi športni delavci iz Devina že poleti zastavili delo za jesenske in zimske mesece. Iz pogovora s predsednikom Sosičem smo izvedeli za delovanje in program kluba v novi sezoni. Klub je začel s predsmučarsko telovadbo za mlajše že julija meseca. Veliko ceste so prekolesarili tudi z gorskimi kolesi po kraških poteh. Vreme nam je bilo še kar naklonjeno, tako da smo skoraj stalno vadili na odprtem, je poudaril predsednik Sosič. Večinoma so trenirali na sedežu v Ce-rovljah. Po precejšnjih težavah so vendarle prišli do pokritega prostora in sicer v socialnem centru v Sesljanu. Sedaj se tam odvija predsmučarska telovadba. Društveni kombi pripelje semkaj mlajše smučarje vsako sredo in pridno vadijo celo poldrugo uro. Rekreacijska telovadba poteka ob večernih urah vedno v teh prostorih, dvakrat tedensko, in sicer vsako sredo in petek od 19.30 do 21.00 ure pod vodstvom izkušene Katje Škrkove. Konec oktobra se je začel smučarski tečaj na plastični stezi v Nabrežini, prve dni novembra pa so člani SK Devin že »okusili« prvi sneg. Od 1. do 3. novembra so bili namreč skupaj s smučarji kriške Mladine Resco na izletu na ledeniku Moltaller v Avstriji. Prvi dan smučarji niso smučali zaradi slabega vremena; v petek, 2. novembra so se lahko predali smučanju in pridno trenirali, dan kasneje pa so se zaradi močnega sneženja vrnili domov. Planinski odsek pripravlja konec tedna tradicionalno martinovanje, 22. decembra pa bo na sporedu zimski vzpon na Javornik. Smučarski odsek prireja od jutri, 10. novembra, do vključno ponedeljka, 12. novembra, tradicionalni sejem nove in rabljene smučarske opreme, in to v sodelovanju s ŠD Sokol in trgovino 3A Šport iz Tržiča. Sejem bo - po že ustaljeni praksi - v dvorani Igo Gruden v Nabrežini na številki 89. V nedeljo, 28. oktobra, je imel SK Devin srečanje s pobratenim smučarskim klubom Snežnik iz Ilirske Bistrice; po krajšem izletu v Čedad je sledilo v popoldanskih urah skupno planiranje zimskega programa. Na izletu so bili postavljeni temelji za konkretno sodelovanje med kluboma. Prve dni decembra naj bi na umetno zasneženi progi v Sappadi začeli s prvim večdnevnim skupnim treningom na snegu pod vodstvom smučarskih učiteljev tega slovenskega kluba, skupni treningi pa naj bi se nato nadaljevali vsako nedeljo do božičnih počitnic. Sledilo bo zimovanje ob priliki božičnih ali novoletnih počitnicah, verjetno v kakem avstrijskem smučarskem središču, kjer naj bi bila zagotovljena smuka tudi z umetnim snegom. V nedeljo, 17. februarja 1991 bosta SK Devin in SK Snežnik skupno izvedla Pokal bratstva treh dežel na Kobli. Naj povemo, da je bilo na zadnji izvedbi (dve sta odpadli zaradi neugodnih snežnih razmer) prijavljenih nekaj manj kot 400 tekmovalcev iz Slovenije, Koroške in zamejstva. Delovanje SK Devin predvideva nadalje tudi tečaj na snegu, in sicer štiri nedelje v Avstriji z avtobusom, v Podkloštru in Bad Kleinkircheimu. Januarja se bodo začela tudi tekmovanja FISI, na katerih bodo v raznih kategorijah tekmovali tudi smučarji SK Devin. Predsednik Sosič je ob koncu še dodal, da bodo skučarji SK Devin množično nastopali na ostalih zamejskih tekmah, seveda pa ne bodo manjkali izleti za smučarske sladokusce v razna središča, kot so Flachau, La Villa in podobna. (Sarah Sosič) V nedeljo L kolo (v Sežani) Trofeja Jadran v mimbasketu ŠZ Jadran bo letos priredilo že 5. Trofejo v minibasketu. Letošnje izvedbe se bo kot lani udeležilo 6 ekip, in sicer Breg, Dom, Kontovel, Polet, Sežana in Sokol. Glede na lansko izvedbo tokrat ne bo Bora, ki ima malo mi-nikošarkarjev letnikov 1979 in 1980. Borovci pa se bodo udeležili turnirja Igre pod košema kar z dvema ekipama. Prvo kolo Trofeje Jadran v minibasketu bo že v nedeljo, 11. t. m., in sicer v občinski telovadnici v Sežani. Kot na prejšnjih treh izvedbah bodo igrali po eno kolo pri vseh udeleženih društev. Ta sistem tekmovanja se je izkazal kot najbolj posrečen, saj se je tako prireditelj izognil, številnim organizacijskim težavam (sodniki, telovadnice, zapisnikarji itd.). Tudi letos bo sistem tekmovanja enak kot na prejšnjih , izvedbah: igra se namreč vsak proti vsakemu in ob koncu bo sestavljena končna lestvica. Zaključna prireditev bo letos v Nabrežini v okri-vu proslav ob 25-letnici ustanovitve društva. 1. kolo (11. 11.): 15.00 Polet - Sežana; 16.30 Breg - Dom in Kontovel - Sokol. Ob 16.30 sta na sporedu dve tekmi, ker je dvorana v Šežani tako velika, da je možno igrati istočasno dve srečanji na istem igrišču. (Cancia) POKAL CORAG AZZURRA - SOČA SCAME 2:0 (15:11, 15:13) SOČA SCAME: M., E. in V. Černič, Pellegrin, Cotič, Devetak, Florenin, Vblk. V soboto so sočanke spet razočarale. Po eni uri dokaj izenačene igre so Go-ričanke premagale sovodenjsko ekipo, ki je šepala v sprejemu. Čeravno je Azzurra na 2. mestu lestvice, je treba reči, da ni bila nepremagljiva. Z dobro igro bi si sočanke prav gotovo zagotovile vsaj set. (S. Pellegrin) LIBERTAS GORIZIA - SOČA SCAME 1:1 (5:15, 15:6) SOČA SCAME: M., E. in V. Černič, Pellegrin, Cotič, Devetak, Florenin, Volk. Proti šibkemu Libertasu so sočanke osvojile prvi set, v drugem pa so igrale brez volje in ga zasluženo izgubile. Zaradi delnega neuspeha so si zapravile precej možnosti, da bi se udeležile finalne faze. (S. Pellegrin) obvestila ŠPORTNA ŠOLA TRST sporoča, da se bo letošnji tradicionalni šahovski turnir za osnovnošolsko olimpiado začel v Borovem športnem centru jutri, 10. t. m., ob 15. uri. Vsi nastopajoči morajo prinesti s seboj svojo lastno šahovnico. SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST vabi vse člane in simpatizerje na martinovanje ki bo v nedeljo, 11. t. m., v Spodnjem Tarbiju v Beneški Sloveniji. Odhod avtobusa s Trga Ulpiano v Trstu ob 8. uri in iz Ses-Ijana ob 8.20. Vpisovanja v uradu ZSŠDI Ul. sv. Frančiška 20, tel. 740304. Informacije dobite pri Alek-siju Čivardiju (tel. 415336). PLANINSKA ODSEKA ŠZ SLOGA IN SK DEVIN vabita na martinovanje v nedeljo, 11. t. m. Odhod iz Praprota ob 13. uri preko mejnega prehoda Gorenjsko na Trstelj (664 m). Družabnost in večerja v gostilni Tabor v Vojščici. Za rezervacije Bruno Škerk (tel. 200236) in Viktor Stopar (tel. 226283). SK DEVIN in ŠD SOKOL organizirata jutri, !0., 11. in 12. t. m. v prostorih KD L Gruden sejem nove in rabljene smučarske opreme. ŠD BREG - REKREACIJA sporoča, da je v teku rekreacijska telovadba v občinski telovadnici v Dolini, in sicer ob torkih in petkih . od 21. uri. zadel. te zvitek komisija deželni nogo- v i Za Furlanijo-Julijsko kra-- ■ jirio tek ^ za eno kolo [ralca Juventine Tul- 1. Neapelj (kasaška dirka): Nyar-kos As (skupina 1) štarta v drugi vrsti, a je vseeno nas favorit. V skupini X je Nobody Bi v dobri formi, iz skupine 2 pa naj bi bila med protagonisti Nicca PR. 2. Padova (kasaška dirka); v skupini 2 dirka Gessica Lange, ki je v izjemni formi. V skupini X naj omenimo Floren Fo, ki ima dobro štartno mesto, v skupini 1 pa solidnega Iro LB. 3. Bologna (kasaška dirka): Idolo del Lupo (skupina 2) bi se moral potegovati za zmago. Ob njem spadata med favorite šelmbo (skupina X) in Ilena Riz (skupina 1). 4. Firence (kasaška dirka): Isiolo (skupina X) upa, da se mu bo tokrat sreča končno nasmehnila. V skupini 1 dirka vedno solidni Escalon, v skupini 2 pa ima Graceful Dud dobro štartno mesto in bi lahko dirkal za zmago. 5. Palermo (kasaška dirka): kobila Grafologia (skupina 2) ima dobrega jahača in je že dokazala, da ji take razdalje ustrezajo. Njena najhujša tekmeca bosta Dunhill (skupina X) in Deuulio (skupina 1). 6. Trst (kasaška dirka): Gigino Ric (skupina X) bi lahko ponovil uspeh izpred nekaj tednov. V skupini 1 je zelo dober Furioso Prad, v skupini 2 pa kobila Izzina. Dirka tris Naši favoriti: Daal Salt (št. 10), Main David (12), Vanabee (11). Dodatek za sistemiste: Cape Kaliarka (13), Truky Truky (2), Hantayo Yo (4). 1. — prvi drugi 2. — prvi drugi 3. — prvi drugi 4. — prvi drugi 5. — prvi drugi 6. — prvi drugi 1 X 2 X 2 X X 1 2 X X 1 danes igra za vas - danes igra za vas Ervin Curlič totocalcio Atalanta - Milan X 2 Bari - Napoli 1 X 2 Bologna - Juventus X 2 Cagliari - Lazio 1 Fiorentina - Genoa 1 Inter - Parma 1 X Roma - Cesena 1 Sampdoria - Piša 1 Torino - Lecce 1 Foggia - Avellino 1X2 Padova - Ascoli 1 X Lanciano - Vis Pesaro 1 Potenza - Kroton X Ervin Čurlič (letnik 1962) je kot deček pokazal zanimanje za nogomet in se vključil v mladinske vrste novogoriškega kluba Vozila. V zimskem času pa ga je bližina Lokev privabljala k smučanju, vendar le v rekreacijske namene. Čurlič je v kasnejši dobi ostal zvest športu predvsem kot časopisni, radijski in televizijski poročevalec novogoriške telesnokulturne stvarnosti. Pred tremi leti pa je začel trenersko pot pri cicibanih Sovodenj. Prejšnji teden je Rado Tence pravilno napovedal 6rezultatov. Naročnina: mesečna 20.000 lir - celoletna 240.000 lir; v SFRJ številka 7.00.- din, naročnina za zasebnike mesečno 70.- din, polletno 390.- din, letno 780.- din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ: žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Glonarjeva 8 - telefon 329761 Oglasi: ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 120.000 lir. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julij-ske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLI-EST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI. Mali oglasi: 950 lir beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%. Naročajo se v uredništvu Primorskega dnevnika - Trst, Ul. Montecchi 6 -tel. 7796-611. primorski J. dnevnik petek, 9. novembra 1990 TRST - UL Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 - Fax 040/772418 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382 - 535723 - Fax 0481/532958 ČEDAD - Ul. Rlstori 28 Tel. (0432) 731190 Glavni urednik Dušan Udovič Odgovorni urednik Vojimir Tavčar Izdaja in tiska ZTT Trst član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Ramiz A Ha pristal na postopno demokratizacijo Albanija na poti reform da bi preprečila zaplete Albanski partijski in državni voditelj Ramiz Alia (AP) TIRANA — Albanski partijski in državni voditelj Ramiz Alia je predlagal radikalne politične reforme, ki naj bi omejile partijski monopol in odpravile leta 1967 vsiljene protiverske zakone. Alia je to predlagal na torkovi seji centralnega komiteja albanske partije, ko je spregovoril o albanskih odporih reformnemu valu v Vzhodni Evropi, o težkem notranjem gospodarskem položaju, o napakah v preteklosti in o anarhiji na delovnih mestih. Poročilo Ramiza Alie je centralni komite v duhu demokratičnega centralizma odobril soglasno, navsezadnje se partija ne odpoveduje monopolu oblasti, le nadela si bo bolj demokratično masko. Albanska skupščina bo namreč v prihodnjih dneh sprejela popravke k albanski ustavi, s katerimi bo lahko na prihodnjih februarskih volitvah kandidiralo več kandidatov, a samo na partijski listi. Albanski komunisti ne pristajajo torej na večstrankarski sistem. Z lepotilnimi ukrepi: partija naj bi del oblasti odstopila parlamentu, kar naj bi preprečilo, da bi tudi v Albaniji klavrno končala diktatura proletariata. Ramiz Alia skuša torej rešiti eno zadnjih komunističnih trdnjav v svetu in je pripravljen na postopno demokratizacijo, a v duhu »pluralizma v enopartijskem sistemu«. Na obnovo verske svobode pa je pristal, ker je spoznal, da 40-letna nasilna indoktrinacija ni zbrisala iz zavesti Albancev njihovega verskega prepričanje, kar bi lahko povzročilo nadaljnje zaplete. Pred tridesetimi leti je bil izvoljen John Fitzgerald Kennedy Kljub številnim kritikam JFK še vedno priljubljen WASHINGTON — Včeraj je preteklo natanko trideset let, odkar so Američani - navdušeni nad njegovimi govori o »novih obzorjih« - poslali v Belo hišo Johna Fitzgeralda Kennedyja. Že takrat pa se je med ameriškimi in tudi drugimi zgodovinarji vnela razprava, kakšen je resničen domet mladega ameriškega predsednika, ki pa je »vladal« le 'do leta 1963, ko so ga ubili v Dallasu. Toda vse te razprave niso zatemnile pravega ljudskega mita in še danes skoraj pet milijonov ljudi vsako leto obišče ,Kennedyjev grob na pokopališču v Arlingtonu, na kraju v Dallasu, kjer je bil državnik smrtno zadet, pa neznane roke vztrajno polagajo cvetje. O mitu priča tudi dejstvo, da so zgradbo, s katere je morilec Lee Oswald - če je bil morilec res on - izstrelil smrtonosne krogle, spremenili v muzej. V teh letih pa so vedno bolj tonili v pozabo Kennedyjevi »dvorjani« v Beli hiši. Arthur Schlesinger, John Galbraith, Pierre Salinger in drugi so še dolgo skušali poveličevati tisoč dni prvega in doslej edinega katoliškega predsednika ZDA. V zvezi z njegovo izvolitvijo so se zdaj pojavili tudi nekateri namigi, da vse ni potekalo v redu. Kennedy je pri 69 milijonih oddanih glasov dobil le 119.450 glasov več kot njegov republikanski tekmec Richard Nixon. Pred kratkim so nekateri zgodovinarji izjavili, da popularni JFK ni zmagal le zaradi svoje izredne »telegeničnosti« temveč tudi zato, ker naj bi v nekaterih volilnih okrožjih, kot na primer v Chicagu, ponaredili volilne izide. »Kenne-dy,« je izjavil profesor z univerze Vale Donald Kagan, »je bil mlad senator, ki na nikogar ni napravil posebnega vtisa. Izvoljen pa je bil izključno zaradi svojih prijateljskih in sorodstvenih zvez in ker je imel izredno prodoren nastop pred občinstvom.« Glede Kennedyje-veg:a privatnega življenja pa je Kagan dejal, da je bilo »škandalozno preden je bil izvoljen za predsednika, nato pa se je vse skupaj samo še poslabšalo.« Prav o številnih Kennedyjevih ljubezenskih avanturah je bilo marsikaj zapisanega. Precej umazanih namigov je bilo zabeleženih v zvezi s Kennedyjevim »prijateljstvom« z Marilyn Monroe, ki naj bi bila istočasno tudi »prijateljica« Johnovega brata Roberta. Po mnenju zgodovinarja Daniela Boorstina pa je prezgodnja smrt Johna Fitzgeralda Ken-nedyja rešila pred »usodnimi in morda frus-tracijskimi preizkušnjami v Vietnamu, Kubi in v boju za človekove pravice.« Boorstin še trdi, da je Kennedy »v sliki in besedi pripravil neko strategijo, ki pa jo je v dobrem (človekove pravice) in slabem znal uresničiti v praksi šele njegov naslednik Lyndon Johnson, ki je imel mnogo večje manevrske sposobnosti pri svojih odnosih s kongresom.« Na vse te omalovažujoče izjave o Johnu Kennedyju je z dokajšnjim odporom reagiral Pierre Salinger, ki je bil v tistem obdobju Kennedyjev glasnik. »V tisoč dneh je Kenne-dy postavil temelje za drugačen in boljši svet. Oswald zato takrat ni ubil le človeka, temveč nekaj kar je mnogo večje. Ubil je sanje,« je odgovoril kritikom JFK. Vsem tem polemikam navkljub pa je za večino Američanov Kennedy še vedno eden največjih predsednikov vseh časov. Če bi morali sestaviti nekakšno lestvico, bi ga večina postavila ob bok Abrahamu Lincolnu, Franklinu Rooseveltu in Georgeu Washingtonu. Odstop Singove vlade priložnost za Gandija NEW DELHI — Indijski predsednik Ramašvami Venkataraman je zaprosil liderja Kongresne stranke Radživa Gandija, naj sestavi novo vlado. Gandi ni še dal dokončnega odgovora, opazovalci pa ne izključujejo, da bo izkoristil priložnost in skušal ponovno »prevzeti oblast«. Po nezaupnici ministrskemu predsedniki Singu je politični položaj v Indiji zelo nejasen. Sing je po enajstih mesecih vlade dokazal, da je njegova Stanka prava polomija, poleg tega pa je dopustil, da so se dogodki v zvezi z mošejo v Ayodhyji izrodili v versko vojno, ki je terjala na desetine mrtvih. Gandi je včeraj v pogovoru s tujimi novinarji povedal, da je rezultat enaj-stmesečne Singove vlade 5 tisoč žrtev. Poleg tega pa se je ustvarila tudi velika »tehnična« ovira: Singova stranka nima zadostnega kvoruma zaradi notranjega razkola, zato ne more računati na nobeno zunanjo podporo. Priletni indijski predsednik Venkataraman, star je osemdeset let, ne prikriva naklonjenosti do Radživa Gandija in njegove stranke, ki s 195 sedeži v spodnjem domu parlamenta predstavlja večinsko stranko. V primeru, da bi Gandiju uspelo sestaviti novo vlado, kakršno koli že, bi se Indija izognila predčasnim volitvam, to pa je hkrati tudi največja predsednikova želja. Volitve bi namreč lahko še zaostrile versko in medetnično napetost, ki se je po dogodkih v Ayodhyji še povečala. Umor 4 oseb pri Vittorii zagrešila mafija iz Gele Bivši Voposi imajo težave BERLIN — Člani nekdanje strah vzbujajoče Volkspolizei doživljajo globoko ekzistencialno in profesionalno krizo. V času, ko so delali za Vopos, so se jih ljudje bali in jih vsaj navidezno spoštovali. Ko so ta rod policije razpustili, pa so se stvari drastično spremenile. Bivši policisti so večkrat tarča neslanih šal, kar je najhuje pa so nemočni pred naraščajočim mini kriminalom, ki razsaja po nekdanjem vzhodnem Berlinu. Ropi in kraje so na dnevnem redu, nastajajo prave mafijske organizacije, ki izsiljujejo trgovce in navadne ljudi, policija ne more računati na kakršno koli sodelovanje civilnega prebivalstva. Problem je postal že tako pereč, da so pristojna telesa zaprosila za pomoč tudi psihologe. Slednji so ugotovili, da se ljudje še niso naučili upravljati lastne svobode, frustracija policistov pa je povsem logična posledica »večje svobode in zmanjšane odgovornosti«. RAGUSA — Preiskovalci nimajo več dvomov: morilce treh moških in ene ženske pri Vittorii je treba iskati med mafijci iz Gele. Trije moški so bili namreč prav iz tega kraja, v preteklosti pa so že imeli opravka s pravico zaradi nezakonitih stavk, razpečevanja mamil in izkoriščanja prostitucije. V zadnjem času, naj bi razširili svoj delokrog. Kakemu kolovodji pa ni bil po godu njihov »kakovostni skok«, ocenil ga je kot izdajstvo in ukazal njihovo likvidacijo. Žensko, ki je bila po rodu iz Torre del Greca pri Neaplju, in je živela z enim od umorjenih, so ubili, da bi likvidirali naključno pričo. Preiskovalci so medtem zaslišali svojce in prijatelje umorjenih, a po vsem sodeč niso odkrili nič bistvenega. Iz izvidov obdukcije pa je razvidno, da so morilci iztrelili 30 krogel iz pištol kalibra 7,65 in 9 milimetrov, streljali pa so tudi s šibrovko. S pokolom četverice je število ubitih v Vittorii od začetka leta naraslo na 15, kar je v primerjavi z drugimi sicilskimi občinami »v mejah sicilske normale«, a kaj ko v Vittorii v preteklosti skoraj ni bilo mafijskih zločinov. Še bolj zaskrbljujoč pa-je podatek, da je bilo v zadnjem mesecu ubitih deset oseb, kar vzbuja upravičen sum, da postaja tudi ta občina prizorišče mafijskega obračunavanja. AAižCL AAode POROČNE IN SLOVESNE OBLEKE TRICESMO (VIDEM) - ULICA SANT’ANTONIO 50-52 - TEL. (0432) 851918