Naročnina
Pnevna laidaja
za državo SHS
neteCno 2.0 Din polletno 120 Din celoletno 240 Din
za Inozemstvo
шемеСпо 35 Din
celoleino v Jugosl o vi JI 120 Din. za Inozemstvo 140 D
SLO VEISEC
i f) •
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cene oglasov
I stolp. pelll-vTSla mali uglasi po 130 ln 2 D, ved I oglasi nad 43 mm vlftlne po Din 2-30. velik! po 3 in 4 Din, v uredniškem delu vrstica po 10 Din n Pn veClcm o naročilu popust
Izide ob 4 zlulraf
razen pondeljke in dneva po prazniku
V redni* luo /e v Kopitarjevi ulici ii. ti III Rokopisi se ne vraCalo. nelrantelrana pisma ае ne spre/ema/o v tirednlitva telefon it. 20S0. upravnlitva it. 232S
Političen lisi sza slovenski narod
l/prava fe vKopttarlevi ul.it.6 ~ Čekovni račun: Cfubljana itev. 10.650 ln 10.34S xa lnserate.Saralevoit.75S3, Zagreb it. 39.011, Vraga ln Dunal it. 24.797
K francoskim volitvam
Kontinentalnemu volivcu, ki presoja Btrankarsko-političue razmere po srednjeevropskem sistemu organiziranih strank iu organiziranega pristaštva na podlagi določenega strankinega programa, so francoska strankarska imena naravnost uganka, ki bi ga zavedla lahko v zmoto, da ima Francija vsled svojih levičarskih socialističnih imen največ socialne demokracije na kontinentu. Na drugi strani je težko presojati posamezne volivne parole, ki naj bi bile dane v imenu strank, če se ne podčrta francoski strankarski sistem, katerega razen neznatne socialnodemokratske stranke, ki se je začela organizirati po nemškem vzorcu šele v zadnjem času in ki ne šteje več kakor 100.000 članov, sploh ni. Radi tega so vsa zidanja na kak strankarski program, bodisi v notranji ali zunanji politiki, brezpredmetna. Logično posledico so izvedli Francozi sami, ko so odpravili volitev po sistemu strankinih volivnih list in dali prednost volitvam po arrondissementu, kar znači praktično, da ima prednost kaudidat, ne pa mesto, Da katerega ga je postavila stranka. V Franciji gre torej v prvi vrsti za osebo kandidata in ne za politično gibanje, kateremu naj bi kandidat pripadal. Zgodovina novejših francoskih volitev nudi dokaj zanimivih zgledov. Millerand, Briand so izšli iz socialističnih vrst, dasi bi danes o njih nihče ne mogel trditi, da so kaki socialisti. In ko sta ta dva politika presedlala po našem pojmu kljub radikalnosocijalističnim imenom k meščanski politiki francoskega malomeščana in rentier-ja, ju enostavno ni bilo mogoče izključiti iz stranke, ker je sploh ni bilo in oba sta z drugimi parolami nemoteno kandidirala v istem okraju. Ko je n. pr. neki nemški časnikar o priliki ženevske debate vprašal Brianda, kaj strankarsko izdajstvo, mu je Briand smehljaje odvrnil, da je ta pojm njemu in Franciji tuj.
Kljub temu se je francoska notranja politika v prvih letih po francosko-pruski vojni, zlasti pa po 1. 1879. orientirala v dve glavni skupini: v skupino, ki je branila z vsemi sredstvi pridobitve revolucije in ki je imela splošno karakterizacijo »antiprefres in »za iaicizem«, kar bi odgovarjalo splošnemu evropskemu naziranju liberalnih demokratskih strank, ter konservativna, bolj ali manj zmernejšo skupino, ki je zagovarjala bodisi strogi nacionalizem in monarhizem, bodisi bila versko indiferentna ter dejanskemu stanju državne oblike in vladavine pristopnejša. Ti dve skupini, zbirajoči se okrog posameznih pro-minentnih voditeljev v različnih niansah sta se dosedaj še vedno pomirile v volivnem boju, bodisi da je zmagala ena ali druga.
Po vojni, zlasti pa v reparacijskem vprašanju, je stopila v ospredje zunanja politika, v prvi vrsti razmerje napram Nemčiji. Danes se lahko trdi, da je poleg notranjega finančnega vprašanja zunanja politika geslo, za katerega naj se odloči francoski volivec. Vodja nacionalnega bloka in interpretant francoske tradicije Poincare je do zadnjega časa vztrajal na klasičnem pojmovanju francoskega javnega mnenja, ki je juridično in ki sega do Kousseaua in preko njega do francoske revolucije, in ki se glasi: Pogodba. Narod je sklenil pogodbo, naj jo vladar drži. Država je sklenila pogodbo, naj jo druga država izpol-nuje tako kot je podpisana, pa naj bo v Ver-saillesu ali v Berlinu.
Temu nasproti je podčrtavala demokratska zajednica, da politika nivelira, da je sestavljena iz vsemogočih malenkosti in slučajev, ki so navidezno brezpomembni, vendar pa odločilni, ter da mora Francija paziti, da ne zaide v kak izoliran položaj. Glavni interpretant te struje je poleg Herriota voditelj francosko zunanje politike Aristide Briand, znan po Iocarnski pogodbi, po ženevskih zasedanjih, po predčasni izpraznitvi Porenja na ljubo zvezi z Nemčijo in to kljub temu, da pogodba predvideva izpraznitev Porenja šele v 1. 1935. Da je Briandova struja zado-bila nekako splošen program, je pripisovati mišljenju francoskega državljana, ki hoče v bližnji bodočnosti vse preje knkor vojno, ki je razmeroma največ krvavel v svetovni vojni ter si ne želi več nazaj tigra med parlamentarnimi anlilopami — trde roke Clemenceaua.
Značilno je, dn je francosko društvo prijateljev Društva narodov stopilo prvikrat zelo agilno v volivni boj, razposlalo francoskim volivcem letnke, v katerih priporoča kandidate, ki so prijatelji idejo Društva narodov. Vsaj simptom, da je zunanja politika v fran-cosko-nemških volitvah prvovrstna in da ne gre toliko za domače, bodisi cerkvene, bodisi kulturne bodisi druge notranjepolitične raz-
Belgrad praznuje
r Belgrad, 16. apr. (Tel. »Slov.«) Kakor katoliški tako so tudi pravoslavni velikonočni prazniki potekli v popolnem miru brez vsakršnih senzacij v političnem življenju. Kraljeva rodbina je preživela velikonočne praznike na Belju, kjer bo ostala še par dni. Vladni predsednik Vukičevič je s svojo rodbino odšel za praznike v Split, drugi ministri pa k svojim družinam. Politiki so odšli k svojim penatom, tako da je v Belgradu popolen mir. Kolikor se je govorilo o politiki, se je govorilo ob priliki čestitanja, ki je v Belgradu takt. udomačeno. Glede notranje politike bi se lahko reklo samo to, da so izostali vsi izraziti politični shodi, ki se bodo pričeli še le prihodnji teden. Prvi od teh shodov bo veliki shod 22. aprila v Velikem Bečkereku, ki ga sklicujejo radikali proti nezadovoljnežem v svoji stranki. Gotovo pa je, da bodo na tem shodu padle tudi besede, ki bodo važne za vso našo politiko. V vsej državi vlada popolen mir in red. Glede zunanje politike pa se vodijo živahne razprave o aktivnosti državnikov. Razprave so radi tega tembolj živahne, ker leži še popolna megla nad vsemi sestanki. Še vedno se natančno ne ve, v kateri smeri so se gibali predvsem sestanki turških in grških diplomatov. Mnogo se je razpravljalo o tem, zakaj so se pretekle dni v Italiji zopet pojavili romunski zunanji politiki. Poljski zunanji minister je dal zadovoljive izjave, da njegov prihod v Rim in njegovo bivanje v Italiji ne pomenja niti najmanjše spremembe za razmerje med Poljsko in malo antanto. Te izr jave se jemljejo v diplomatskih krogih male antante kot lojalne na znanje.
Predsednik vlade v Splitu
r Split, 16. apr. (Tel. »Slov.«) V Split je
prispel predsednik vlade Velja Vukičevič. Takoj je stopil v stik z uglednimi politiki. Med drugim je imel dolg sestanek s Stjepanom B a r i č e m , prvakom Hrvatske pučke stranke, ki se trenutno nahaja v svojem volivnem okraju in prireja zelo uspele shode. Kakor
je vladni predsednik Vukičevič izjavil Vašemu dopisniku, se bo vrnil v Belgrad v sredo zvečer. Njegovi akciji se posveča posebna pozornost.
V demokratski stranki izginila vsa nesoglas a
r Belgrad, 16. apr. (Tel. »Slov.«) Vaš dopisnik je imel te dni priliko govoriti z uglednim prvakom DS. Demokratska stranka enotno presoja sedanji politični položaj. Ta prvak jo izjavil, da so storili vse, da bi prišlo do široke koalicije. Posebno da bi se pritegnili k sodelovanju Hrvati, da pa se to ni posrečilo radi vednih sprememb in neodrejenega stališča vodstva Radičeve stranice. Zato so politični krogi prepričani, da je sedanja vladna koalicija edino možna in da ne bi bila nobena druga kombinacija zmožna zamenjati pozitivnih vrednot sedanje vlade. Radi tega je v DS izginilo vsako nesoglasje. Danes ni več dveh struj, kakor so bile doslej, to je Davidovičeve in Marinkovičeve struje, DS enotno gleda na položaj. V svoji notranjosti je popolnoma enotna.
Boi za stanovanja
č Split, 16. apr. (Tel. »Slov.«) Včeraj se je vršilo tu protestno zborovanje najemnikov iz Dubrovnika, Šibenika in Zagreba. V svojih resolucijah izjavljajo, da nikakor ne morejo pristati na to, da bi se najemnina plačevala brez vsakršne zakonske omejitve. Pripravljeni pa so plačevati najemnino po zlati vrednosti.
Nočeto voliti, ker ie oreo'raio
č Šibenik, 16. apr. (Tel. »Slov.«) Obrtna in industrijska zveza je začela z akcijo, da se volivni upravičenci za volitve v zbornico TOI glasovanja ne udeleže, dokler se ne reši vloga, ki jo je zveza poslala ministrskemu svetu radi splitske zbornice za TOI. (Med tamož-njimi obrtniki in zbornico za TOI je namreč prišlo do spora.)
Italia" o feiiril in uihargu
v stolp, It), apr. (Tel. »Slov.«) Po 30-urni težki vožnji je general Nobile z zrakoplovom »Italia* ob 8.30 pristal v Seddenu pri Stolpu-Zrakoplov je radi viharjev zelo trpel. Leva stabilizacijska ploskev je skoro popolnoma odtrgana, tako da je bilo krmarenje zelo težko- Šele po tretjem poskusu se je posrečilo pristati na zemlji.
General Nobile je izjavil posebnemu poročevalcu, da je »Italia« morala kljub dobrim vremenskim poročilom iz Berlina boriti se z viharji, ki so zrakoplov zanesli v Karpate. Merilni instrumenti so odpovedali in tudi brezžična zveza je bila pretrgana. V Zgornji Šleziji je bila orijentacija zopet nemogoča in Nobile je že sklenil vrniti se, potem pa se je le odločil za nadaljnji polet. Posadka je bila zelo utrujena. Razen leve stabilizacijske ploskve je bilo poškodovano tudi ogrodje. Dalje tudi ni funkcijoniral en motor, radi česar je razumljivo, da je bila hitrost letala majhna.
.Bremen1 ne more z leda
v Newyork, 16. apr. (Tel. »Slov.«) »New-york Herald« poroča o nemških letalcih. Letalci so morali radi slabega vremena, snega, toče, viharja in večkratne megle leteti zelo nizko- V četrtek ponoči so ugotovili, da letijo nad suho zemljo, kar je pomenilo, da se jim je polet pre-k ooceana posrečil. Ker se niso mogli orijenti-rati, so več ur križarili in ko jim je bencin skoro popolnoma pošel, so zagledali majhen otok in sklenili, da se po 38-urnem letu spustijo na otok. Ker se je pri pristanku udri pod letalom led, se je zlomilo ogrodje letala in poškodovalo.
v Newyork, 16. apr (Tel- »Slov.«) Kanadska letalča Cuisincer in Shiller sta včeraj popoldne od otoka Seven poletela na Green Island. kamor sta dospela ob 10.30. Sopotnikov nista vzela s seboj, ker sta hotela prihraniti prostor za nemške letalce. Ti pa hočejo leteti dalje z »Brenlenoni«. Težave dela samo preskrba s pripravnim vozilom. Rušilec ledu »Mont Calm« ie obtičal v ledu 60 milj pred Grenn Islandom.
more. Volivni izid je lorej mnogo odvisen od lastnosti in kakovosti kandidatov-poslan-cev, delo v bodočem parlamentu pa od skupinic, katere bodo znale izrazite osebnosti pridobiti za trenutno politično idejo in delo.
Kdo gre z Nobilom
v Milan, 16. apr. (Tel. »Slov.«) Start zrakoplova »Italia« za pno etapo polarnega poleta se je izvršil tajno ponoči od sobote na nedeljo, v četrtek in petek pa se je start odgo-dil radi slabega vremena. Pri startu je bilo navzočih samo malo novinarjev ter sorodniki udeležencev poleta, župan Pelloni in Arnaldo Mussolini. Po zadnjem vremenskem poročilu iz Berlina je general Nobile dal povelje za odhod. Razen generala Nobila se nahajajo na zrakoplovu njegov adjutant letalski stotnik Mariano, navigacijska častnika stotnik Zappi in mornariški poročnik Viglieri, dva radio-telegrafista in štiri© mehaniki, ki so se svoje-časno udeležili poleta »Norge«. Kot znanstvenika se udeležujeta poleta iuženjer Trojani in profesor Pontremoli.
Nesramnost tržaškega lista
ž Trst, 16. aprila. (Tel. »Slov.«) »Popolo di Trieste«, glasilo fašistične stranke na Primorskem, ponovno komentira pisanje jugoslovanskega tiska o priliki milanskega atentata. List namigava, da je treba iskati krivce italijanskega atentata tudi v Jugoslaviji. Rekordno nesramnost v blatenju Italije je dosegel ljubljanski »Slovenec«, oficielni list in osebno glasilo k. u. k. dr. Korošca, avtrija-kanta, starega stebra zatikanja, jugoslovanskega notranjega ministra, ki naj postane celo zunanji minister. Medtem ko se je »Slovenec« tako umazal, pa vOsservatore Romano« občuduje veličino in enotnost italijanskega naroda od najvišjega do najnižjega kroga. Mussolini-jev brat Arnaldo je upravičeno zahteval v »Popolo d' Italia«, naj vladn poleg zapadne meje strogo zastraži še druge, četudi bi preiskava dognala, da materialne krivde za atentat ni pripisati Jugoslaviji, bi se s leni še ne zbrisala popolna moralna enakost med milanskimi morilci in monsignorom Korošcem.
/s
Parker Gilbert odšel iz Rima. v Milan. 16. apr. (Tel- »Slov. ) Reparacij-ski agent Parker Gilbert je po desetdnevnem bivanju zapustil Rim ter se pričakuje, da sc v torek vrne v Berlin.
Žerjav ostane centralist
Dr. Žerjav je padel pred centralisti na kolena in glorija Žerjavovega proticentralizma ni trajala niti pičel teden. Za katoliško Veliko noč je še paradiral dr. Žerjav s svojim nastopom proti belgrajskemu orientu, za pravoslavno Veliko noč pa je že prišel Žerjavov preklic preklica in njegovo slovesno zatrdilo, da ostane zvest jugoslovenstvu in unitarizmu. Zadostovalo je, da je vplivni »Trgovinski glasnik« le malo zaropotal, in že je padel šef naše »energične« esdeesarske opozicije na kolena in preklical to, kar je bilo še pred enim tednom ponos slovenske SDS. Uloga junaka pač še ni napisana za dr. Žerjava.
Seveda odeva dr. Žerjav svoj najnovejši spokorniški preklic v obilico lepih besedi ter pri tem v glavnem argumentira s trditvijo, kakor da ni unitarizem identičen s centralizmom. Drugod po svetu je tudi v resnici marsikje tako, ne pa pri nas v Jugoslavjji, kjer je unitarizem popolnoma isto, ko centralizem. In med drugimi, ki so to dokazali, je tudi dr. Žerjav. Popolnoma vseeno je, kar je g. dr. Žerjav pisaril in govoričil o dekoncentraciji in decentralizaciji, ker ravno najnovejše tedensko preklicavanje Žerjava dokazuje, kako malo je dati na Zerjavove besede. Pa kaj bi se tudi lovili za besede, ko pa imamo tu dejanja, konkretna in javna dejanja, ki jih je storil Žerjav in ki so vsa služila temu namenu, da je bil pod unitaristično krinko čim bolj utrjen centralizem.
Ali ni bil dr. Žerjav tisti, ki je pripomogel k delitvi Slovenije, kar ni zahteval unitarizem, temveč centralizem.
Ali ni bil dr. Žerjav tisti, ki je centraliziral socialno skrbstvo?
Ali ni bila dr. Žerjavova stranka kriva, da je bilo naše šolstvo centralizirano?
Ali se je sploh zgodilo v Jugoslaviji kakršnokoli centralistično dejanje, pri katerem ne bi sodelovala tudi Žerjavova stranka? Ni čuda, da se je združila vsa Slovenija, da vrže ob tla Žerjavov centralizem. In vkljub vsemu temu bi hotel natveziti dr. Žerjav, da ni unitarizem identičen s centralizmom! V resnici drznost, ki zasluži občudovanje. Ne pa vere, ker vsak v Sloveniji ve, da plačuje visoke davke zaradi centralističnega unitarizma, in vsak v Sloveniji ve, da jc slovenščina črtana iz tiskovin, ker je Belgrad vedno pojmoval edinstvo le tako, da so državne dajatve njegove, državna bremena pa prečanska.
Zato pa je bil tudi Žerjavov preklic >ori-cntalncga« programa SDS dogodek, zadnji Žerjavov preklic preklica pa le obupno žalosten padec na kolena pred vlastodržci. To nista prošnja, da naj mogotci nc razumejo napačno velikonočnega preklica, pomeni samo to, da se je dr. Žerjav lastnega junaštva ustrašil. Ta prošnja pomeni, da dr. Žerjav še vedno upa, da bo njegova stranka še enkrat dobila nalogo žandarja in ta žalosten apel na Belgrad pomeni, da je SDS v prečanski fronti le b špekulacije.
Ker so jo njene zloglasne metode docela izolirale, je skušala s pomočjo prečanskega ju-načenja priti zopet v kontakt z narodom, da si pridobi njegove mandate in da potem zopet nadaljuje s svojim jugoslovenstvom, ki ji jc edino pri srcu. Zakaj tako komodno in tako bogato donosno jc, če jc ves državni aparat v strankini službi in čc tudi veliki župani niso drugo, ko navadni strankarski agitatorji. Toda silno se moti dr. Žerjav, če misli, da se bodo še vrnili ti časi, ko jc bila v tajništvu SDS osredotočena politična oblast. Ti časi so minuli, ker sc je v Jugoslaviji pričela doba konsolidacijo in največji dokaz te konsolidacije jc baš v tem, da je vržena centralistična SDS za vselej iz vlade.
Bclgrajskim vlastodržccm se jc hotel dr. Žerjav s svojim preklicom prikupiti, dosegel pa jc Ie to, da se je prav neusmiljeno iz-blebetal in tako ve danes iz Žerjavovih ust vsa Slovenija, da je SDS vedno za centralizem, pa naj bo v vladi ali v opoziciji.
Drugo poglavje pa je, na kako mizernt* žalostni stopnji mora biti kriticizem pristašev SDS, da jim jc čisto vseeno, čc njen voditelj preklicujc centralizem ali ne in če preklicujc samega sebe ali ne. Je pač čisto v redu, da so baš csdesarski listi največ pisarili o robskih dušah.
Prima de Rivera se ooroči
v Madrid, 16. apr. (Tel. »Slov.«) Primo de Rivera se namerava meseca maja poročiti s senorito Nino Castellano. Nevesta je stara 47 let, ima pa premoženje, ki ji donaša letno pol milijona Dezet. Španski kralj bo pri poroki za pričo,
Poravnajte naročnino!
BiiiBiil
Teufon št. 12в jp Michelitsch ustan°v/j-ms
modna trgovina „K Nevesti" Maribor — Gosposka ulica štev. 14
Moško perilo kakor:
srajce, bele in barvane od Din 60 — naprti, spodnje hlače od Din 35 — naprej, ovratnike, mehke m trde od Din 8 — naprej, samoveznice, pktene od Din S-— naprej,
Največja izbira po najnižjih cenah!
samoveznice, svilene od Din 24•— naprej, modne nogavice, kratke in dolge, raznih barv, driaji za nogavice, tepni in ostale potrebščine.
naramnice,
modni robci ter vse
Spomladi
naj izgledajo tudi Vaše obleke sveže in kakor nove, zato pustite iste kemično čistit*, barvati, piisiratl in likati v tovarni
Josip Reich
Ljubljana, Poljanski nasip St. 4—6. Sprejemališče: Šelenburgova ulica St. 3.
Izvršitev v 24 urah. — Postrežba točna. — Cene zmerne.
Največja odpr. tvrdka glasbenih instrumentov v državi!
Tovarniško skladišče
Meinel & Herold
Tovaria glasbenih instrumentov, gramofonov In harmenili
Maribor it. 102.
Violine........od 95'- Din dalje
Mandoline........ 136'— „ .
Gitar-citre....... 192— „ „
Gramofoni....... 343'— . „
Ploč pihala....... 505'— „ .
Ročne harmonike . . » 85'— „ „ Najmodernejši jazz-instrumenti itd. po izredno
nizkih cenah 1 Priznano prvovrstni k valit, izdelki! Garancija ! Vrnitev instrumenta dovoljena, če ne odgovarja! Zahtevajte naš brezplačni veliki katalog!
Surovo sveže maslo
Katera mlekarna more dobavljati večjo ali manjšo količino SUROVEGA MASLA, naj pošlje takoj za vzorec 5 do 10 kilogramov po povzetju na naslov.
„HLPIT - SPLIT.
Ako bo kvaliteta dobra in cena zmerna, se sklene pogodba za permanentno dobavo in celo leto.
Prva Jugoslov. Žična industrija
d. z o. z.
Celic
Telefon šle*. 117
Edini izdelovatelj hmelj-skih sušilnic sistema
„Linhart"
za Jugoslavijo.
Tovarna žičnih pletenin In tkanin, vrtnih ograj, posteljnih vložkov, železne konstrukcije 1.1, d.
u Škofii Lrti
reg. zadruga z neomejeno zavezo
olirestuie
hranilne vloge po najugodnejši obrestni meri, vezane vloge po dogovoru tudi višje. — NALOŽBE pri njej eo najbolj VARNE, ker jamčijo poleg izdatnih lastnih rezerv še vsi člani z vsem svojim premoženjem.
Posojila in trgovske kredite
v tekočem računu daje pod najugodnejšimi pogoji.
1903	1928
Naznanilo
Slav. občinstvu najvljudneje naznanjam, da sem PREVZELA dobro znano
gostilno, kavarno ter dalmatin. klet
„Pod klančkom"
Cesta v Rožno dolino 36 (prej Mar. Zgonc)
ter bom p. t. goste postregla s kar najboljšo pijačo in jedačo. — Sprejemajo se tudi AB0NENTJE.
Otvoritev se vrši danes dne 15. aprila t. 1.
Se priporočam z odličnim spoštovanjem
Manica Kovačeva.
Klavirji prvih svetovnih znamk!
LJUBLJANA, MESTNI TRG S T. 3
(v lastni hiši poleg magistrata).
Zaloga in izposojevalnica najboljših klavirjev, pianinov in harmonijev, Steinway, Bomndorfcr, Forster, Httizi, Hofman, Original Stingl. — Popravila in uglaše-vanje najcenejše. - Najbogatejša Izbira vseli ostalih glasbenih instrumentov in strun.
Cltai! Tebe se tiče!
Vsakogar, ki letos zida ali bo zidal, ki je imel težave z ogrevanjem stanovanja, obrtnih prostorov v pretekli zimi in ki hoče odpraviti te nedostatke za vedno na najbolj ekonomičen in enostaven način, bo rešil moj
greneč ЛшШшсШ*
ki izrablja ono toploto, ki sicer uhaja neizrabljena vZ dimnik.
Vsak strokovnjak in nestrokovnjak jc iznenaden o enostavnosti, originalnosti in učinku tega radija-torja, ki je neobhodno potreben v vsakem gospodinjstvu. —' Pojasnila daje in naročila sprejema
JOSIP ŠIŠKA, KRANJ.
...........umumm.....шдиша
Jnteresenlno bmJuror" uspešnem
zdravljenju zolčnih kamnoo
Vam. pošlje brezplačno lekarna pri Odreseniku Рмдап VuSehradsk* M
iiiiiiiiu^iiwif!ii1tu°^iiHTiiiiuf
ILOVAC
TVOkNICfl GLINASTIH STREŠNIKOV IN OPEKE
FROHLICH&BICHL R, KARLOVAC
Dnevna produkcija 100.000 komadov strešnikov in opeke. — Prol»-vajanje vseh vrst opeke in strešnikov ter vseh glinastih predmetov. Posebno se priporočajo FALCANI iN DVAKRAT FALCAN1 STREŠNIKI v dovršeni obliki ter po zelo ugodnih cenah. — Dobavijo ae franko na vsako postajo. — Glavno zastopstvo za Slovenijo:
EKONOM, LJUBLJANA, KOLODVORSKA 7
Oddam v zakup
restavracijo odnosno hotel
„Narodna gostionica"
Zakupnina odnosno inventar se lahko prevzame za 60.000 Din* a mesečna najemnina stane 3000 Din. Hotel ima 2 veliki sobi katerih ena meri 120 ma, druga po priliki 80 m3. Poleg tega jc 8 sob za tujce, ki so vsakodnevno zasedene. Ima lep razglet na velikem dvorišču, odnosno vrtu prav na reko Dunav. Vrt se tudi lahko uporabi za kino. Zakupnina traja 3 leta. — Imam tudi lep prostor, na katerem bi se dalo prirediti kopališče. —
VLASTIMIR RADOVANOVIč
hotelir — »Narodna gostionica« — Smederevo.
C«nleno, dame oglejte »I pred nakupom zalogo iат-noknr doillh, kresnih br-zošlvalnih »troje*, nujno* vriše Iznajdbe moderne tehnike. Na nek stroj popolnoma enostavno H-Tate vsakovrstno blago, našitke In čipk« • clk-cak šivom, vezete najmodernejše lo luknjlčatle vezenine, gumbe In gumb 1 nlce. Pouk v vezenju brezplačen.
Ceniki franko. Prodaja ludi na obroke.
„TRIBUNA"
F. B. L Uubljana, Karlovska casta 4.

ISIAS
in alične reumatično-neuralgične bolesti ločite I — Izlečenje v 3 dneh zajamčeno.
Zdravilišče dr. BONCINA-EINETTI
Trieste, VI. Fabio Filzi 23.
& E Skabernč
Ljubljana
Največja Izbira
češkega in angleškega
sukna.
Zadružna gospodarska banka a. a.
Brzoav. naslov: Gospobanka Ljublfana, Miklošičeva cesta IO Telefon št.2057,2470 n 2979
Kapital in rezerve skupno nad Din 16,000.000 -, vloge nad Din 300,000.000 -
Izvršuje vse vrste bančnih poslov pod najugodnejšimi pogoji. Prodaja obveznic 7% drž. invest posojila ter 2V2"/o vojne odškodnine
in vseh vrst vrednostnih papirjev tudi na obroke pod zelo ugodnimi pogoji.
Glavno in največje zastopstvo v Sloveniji za prodajo srečk Državne razredne loterije.
Z« Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani« Karal Ceft.
Izdajatelj: dr. Fr. K ulove«,
Uredniki Franc Tersetflavi
01976329

/ /
aj/e novega
KOLEDAR.
Torek, 17. aprila. Rudolf, Anicet, Štefan. •— Jutri: Apolonij.
Novosadska vremenska napoved za 17. •pril; Oblačno. Od časa dež. Temperatura bo padla. Močni vetrovi.
Dunajska vremenska napoved za 17. april: Oblačno, viharno, temperatura bo padla skoro do ničle.
Vreme v Belgradu 16. aprila. Ves dan
oblačno. Popoldne je pričelo deževati, proti večeru je bil hud naliv.
ZGODOVINSKI DNEVI.
17. aprila: 1563. so Korošci prisegli nadvojvodi Karlu zvestobo na vojvodskem prestolu. — 1907. so v Pragi položili temeljni kamen za nov most čez Vltavo. — 1917. je bil general Aleksejev potrjen kot vrhovni poveljnik ruskih armad. — 1895.' je bila končana kitajsko-japonska vojna. — 1896. je umrl dr. Vatroslav Oblak. — Dr. Lueger je bil četrtič izvoljen za dunajskega župana. Na cesarjevo željo pa se je županstvu odpovedal. — 1790. je umrl severoameriški državnik in pisatelj Benjamin Franklin. — 1854. se je rodil ruski general P. K. Rennenkampf. — 1894. je umrl v Ljubljani slovenski pisatelj, vadniški učitelj, urednik »Vrtca« Ivan Tomšič. — 1897.
je Turčija napovedala vojno Grčiji.
* * »
Ministrski predsednik Vukičevič v
Splitu. Za pravoslavne velikonočne praznike se1 je vladni predsednik Vukičevič podal v Split, kjer so ga na kolodvoru sprejeli veliki župan, sklitski župan, splitski škof Bonifačič in zastopniki splitskih radikalov.
ir Romunski poslanik v Splitu. Romunski poslanik na našem dvoru g. Filodor je prispel v nedeljo v Split, kjer se bo mudil par dni.
ir Dr. Hohnjec je poročal v četrtek, 12. aprila, v Konjicah na zboru zaupnikov celega okraja. Na belo nedeljo, 15. aprila, je govoril na prav dobro obiskanem in lepo uspelem shodu pri Mali Nedelji.
ir Z zrakoplovom v Belgrad bi se marsikdo rad peljal. Zato je razumljivo, da mnogi naši naročniki komaj čakajo 4. junija, ko bo žreb določil, kdo izmed njih bo tako srečen, da si bo to zanimivo potovanje lahko privoščil na stroške »Slovenca«. Prej bo seveda moral najti vsaj pet napak na zadnji strani »Slovenca« v času od 1. do 26. maja. Novi naročniki si tudi lahko pridobe pravico do žrebanja, če si naroče »Slovenca« in ga plačajo najmanj za dva meseca.
ir Anketa o železniški zvezi Kamnik-Sa-vinjska dolina v Kamniku. Sestanek, ki ga je o gornji zadevi sklical za nedeljo, 15. t. m. v Kamnik kamniški mestni župan, se je razvil v pravo manifestacijsko zborovanje vseh gospodarskih in javno-upravnih krogov iz vsega kamniškega okraja, Savinjske doline in mesta Ljubljane. Ljubljanskega vel. župana je zastopal vi. sv. dr. Andrejka, mariborskega gor-njegrajski okr. glavar dr. Vovšek, vojsko gospod polkovnik Radevič, obl. odbora dr. Mi-lavec in posl. Kugovnik, Jugoslov. klub poslanca Pušenjak in Štercin, zbornico TOI J. Strgar, mesto Ljubljano župan dr. Puc itd. Zastopana so bila vsa društva, ki so kakor-
koli interesirana na tej progi, vsa županstva in vse javne ter gospodarske korporacije. Vsi zastopniki so se izjavili, da bodo oblastva z vso dobrohotnostjo podpirala to železniško zvezo, da se čimpreje uresniči. G. vi. svetnik Zupnek je v izčrpnem tehničnem referatu pojasnil trase, ki bi bile možne in dokazal, da bi bila najugodnejša proga Paška vas — Gornji grad — Tuhinj — Kamnik s predorom pod Menino planino. Proga bi bila dolga 40 km s povprečnim vzponom 10 odstotkov in bi stala pro kilometer 150.000 zlatih dinarjev. Gospodarski strokovnjaki so potem povdarjali ogromno vrednost za gospodarstvo Savinjske doline in celega kamniškega okraja, ki bi jo prinesla ta proga in dokazali, da je od vseh tras ta najboljša. Tudi vojaški zastopnik se je pridružil izvajanjem predgovornikov in tako so zborovalci enodušno sprejeli to progo, ker so tudi zagovorniki drugih tras uvideli, da je najboljša. Izvolili so takoj dva pripravljalna odbora, enega za kamniško, drugega za štajersko stran, ki bosta potem iz sebe izvolila skupni odbor. Sprejeta je bila resolucija na vse merodajne činitelje s pozivom, da se načrt čimpreje oživotvori. Tako upamo, da kmalu dobimo nameravano zvezo in se ž njo odpro prirodni zakladi in lepote ogromnega kompleksa ter dobi Slovenija paralelno tako nujno potrebno progo z bivšo Južno železnico.
ir Cerkveno odlikovanje. Gosp. Janeza W e s t r a , biseromašnika in vpok. župnika goriške nadškofije v Škofji Loki, je za njegovo devetdesetletnico rojstva imenoval gospod knezoškof ljubljanski za škof. duhovnega svetnika.
ir Naša opera bo gostovala v Dubrovniku.
Uprava dubrovniškega gledališča je končala pogajanja z ljubljanskim opernim gledališčem za enkratno gostovanje za šest večerov. Gostovanje bi se vršilo v prvi polovici maja.
ir Izpraševalna poštna komisija za leto 1928. Poštni minister je z odlokom štev. 5612 z dne 17. februarja t, 1. potrdil člane izpraše-valne komisije za državne strokovne izkušnje pri poštnem ravnateljstvu v Ljubljani, ki jih je predlagal g. ravnatelj. Ti gg. so: Za skupino A-administrativno-pravno: Anton Vesenjak, dr. B. Kurbus in dr. J. Lebar. 2. Za skupino B — pošto: M. Matjašič, dr. A. Vagaja, A Suhač. 3. Za skupino C — brzojavno in telefonsko: dr. Iv. Lamut, M. Sedlar. 4. Za skupino D — tehnično: M. Kolarič in K. Ban. Za zapisnikarja je imenovan rač. blag. uradnik 2. skup. II. kat. J. Stukelj.
ir Muslimanski publicist umrl. V Sarajevu je v nedeljo umrl 60 let stari član ulema medž-lisa Ali Efendi Kadič Rahmedlija, ki si je pridobil veliko zaslug kot publicist, pisatelj in učenjak. Napisal je mnogo razprav. Tako je opisal dogodke iz muslimanske prošlosti, dalje, kakšen je narod arabski, kratek nauk o muslimanski veri, dobro slovnico in učno knjigo arabskega jezika itd.
ir Manifestacije v Zadru. Radi atentata na italijanskega kralja so se vršile v Zadru velike manifestacije, pri katerih se je klicalo italijanskemu kralju. Med zborovanjem so nenavadno ostro napadali Jugoslavijo in našo kraljevo dinastijo.
ir Slovensko zdravniško društvo v Ljubljani vabi svoje člane na: 1. znanstveno me-
A. P. Cehov:
Govornik
Nekega izredno lepega jutra so položili v krsto asesorja Cirila Ivanoviča Vavilonova, ki je umrl radi dveh bolezni, kateri sta v naši domovini tako razširjeni: od hudobne žene in alkohola.
Ko je sprevod krenil iz cerkve proti pokopališču, se je neki Poplavski, ki je bil tovariš rajnega, vsedel v fijakarjev voz in se urno odpeljal k svojemu prijatelju Gligoriju Petroviču Zapojkinu, ki je še mlad, vendar že zelo popularen človek. Zapojkin ima namreč, kakor je mnogim čitateljem znano, redek talent, da improvizira svatovske, jubilejne in posmrtne govore. On vam govori, kadar hočete: razburjen, lačen, pijan ko klada, v vročici! Govor mu teče gladko, enakomerno, kakor voda z žleba — in obilno; žalostnih stavkov je v njegovem govorniškem slovarju več, kakor ščurkovih jajčec v katerikoli gostilni. Vedno govori košato in dolgo, da se morajo v časi, zlasti pri trgovskih svatbah, gosti obrniti do policije, ki potem prisili govornika, da neha govoriti.
—	Prišel sem k tebi, bratec! — začne Poplavski, ki ga je srečno našel doma. — Takoj se napravi in pojdi z menoj! Umrl je neki naš tovariš, zdaj ga pošiljamo na drugi svet in moramo se, bratec, z govorom posloviti od njega. Vsi zaupajo vate. Če bi bil umrl kak nižji uradnik, te ne bi bili vznemirjali, ali tukaj gre za tajnika, ki je takorekoč duša pisarne. Take živine ne smemo pokopati brez govora.
—	Aha! Tajnik! — je zazelial Zapojkin. — Oni pijanec?
—	Da, pijanec. To bo kolačev, mrzlih jedi, lijakar zastonj! Pojdiva, dragec! Na gro-
bu zarsadi kakor Ciceron vrbo žalujko, boš že dobil kakršnokoli plačilo.
Zapojkin je rad sprejel povabilo. Razku-štral si je lase, naredil žalosten obraz in odšel s Poplavskim na ulico.
—	Vašega tajnika dobro poznam — pravi Zapojkin, sedajoč v kočijo. — Bog mu daj nebesa, bil je premetenec in malopridnež, da malo takih!
—	Ne spodobi se, Oriša, o pokojniku slabo govoriti.
—	Seveda ne, de mortuis nihil bene, ampak on je kljub temu berlak.
Prijatelja sta dohitela sprevod in se mu pridružila. Rajnika so nosili počasi, tako da so imeli do pokopališča parkrat priliko, da so krenili v gostilno in pili za mir pokojnikove duše.
Na pokopališču je bil obred. Tašča, žena in svakinja so, kakor je navada, jokale. Ko so krsto spuščali v grob, je žena celo krik-nila: >Pust4e me k njemu k Toda v grob ni šla za možem, najbrže se jo spomnila pokojnine. Zapojkin je počakal, da je vse utihnilo, nato je stopil naprej, se po vseh ozrl in začel:
—	Ali naj verjamem svojim očem in ušesom? Kaj ni strašna ta krsta, ta objokana lica, jok in vzdihovanje? Gorje, to ni sen, naši čuti nas ne varajo! Oni, katerega smo pred kratkim videli tako pogumnega, tako mladeniški svežega in čistega, oni, kateri je pred našimi očmi nosil kakor čebela med v skupen panj dobro urejene države, oni, kateri ---oni isti se je sedaj spremenil v
prah, v stvarno fatomorgano. Neusmiljena smrt je položila nanj svojo težko roko l>aš v trenutku, ko je bil kljub letom v polnem razvoju svojih moči in sijajnih nad. Nenadomestljiva izguba! Kdo nam ga bo zamenjal? Veliko je dobrih uradnikov, toda Prokopij Osi-
sečno predavanje, ki se vrši v četrtek dne 19. t. m. ob 6 popoldne v bolnici za ženske bolezni v Ljubljani. Predavajo: prof. dr. Al. Zalokar (čelna lega, telcion in rešilni avtomobil); asist. dr. M. Finkova (Hipoplazija vratnega mišičja vsled prisilnega intranterinega drža-nja); primarij dr. Fr. Derganc: Spoznavno kritična medicina (konec). 2. zabaven večer, ki sc vrši v soboto dne 28. t. m. ob pol 9 zvečer v restavraciji »Zvezda« na čast g. šefzdrav-nika dr. Ivana Zajca povodom njegovega 25-letnega službovanja v socijalnem zavarovanju. 3. da v čim večjem številu prijavijo udeležbo in event. predavanja za 2. Vseslovenski zdravniški kongres v Pragi od 25. maja do 2. junija 1928. Tema: Gospodarsko propadanje zdravniškega stanu ter za Skupščino Jugoslo-venskega lekarskega društva, ki se vrši letošnjo jesen v Skoplju. Tema: Malarija. Prijave na tajnika društva (dr. Leo Šavnik, Ljubljana, Tavčarjeva ulica 6, telefon 2614) najkasneje do konca tega meseca.	3338
ir Seigerschmidove Šmarnice ne bodo izšle.
ir V Veržeju pri Ljutomeru je bila s 1. aprilom ukinjena vsakdanja dostava pošte.
-Ar Zdravljenje na klinikah in državni uslužbenci. Ministrstvo prosvete je z dopisom štev. 3330 z dne 7. marca 1928 po sporazumu z ministrstvom za narodno zdravje pojasnilo, da imajo državni uslužbenci in njih rodbine po čl. 112. uradniškega zakona pravico do brezplačnega zdravljenja v državnih bolnicah, ne pa tudi na vseučiliških klinikah.
ir Prvi delavci za Nemčijo. Pred Veliko nočjo je iz Slovenske Krajine odpotoval v Nemčijo prvi oddelek delavcev. Šlo jih je 117. Pretežna večina delavcev je z »Goričkega«, ki je najrevnejši del Slovenske Krajine in je večina prebivalstva prisiljena iskati kruha v tujini. Kakor se doznava, bo šlo v Nemčijo še okrog 200 delavcev.
ir Sprejemanje predvojnega drobiža sosednih držav. Po obvestilu poštnega ministra štev. 3204 z dne 20. marca 1928 in po odloku generalnega inšpektorata finančnega ministrstva štev. 24.390-27 z dne 22. februarja t. 1. smejo državne blagajne od davčnih obveznikov in sploh pri izmeni denarja sprejemati samo predvojni nikljasti drobiž sosednih držav, računajoč po kurzu: 100 bolgarskih levov je 41 Din, 100 romunskih lejev je 35 Din in 100 grških drahem je 75 Din. Predvojni nikljasti drobiž ostalih držav sprejemajo državne blagajne po nominalni vrednosti al pari za dinarje.
-k Razpisana je služba pogodbenega poštarja v Šent Rupertu pri Mokronogu. Jam-čevina 1200 Din. Letni prejemki: redna plača 10.200 Din, doklada 5100 Din, za brzojav 240 Din, za odpravljanje in prevzemanje pošte izven uradnih ur 182 Din, za prenašanje pošte 2670 Din, za selsko dostavo 5304 Din. Prošnje s prilogami naj se vlagajo na poštno in brzojavno ravnateljstvo v Ljubljani do 30. aprila t. 1. Med prilogami mora biti tudi potrdilo krajevne oblasti, da ima prosilec zagotovljene prostore za pošto, kakor veli čl. 16. pravilnika o pogodbenih državnih poštah.
ir Nagla smrt. V petek, dne 13. t. m. jc bil na Srednji Bistrici (Slov. Krajina) poko-
Priznano
na)bol|ša oblačila pri najnlžllh cenah nudi renomlrana tvrdko
}. MAČEK
Ljubljana. Aleksandrova cesta St. 12
pič je bil samo eden. Z vso dušo se je posvetil svoji nalogi, svoji pošteni nalogi, ne da bj za to zahteval kako nagrado; bil je nepodkupljiv. Kako je preziral one, kateri so ga z zapeljivimi zemeljskimi dobrotami skušali zavesti, da bi se izneveril svoji dolžnosti in zauema-ril svojo nalogo! Da, pred našimi očmi je Prokopij Osipovič delil svojo borno plačo s svojimi najrevnejšimi tovariši, in pravkar ste slišali jok vdov in sirot, katere so živele od njegove miloščine. Službi in dobrim delom se je tako posvetil, da ni užil nobenega veselja j vse svoje življenje in da se je celo odrekel sreči družinskega življenja; znano vam je, da je ostal neoženjen do konca življenja! A kdo nam ga bo zamenjal kot druga? Kakor da gledam pred seboj njegov obriti, mili obraz, s katerim se obrača proti nam z ljubeznivim nasmehom, kakor da slišim njegov mehak in nežni prijateljski glas. Prokopij Osipič, mir tvojemu pepelu! Počivaj v miru, pošteni, plemeniti delavec! —
Zapojkin je nadaljeval, a poslušavci so začeli šepetati med seboj. Govor je ugajal vsem, izzval je nekaj solz, ali mnogo se je zdelo ljudem čudnega. Najprej niso razumeli, zakaj je govornik imenoval rajnika Prokopija Osipiča, ko pa se je pisal za Cirila Ivanoviča. Drugo, kar je bilo znano vsem, je bilo, da se je pokojnik vse življenje bojeval s svojo za-) konsko ženo, torej ga ni mogel imenovati ne-oženjenega. Tretje je, da je 011 imel gosto J rjavo brado, da se ni nikoli bril in je zato nerazumljivo, zakaj je rekel govornik, da je uje-gov obraz lepo obrit. Poslušavci so se čudili, se spogledovali in migali z ramami.
— Pokojni Osipič! — je nadaljeval govornik in vzneseno gledal v grob: — Tvoj obraz je bil prej grd kakor lep. bil si mračen in surov, toda vsi smo vedeli, da za to zunanjo kopreno bije pošteno, prijateljsko srce, —«
pan čevljar Jožef Kustic. V sredo je bil še popolnoma zdrav. Proti večeru je v želodcu začutil bolečino in naslednjega dne je že umrl. Ker je smrt nastopila tako naglo brez hujše bolezni, je vzbudilo veliko presenečenje, zlasti ker je bil umrli mož trideset let star in do zadnjega popolnoma zdrav.
ir Odvetnik dr. Macarol se je naselil v Slov. Konjicah in otvoril tam svojo odvetniško pisarno.
ir Preprečena nesreča. V nedeljo popoldne je vozil dolenjski vlak št. 1017 iz Višnje gore proti Stični. V istem hipu je privozil po državni cesti avtomobil družbe »Stična-2u-žemberk«. Avtomobilu je odpovedala zavora in se je z vso silo zaletel v zaprto železniško zavoro ter jo vrgel počez preko železniškega tira. Prihajajoči vlak bi zavozil v železno zavoro in avtomobil, če se ne bi strojevodji posrečilo, da je zadnji hip ustavil vlak in tako preprečil veliko nesrečo.
ir Umor in poskus samoumora v Bohinju. V soboto zvečer se je v Bohinju odigrala zopet ena tako zvanih »ljubezenskih žaloiger«, kakor se jih je zadnje čase v naših krajih že več pripetilo. Trgovski zastopnik 351etni Zdravko Deleja je v soboto ob 10 zvečer med vasema Bohinjsko Bistrico in Kamnjami, na poti do Bohinjskega jezera ustrelil z dvema streloma 281etno natakarico Ljubico Likarjevo iz Ljubljane, s katero je imel dalj časa ljubavno razmerje, nato pa je ustrelil še sebe in se težko ranil v prsa nad srcem. Ljubica je bila takoj mrtva, dočim so ljudje našli Delejo težko ranjenega na tleh. Delejo so nato takoj prepeljali v ljubljansko bolnico, kjer sedaj niha med smrtjo in življenjem. Pokojna Ljubica Likar-jeva je bila pred meseci nastavljena v neki ljubljanski kavarni kot plačilna natakarica. Pozneje je vzela v najem gostilno pri »Zlato-rogu« v Gosposki ulici. Zdravko Deleja, s katerim je imela Ljubica že delj časa ljubavno razmerje, je naenkrat postal ljubosumen na Ljubico, ki se ga je pričela izogibati. V soboto popoldne je prišel Deleja v gostilno »Zlato-rog« in tam pustil za Ljubico neko pismo, ki ga je policija v nedeljo zaplenila. Tam je zvedel, da se je Ljubica odpeljala v Bohinj. Deleja se je s popoldanskim vlakom odpeljal za njo, Izvabil jo je na cesto, kjer jo je z revolver« skimi streli umoril in je nato ustrelil še sebe.
ir Nepovabljen gost. Veletrgovec z že-leznino g. Zalta iz Ljubljane ima v Savljah' tik pod vasjo lično vilo, obdano z lepim, zarastlini smrekovim parkom. Vila je od drugih hiš oddaljena in tekom zime nihče ne prebiva v njej. To jc izvohala mlada, komaj 161etna Nežika in se lepo naselila vanjo. Nanosila si je raznih jestvin in pijač ter drugih stvari in si sploh svoje bivališče kar moč udobno uredila. Podnevi se je klatila okrog, po malem tudi kradla, če je kje kaj mogla, z nočjo pa je prišla domov — v vilo. No, za tega nepoklicanega in neprijetnega gosta je pa prekmalu zvedel gospodar vile, g. Zalta, ki je zadevo naznanil črnuški orožniški postaji, da mu gosta na kak način deložira. Orožniška patrulja je Nežiko zasačila prav v pasti, baš ko se je gostila v nedeljo dopoldne z obilnimi zalogami svoje kuhinje. Orožniki so pri tej priliki ugotovili, da si je deklica nanosila v vilo vseh mogočih stvari, celo sodček vina so našli. Pri prihodu orožnikov pa jih Nežika ni čakala, ampak urno skočila skoz okno in čez plot ter bežala proti Savi. Šele čez Savo sta jo končno J orožnika ujela, jo aretirala in odpeljala na : črnuško orožniško postajo, odtod pa v Ljub-j ljano v sodne zapore. Nežika M. je rojena na I Jesenicah. Delo mrzi, ter sc rajši klati okrog.
Tedaj so tudi na govornkiu samem opa-
Tedaj so tudi na govorniku samem opa-neko mesto, se začel vznemirjeno obračati in majati ramena. Nenadoma je utihnil, zazijal od začudenja iu se obrnil k Poplavskemu.
—	Čuj. saj je živ! — spregovori z grozo.
—	Kdo je živ?
—	Prokopij Osipič! Poglej, zraven spo inenika stoji!
—	Saj on niti umrl ni! Umrl je Ciril Iva-novic!
—	Pa sam si rekel, da je umrl vaš tajnik!
—	Saj je bil Ciril Ivanovič naš tajnik! Čuden človek, ti si se zmotil. Seveda je bil Prokopij Osipič nekoč naš tajnik, a že pred dvema letoma so ga premestili v drugi oddelek za šefa!
—	Zlodej naj vas razume!
—	Zakaj si se pa ustavil? Nadaljuj, ker je neugodno.
Zapojkin se je obrnil k grobu in s prejšnjimi vzvišenimi besedami nadaljeval prekinjeni govor. Poleg spomenika je res stal Prokopij Osipič, star uradnik z obritim obrazom. Gledal je govornika in jezno grbančil čelo ...
—	Ali kakšen zlodej ti je vendar dal to misel! — so se režali uradniki, ko so se г Zapojkinom vračali s pogreba. — Živega človeka si pokopal!
—	Ni lepo od vas, mladenič! — je godrnjal Prokopij Osipič. — Vaš govor je morda dober za pokojnega, za živega človeka pa je to — poroga! Prosim, kaj sto vi rekli: -Ni zahteval nobene nagrade, bil jo nepodkupljiv!« O živem človeku to lahko rečemo samo v za-ničljivem pomenu. In nihče vas ni, gospodi-ne, prosil, da širite vesti o mojem obrazu. Mogoče nisem lep, morda sem celo grd, ali zakaj bi vse opozarjali na nio,io zunanjost? To jo zame žaljivo!
Politična betejnica
Shodi SLS
Veličasten shod Slov. ljudske stranke se
fe vriil na belo nedeljo po rani službi božji pri Sv. Marjeti ob PesnicL Udeležba je bila ogromna. Ne samo domaiini, ampak tudi iz sosednjih in dalnjih župnij mariborskega in le-narškega okraja so prišli možje in fantje. Shodu je predsedoval predsednik naše krajevne organizacije g. 11 e S i i. Prvi je govoril narodni poslanec 2 e b o t o razvoju dogodkov od volitev do sedaj, o delovanju vlade in skupščine, o davčnem in drugih novih zakonih. Omenjal je posebej velik pomen, da je bil naš vodja dr. Korošec imenovan za ministra notranjih zadev, ki je eno najvažnejših ministrstev. Za Žebotom je govoril oblastni poslanec in odbornik dr. V e b 1 e o koristnem delu za ljud-■tvo, ki ga vrši oblastni odbor in naš okrajni zastop. Oblastni odbornik in poslanec S u -p a n i č je razlagal v poljudni besedi o načrtu in delu oblastnega odbora za napredek naše živinoreje in drugih gospodarskih panog. Oba govornika eta posebej naglašala, da ima oblastni odbor resno namero in načrt, da se takoj, ko bodo tehnična dela gotova, pričelo z regulacijo Pesnice. Gospod župnik Frangež je ie dal nekaj dobrih nasvetov radi regulacije Pesnice in je med splošnim pritrjevanjem na-glašal, da ljudstvo odobrava sodelovanje Slovenske ljudske stranke v vladi in da izraža svojemu voditelju dr. Korošcu in našim narodnim in oblastnim poslancem popolno in neomajno zaupanje. — Takoj po shodu se je vršila seja širšega odbora SLS za politični okraj Maribor levi breg. Seje so se udeležili člani odbora in zaupniki iz vseh delov velikega okraja. Celo z visokega Slemena je dospel agilni župan g. Urbas in možje iz trga Sv. Lenart in mnogih župnij. Načelnik okrajnega odbora Ž e b o t je podal zaupno poročilo o položaju in o drugih za okraj važnih eadevah. V debato so posegli oblastna odbornika dr. Veble in Supanič, člani okrajnih zastopov obeh okrajev, župani in posamezni zaupniki. Poleg sklepov gospodarske važnosti, se je sklenilo, da se razvije od župnije do župnije agitacija za naše časopise. S shodom in zborom zaupnikov so bili vsi zelo zadovoljni in so izrazili željo, naj Slovenska ljudska stranka s svojimi poslanci večkrat priredi kaj tacega, da pridejo ljudje v stik z našimi zastopniki in predstavniki raznih korporacij. Mirno lahko trdimo, da vse ljudstvo trdno zaupa v Slovensko ljudsko stranko, a da so samostojni demokrati s svojim hujskanjem izgubili med ljudstvom še tisto troh" o pristašev, ki so jih imeli.
Na Polici pri Višnji gori se je na belo nedeljo vršil dobro obiskan shod SLS, na katerem je poročal oblastni poslanec Erjavec. Zborovalci eo soglasno izrekli zaupnico poslancem SLS.
Dr. Ninčič
Dr. Momčilo Ninčič, naš dolgoletni zunanji minister se je čutil poklicanega, kritizirati zunanjo politiko, zlasti od dobe, ko je v rokah sedanjega ministra dr. Voje Marinkoviča- Glavni očitek obstoja v tem, da naše zunanje ministrstvo ni aktivno in da ni odpravilo nasprot-stev med državami-sosedami, kar bi se bilo lahko zgodilo. Dr. Ninčič je brezdvoma politik, ki si lahko lasti kritiko nad našo zunanjo politiko; saj je bila dolga leta izključno v njegovih rokah. Vprašanje je le, če so njegova izvajanja pravilna, in kar je še važnejše, odkritosrčna.
Zunanjepolitična linija dr. Ninčiča je bila ceterum censo: prijateljstvo z Italijo. V tej svoji zamisli je šel naiš bivši minister celo tako daleč, da je vrgel na to razmerje zadnjo karto. Ponovno in ponovno je jugoslovanska kritika opozarjala, da taka politika ne more srečno končati in da morajo priti prej ali slej dnevi razočaranj. Vsemu inozemstvu je bil Ninčičev optimizem naravnost nerazumljiv; saj je vedel ves svet, kaj se pripravlja od Italije, fašističnega režima še posebej. Popoln polom je doživela Ninčičeva zunanja politika s tiransko pogodbo, katere posledice je bil Ninčičev odstop. Ravno v tej točki, v razmerju do Italije, bi bil lahko Ninčič dokazal, če je mož na svojem mestu. Dokaza ni doprinesel.
Večji deficit pa izkazuje njegova bilanca zlasti, kar se tiče naših neposrednih sosedov-Dr. Ninčič je lahko vedel, da so sosedi najprvi in da je pobit nasprotnik element, s katerim se pod gotovimi pogoji lahko pogaja in s katerim se mora priti na čisto. Dr. Ninčič je intelektualec in dobro pozna diplomacijo tujih držav ter mu je bilo znano, da je vsa moč angleške diplomacije v tem, da prisili nasprotnika na kolena, a se tudi z njim sprijazni, tako da končno prizna: Pod angleškim žezlom je dobro biti. Vsa velika diplomacija gre pravzaprav po tej poti. A kaj smo videli pri Ninčiču? Naše razmerje do Bolgarije je pustil neurejeno. Istotako naše razmerje do Grčije in Madjarske Bolgarija se je z italijansko in angleško pomočjo opomogla tako, da so pogoji kakega jugoslovansko-bol-garskega zbližanja neprimerno težji, kot bi bili preje, ko do tega ojačenja še ni prišlo. Tudi Madjarska je naša soseda. Z njo se skoraj nismo razgovarjali- Pa tudi sredstva sama, katerih se je Ninčič napram našim sosedom posluževal, niso bila ravno taka, da bi pomnoževala krog naših prijateljev. Dr. Ninčič je bil izredno oster, da ne rečemo — v gotovih slučajih naravnost odbijajoč. Zgodovina jugoslovausko-
bolgarskih trenj je ena sama veriga teh dokazov.
Očitek neaktivnosti sedanje vlade je neutemeljen. Dr. Ninčiču se ni posrečila ena največjih in najpomemnejših mednarodnih pogodb — j ugoelovanskofrancoska zveza, dr. Marinkoviču pa se je. Pod novo vlado smo sklenili vse mogoče konvencije, da omenimo samo važno ju-goelovansko-nemško pogodbo. Pota, na katera je krenila naša zunanja politika pod vodstvom sedanje vlade in zlasti dr. Voje Marinkoviča, so dokaz izrednega aktivizma in agilnosti, kakršne povojna jugoslovanska zunanja politika dosedaj ni mogla izkazati. — Prepričani smo, da je to objektivno mnenje nas vseh in tudi inozemstva. Ce pa je dr- Ninčičev članek razumeti kot poskus politične rehabilitacije, potem taka kritika prav gotovo ni uspešna pot do nje, zlasti če se je poslužuje politik, ki ima v tu- in inozemstvu — ime.
Zanesljiva varuha državne blagame
»Narod«, popoldanski esdeesarski »Narod« ima takole brzojavko: Kakor se izve iz zaupnih vladnih krogov (kjer ima »Narod« same prvoklasne zveze), je najetje 13 milijard-nega posojila znova ogroženo. Kakor znano (namreč samo »Narodu«), so zastopniki ameriške in angleške finančne skupine, ki nudijo posojilo, zahtevali, da dobi vlada odobritev tega posojila tudi s strani predstavnikov prečanskih krajev. KDK kot edina legitimna zastopnica prečanskih pokrajin nato ni pristala — zato s posojilom nc bo nič.
Takale budalost je pa tudi za »Narodove* bralce malce predebela. Angleški in ameriški finančniki naj torej smatrajo Pribičeviča in Radiča za najboljša svoja garanta. Šele Ce bosta ta dva gospoda dala svoj podpis in pristanek, bodo njihovi dolarji pri nas prav spravljeni. Čudno, da »Narod« ni zaupno zvedel tudi to, da so Angleži in Amerikanci pripravljeni dati posojilo šele takrat, kadar bo vlada esdeesarski tisk pripravila do tega, da bo vsaj približno pametno pisal. S tem bi bilo seveda posojilo definitivno pokopano.
Nova vSada
Še drugo tako beremo. »Narod« pravi pravilno, da so v Belgradu prazniki, da tam ni ne poslancev ne ministrov, da torej ni nobenih odločilnih ljudi. Toda potem, ko je to navedel, pa »Narod« nadaljuje:
»Tem živahnejše pa se je razpravljalo v javnosti o politični situaciji in o skorajšnjih spremembah na vladi. Splošno vlada prepričanje, da pride v najkrajšem času do daleko-sežnih izprememb in do vstopa KDK v vlado. O tem se javno razpravlja v vseh belgrajskih političnih krogih.«
In »Narod« točno pove, kdo bo sestavil novo vlado, kdaj se bo to zgodilo in da je cela zadeva bolj »Narodovska«, pristavi, da tudi Vukičevičevi radikali smatrajo Vukičevi-čev režim za nemogoč.
Torej v Belgradu ni nikogar: ko v Belgradu ni nikogar, takrat se dela kombinacija za vstop KDK v vlado in vsi politični krogi, ki jih v Belgradu ni, o tem javno v Belgradu razpravljajo in so vsi navdušeni za Radiča in Pribičeviča in za — »Slovenski narod«. Ta je določen za nove vlade »pressebiro«.
Kdo ie koga pridobil
»Jutro« v članku »Odločilni dnevi pred desetimi leti za našo svobodo« opisuje dogodke iz leta 1918, ki so bili priprava za razsulo Avstrije, zlasti pripoveduje o zaprisegi Čehoslo-vakov. Med drugim je pa tudi tale stavek: Dr. Gregor Žerjav, ki je bil tedaj tajnik našega poslanskega kluba in spiritus agens v vseh nacionalnih stvareh, je za podjetje pridobil dr. Korošca.« To žabje napihovanje bi prav gotovo tudi dr. Žerjav črtal, če bi zanj bil vedel. Dr. Korošec je bil namreč šef Jugoslovanskega kluba, dejanski in formalni vodja vsega osvobodilnega gibanja Jugoslovanov. Vse kar se je delalo v tej smeri je bilo delo dr- Kreka in dr. Korošca. Dr. Žerjav takrat sploh ni bil še ni-kaka politična osebnost, bil je samo v službi kluba in moral delati po ukazih dr. Korošca, kakor mora delati vsak uslužbenec po ukazih svojega šefa. Dr. Korošec, ki je vodil nacionalne in politične boje, še predno je dr. Žerjav sploh nosil politične hlače, pač ni potreboval nasvetov takega »spiritusa«. Mislimo, da s takim potvarjanjem esdeesarski tisk slabo služi slavi svojega šefa.
Voivoda Steaanovič in sdsarska senzsciia
Vedno znova moramo ugotoviti, da žerja-vovski tisk namenoma vara javnost. V ta namen se cinično poslužuje tudi najodličnejših osebnosti in njihove izjave prikraja in podaja tako kakor takoj na prvi pogled niso mišljene. Zadnja taka žerjavovska raca je izjava vojvode Stepanoviča. SDSarji pišejo kakor da bi vojvoda Stepanovič >na višji migljaj« izjavil, da hoče prevzeti predsedstvo vlade. Previdno pa zamolče tiste dele vojvodove izjave, ki jasno povedo, da vojvoda na kaj takega ne misli. Kajti vojvoda Stepanovič je med drugim dejal: Niti mi ni nič ponudeno, niti ni nihče prišel k meni, da mi kaj ponudi. Jaz nisem za nič več, nimam več moči, da bi sprejel tako važen in delikaten posel (predsedstvo vlade).
, Vojvoda Stepanovič je ▼ Izjavi, ki jo Je dal dopisniku »Vremena« celo podčrtal, da bi bilo tudi za Pašiča bolje, če ne bi bil vladal prav do smrti. Na posebno vprašanje dopisnika, kaj pravi k Radićevi želji, da naj kak general prevzame predsedstvo vlade, je general izjavil: Vem za to. Toda Radič mora vedeti, da če bi prišlo do tega, bi mu jaz nika-
kor ne dovolil, da bt v narodni skupičini tak« govoril (kot doslej).
Niti iz enega stavka izjave ni mogoče sklepati, da bi vojvoda imel kak poseben namen, nasprotno na vsa poročevalčeva vprašanja Je odgovarjal negativno. In taka izjava je SDS tudi dobrodoili prašek, po katerem naj ubogi bralci žerjavovskega tiska mirneje spe.
Pogajanja med SHS in Grčijo
v Atene, 16. apr. (Tel. »Slov.«) Kakor poročajo listi, sta se Marinkovič ln Mihalokopulos na ženevski konferenci dogovorila, da i se bodo že v bližnji bodočnosti začela med i Grško in Jugoslavijo pogajanja za ureditev j vseh visečih vprašanj. »Politea« trdi, da fe Marinkovič imel povod zato, da ne bi Grška iskala svojih zaveznikov na drugi strani. »Pro-ja« 'poroča iz Sofije, da se bodo po posredovanju Titulesca v bližnji bodočnosti začela med Grško in Bolgarsko pogajanja za prijateljski pakt.
Največji potres
v Bolgariii
v Sofija, 16. apr. (Tel. »Slov.«) Sobotni potres je bil največji od veeh, ki so bili kedaj v Bolgarski. Da je bilo razmeroma tako malo smrtnih žrtev, je pripisovati temu, da so bili takrat že vsi obrati zaprti in da se je prebivalstvo radi lepega vremena nahajalo večinoma na prostem. V Čirpanu so skoro vse hiše popolnoma porušene. Uničena je tndi velika tobačna tovarna. V bolnici so bili rešeni vsi bolniki razen one ženske. Selo Omorovo je porušeno do tal. V Borisovgradu je porušenih tri četrtine hiš, mrtvih je 8 ljudi. Potresni i sunki so se ponavljali vso soboto. Vlada je kot prvo pomoč dovolila 200.000 levov.
Madjari obnovili pomorsko plovbo
v Budimpešta, 16. apr. (Tel. »Slov.«) Vlada je z družbo Cosulich in z madjarsko le-vantsko paroplovno družbo zaključila pogajanja o obnovi madjarske pomorske plovbe in hoče predložiti parlamentu načrt zakona, po katerem naj bi dve družbi dobivali državno subvencijo po 1,500.000 pengejev na leto. Neki parnik levantske družbe, ki ga bodo v kratkem na Angleškem spustili v morje, bo ! dobil ime »Honved«.
Na borzi se je danes širila vest, baje iz ! Berlina, da bo Italija Reko odstopila Madjarski, kar je imelo značilno posledico, da je kupčija oslabela.
Italijanski fašisti v ogrskem parlamentu
v Budimpešta, 16. apr. (Tel. »Slov.«) Grof Bethlen bo imel jutri v parlamentu velik zunanjepolitičen govor, ki bo, kakor se čuje, v glavnem posvečen italijansko-madjarskemu prijateljstvu. Poročal bo o svojih razgovorih v Milanu. Tej seji bo prisostvovala tudi deputacija italijanskih fašistov, ki dospe jutri v Budimpešto. Desnoradikalna družabna društva hočejo ob obletnici pohoda v Rim prirediti pred italijanskim poslaništvom simpa-tijske manifestacije.
Za enkrat - samo sled za morilci
v Milan, 16. apr. (Tel. »Slov.«) Kakor poroča neki turinski list, so že našli sled za milanskimi atentatorji. Izredno sodišče za varstvo drfcave, ki je sedaj v Milanu, je dobilo podatke o obstoju terorističnega komplota, katerega glavni sedež je v Milanu. Milanski atentat ni bil edini zločin te družbe. Policija je k sreči mogla preprečiti njen program terorističnih atentatov. Družba je v službi mednarodne anarhistične in komunistične zarote ter so njeni člani že znani preiskovalnim oblast-vom. List poroča tudi, kakšno mrzlično razburjenje vlada v Milanu, kar se je jasno pokazalo pri pogrebu žrtev. V množici je nastala velika panika, ki se je pokazala v tem, da so ljudje v strahu kričali in divje bežali, pri čemer je bilo več kot deset ljudi precej ranjenih.
Zaleski in Mussolini
v Milan, 16. apr. (Tel. »Slov.«) Poljski zunanji minister Zaleski je imel danes popoldne zopet nov dolg govor z Mussolinijem v palači Chigi, kateremu se pripisuje poseben pomen. Pri tej priliki sta posebno razpravljala o italijansko-poljskih odnošajih. Nato je bil na Kapitolu sprejem na čast Zaleskega. Zvečer pa je poljski poslanik na Kvirinalu Knall priredil sprejem. S tem je končan oficijelni del potovanja Zaleskega, ki ostane še jutri v Rimu in ga bo sprejel papež v avdijenci.
v Milan, 16. apr. (Tel. »Slov.«) Vladni listi svarijo, da bi se obisku Zaleskega pripisoval prevelik pomen. Oficielni ,-Meseaggero« piše v splošnem, da potovanja inozemskih državnikov v Italijo niso nič nenavadnega, če se pomisli, da Mussolini nima, kakor drugi zunanji ministri v Ženevi, prilike stopiti v stike z drugimi državniki. Ne sine se vsakemu obisku pripisovati tajnih namenov in novih potov italijanske zunanje politike.
v Varšava, 16. apr. (Tel. »Slov.«) V zvezi z razgovori Zaleskega z Mussolinijem odklanja poljska javnost soglasno vsako misel o prto-
kretu poljske politike napram mali antanti in Madjarski ter se interesira samo za gospodarske posledice teh sestankov. Desničarska »Oa-zeta Varšavska« odklanja misel približanja I Madjarski na škodo Češkoslovaške ter omenja, da kaka revizija trianonske mirovne pogodbe že zaradi tega ne bi prišla v poštev, ker bi se utegnila smatrati za prejndlc za teritorijaln« določbe verzajske mirovne pogodbe.
Duca je šel le na oddih
v Milan, 16- apr. (Tel. »Slov.«) Romunski namestnik zunanjega ministra in notranji minister Duca je na potu iz Bukarešta v Florenco izjavil novinarjem, da potuje samo na oddih io da ne razume, da se njegovemu potovanju podtikajo politični nameni
Voditelj italijanskega sindikati ima т Gorici
d Trst, 16. apr. (TeL »Slov.«) V soboto Je prispel v Gorico vodja fašističnega sindikaliz-ma, poslanec Rossini. V prostorih fašistične stranke v Trgovskem domu je prisostvoval pr. vemu kongresu fašističnega sindikata na Go riškem. V Verdijevem gledališču je imel govor o bistvu fašističnega sindikalizma. V nedeljo je govoril v Trstu o istem predmetu v Rossettijevem gledališču. V ponedeljek je obiskal delavstvo v nabrežinskem kamnoloma in v Tržiču.
Papež o vzsoii otrok
v Rim, 16. apr. (Tel. »Slov.«) »Osserva-tore Romano« poroča, da je papež danes spre jel v posebni avdijenci narodni odbor zveze katoliških mož. V svojem nagovoru je papei opozarjal katoliške može in posebno družinske očete na sveti boj proti nemorali, na kar je naglašal dolžnost in pravico družinskih očetov do vzgoje otrok. Edino katoliška cerkev ima misijo za vzgojo otrok in ima na razpolago tudi sredstva za rešitev tega tako kočljivega vprašanja. Vsi možje in posebno družinski očetje morajo vedno in vedno bolj bdett nad tem problemom. — Z današnjim papeževim nagovorom se bo morda zopet obnovila polemika o vzgoji otrok, ki je sedaj potihnila
Nadškofa dr. Kordača zadela kap.
Ђ11 ijc
v Praga, 16. apr. (Tel. »Slov.«) Kakor pišejo »Narodni Osvobodzeni«, je praškega nCd-škofa dr. Kordača zadela kap, da mu je ohromela desna stran telesa. Stanje cerkvenega kneza, ki je že v 76. letu, je resno.
Stanje nadškofa dr. Kordača je danes sta-cijonarno in se ni poslabšalo, kakor so se o tem širile govorice.
Dr. Beneš v Parizu
v Paril. 16. apr. (Tel. »Slov.«) čeSkoslo vaški zunanji minister dr. Beneš je včeraj dospel v Pariz s svojega večdnevnega dopusta na Rivieri. V Parizu bo ostal dva dni, nakai bo potoval dalje v London. Tam bo oetal dalje časa, potem pa se bo vrnil v Prago.
Včeraj preiskava v Monoštru
v Budimpešta, 16. apr. (Tel. »Slov.«) Strokovnjaki Društva narodov za orožje in carino, ki so včeraj popoldne dospeli v Monošter, so danes skupno z madjarskimi eksperti začeli preiskovati vojni materijal in pregledali dva vago na, v katerih so se nahajali v glavnem pasovi za patrone in zaboji za strojnice deloma z znakom »Innsbruck«, deloma z znakom »K. H. R.«
Major irske zračne flotile.
v London. 16. apr. (Tel. »Slov.«) Komandir Fitmaurice je bil imenovan za majorja irske zračne flotile.
Zavora odpovedala -
vl9k se prevrnil
v Berlin, 16. apr. (Tel. »Slov.«) Med vožnjo proti berlinskemu nogometnemu športnemu prostoru je na vlaku cestne železnice, ki je bil poln izletnikov, na klancu odpovedala zavora in je vlak začel voziti s silno hitrostjo. Na ostrem ovinku se je prevrnil in pokopal pod seboj potnike, od katerih je 8 mrtvih, 90 pa ranjenih, med njimi več težko.
Dirkač Pietro Bordino — mrtev.
Milan, 16. apr. (Tel. »Slov.c) Včeraj se je v Aleksandriji smrtno ponesrečil znani avto-mobllsk^dirkač Pietro Bordino. Pripravljal st je za novo dirko. Ko je vozil 160 km na uro mu je prilletel nasproti velik pes, ki ga je avte tudi povozil. Pri tem pa se je avtomobil prevrnil. Bordino je bil takoj mrtev, mehanik pa se je smrtno ponesrečil.
Bomba pod hrzovlnkom.
v Curih, 16. apr. (Tel. »Slov.«) V noči na soboto so odkrili napad na sanktgothardski brzovlak. Na progi so našli bombo, katero je brzovlak že povozil, ki pa D.i funkcionirala. V zvezi z milanskim atentatom se domneva, da gre morda za nadaljnji atentat na obiskovav-oe milanskega velesejma.
Moderna klavnica - pogoj Ijudshego zdravja
V današnjih časih, ko oblasti in tudi prebivalstvo samo strogo pazi na higijeno prometa z živili, si je težko predstavljati tako veliko mesto, kakor je Ljubljana, brez velike in moderne, vsem higijenskim predpisom ustrezajoče klavnice. Dandanes se more Ljubljana postaviti, da ima klavnico, katere vsa ureditev in vsi pripomočki pri klanju živali jamčijo, da odgovarja meso, ki ga Ljubljančani uživajo, vsem higijenskim predpisom.
Iz starih zapiskov in deloma tudi iz še ohranjenega ustnega izročila je znano, da so ljubljanski mesarji imeli v začetku novega veka primitivno urejeno klavnico blizu sedanjega čevljarskega mostu, pod Trančo. Razmere v tedanji klavnici in neprimerno shranjevanje mesa so bile tedaj pogosto neposreden vzrok mnogih epidemij in bolezni v mestu. Iz zgodovine eo tudi znane mnoge ostre kazni, ki so jih izrekle oblasti nad takratnimi mesarji radi — nesnažnosti.
Kasneje so ljubljanski mesarji klali za Ljubljanico v bližini sedanje stare cukrprne. Tr>.
Pogled aa klavnico i golov*kega pobočja — Nad klavnico ee dvigata vodni stolp in .dimnik klavniške kotlarne.
klavnica se je obdržala do 1. 1881, ko so zgradili novo klavnico na Poljanski cesti ob Gruberjevem prekopu. Tudi nova klavnica, ki je bila sezidana na istem mestu, kot sedanja, je bila brez tehničnih hladilnih naprav ter tudi drugače zelo pomanjkljiva in nehigijenska. Poleti se je meso hladilo v ledenici pod sedanjo klavnico za prašiče. Ta ledenica je bilo bolj podobna podzemskemu rovu kot ledenici. Ni čudno torej, da so se iz vrst mestnega prebivalstva vedno bolj množile pritožbe proti pomanjkljivostim klavnice.
Vprašanje modernizacije klavnice je bilo aktualno že pred več kot 20 Leti, toda tedanja »napredna« večina v ljubljanskem občinskem »vetu oi mogla tega vprašanja rešiti. Priti je morala v občinski svet šele Zveza delovnega ljudstva, ki se je pod vodstvom župana dr Perič a resno lotila misli o modernizaciji mestne klavnice, kar je tudi sprejela kot eno glavnih točk i v svoj delovni program. Na eni prvih občinskih sej Zveze delovnega ljudstva je bilo sklenjeno, da mestna občina najame posojilo 15 milijonov dinarjev v ta namen. Najetje tega posojila je tedanja pokrajinska uprava za Slove-Фјо 1 1923 po daljšem obotavljanju tudi potr-
dila z različnimi ovirajoči mi omejitvami- Zveza delovnega ljudstva pa ni mogla realizirati tega načrta, ker je bil tedaj občinski svet razpuščen, ravno ko je začel posojilo uresničevati. Od Zveze delovnega ljudstva pričeto delo je potem zaključil — in to ne na povsem posrečen način, gerentski trosvet-"
Klavnica od znotraj.
Kdor je pred leti slučajno zašel na klavnico in svoj obisk sedaj ponovi, bo presenečen. Mesto prejšnjih umazanih in nizkih poslopij se sedaj dviga sredi vsega kompleksa ponosen dvor z visokim vodnim stolpom, ki ni le praktičen, ampak tudi estetsko zelo učinkuje.
Prava klavnica se deli v klavnico za govedo in drobnico, v klavnico za prašiče in v klavnico za konje. Klavniške prostore loči od hladilnice in predhladilnice široka pokrita prometna veža. Za hladilnico se nahaja strojnica, ledarna in kotlarna.
Prometna veža je za hladilnico nujno potrebna, da se zaklano blago prenaša iz klavnice v hladilnico vedno pod streho in je tako zavarovano pred raznimi vremenskimi vplivi. Vse idavniške prostore, prometno vežo in hladilnico veže med seboj železno tirišče, ki je montirano pod stropom poslopja. Pa tem tirišču se vrši v klavnici ves promet zaklanega blaga. Ob dnevih, ko koljejo mesarji živino, je tu prav živahno. Zrak diši po živalski krvi, krike ljudi in živali preglušuje drdranje ročnih vozičkov
Strojnica, ledarna, hladilnica in vodovod.
Tik ob Gruberjevem prekopu se nahajata klavniška strojnica in kotlarna, ki sta vsaka zase v med seboj ločenih poslopjih- Para iz kotlarne prihaja po ceveh v strojnico, kjer žene mogočen parni stroj. Ta pa zopet žene električni generator in kompresor amonijaka- Klavnica ima lastno električno silo za razsvetljavo in za obrat. Kompresor dovaja v hladilnico amonijakovo paro. Radi povečane prostornine odjemlje amonijak bližnji okolici v hladilnici toploto in povzroča hladilnici potrebno nizko temperaturo. V kompresorju je normalna napetost amonijaka deset atmosfer.
Ko živino zakoljejo, mora zaklano blago 24 ur v predhladilnico, kjer znaša temperatura 5 do 6° Celzija, nato pa v hladilnico. Tu je 06 celic v velikosti 3 do 6 kvadratnih metrov. Vsak mesarski mojster ima zase eno ali tudi več celic, za katere mora plačevati najemninske pristojbine.
Klavniška ledarna producira dnevno najmanj en vagon umetnega ledu, ki ga naprav-ljajo iz pitne vode iz mestnega vodovoda. Led je absolutno čist in higijeničen. Njegova produkcija se vrši s tem, da pogreza poseben stroj velike posode s pitno vodo v posebno raztopino kemičnih soli, z zelo nizko temperaturo. Ta raztopina odjemlje vodi toploto in jo spreminja v led. Ledarna je pričela obratovati lani meseca junija in je bil njen vspeh že takoj prvo leto zelo povoljen- Konzum umetnega ledu v Ljubljani vedno bolj narašča.
Klavnica ima lasten vodovod. Izkopan je 16 m globok vodnjak, čigar dno se nahaja globoko pod nivojem Gruberjevega prekopa. Pod dnom vodnjaka pa se nahajajo še kakih deset metrov globoko nabiralne cevi za talno vodo. Vodo črpajo s črpalkami v vodni stolp, kjer sta rezervarja za mrzlo in gorko vodo. Klavnica ima lasten vodovod, ker potrebuje mnogo vode za izpiranje. Voda iz klavniškega vodovoda ni pitna.
Druge klavniške naprave.
Živino dovažajo v klavnico f>o posebnem tiru. Odpošiliatelju je treba na tovorni list napisati lc naslov mestne klavnice v Ljubljani in transport pride brez prekladanja direktno na klavniško dovlačilnico. Tu je zgrajen moderno opremljena in po higijenskih predpisih zgrajena betonirana klančina (rampa), kjer se klavna živina iztovarja.
V klavnici so zgrajeni novi hlevi, ki imajo prostora za 400 glav govedi in 600 glav prašičev. Hlevi so betonirani in jih je mogoče v vsakem slučaju epidemije z lahkoto razkužiti.
Klavniška klančina (rampa) i modernimi hlevi.
Na klavnici se nahajajo posebna skladišča za kože- V moderno urejenih delavnicah je mogoče izvršiti manjše reparature strojev in drugih klavn. naprav. Za mesarje je pripravljena garderoba, kjer ima vsak mesar svojo omarico s ključavnico. Omeniti je treba še prsne kopeli, kjer se mesarji po delu kopljejo. Klavniškim veterinarjem, trem po številu, je na razpolago laboratorij, kjer mikrospopično preiskujejo zaklano blago in živalsko kri.
Celotna klavnica še ni povsem gotova. — Treba bo tudi razširiti sedanje uradno poslopje oziroma zgraditi stanovanjsko hišo za one klavniške nameščence, za katere je potrebno, da stanujejo v bližini klavnice. Celotna naprava klavnice bo stala približno 21 milijonov Din. Klavnica bi se amortizirala na podlagi dosedanjih klavniških pristojbin v desetih do petnajstih letih.
Vsa klavnica z vsemi svojimi napravami pomeni za Ljubljano velevažno pridobitev. — Zdravje mestnega prebivalstva, kontrola nad klavno živino in kvaliteto mesa, vse to je z moderno klavnico v našem mestu zelo napredovalo
Klavnie* м praAiee • kotlom и »maviaaje«.
iviavniea м goveuo. — Pod ati opoin železna k»u strukoija м promet ■ laklanim blagom.
■klepanje o najetju brezobrestnega posojila v »vrho zidanja stanovanjskih hiš. Po izredno bistri socialni uvidevnosti in zmislu za odpravo (tanovanjske krize v naši občini, ki ga izvajajo naši socialisti, pa ta točka ni prišla na dnevni red, ker so socialisti neposredno pred to točko »elo korajžno zapustili sejno dvorano. Poročilo finančnega odseka je podal g. dr. Godnič. To poročilo je obsegalo med drugimi naslednje točke: Antonija VVeršič, kino najemnica v Gaberju, je prosila do konca odpovedne dobe za znižanje občinskih taks. Ta prošnja ie bila odbita. Rnv-notako je občinski svet odklonil ponovno prošnjo lovske družbe Košnica-Lisce za znižanje zakupnine. Občina je dobila poziv od okrajnega glavarja v Celju, da preskrbi vse potrebno za napravo javnega stranišča. Tozadevno se je sklenilo, da stopi župan v zvezo s samostanom pri Sv. Jožefu. Nato je prišlo nn dnevni red vprašanje zvišanja najemnine v občinskih hišah. Že v seji marca meseca je občinski svet sklenil, da se to zvišanje i/.vtši. pri čemer pa je bil sprejet dodatni sklep, da se naj to zvišanje odloži do 1. majn in da obenem priložnost socialističnim občinskim svetnikom, da stavijo eventuelni predlog, da se 'tej ali drugi stranki najemnina ne poviša ali pa le omeji. Pripomniti jc, dn so Stranke v občinskih hišah plačevale dosedaj nnj-več v zneskih od 4 do 11 Din. Le enn stranka je plačevala 25 Din. Povprečno se je to zvišanje izvršilo na šestkratno višino, pri čemer je pa še vedno sedem strank, deloma občinski uradniki, deloma ubožci, ki ne plačujejo nikake najemnine. Čeravno niso socialisti pri prvi seji v načelu protestirali proti zvišanju teh najemnin, so v nedeljski seji izjavili, du so absolutno proti zvišanju, in ker sc niso njihovi predlogi upoštevali, so nadaljnja ukrepanja onemogočili. Nato ie župan sejo zaključil.
Moste pri Ljubljani
Sove hiše se zidajo. Letos je stavbno gibanje v občini zelo živahno. Zida se na vseh delih občine. Do zduj so v delu, oziroma imajo stavbno dovoljenje za hiše nn Kodeljevem; Marija Strle, enodružinska visokopritličim; Alojzij štru-bel.j, dvodrtižinska; Vid Bevc, dvodružinska in Vinko KInnšek, dvodružinska. — V Novvn Ud-matu zidajo: Ivanu Slavec, dvodružinsko* Franc Prešern, dvodružinsko; Valentin Koprive, enodružinsko; Mira Zupan, enodružinsko, Franc Mo-žina, enodružinsko. — Na Selu se pripravljajo za zidanje: Vilko Cotid, enodružinsko: Matija Kos, enodružinsko; Martin Sto.jkovič, enodružinsko; Konvent knrmeličank bo pa prizidul h cerkvi kapelico male sv. Terezike. — V Mostah zidata Josip Bahulin in Andrej Žagar enodružinski hišici. — V Zeleni jami si gradi stanovanjsko hišo Fr. Frantar, v Smartnem Ignacij Mnrn in v Hrastju Anton Mihelič. — V Obrijah pa popravljata hiše in gospodarska poslopja Anton Zaje in Franca Skatiu, ki sta bila pozimi pogorela — Ker so stavbe v vrtovih in stoje na peščenih tleh, bodo stanovanja suha in zračna. Zidalo se bo pn še več, ko bo enkrat znano, na kak način se bo pospeševala gradnja malih hišic.
Vpokojeni župnik g. Bor š trt ar se je naselil nu Selu v lastno hišo. Mašuje vsak dan v cerkvi pri karmeličankah, kjer sta odslej redno vsak dan dve sv. maši.
Obsavske naši meščanske občine dobe elektriko. Ko je občina pripravljala zgraditev lastne elektrarne, so se zastopniki teh vasi luči branili in z nasprotovanjem zgradbo elektrarne zavlekli in podražili. Zdaj se jim je vendar posvetilo, da je elektrika boljšu kakor petrolejko in so se razvneli za elektriko. Ko bi se bilo gradilo tako važno podjetje, kot je občinske elektrarnu, v id—i hi se bil« gradil« kitni« pa tudi dovolj
velika, da bi bila celi občini zadostovala. Tako je pa elektrarna že preobremenjena in obsavci morajo po dražjo luč v Ljubljano.
Tržič
Akademija Vincenctjeoe konference je bila v nedeljo resnično lepa. Kar načuditi se nismo mogli, kako je mogoče že male otroke naučiti toliko besedila, gibov in rajanja! Godci, vojaki, velikani, pritlikavci, kuharice, kresnice, vile, angeli: vse to so bili otroci s tako ljubkostjo, dn j? nemogoče presoditi, katera izmed enajsterih točk sporeda je bila najlepša. Akademija nam je pokazala, da zavodi krščanske dobrodelnosti delujejo pri nas lepo vzgo jno-izohraževnlno in vsaki starosti primerno. Dvorana je bila naravnost natrpano polna. Med številnimi odličnimi gledavci smo opazili tudi gonpo baronico Bom, ki jc znana prijateljica in dobrotnica delavske mladine. Ko še ni bil spored izčrpan, so že mnogoteri spraševali, kdaj bo akademija ponovljena, da |o obiščejo posebej tnali otroci. Slišimo, da bo to na dan prvega sv. obhajila popoldne, knr bo vsekakor primerno.
Himen. Preteklo soboto se je poročil krojaški mojster g. Joško Kralj z gdčno Marijo Glo-bočnikovo. Novoporočcnca sta oba delavna člana naše orlo\ske družine; zlasti g. Joško je že veliko delovni pri orlovskem.,odseku kot večkratni načelnik in vaditelj naraščaja. Poročenceiiin so napravili bratje Orli pred cerkvijo lep špnlir.
Litija
Politična nedelja. Zadnjo nedeljo bi lahko imenovali politično zn Litijo in okolico. Že v soboto večer od 8 do polnoči je zborovala SLS \ Litiji v Boriškovem salonu zn trg sani. Zboroval-cev je bilo do 70 iz vseh poklicev in stanov. Bili so delavci in kmetje, obrtniki in uraduiki. Vidi
M, da je SLS pravična vsem stanovom ln zbln pod svoje okrilje vse poštenjuke. Poročala sta
?g. poslanca Franc Kremžar in Ilinko Lebinger. rvi o delovanju v skupščini, zlasti o davčnih olajšavah, drugi o delu v oblastnem zboru. Drugo jutro sta oba poslanca poročulu v Smartnem zbranim kmetom v Društvenem domu. /borovničev nad 200, ki so živahno sledili poročilom. Ob 10 dopoldne je bil zopet sestanek okoliških volivcev pri Borišku. Udeležencev nad 70. Popoldne pa je prišel v Litijo sani general SDS g. dr. Gregor Žerjav in je zboroval v gostilni g. \Iuksa La-jovica. Slovesno so ga sprejeli na kolodvoru in peljali v sprevodu po trgu. Pu vedno eni in isti pristaši, stari liberalci. Naše vrste se množe, pr! SDS vedno isti. Udeležbo je bila majhna, navdušenja nobenega. Naša poslonca pa sta isto popol dne zborovala v Hotiču pri Pnvlihi prod mnogi, mi volivci. Na vseh shodili je vladalo navdušenje in zaupanje v delo SLS.
Rogaška Slatina
Javno tržnico je sklenila postaviti občina na zdraviliškem prostoru pod vilo Stretenovič. To je bilo iz higijenskih ozirov zelo potrebno. Zn letos se vsled prekratnega času postavijo samo stojnice, drugo leto pa se sezida primerna lopa.
Ceste v zdravilišču se bodo tlakovale po naročilu oblastnega odbora še to sezono. V glavnem pride v poštev okrajna cestu od »Solncu« do železniškega kolodvora in šetališče od »Pošte« do konca nalivalnice in nove »Svicarije«.
Podružnica SPD bo prihodnje dni premur-kirala vsa pota in dohode nn izletne točke, po. pravilu bo tudi vse kažipote, da se bodo gostje istih lahko posluževali. ISove planinske koče na Donački gori pa menda letos še ne bo mogoč« spraviti pod streho, ker manjka denarju.
Zdraviliško gasilno društvo dobi v kratkem novo motorno brizgalno, ki se bo po možnosti blagoslovila ob praznovanju društvenega zaščit-nika sv. Florijana.
Spori
8. K. »Jadran«. Danes zvečer ob 20 sestanek vseh aktivnih igralcev v Narodni kavarni. — Tajnik.
DOMAČE PRVENSTVENE TEKME
Preteklo nedeljo je posetilo nogometne prvenstvene tekme na igrišču Primorja okrog 2900 gledavcev. Primorje je kot srečnejše moštvo zmagalo nad Ilirijo z 2 : 1, Jadran je tudi to pot proti Slovanu, podlegel z 0 : 7, rezerva Primorja je zasluženo zmagala nad rezervo Ilirije s 3 : 1. Prvenstvena tabela ljubljanskega prvega razreda izkazuje sedaj naslednji položaj: Ilirija, ki j« ebsolvirala že vseh 10 tekem, ima 18 točk in »core (razmerje golov) 64 : 8, na drngem mestu stoječe Primorje z 9 odigranimi tekmami ima 16 točk in seore 43 : 6, tretje mesto je zasedel najbrž definitivno Slovan, ki je odigral 8 tekem in ima 7 točk; sledijo Hermes s 5, Judrnn istotako s 5 ter Slavija z t točko. Odločitve glede prvenstva v ljubljanskem prvem razredu nedeljska tekma meti Ilirijo in Primorjem ni prinesla, padla bo šele nu zadnji tekmi 20. aprila med Primorjem in Slovanom. Ako bo doseglo Primorje v tej tekmi boljSi rezultat kot 8 : 0, si osvoji ljubljanske prvenstvo, drugače ostane prvenstvo Iliriji. Nekoliko poročila o tekmah:
Primorje : Ilirija 2 : t (polčas 2 : 0). 3 športnega vidika tekma ni stala na visokem nivoju. Obe moštvi sta igrali večji del igre nervozno. tudi dosti brezobzirno in ostro, česnr zagrebški sodnik Babič ni znnl zajeziti. V otvorje-ni, enakomerno na obe polji razdeljeni igri prve-ga polčasa se je od čosa do časa opazil boljši « stil pritnorjanske igre. V terenu je prevladovala Ilirija, pred golom je bilo Primor je opnsnejše. V 17. minuti se znajde lahek center desnega krila Primorja nenadoma v mreži ilirijnnskegn gola, medtem ko Miklavčič reklamira of side. Kratko nato plasira Erman drugi gol zn Primorje mimo Miklavčiča, ki pokrit od lastnega branilca ni mogel pravočasno intervenirati. Od tega časa dalje se vedno bolj uveljavlja Ilirija, dokler ne postane v drugem polčasu njena premoč tako solutna, dn se igra samo na polovici Primorja in pred njenim golom. Vsi napadi Ilirije pa ostanejo brezuspesni, vsled slabe, skra jno iiesinotie-ne igre njene napadalne vrste. Tudi nnjizgled-nejše situacije ostanejo neizrabljene, celo »ena jst-ko« zapodi Šiška v golmano.
Slovan : Jadran ? : 0. Slovan, ojačen s Ci-rovičem v napndnlni vrsti in Flnkoni v obrninbl, ie pokazal v nedeljo dobro igro. Slejkoprej bi bilo oporekati njegovi preveč robustni igri. Slaba forma Jadrana je očividno trajnn; nekoliko golov gre izključno na rova* njegovega vratarja.
Maribor. V nedeljo se je vršila izbirna tekma za sestavo reprezentance mesta Maribora, ki bo morala odigrati 6. maja mednarodno tekmo i, Gradcem. MO je postavil v ta namen dva trama. Prvi tenm je nastopil v plavili, drugi pn v belih dresih. Zmagali so plavi s 6 : 2. Dočim so imeli plavi boljši napad, so imeli beli boljšo obrambo. — Predtekmo sta odigrali rezervi Rapida in Svobode 0 : 0. Zadnjo prvenstveno. Svoboda je bila mnogo boljša ln bi zaslužila zmago, da ni imela smole.
Prvenstvene tekme v Zagrebu. Gradjnnski t Concordia 2 : 1; tekino je vodil ljubljanski sodnik Vorlišek. HASK je porazil v kombinirani sestavi Crontio s 4 : 0, Železničarji so si z zmago nad Derhvjcm z 2 : 0 zagotovili obstoj v prvem razredu. Edina še preostala prvenstvena tekma med Croatio in Železničarji se odigra prihodnjo nedeljo.
Jubilej belgraiske Jugoslavije. Jugoslavija je priredila v proslavo svoje petnajstletnice nogometni turnir, v katerem sodelujejo poleg Jugoslavije še BSK, splitski Hajduk in dunajska Austria (bivši Amaterji). Prvi dan turnirja je prinesel Jugoslaviji odlično zmago nad Austrio v razmerju 6 : 3. ki so jo označili včerajšnji dunajski listi kot »blamabel« zn »Anstrijo«. BSK je zusluženo zmagal nnd Hajdukom s 3 : t, ki s« ni predstavil v baš dobri formi.
Sobot«. 21. aprila.
Zagreb: 19.30 prenos iz ljubljanske opere. — Breslau: 20.80 vesel večer. —■ Praca: 19 »Eva«, opera v 3dej. (Foerster). — I^ipzig: 20.15 glaeha i lz delavskega žitja in bitja. — Sluttgart: 20.15 »Brat Straubinger«, opereta v 8 dej. (Eysler)-21.15 komorni konrert. Frank: Sonata v n-ditru. za vijolino in klavir — Saint-Saens: Sonata zn vijo-lonielo in klavir. — Bern: 20 Vesele pesmi; nato lahka glasba. — Katovire: 20 30 »Končno sama«, opereta v 3 dej. (Leliar) Rim: 20.45 »Mefisto«, opera (Boito). — I.angonherg: 18 orkestralni koncert. — Berlin: 20.80 vesela glasb«. — Dunaj: 19.46 »Kjer škrjanček žvrgoli«, opereta v 3 dej. (Lehar). — Mflurhen: 19.90 Pisan veier; МЛО lahka glasba. — Milan: Ш0 koncert
Letos v januarju je pokradla v Kančevi tovarni v Mengšu 17 kom. raznovrstnega modnega perila in svilene obleke. Nekaj tega so 3e zdaj našli pri njej. Bila je doslej že dvakrat kaznovana, ter je komaj pred tremi tedni prestala zadnjo kazen. G. Zalta ima od svojega »gosta« okrog 1000 Din škode.
ir Sedem sunkov z nožem. Prejšnjo soboto zvečer so se stepli fantje v Tržišču pri Krškem. V pretepu je dobil 271etni kmečki fant Ivan Markovič sedem sunkov v glavo, pleča in hrbet. Prepeljali so ga v brezupnem stanju v ljubljansko bolnico.
ir Napad. V nedeljo so v vasi Celebič pri Foči v Bosni pravoslavni kmetje, 200—300 po številu, napadli muslimana trgovca Emina Kajanca. Razdejali so mu hišo ter ga ranili v glavo.
ir Skok iz drvečega avtomobila. V Dubrovniku je neka šivilja naprosila svojega znanca-šoferja, da bi jo peljal do stanovanja neke gospe, kateri je nesla obleko. Šofer se ji je ponudil, da jo bo z avtomobilom peljal tudi domov. Na križišču je pa krenil šofer čisto v drugo smer. Šivilja je pričela vpiti, šofer se pa za to ni zmenil in je vozil z veliko brzino dalje. Šivilja je spoznala, da ima šofer slabe namene. Skočila je iz drvečega avtomobila in se pri tem seveda težko poškodovala. Slučajno je bila v bližini orožniška patrulja, ki je našla šiviljo nezavestno ležati na tleh. Spravili so jo v bolnišnico, šoferja so pa zaprli.
ir Samomor, V soboto je radi finančnega poloma napravil samoumor ugleden splitski meščan in trgovec Antun Matuljaš.
ir Strela ubila dva otroka. Pretekli petek je po Spodnji Hercegovini divjala huda nevihta. Na brdu Dragovič sta dva otroka pasla ovce. Ko je nastala nevihta, sta se pokrila z odejo. Naenkrat pa je udarila strela in oba otroka sta bila takoj mrtva. Strela je ubila tudi eno ovco.
ir Posestniki-hmeljarji se opozarjajo na današnji oglas Janka Kreinerja, Mislinje.
ir Pri zastrupljenjih, ki jih povzroči pokvarjena hrana, dalje alkohol, nikotin, morfij in kokain, je uporaba naravne »Franz-Josef«-grenčice zelo važno domače sredstvo. Zdravniški strokovni spisi navajajo, da pri zastrupljenjih s svincem »F r a n z - J o s e f« voda naglo odstrani trdovratno zaprtje, ki je glavni vzrok mučnim napadom kolike. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Zrakoplov Jfašia" nad
. ovemio
General Nobile se je z zrakoplovom 'Italia s katerim hoče leteti na severni tečaj, dvignil iz Milana v nedeljo 15- t. m. ob 2 po polit-noči. Vzel je smer na Stolp v Pomoraniji. Ni znano, da-li je nameraval leteti preko slovenskega ozemlja, mogoče so ga močni vetrovi v to prisilili; na vsak način se je pojavil nad Slovenijo, ne da bi prebivalstvo o tem kaj vedelo ali to pričakovalo. To je obžalovati, ker bi sicer veliko več ljudi imelo priliko opazovati polet orjaške »Italije«.
Jugoslovansko mejo je Nobilov zrakoplov preletel nekako ob 7-30 zjutraj. Ob 7.40 so ga opazili nad Begunjami pri Cerknici. Očividno so ga ovirali zelo močni vetrovi in se ni mogel prav usmeriti, ker je letel zelo nizko; pravijo, da samo kakih 200 m, dasi je seveda višino brez tozadevnih naprav na prosto oko zelo težko pravilno oceniti in je pomisliti, da ima »Italia« ogromne dimenzije. Po par minutah križarjenja ee je zrakoplov spustil še nižje in dobil potem smer proti Ljubljani.
Ljubljančani, ki so bili tačas na ulici ali na oknih, odkoder je razgled na horicont nad Po-savjem, so opazili »Italijo« okrog 8 zjutraj. Naš poročevalec jo je z večjo skupino izletnikov, ki so šli na lov ali na izlete, opazil blizu broda preko Save pri Lazah. Pogled na zrakoplov je bil nekaj izrednega. Na ozadju temnih dežev-
Cfublfansteo gledališče
DRAMA. Začetek ob 8 »те?ег. Torek, 17. aprila: Zaprto.
Sreda, 18. aprila: CYRANO DE BERGERAC. A.
Četrtek, 19. aprila: I. N R. I. Izven.
Petek. 20. aprila: HLAPCI. Prirede maturanti
Srednje tehnične šole. Izven. Sobota. 21. aprila ob 15. uri pop. MEDEA. Dijaška predstava po znižanih cenah. Izven.
OPERA. Začetek ob pol 8 »večer.
Torek, 17. aprila: MIGNON. Red D. Sreda, 18. aprila: Zaprto. Četrtek, 19. aprila: BALET. Red A. Petek, 20. aprila: LADY X. Red C
Mariborsko gledališče
Torek, 17. aprila ob 20. uri: RIGOLETTO. Ab. A. Kuponi.
Sreda, 18. aprila ob 20. uri: KREUTZERJBVA SONATA. Ab. B. Kuponi.
Glasba
Pevski sbor društva »Krekovo-Тгаотск v Ljubljani koncertira kakor že javljeno v ponedeljek, dne 28. t. m. v Filharmonični dvorani. Zbor nastopi pod vodstvom svojega zborovodje g. Pre-mlča ter nam zapoje celo vrsto novejših moških tborov. Dva nastopa pa ima tudi operni pevec g. Svetoznr Banovec, ki zapoje tudi Oetrčeve anmo-epeve Belokranjske narodne, ki se kolikor je nam inano prvoprait izvajajo javno v Ljubljani nn tem koncertu. Predprodaja vstopnic bo od sobote dalj« T Matični knjigami.
nih oblakov se je veličastno obrisaval ogromen trup elegantnih linij, ki se je zasvetil v bagreno-bleščečem svetu, kadar so ga zadeli solnčni žarki, ee zdaj potopil v oblake, zdaj izstopil iz njih s primeroma veliko brzina Videlo se pa je, kako zelo se bori z viharjem, ki se je upiral v ogromno površino in ga silil k težkim manevrom, tako da je letel v cikcaku. Veter ga je neprestano iz smeri Ljubljana—Trbovlje potiskal v smer proti Zagrebu in je imel Nobile hudo borbo z elementi narave. Tem večje je bilo čuv-stvo občudovanja nad umotvorom človeškega iznajdljivega duha v gledalcih, od katerih dosedaj že nihče ni videl »Zeppelina.« — Vsi so spremljali velikana z iskreno željo, da bi dosegel svoj cilj in dokazal moč človeka, ki čezdalje-bolj obvladuje naravo. Zrakoplov se je spustil precej nizko, tako da se je razločno čital napis »Italia« na desni, k gledalcem obrnjeni strani trupa. Dvomljivci so se zdaj ad oculos prepričali, da je to res Nobilov zrakoplov, kakor je j večina takoj zaslutila- Razločno se je videla pod trupom kabina in smo mogli prešteti njenih 12 okenc- Slišno ie bilo brnenje strojev navpično nad nami. vidno veliko krmilo in vihrajoča zastava na koncu trupa. Kakor znano, je v kabini tudi velik železen križ, ki ga je daroval ekspe-diciji papež, da posadi znnmenje krščanstva in odrešenja na severni pol, ako srečno tja dospe.
Gledalci so sledili zrakoplovu, dokler ni izginil nekako nad Kresnicami popolnoma v gostih oblakih, obrnjen močno v smer proti Zagrebu, boreč se z viharji. Nad Brežicami so ga opazili okoli 9.
^Italia« je torej iz Milana do Brežic plula nekako 7 ur. Slovensko ozemlje je v zelo neugodnih atmosferičnih prilikah preletela v dveh urah.
Jgiri-ai
NOČNA SLUŽBA LEKARN.
Drevi imata nočno službo: Trnk6czy na
Mestnem trgu in Ramor na Miklošičevi cesti. * * *
© Vse somišljenike Slov. ljudske stranke iz XI. in XII. okraja opozarjamo na prijateljski sestanek, ki se bo vršil nocoj ob 8 v gostilniških prostorih Rokodelskega doma O naši občinski politiki bosta poročala predsednik OUZD g. Miha Krek in občinski svetnik g. Jože Pire. Somišljeniki, udeležite se polnoštevilno prijateljskega sestanka. — Tajništvo SLS za mesto Ljubljana-
0 Cerkveni koncert, ki ga priredi Orkestralno društvo Glasbene Matice v petek, dne 27 t- m. v ljubljanski stolnici, obsega program staroklasične glasbe, ki ga izvaja godalni orkester orkestralnega društva Glasbene Matice in kot solisti nastopijo ravnatelj stolnega kora Stanko Premrl, baritonist Marjan Rus, violinista Karel Rupel in Leon Pfeifer in čelist Avgust Pertot. Koncert dirigira prof. Emil Adamič.
O Predavanje Petra Struve. Stalno v Parizu bivajoči znani ruski učenjak in publicist, član ruske akademije znanosti, prof. Peter Struve se je odzval vabilu Ruske Matice ter pride v Ljubljano in bo predaval o »krizi sovjetskega gospodarstva in nalogah emigracije«. P. Struve je eden izmed najuglednejših ruskih nacionalnih ekonomov, obenem pa eden izmed največjih sodobnih ruskih publicistov, večletni urednik revije »Russkaja Myslj«, ki jo je po svojem odhodu iz Rusije izdajal v inozemstvu. Sedaj urejuje v Parizu časopis »Rossija«. — Predavanje Petra Struve se bo vršilo v petek, dne 20-aprila v oficirskem domu (vojašnica vojvode Mišiča). Začetc-k ob 20. Vstopnice po 20, 15, 10 in 5 Din se dobijo pri vhodu. Predprodaja v sredo, dne 18. aprila od 18—19 in v petek dne 20 aprila od pol 18 do pol 19 v knjižnici Ruske Matice (Jurčičev trg 3-II).
O Oblastni zbor oblastne poštne organizacije. V nedeljo, 15. aprila se je vršil občni zbor oblastne poštne organizacije, ki je bil nad vse pričakovanje dobro obiskan. V posebno velikem številu so se udeležili občn. zbora nižji poštni uslužbenci, ki so pa radi stvari, ki niso ■■■■■ппнлпгн^г-^п^Јжаваманпм
"Prireditve ln društvene vesti
Ljubljana.
Akademija dijaškega Orla 21. aprila ob 8 zvečer v Ljudskem domu: j. Člani: molitev; 2. članice: proste vaje; 8. člani: proste vaje; 4. gojenke: rajanje; 5. člani: bradlja; ti. Sanice: zabučale gore. — Govor. — 7. Orliči: še ne bodo vstale zarje; 8. člani: tožba; 9. člani: drog; 10. članice: uspavanka; 11. člani: duma; 12. mladci: pred šatorom. Cene vstopnicam: sedeži 20 16, 10, 8 Din. — Predprodaja vstopnic vsak dan od 5—6 popoldne v Ljudskem domu II. nadstr.
širša odborova seja Slovenske Straže se vrši daoies, ob petih popoldne v prostorih Slov. kat. akad. starešinstva na Miklošičevi cesti 7, pritličje. Dnevni red: Določitev občnega zbora. —- Prosimo točne in gotove udeležbe.
Društvo za otroško varstvo in mladinsko skrb v sodnem okraja Ljubljana razglaša, da se vrši lo-tošnji občni zbor dne 28. aprila ob 18 v sodni dvorani justične palače soba št. 16, s tonile dnevnim sporedom: 1 Poročilo odbora in računskih preglednikov; 2. volitev dveh računskih pregledni-j{ov; 3. slučajnosti. Ako ta društveni zbor ne bi bil sklepčen ob določeni uri, vrši se pol ure pozneje občni zbor, ki je sklepčen ob vsakem številu navzočih društvenikov.
Naše difašivo
Seja HDZ bo v sredo 18. ob |>o! '.i popoldne v >Dnmicif. Odborniki naj pripravijo svoja poročila in naj se seje sigurno udeleže. — Predsednik.
Karožajt« .Siov&nca' S
v skladu z njihovimi interesi, v znak protesta
zborovanje korporativno zapustili in prekinili nadaljnje sodelovanje pod sedanjimi razmerami z vodstvom O- P. O-
O Strašen samoumor ruskega emigranta
pod vlakom. V nedeljo zjutraj ob 3.15 je opazil vlakovodja tovornega vlaka št- 699, ko je ta vozil mimo Trubarjevega parka, da leži na progi človeško truplo. Vlak se je takoj ustavil in vlakovodja je odhitel k truplu, ki je ležalo na progi, približno med glavnim prelazom in poslopjem bivšega kina Tivolija. Truplu je vlak odrezal glavo, ki je ležala sredi obeh tračnic, dočiin je vlak pahnil truplo kakih pet metrov nazaj. O grozni najdbi je vlakovodja obvestil stražnika Čeha, ki je nato sporočil dogodek policiji. Ob 5 zjutraj sta na lice mesta prišla dežurni policijski uradnik g. Jurca in zdravnik dr. Avramovič, ki sta na podlagi raznih listin, ki so jih našli pri njem v žepu ugotovili, da je ponesrečencu ime Peter Truhačev. Truhačev je 29 let star ruski emigrant, ki se je po državljanski vojni v Rusiji naselil v naši državi. V vojni je bil ranjen v glavo in je bil kot 100% invalid dodeljen v celjsko invalidnico. Truhačev je trpel za hudo živčno boleznijo, ki ga je tudi prignala do tega, da je sklenil prostovoljno si vzeti življenje- V petek zvečer je prišel v Ljubljano, v noči od sobote na nedeljo pa se je vrgel pod vlak. Iz lege trupla je policija ugotovila, da se je Truhačev vlegel na tračnico z via, tom, tako, da je glava prišla v sredo tračnic-Vlak je seveda Truhačevu gladko odrezal glavo. Glava in truplo zase sta bila popolnoma nepoškodovana, le leva roka je v zapestju zlomljena. Pri Truhačevu so našli poslovilna pisma na profesorja Kinskega v Ljubljani, polkovnika Senjana, proto Jankoviča, brata Aleksija Tru-hačeva, ki je zaposlen na Jesenicah, na Rusko menzo in drobno pisemce na policijo, v katerem pojasnjuje vzroke svoje prostovoljne smrti in jo prosi, naj obvesti o njegovi smrti brata Aleksija. V pismu na brata je bilo priloženih 200 Din denarja. Truplo Truhačeva so po ko-misijonelnem ogledu prepeljali v mrtvašnico k Sv. Krištofu.
0 Z vrelo smolo sta se polila. V tovarni oljnatih izdelkov Horvat & Co na Selu sta včeraj ob 5 popoldne delavca Ernest Lagner in Adolf Vovk po nesreči prevrnila kotel z vrelo kalofonijo. Vroča smola se jima je razlila po rokah in nogah- Dobila sta težke opekline, da so ju morali z rešilnim avtom prepeljati v bolnišnico-
© Padec s kolesa. Evidenčni geometer g-Drago Čebej se je v nedeljo popoldne peljal s kolesom po Tržaški cesti. Pred tobačno tovarno je na spolzkih tleh padel s kolesa in si zlomil desno nogo pod kolenom. Prepeljali so ga v bolnišnico.
O Obleke kemično čisti, barva, plisira fn lika tovarna Jos. Reich.
O Angleško sukno najfinejše vrste po solidni ceni dobite pri Francu Pavlinu, G ra d i š č e 3.
Občni zbor društva hišnih posestnikov
Včeraj ob 6 zvečer se je vršil v veliki nni-onski dvorani občni zbor Društva hišnih posestnikov v Ljubljani ob razmeroma dobri udeležbi. Občni zbor je otvoril predsednik društva g. Fre-lih, ki jo pozdravil zastopnika zagrebških hišnih posestnikov g. Mihordinn ter zastopnike iz Maribora, Celja, Jesenic, Novega mesta in drugod ter prečital več pozdravnih brzojavk, ki so prispele nn občni zbor iz raznih krajev. Nato je predsednik v daljšem govoru očrtal delovanje društva, ki je bilo v prejšnjem letu zelo agilno in se je vneto potegovulo za interese svojih članov in vseh hišnih posestnikov. V društvu je sedaj včlanjenih 1660 hišnih posestnikov.
V nadaljnjem govoru je predsednik omenjal nevarnost, ki preti posestnikom novih hiš, da pridejo tudi ti pod stanovanjsko zaščito in da se v njih najemnine maksimirajo. Hišni posestniki se morajo v glavnem baviti z dvema problemoma: z davčnim vprašanjem in z vprašanjem stanovan jske zaščite. Dalje ee morajo hišni posestniki boriti proti prevelikim dokladam samouprav.
Podrobno je predsednik razpravljal o delu bivšega ministra za socialno politiko dr. Gosarja, ki je preložil rok izpraznjenja stanovanj od dno I. novembra 1927 do I. maja 1028, pač pa je v principu priznal, da morejo hišni posestniki razpolagati s svojo lastnino, če danes zppet grozi podaljšanje stanovanjskega zakona, so v mnogem oziru krivi tudi hišni posestniki sami, ki so preveč odpovedovali stanovanja ter nesorazmerno poviševuli najemnino in to kljub vsem svarilom njihove organizacije. Ogorčeno je predsednik protestiral proti zahtevi ljubljanskega občinskega sveta, da se stanovanjska zaščita podaljša. Nato je occnil govornik razne predloge v parlamentu v vprašan ju stanovan jske zaščite, od katerih noben ne odgovarja zahtevam hišnih posestnikov. Priznanje pn jo izrazil ministru na r. dr. Gosnrju, ki si je upal javno izraziti svoje mišljenje, dn, če oslane stanovanjska zaščita v dosedanji obliki, bomo čez leto dni zopet tam, kjer smo sedaj. namreč, da bo stanovanjska stiska ista kot sedaj.
Po predsednikovem poročilu je govoril še zastopnik zagrebških hišnih posestnikov g. Mi-hordin. Blagajniško poročilo je podal g. Aucr-srferg. Na predlog g. Smerkola je bil nato soglasno izvoljen naslednji odbor: Auersperg Emil, Bukovic Anton, Frelih Ivan, Gjud Aleksander, llrovatin Makso, Jeglič Janko, Kadivec Antonija, Kmetec Simon, Malis Franc, dr. Požar Lovro, [lahne Janko, Rajner Josip, dr. Pegnli Josip, Olup Josip, Sušnik Ivan, Tribuč Josip, Writhau-ser Matija. Zemlja Franc. Sprejeta je bila še daljša resolucija, ki podrobno našteva zahteve zahtevo hišnih posestnikov, protestira zoper vsako podaljšanje stanovanjske zaščite in proti sklepu ljubljanskega občinskega sveta, da se zahtev« podaljšanje stanovanjske zaščite. Občni zbor je izrekel odboru i» predsedniku zalivalo za delo v oriloc članom
МагЉог
□	Schubertova stoletnica. V proslavo
Schubertove stoletnice smrti jc železničarsko društvo »Drava« priredilo v nedeljo dopoldne, v Unionovi dvorani koncert, ki je pri zadovoljivem obisku dobro uspel. V soboto 21, t. m. pa v ta namen priredi komorni koncert društvo »Mannergesangverein«, in vabi občinstvo k obilni udeležbi.
□	Ljudski oder ima danes večer ob 19 sestanek v dvorani Koroška 1. Pridite vsi točnol
□	Dva smrtna slučaja. V soboto popoldne je umrl v Krčevini pri Mariboru prokurist podružnice Hrvatske štedione g. Dragotin Rot-ter. Rajni je bolehal že dalje časa na srčni napaki in je iskal v milem mariborskem podnebju zdravja. Ganljivo je bilo, ker je sprejel pred smrtjo te-le zakramente: sv. spoved, sv. obhajilo, sv. zakon in sv. poslednje olje, Truplo blagopokojnega je prepeljal mariborski pogrebni zavod v Vukovar v družinsko grobnico. — V pondeljek je umrla v Mariboru v Koroščevi ulici stanujoča baronica Marija Rechbach, roj. Duhač, vdova po avstrijskem podpolkovniku. Pokopana bo v sredo ob 4 popoldne na Pobrežju.
□	Po 10 letih iz vojnega ujetništva. Županstvo na Pobrežju pri Mariboru je prejelo vest, da se bo vrnil te dni iz vojnega ujetništva po 10 letih Ivan Kek, posestnik na Spodnjem Pobrežju, ki je bil že davno proglašen za mrtvega. V ujetništvo je prišel na gališkem bojišču.
□	Borza dela v Mariboru. Od 1. januarja do 14. aprila se je pri tukajšnji borzi dela zglasilo 2155 oseb. Prostih mest je bilo 1057. Delo je dobilo 623 oseb, odpotovalo jih je 1260 in odpadlo 834.
Celje
0 Veličasten pogreb pokojnega Alojzija Terglana. Šent Peter in vsa bližja ter daljna Savinjska dolina je včeraj spremila na zadnji poti svojega bivš^a deželnega poslanca, vzornega moža. svojega dobrega svetovalca in neustrašenega borca za pravice krščanskega in slovenskega ljudstva v tuko ogromni množici, da ku j takega Št. Peter še ni doživel. Sedem duhovnikov pod vodstvom ptujskega prosta g. dr. Žagarja je spremilo truplo pokojnika z njegovega doma v /g. Grušovljah v farno cerkev, kjer se je пајргзј darovala za dušni mir zaslužnega moža slovesna sv. maša zadušnica. Po opravl jenih žalnih obredih je spregovoril v cerkvi g. prošt dr. Žugar, ki je pokazal na pokojnega Terglava kot vzor krščanskega moža, ki žrtvuje vso svojo energijo zu dobrobit svojega ljudstva in v svojem pestrem delokrogu nikdar ne pozabi na osnovni zmisel življenju, ki je čast božja. V veličastnem sp.-e-vodu so nato odnesli krsto na župno pokopališče. Po končanem blagoslovu je nebrojnim množicam spregovoril narodni poslanec g. dr. Jakob Hod-žar, poslavljajoč se od pokojnega v imenu njegovih bivših tovarišev na političnem poTjtf in v imenu vseh sedanjih tvorcev slovenske politične zgodovine, ki gledajo v pokojniku vzor značaj-nega krščanskega javnega delavca. Izmed bivših tovarišev v štajerskem deželnem zboru se je pogreba udeležil tudi sedanji državui poslanec g. Jakob Vrečko. Ko je domači pomnoženi pevski zbor zapel pokojniku v slovo pretresljivo žalo-stinko, ga ni bilo očesa, ki ne bi plnkalo za plemenitim in vzornim slovenskim možem in molilo k Vsemogočnemu, da ponlača zvestobo, s katero je pokojui služil ljudstvu in svojim načelom.
p; Bolgarski večer. Drevi ob 8 priredi celjsko ljudsko vseučilišče v veliki dvorani Narodnega doma bolgarski večer, na katerem predava gospa Vanja Gospodinova o bolgarski ženi in o vprašanju novega ženstva. G. Georgij Gospodinov, artist bolgarske narodne opere In član kr. opere v Ljubljani, zapoje nekaj bolgarskih narodnih pesmi. Želeti je, da se občinstvo v čim največjem številu udeleži tega zanimivega slovanskega večera.
& S stražniki se jc boril. V soboto popoldne je peljal neki hlapec preko kapucinskega mosta pesek iz Savinjske doline. Pri tem jc grdo ravnal s konji. Mimoidoči orožnik ga je opozoril, da ne gre konja pretepati, nakar ga je hlapec nuhrulil. Orožnik je o tem obvesti! stražniku, ki je hotel hlapca na Krekovem trgu legitimirati. Mesto legitimacije pa je stražnik dobil kopo ne baš izbranih izrazov, radi česar je bil prisiljen napovedati aretacijo. A hlapec ni bil voljan kar tako mirno oditi s stražnikom, temveč se mu je z vso silo uprl. Morala sta priti še dva stražnika, in še le potem se jim je po velikem trudu posrečilo uporneža spraviti na varno. Sedaj pričakuje v zaporih okrožne sodnije plačila za svojo nepokornost.
-©• So. Jurij ob j. i. V nedel jo 15. aprila po rani službi božji se je vršil v tukajšnjem Katoliškem domu izredno dobro obiskani občni zbor krajevne organizacije SIJS, ki ga je vodil bivši okoliški župan g. Rataj. Ta jnik SLS g. Peršuh je podal uvodoma pregledno in izčrpno poročilo o delovanju mariborske oblastne skupščine, nato pa je poročal ob splošnem zanimanju narodni poslanec g. dr. TTodžar o novem državnem proračunu ter o davčnem zakonu. V krajevni odbor so bili izvoljeni soglasno možje, ki jamčijo, da bo v_Št. Juriju nekdaj tako živahno politično orga-nizatorično delo znova oživelo.
-©• Pa so ga le dobili. B. A. je 31. marca dopoldne z veliko brzino privozil z avtom preka Dečkovega trga in zavil proti Ljubljanski cesti. Baš tisti čas je prihajalo iz Gledališke ulice večje število otrok iz šole in obstojala je velika nevarnost, da pride kateri pod avto. Stražnik je dal šoferju predpisano znamenje, za katero se pa šofer ni zmenil. Stražnik ui mogel ugotoviti niti številke avtomobila, ker je šofer spustil toliko dima, da številke, ni bilo videti. Sedaj po 14 dneh je pa policija grešnika vseeno iztaknila.
& Trgovsko druitno o Celju ima svoj letošnji redni občni zbor 19. aprila ob 7 zvečer v rdeči sobi Narodnega donm z običajnim dnevnim redom.
cr Občinska seja okoliške občine Celje sc je vršila v nedeljo 15. aprila in končala s tetn, da so socialisti zapustili sejno dvorano ter na ta način onemogočili nadaljnje sklepanje. Potek seje je bil naslednji: G. župan Mihelčič je otvoril sejo in podal izčrpno poročilo o vseh dosedanjih ukrepih, ki jih je župan napravil v zniislu zadnje seje občinskega sveta. Nato je socialist g bem stavil predlog, da se kot prva točka dnevnega reda obravnava poročilo finančnega odseka. Najglavncjša točka tega poročila je bilo
Meh ilvhnkh vrvenjehs
£U R 0°A
Pot, katero je preletelo letalo »Bremen« ob prekooceanekem poletu ii Evrope v Ameriko.
Lepe reči pripovedujejo o ameriški policiji
V Združenih državah se umori, ropi, vlomi in drugi težki zločini strahovito množe. Oblasti so nasproti temu dejstvu popolnoma brez moči. Da se neznosnim razmeram vendar od-pomore, je ameriška vlada nedavno sestavila poeebno komisijo, ki ji je poverila nalogo, da prouči vzroke sedanjemu zlu. Ta komisija je sedaj objavila poročilo, ki se peča v glavnem s policijo. Tu se odkrivajo naravnost neverjetne stvari.
Poizvedovanja so dognala, da je policija na sto umorov aretirala kot krivce: v Balti-more 68, v Kansas City 36 in v St. Louis u samo 16 oseb. Pri tem je pa še vprašanje, če so to bili res pravi krivci in če so bili res tudi obsojeni. Kajti neredkokrat odpovedo tudi priče iz strahu pred maščevanjem, porotniki, ker so podkupljeni in celo sodniki iz formalizma.
Samo par zgledov: V Chicagu je leta 1918 npki Chapmaji pred sodiščem priznal ropar-lb;i' umor in bil obsojen na dosmrtno ječo. Leta 19271 je pa njegov zagovornik na podlagi določbe >habeas oorpus« vložil prošnjo, da se razsodba razveljavi, ker v zapisniku manjka običajni dostavek: >ln obtoženec je vztrajal na svojem priznanja, ko ga je sodnik opozoril, da ga more obsoditi v dosmrtno ječo.« Kaj se je zgodilo? Sodnik Williams je morilca brez drugega izpustil! — Še huje je pri drugih zločinih. V Buffalu n. pr. je roparstvo poklic, ki se more izvrševati brez vsake nevarnosti. Na vsakih sto ropov aretira policija komaj po tri osebe, ki pa še dolgo niso vse obsojene. Tako da mora imeti ropar že prav izredno smolo, da bi prišel pravici v roke in bil tudi obsojen.
Odkod ti neuspehi ameriške policije? Poročilo navaja kot glavni vzrok »pomanjkanje povprečne inteligence«. V Clevelandu je komisija a policijskim moštvom izvršila »duševno preizkušnjo«, kakor je vpeljana v zvezni
armadi. Med uniformiranimi redarji во 1« trije odstotki odgovarjali zahtevam razreda A, med tajnimi redarji pa tudi le eden ne. Četrtina tajnega moštva je kazala celo izrečno duševno manjvrednost. Toda tudi med uniformiranimi policaji je bila le ena tretjina povprečnih duševnih sposobnosti, ena četrtina je pa kazala vse znake slaboumnosti! Takih ljudi se zločincem ni treba bati. Le to bi bilo vredno vedeti, kje so neki tisti slavni detektivi, o katerih znajo toliko pripovedovati ameriški kriminalni romani?
Ladja z zlatom izginila
Dne 28. februarja je odplula iz Newyorka motorna ladja »Asiatic Prince«, ki je vozila preko Los Angelosa v Kobe za milijon dolarjev zlata. To zlato je bilo za visoko ceno zavarovano. Ladja je še priplula v Los Angeles in potem odplula; poslej pa ni o njej več nobene sledi. Ameriške vojne ladje so izginolo ladjo iskale več tednov, toda zaman. Smatra se, da je ladja izgubljena. Na njej je bilo 52 mož posadke, od tega 22 Angležev in 30 Kitajcev.
Strašen doživljaj Izidore Duncan
Nedavno so izšli Spomini slovite pokojne plesavke Izidore Duncan. Tu pripoveduje med drugim o dogodku, ki ga je doživela na Dunaju, ko ji bila prvič tamkaj.
Prišla je tedaj na Dunaj skupaj s slavno piesavko Loie Fuller. Stanovali sta v hotelu Bristol. Med prijateljicami Fullerjeve je bila tudi mlada, rdečelasa, pretirana deklica, ki je stanovala z Duucanovo v eni sobi. »Nekega jutra zarana — tako pripoveduje Duncan — ko še ni začelo svitati, je deklica nenadoma vstala, prižgala luč in kakor kaka prikazen prišla k moji postelji rekoč: »Bog mi je ukazal, da te zadavim!« — Spomnila sem fe, da se hipno zblaznelim ljudem ne sme iigovn--jati. Zato sem kolikor mogoče mirno odgovorila: »Prav imaš, pripravljena sem; vendar mi dovoli, da preje opravim večerno moli-
tev.« — »AH rightl« je pritrdila, postavila sveč« poleg moje poatelje in čakal;'. Jaz p;t sem skočila ia postelje, šiloma odprla vrata in v sami spalni obleki drla po stopnicah, kri čeč: >Lady Nursey je znorela!« Dekle mi je bilo »ik za petami. Priteklo je šest hotelskih uslužbencev, ki so nesrečnico zgrab li in držali, dokler niso prišli zdravniki. Uspeh zdravniške preiskave je bil tako pretresljiv, da sem takoj brzojavila materi, naj pride pome«
Ženska volivna pravica jih skrbi
Angleškim konservativnim poslancem nikakor ni všeč, da bodo smele poslej ženske voliti že z 21. letom kakor moški. Boje se nam reč, da bi ženske volivke, ki jih je več nego moških, dobile pretežen vpliv v javnem življenju. Zato so vložili v parlamentu več izpre-minjevalnih predlogov, ki zahtevajo, naj se volivna starost zopet zviša na 30 let Proti temu se je pa sedaj oglasil neki angleški znanstvenik, ki pravi tako: »Je že prav, da »e dovoli voliti samo ženskam, ki so nad trideset let stare, kajti mlajše Še nimajo skupaj vse svoje pameti. Zato naj se pa na drugi strani vsem moškim, ki so prekoračili 30. leto starosti, volivna pravica odvzame, kajti moška pamet je takrat že tako okostenela, da nimajo več zadostne razsodnosti.« Sedaj se prepirajo nazadnjaki o tem, če ni tudi ženska pamet po 30. letu okostenela? Potem bi morale ženske seveda volivno pravico sploh izgubiti.
Govor bodi kakor — žensko krilo
Na hodnikih nemškega parlamenta se je skupina poslancev razgovarjala o preosnovi poslovnika in razpravljala o tem, kako bi se preprečili predolgi govori, zaradi katerih postane razprava enolična in mrtva. Nekateri i poslanci so pa bili mnenja, da mora biti dober govor praviloma dolg. Mimo je prišel zbornični predsednik Pavel L6be in poslanci so ga takoj ustavili in vprašali, kako on misli o tej stvari. Lobe je smehljaje odgovoril: »Gospodje tovariši, po mojem mnenju mora biti dober govor — kakor žensko krilo: ne predolgo, da vsega ne zakrije, pa tudi ne prekratko, da so možne tudi še iluzije.«
Kaj se včasih pripeti birokratom
Nemški listi dbjavljajo kot resnično tole dogodbico: V Hildburghausnu (Thilringen) hranijo arhiv bivše ea^ko-meininške deželne vlade. Nedavno so vprašali thiirinško ditžavno ministrstvo, če se smejo listine iz leta 1875— 1880 uničiti. Doli?o ni bilo odgovora: čez 10
»mo oiauii, uemaiii kouiumsUčiii pisatelj, katerega je odpeljala na do sedaj še nepojasnjen način njegova nevesta Olga Benario, hčerka monakovskega advokata, iz jsče.
do 12 tednov je pa le prišel in se glasil tako, da se morejo listine uničiti, vendar naj se prej o vseh izvirnih aktih napravijo — prepisi!
Evropske knjižnice
Prof. Wahl, ravnatelj vseučiliške knjižnicc » Hamburgu, je pred kratkim v »Hamb. Nachrich-ten« objavil članek o evropskih knjižnicah. Ugotovil je, da koraka Nemčija, kar se tiče knjižnic, na čelu veeh evropskih držav. L. 1925. je bilo v nemških znanstvenih in strokovnih knjižnicah 37,802.000 zvezkov. Za Nemčijo slede potem po vrsti: Francija, Velika Britanija, Italija, Avstrija, Švica, Češkoslovaška, Belgija, Nizozemska, Poljska, Španija. — V Češkoslovaški republiki jc 18.157 strokovnih knjižnic z 11,674.431 zvezki; od tega je 24 veleknjižnic, katerih vsaka ima nad 50.000 zvezkov, vse skupaj pa 3,052,682 zvezkov.
Časnikarska palača v Washing-tonu
Washingtonski časnikarski klub je pred kratkim otvoril svojo lastno palačo, ki ima 14 nadstropij, na strehi pa lep vrt V poslopju ima svoje urade nad 400 ameriških in inozemskih listov. Poleg tega so klubski prostori in dvorana za koncerte in druge prireditve. Palača s stavbiščem je vredna 10 milijonov dolarjev; v 25 letih bo ves dolg poravnan in bo neslo poslopje klubu pol milijona dolarjev letno. Ženske ne morejo postati članice kluba in so klubski prostori za ženske sploh nedostopni. Če pridejo kot gostje, jih vodijo po stranskih stopnicah v posebno, za ta namen urejeno jedilnico.
Sreiusče milanskega velesejmu, ob čigar otvoritvi se je izvršil atentat na italijanske^ kralja

Grazia Del od da:
Novela. — Poslovenil dr. Joža T.ovrenčlč.
Nekega avgustovega večera sta pričakovala v etaji Antina, ki se je vračal iz semenišča v Nuoru na počitnice. Stric Feliks in Minnai, gluhonemi, sta gledala naslonjena na zid, ki je ograjal tanko vzdolž ceste. Solnce je že zašlo. Globok mir je vzibaval v sen prostrano, svojevrstno pokrajino. Tanke so se v ožgani travi in slrnišču razprostirale v nedogled prav do podgorelega obzorja; po njih je bilo raztreseno tu in lam nizko grmičje in skalovje. Na za-padu je tekla reka, ki je bila dokaj široka in globoka in je žarela v večerni zarji. Beli, peščeni bregovi so bili prerastli z osatom, ki je vijoličasto cvetel in z gozdiči bezga in visokih oleandrov; bezeg je cvetel rumeno v obliki razgrnjenega dežnika, oleandri pa v ogromnih šopkih, ki so se razločevali prav do pastirskih koč in staj. Za vjsoko, očrnelo in rušečo se ogrado na vzhodu se je dvigala med opustošenim vinogradom in zanemarjenim oljkovim gajem stara, iz opeke zidana vila in ob njej razpadajoč zvonik. V tej vili je živel leto in dan hlapec mladega plemiča iz Marghina; pod pretvezo, da čuva nad posestvom in tankami, kjer se je paslo tudi mnogo gospodarjevih konj in žrebet, ni delal drugega, nego nemoteno kradel.
Antine je stanoval po gospodarjevi dobroti, s katerim sta si bila že izza mlada prijatelja in neredko tepena, v eni izmed sobic te vile.
Rdečerumene, rase, bele in Črnolisaste krave in črni in pramasti konji z bleščečo se dlako na močnih hrbtih so se mirno pasli po drnini; belo žrebe je rezgetalo, ko se je napojilo v reki, in se garalo ob oleandru. Sveža sapica, prepojena z grenkobnim vonjem oleandrov, je vela od Tiraa in se prelivala
v toplo ozračje ter spajala z ostrim dehtenjem sena. V daljavi na skrajnem obzorju se je kakor v modrini dvigai proti podgorelemu nebu Monte Urticu.
Mali Minnai, ki je bil oblečen v črno raševino, je držal roke na toplih ploščah ograde in nepremično gledal z velikimi, modrimi, vlažnimi in smehljajočimi se očmi na suho, pusto cesto.
Bratov prihod je bil zanj vsako leto izvanreden dogodek. Zagledal je jezdeca. Tudi stric Feliks ga je ugledal in meneč, da je Antine, se je ves razveselil. Pa so ga šibke oči varale, medtem ko je Minnai dobro razločil črnega konja in njegove bele noge ter vaščana na njem.
»Ali je tvoj brat, kaj?« je vprašal stric Feliks in se obrnil k dečku, ki je pazno motril premikanje očetovih ustnic. Ko je odkimal, se je poredno nasmehnil, ves zadovoljen, da je nekaj videl, česar oče ni mogef razločiti.
Vaščan se je približal in se ustavil ob ogradi. Kakor Nurroi je bil tudi on iz Oltane, žalostne, obubožane vasice, iz katere se je norčevala še narodna popevka.
^Staviva, da vem, koga čakata!« je rekel smehljajoč se.
^Staviva k je odvrnil stric Feliks in se tudi smehljal.
>Ža ščepdc tobaka? Kmalu pride, ne dvomi. Videl sem ga.«
>Je debel? Je rdeč?«
»Izgleda, kakor bi bil že župnik. Skrbi lepo zanj in ne skopari. Z denarci kar na dan in kupi kaj dobrega, da boš mogel sinu lepo poelreči. — Daj mu jajc in špeha, da bi ti slana popa!ila lase!«
Stric Feliks se je venomer smehljal, izvlekel svojo roženo tobacnico, zaprto s pokrovom iz probko-vine in se nagnil čez zid.
Vaščan se je pripognil s konja na stran, segel v tobacnico in se nato oddaljil ves zadovol jen, kakor bi bilo veselje Nurrojevih njegovo.
Minnai je med kratkim Dogovorom pazno gledal
zdaj očeta zdaj vaščana in ko je ujel kako besedo, so njegove oči zažarele. Tako je ujel »jajca in špeh« in misleč, kako bodo okusno kuhali, dokler bo Antine na počitnicah, je od veselja kar poskočil.
Prvi je zapazil poštni voz, ki je vsak večer ob tej uri vozil tod mimo, a je pustil, da bi tudi oče zagledal kaj nedoločenega in se obrnil k njemu in ga nepremično gledal.
»Ali je?« je vprašal stric Feliks.
Minnai je prikimal.
In dobri očanec in dečko sta se predala svojemu veselju; zasmejala sta se, nagnila se čez zid. Žvižgala in začela z glavo in rokami dajati znamenja.
Iz voza ni bilo nikakega znaka. Ko se je približal ogradi, se je ustavljal in ustavil. Antine je upognjeno izstopil, odskočil in zapiral vratca, voznik mu pa je medtem oddal prtljago. Oblečen je bil kot bogoslovec in imel rdeče gumbe; bil je zelo visok, imel rdeč vrat in obraz in velik orlovski nos: tip, ki vzbuja pozornost. Pod nič kaj lepo obleko — imel je samo talar — so se vidno črtala ramena in prsi, majčkeno udrta.
»Bog daj, dobro došel!« mu je zaklical oče. Ker sta pa še onadva potnika, ki sta ostala, gledala iz voza, je Antine zardel in rdel, kakor bi se sramoval moža s črnimi očali in modrim plaščem in dečka, ki ga je požiral z velikimi, modrimi in smejočimi se očmi.
Šele ko se je voz oddaljil in je stopil mimo lese, ki so jo zanj odprli, je pustil, da ga je oče objel in poljubil. Dečko je stal ob strani; približal se je samo, da bi mu odvzel prtljago.
>0 Minnai, glej ga no!« je rekel Antine še zmeden. Imel je neprijetno hohnjajoč glas, a Minnai ga ni slišal in zanj je bil dolgi brat z rdečimi gumbi najlepši fant na svetu. Upal je, da ga objame, a se je zadovoljil, da je stisnil belo, mehko roko Antinovo in se dotaknil rdečih gumbov. Nato je zadel prtljago na glavo ia pobegnil, strašeč krave, ki so začele mukati.
—illESil
« H > r
o f —
B = oc C
« ST 2" c
n • ® c/:
= 5.1S « B 5 >
S ? s. s
_ s; ts B č zr ? *
9 S. S
s? 5" ts>
cr tu as —
2 c M J" I
5- <P 2.
5 a ~ 5 I B » •
n>	—S.
и и i i c
oIskI
3-.cC! 2. e Б' p I
x e < <T> 1 * £
*3»Bf
E Š 3 g s
c 5 s P *
F i" ir i -
r
£ •a-
- та N -
M i s S "S'
"TIS B.
o£ • w ••
F f > S
S| ffl g S 3- s Č V? S
= 111 = 111
gospodarstvo
K stabilizaciji dinarja
Kot vse kaže, stojimo pred zakonsko stabilizacijo dinarja, ki naj bi se dosegla s pomočjo velikega inozemskega posojila, kar bo vsekakor ]>omenilo izreden uspeh finančnega ministra dr. Markoviča, posebno, če se nam posreči zaključiti to posojilo po prftneroma ugodnem kurzu. Škoda, da se je z gotove strani poskušalo obravnavati to eminentno gospodarsko vprašanje s političnega vidika in še celo bivši finančni minister dr. Stojadinovič, ki je vendar sam ustvaril bazo za dejansko stabilizacijo dinarja, ee je dal zapeljati na stranpot ter se je izjavil proti nakoniti stabilizaciji v sedanjem momentu. Pač naravno je, da so na stabilizaciji predvsem interesi-rani varčni ljudje, imetniki dinarjev, dočim bodo dolžniki v dinarjih težko pozdravili z različnimi de-flacijsldmi metodami doseženi sedanji kurz, kateremu ne odgovarja primerno zvišanje notranje kupne vrednosti. Toda ravno za to kričeče, nasprotje ni odgovoren nihče drugi kot sam dr. Stojadinovič, ki z dviganjem dinarje ni istočasno zniževal davkov, tarifov, socialnih dajatev itd.
Po našem mnenju naj bi bili pri presoji tega vprašanja merodajm edinole gospodarski motivi in ti vsekakor govorijo za stabilizacijo, kajti kakor je na eni strani res, da je težko gospodariti z današnjim visokim dinarjem, ki povzroča gospodarske polome in ovira našo konkurenčno zmožnost na svetovnem trgu, tako je na drugi strani še bolj res, da bi padec dinarja povzročil še veliko večjo gospodarsko zmedo.
Iz zadnjih izjav finančnega ministra dr. Markoviča moremo povzeti, da se bo znaten del nameravanega inozemskega posojila uporabit za odplačilo državnega <K>lga pri Narodni banki. Ta dolg znaša danes okrog 4 milijarde dinarjev, dočim stavi Narodna banka trgovskemu in industrijskemu svetu na razpolago le okoli poldrugo milijardo dinarjev, kar je odločno premalo, da bi mogla Narodna Banka odločilno vplivati na obrestno mero, saj ima n. pr. sama Praštediona z omrežjem svojih podružnic brez vseh privilegijev nad poldrugo milijardo hranilnih vlog. Pri sedanjem položaju torej predstavljajo bankovci z ozirom na uporabo za več kot dve tretjini »driavnk denar in le za ostanek -,bančno-poslovni* denar.
Z odplačilom državnega dolga pri Narodni Banki se cirkulacija ne bo zvečala, pač pa se bo od države vrnjeni znesek mogel uporabiti v poslovne svrhe ter naj bi se predvsem dal na razpolago noši industriji, ki je z malimi izjemami prešla v preveliko odvisnost od denarnih zavodov ter trpi vsled previsoke obrestne mere. Izjemo tvorijo le take industrijske panoge, ki so si na en ali drugi način znale ustvariti monopolno stališče. Industrija bi danes kvečjemu prenesla obrestno mero, ki bi bila za par procentov nad diskontno postavko Narodne Banke, dočim denarni zavodi še vedno zaračunavajo 10—14 odstotkov, v kolikor je že danes dobe iz inozemstva po 6—7 odstotkov, v izjemnih slučajih celo ugodneje; seveda gre tu za kratkoročna posojila, ki jih je v kratkih razdobjih, n. pr. vsake tri mesece treba obnavljati, ne pa za trajno naložen investicijski kapital.
Dosedaj prevladujoča visoka debetna obrestna mera je deloma posledica pomanjkanja kapitala, deloma pa izraz nezaupanja v dinar, in novo poeojilo, ki bo potom investicij in javnih del zaposlilo široke mase ter poživilo najrazličnejše panoge našega gospodarstva, mora ustvariti preokret v obeh smereh.
Je pa še neka druga stvar, ki jo je treba tu poudariti. Pri nas manjka poslovne morale in baš zanimivo je opazovati, da pogosto celo sicer ugledni ljudje pri gospodarskih in denarnih zadevah postopajo kot bi ne imeli nobenega smisla za moralne vidike. Zaslužiti se hoče za vsako ceno. kjerkoli, od kogarkoli, če je to potem v danem slučaju z gospodarskega stališča opravičljivo ali ne. Aprfes nous le delugec, je deviza, ki prevladuje med čimdalje širšimi sloji, toda, če kje, se ravno v gospodarstvu to jako bridko maščuje, iz različnih polomov smo se še vedno premalo naučili in marsikateri odločilni faktorji še vedno premalo uvažujejo posledice različnih lahkomišljenih korakov. Za te stvari je pri nas pogosto odgovoren tudi sistem, kako pri nas ljudje prihajajo do odločilnih mest. V Nemčiji, Franciji in na Angleškem so upravni svetniki ljudje, ki reprezentirajo lasten kapital ali pa so vsled strokovne usposobljenosti designirani od finančno udeleženih grup, po raznih upravnih svetih; v naši domovini pa smo le prepogosto videli ljudi, ki niso bili le denarni, ampak tudi drugačni reveži in ki niso imeli z gospodarskega stališča absolutno nobenega opravičila za svoja mesta, ki so jih dobili le z raznimi dobrimi osebnimi zvezami brez ozira na kako strokovno usposobljenost.
Glede vseh teh stvari bo treba korenite izpre-membe in ravno v ozračju optimizma, ki ga bo ustvarilo naše novo stabilizacijsko in investicijsko posojilo, bo te izpremembe tem lažje izvršiti. Zato je treba naše nameravano posojilo tudi s tega vidika kar najiskreneje pozdraviti.	F.
Izpremema posesti. Miklošičeva cesta postaja vedno važnejši del mesta Ob njej se nahajajo veliki denarni zavodi, hotel »Union«, sodišče, okrožni urad itd. Sedaj je Zadružna banka kupila od .ladransko-podunavske banke njeno hišo na oglu Miklošičeve in Pražakove ulice. Zadružna banka bo prostore adaptirala zase in se bo v novo kupljeno hišo vselila že letos tekom meseca avgusta.
Vinski sejem in razstava v Belgradu se vrši od 22. do 25. aprila. Razstavo prireja Srbsko kmetijsko društvo s pomočjo kmet. in trg ministrstva. Narodne banke in belgrajske občine. Do sedaj je prijavljenih nad 2000 razstavljalcev z 5000 vzorci h cele države. Tudi iz Slovenije je za razstavo veliko zanimanja. Legitimacije za obisk razstave so dobe pri vel. županu (kmet. oddelek), pri okr. glavarstvih (kmet. referentih) in pri Kmetijski družbi za 12 Din kom. Imetniki legitimacije imajo polovično vožnjo v vseh vlakih, v vseh razredih ter brezplačno poskušnjo razstavljenega vina proti vstopnici ln kataloga, ki staneta skupaj 10 Din. Potovanje lahko nastopijo od 18. aprila dalje, vrnejo pa do 28. aprila.
Zveza tovarn mila je imela pred nedavnim občni zbor v Belgradu; največ so razpravljali o majhni porabi mila v naši državi, ki je celo manjše kakor v drugih državah. Pri nas se porabi letno na 1 prebivalca 1 kg mila, v drugih državah srednje 9 kg. Zveza se je obrnila do zdravstvenega ministrstva, da naj podpre propagando za čim večjo uporabo mila. Našim milarnam in parfumerijam delajo inozemski proizvodi hudo konkurenco čeprav naši po kakovosti ne zaostajajo. Zanimiva je ugotovitev, da so milarne lani v 6 mes. izgubile pri dubioznih dolžnikih celih f> milijonov dinarjev I Sedaj bodo dajali na kredit samo dobrim tvrdkam, ker bedo organizirali informativno službo. Na občnem zboru je bila iz Slovenije zastopana Milarna ln svečama, d. d. v Ljubljani po ravn. g. Fraaeu

m srce
Perhavcu in »Zlatorog« tovarna v Mariboru po inž. Oskarju Dračarju, solastniku.
Poročila o stanju posevkov pričakuje vsepovsod ne samo žitna trgovina, ampak vsa javnost, ker je od uspeha žetve odvisno vse gospodarstvo. Pri nas je bilo poročanje o stanju posevkov, katere podatke je zbiralo kmetijsko ministrstvo, bilo urejeno tako, da so okr. kmet. referenti pošiljali svoju poročila od 1. okt. do 1. aprila vsak mesec, od 1. oprila do 1. okt. pa vsakih 15 dni; sedaj so bili ti roki skrajšani na 10 dni, po najnovejši odredbi kmet. ministrstva se bo vršilo poročanje takole: okr. glavarji bodo brzojavno obveščali kmet. ministrstvo o vsaki padavini (dežju, toči itd.), okr. kmet. referenti pa bodo izpolnjene formularje dostavljali ministrstvu vsakih 15 dni (15. in 30. v mesecu). Poleg tega bo ministrstvo v stalni zvezi z meteorološkimi postajami v Belgradu, Ljub- ] Ijani, Zagrebu in Sarajevu.
I. poročilo Hmeljarskega društva za Slovenijo ; SHS o stanju hmeljskih nasadov. Žalec, v Savinj- ' ski dolini, 14. t. m. Omejitev hmeljarstva, in sicer potom opuščanja starih in neprireditvijo novih na- 1 sadov se je tukajšnjim hmeljarjem ustmenini in ! pismenim potom nujno priporočalo. (S kakšnim ! uspehom? O. uredn.) Sedaj se pri precej ugodnem vremenu odkopava in obrezuje hmeljska rastlina. Korenika je dobro prezimila in se ličinka hmelj-skega hrošča (plinthus poreatns) le tuintam najde v trtah in v koreniki. Hrošč sam, ki je bil dosedaj posebnost našega okoliša in kojega življenje je še malo znano, se Ie redko kdaj najde. Ker je bilo 1. 1926 okuženje hmeljskih nasadov po hrošču, oz. po njegovi ličinki silnejše, se je lani nehote raz- ! poslalo mnogo ličink potom eksportiranih sadežev i v druga okoliša, kjer bodo najhitreje tudi pričele s svojim uničujočim delom. Mnogo hmeljarjev se peča že s postavljanjem drogov. Vobče smo letos zbog neugodnega vremena meseca marca z delom 1 nekoliko zaostali. — Društveno vodstvo.
»Naše gorice«, glasilo Vinarskega društva v Mariboru, prinaša v 4. letošnji številki prav zanimive in poučne razprave o kmet. ministrstvu, o novih davkih, o sestavi rodne zemlje v marib. oblasti Zadnje številke te revije imajo povečan obseg. Na razpolago je še kompletni letnik 1927 in vse letošnje številke »Naše gorice«, prinašajo poučne razprave ne samo za vinogradnike, ampak za vse kmetovalce in so danes naša najboljša kmetijska revija.
T&orsa
16. aprila 1928.
DENAR.
Na deviznem tržišču je bil danes prav znaten promet. Tečaji ne izkazujejo znatnih izprememb. le deviza Praga se je učvrstila od 168.44 na 168.50, popustila pa sta Newyork in Amsterdam. Trst je bil zakliučen po 299.75 (v Zagrebu je bil srednji kurz 299.576). Vse povpraševanje je krila Narodna banka; privatno blago je bilo edino v devizah Trst in deloma Nevvyork.
Devizni tečali na ljubljanski borzi
16. aprila i«"?*.
	povpraš	pon.	srednji	sr. 13. IV
Amsterdam	2284—	2294 —	2291.—	2291.25
Berlin	1357.75	1360.75	1359.25	1359.25
Budimpešta	—	993.—	—	—
Curih	1093-50	1096-50	1095-—	1095-
Dunaj	798.50	801.50	80°.—	800.05
London	277.09	277- 9	277.49	277-49
Nevvvork	56.70	56-90	56,80	—
Pariz	—	223-78	—	—
Praga	I68M0	168-90	168-50	168.44
Trst	298.75	3 0.75	299.75	—
Zagreb. Amsterdam 2288—2296. Berlin 1357.75—1360.75, Curih 1093 50—1096.50. Dunaj 798.50—801.50, London 277.09- 277.89, Nevvvork 56.69 - 56.89, Pariz 222.78—224.78, Praga 168.10— 168.90, Trst 298.576—300.576.
Curih. Belgrad 9.13125, Berlin 124.10, Budimpešta C0.85, Bukarešt 3.24. Dunaj 73.01, London 25.335, Newyork 518.75, Pariz 20.43. Praga 15.375, TrN 27.39, Sofija 3.75, VarSava 5НЛ5, Madrtd 87.275.
Trst. Belgrad 33.34—33.36, Curih 363.75— 1 365.75, London 92.48—92.53, Nevvvork 18.92—18.93, Pariz 74.55—74.65.
Dunaj. Devize: Belgrad 12..51375, Kodanj 190.75, London 34.70625, Milan 37.53. Nevvyork 710.65. Pariz 27.985. Varšava 79.66. — Valute: dolarji 709.50, lira 37.50, dinar 12.46, češkoslovaška krona 21.0425.
Praira. Devize: Lira 178.20, Beltrrad 59.40, Pariz 132.80, London 164.75, Nevvyork 33.745.
Dinar: Nevvyork 175.95, Berlin 7.355, London 277.50.	i
VREDNOSTNI PAPIRJI.
Tržišče vrednostnih papirjev je mirno. Za ' državne papirje je malo interesov: popustilo je 7% invest. pos. in tudi vojna škoda, učvrstili so se agrari. Bančni papirji imajo neizpremenjene kurze kakor tudi industrijski.
Ljubljana. 7% invest. posoj. 89.50 den., agrari 57.50 den.. vojna odškodnina 436 den., Celjska 158 den., Ljublj. kreditna 135 den.. Praštediona 806 den., Kred. zavod 157—175. Vevče 135 den., Kranj, ind. 310 den., Ruše 265—280, Stavbna 56 den., Sešir 125 den.,
Zagreb, 7% invest. posoj. 8».50, agrari 58.25, vojna odškodnina 435.50 437.50. dee 465—470, Ilipo 58, Jugo 89, Praštediona 805, Ljublj. kreditna 135 den., Sečerana 537.50—545, Drava 355—870 (brez opcije), Slavonija 12—14. Trbovlje 492.50, Vevče 135-142.
Dunaj. Podon.-savska-jadran. 81.27, Jugo 10.80, Hipo 7.10, Alpine 41.15, Leykam 10.60. Trbovlje 62, Kranjska industr 40.25, Gutmann 26.25.
BLAGO.
Ljuhliana. Les: drva bukova popolnoma suha brez klad in okroglic fko vag. nakl, post. 4 vag. po 17; zaklj. 4 vag. Tendenca neizpremenjena.
Dež. pridelki (vse samo ponudbe; slov. post., plač. 30 dni, dob prompt): Pšenica 78—79 kg 2% ml. tar. baška 387.50—390, slav. 385—387.50, moka 0 g vag. bi. fko Ljubljana, plačilo po prejemu | 530—535, koruza nova kval. gar. 297.50—300, april ' 305—307.50, maj 307.50—310, činkvantin rešetan 310—312.50, oves baški zdrav rešetan 295, ajda zdrava rešetanu 295; zaklj. I vag. koruze. Tendenca čvrsta.
Budimpešta (termin, borza). Tendenca čvrsta. Pšenica: maj 33.36, 33.50, zaklj. 33.48—83.52, okt. 31.04, 31.12, zaklj. 31.10—31.12; rž: maj 31.90, 32-30, zaklj. 32.32—32.36, okt. 26.20, 26.80, zaklj. 26.30—26.32; koruza maj 27.52, 27.50, zaklj. 27.48— 27.50, julij 28.20, 28.24, zaklj. 28.22-28.21.
M. Elizabeta Kremžar
Ravnateljica ljubljanskega uršulinskega učiteljišča je, in petdeset let je danes, odkar se je začela njena življenjska pot. V teh dneh govorijo »Srčni rubini svete Male Terezije« o njej in že dolgo vrsto let se nam razodeva iz pesniških zbirk »Iz moje celice«, iz šopka deklamacij »Cvetje na poti življenja« in iz številnih drugih pesmi v naših leposlovnih listih.
M. Elizabeta je pesnica po božji volji, umetnica izbrane, izčiščene slovenske besede. Vsebina njenih pesmi je ljubezen — jedro in žarišče umetnosti. Ljubezen je v njenih besedah o prirodi; ljubezen v človeškem srcu in v duši Zemljana, ki mu je ta pot le priprava za višjo pot, za pot navzgor — k Solncu. In ljubezen so njene pesmi za Gospoda. V njih je radost, prekipevajoče veselje duše, ki pričakuje Stvarnika, Videti jim je, da so privrele iz dna duše, iz ljubezni, ki izhaja iz trpljenja. In kakor so privrele iz duše, gredo v duše drugih in ustvarjajo mir in lepoto. Njeno novo delo o sveti Mali Tereziji pa priča tudi o moči in lepem izražanju njene besede v prozi. Slovensko slovstvo more m. Elizabeto prištevati k tistim izvoljencem, katerih dela in imena se ne bodo pozabila.
Vzporedno s pesniškim udejstvovanjem pa teče pot m. Elizabete kot učiteljice, vzgojiteljice in uršulinke po poklicu. Njena mirna, vedno prijazna in ljubezniva beseda je pravi odsev učiteljice mladine, ki ne pozna samoljubja, temveč je vsa v delu za notranjo in zunanjo rast mladih duš. Iz srca je članica tistega uršulinskega reda, ki 'je bil baš v Ljubljani že pred 200 leti izvor vse kulture našega ženstva. Trideset let je m. Elizabeta uršulin-ka; trideset dolgih poti se je strnilo danes na klancu, s katerega se dviga pesniška, učiteljska in redovniška stavba nj'enega jubileja. Prosimo najvišjega Umetnika in Učitelja, da ji po nedavnem čudežnem ozdravljenju podeli Je veliko plodovitih let!	M. Km.
Dr. A. Dolinar:
Festival <Sškoilovaške Pevske Zt/eze v Pragi
(Dalje.)
III. (Moravski) koncert.
V Smetanovem domu sta nastopila posamezno zbora moravskih učiteljic in učiteljev pod taktirko prof. Ferd. Vacha. O tehniški plati njihovega proizvajanja ni, da bi izgubljal besed. Peli so z zanosom, skoro igraje a vendar s preciznostjo, ki ji ni kmalu para. Peli so zbore Kalika, Kaprala, Ja-načka, Križkovskega, Kunca in Ахтапа. Pravi biser med temi točkami je bila Janačkova: Maryčka Magdonova — za moški zbor. Tudi Axmanov »Pozdrav« je očitoval prav posebne noto. Drugi del koncerta je izpolnil zbor
»Beseda Bmčnska«
z izvedbo Janačkove: »Mše Glagolskaje«'. Pisana je za soli, meš. zbor, orkester in orgle. Dirigiral je prof. Jaroslav Kvapil. Delo je prineslo prijetno iznenadenje in je izvabilo takoj vsestranske kritične pripombe pro- in contra. Nad čemer bi se v tem delu izpodtikal, bi bilo razmerje med besedilom in spremljajočo glasbo; ona je bila povsem res orkestrska, docela v sinfonskem stilu tehniško povsem tematsko izvršena, in instrumentacija kar moč realistično zasnovana, skoro se je zdelo, da bi muzika učinkovala tudi sama zase brez besedila. In nasproti tej glasbi — besedilo! Taisto nosi na sebi pečat starodavnosti (morda je to preveč subjektivno mišljeno), ki nekam nujno klice po zbor-skem a-capella-slogu in brez instrumentalnih učinkov prav lafiko izhaja. S tem notranjim nasprotjem se je podpisani bavil ves čas med izvajanjem, vsled česar ga delo samo — tudi če abstra iramo od vprašanja, v kakšnem razmerju stoji delo do cerkvene glasbe — ni moglo toliko navdušiti, kolikor bi konstrukcija in vse zunanje okolnosti iz-vajinja s polno pravico pač zahtevati mogle. So-dejujoči solisti oz. solistke so bili od nar. gledališča v Brnu. Delo je uvedla orkestralna introduk-cija, zaključila pa orgelska poigra (prof. Boh. IIo-lub). Prof. Kvapil je izrazito dramntski dirigent; manjše stopnjevalne poizkuse podredi večjim, raz-sežnejšim lokom.	•
IV. Koncert pevskih okrožij.
Ponedeliek popoldne je bil določen za posamezna okrožja. Na sporedu posameznih okrožij so bile narodne in umetne pesmi. Med skladatelii so bili zastopani: Vycpalek, Vendler, J. B. Foerster, Cenek, Jindrich, Klička. Bednaf, Novak. Pri teh nastopih smo imeli priliko opazovati, kako visoko je stališče pevske izobrazbe po deželi. Peli so večinoma vsi na pomet. Vsako okrožje je izvedlo 2 zbora. Ob tej priliki je nastopil tudi 110-članski mešani
zhor Lužiških Srbov:
(Zvvjazk lužicko serbsldch spevvarskich tovvar-stvvovv) Peli so izključno narodne pesmi, prirejene od B. Kravvc-a in J Pilka. Priredba teh pesmi je bila povsem priprosta; dur-molov sistem v svojih glavnih stebrih (fonika, dominanta, subdominanta) je bil v najpriprostejši obliki označen. Vsa omenjena okrožja so potem skupno postavila 3 zbore. Ženski zbor. ki je pod vodstvom Ane Preclikove izvajal Križkovo »Slovenčino«, ki je od 4000 pevk proizvajan sijajno donel, je tako ugajal, da so ga morali ponovili in poleg tega enako dobro uspelo J. B. Foersterjevo: »Trikoloro«. Moški zbor (okrog 1500 pevcev) je zapel Novakov navduševalni zbor: »Mater Slavii«, zbor mnogoterih lepot, ki pa pri izvajanju niso prišle povsem do veljave. Mešani zbor — okrog 0000 po številu — je nadvse sijajno vzvalovil v J. B. Foersterjevi: «Svatek zpevu». Nad 3 ure trajajoči spored nr.s ni prav nič utrudil in prav nič nismo bili voljni še zapustiti koncertne dvorane. Vs^ko na novo nastopajoče okrožje je znova vzbudilo pozornost v nas: kak*en bo njegov nastop v primeri s prejšnjim in naslednjim. Osebno nnvzočim skladateljem: Kfički, J. B. Foersterju so veljale prisrčne ovacije.
Z mednarodnega pedagoškega konoresa
Danes, v četrtek ob 10 dopoldne se je pričel mednarodni pedagoški kongres, ki velja v prvi vrsti področju ljudske šole in se ga udeležuje do imOi) ljudi iz vseh krajev sveta. Torej brez dvoma rekord!
Moja včeraj omenjena slutnja št. 2 je točno obveljala, kakor to izpričuje sledeči dogodek. Na kongres sem prispel, ne po svoji krivdi, v zadnjem momentu ter do davi nisem bil pri pri sekretarijatu kongresa priglašen. In tako se pač nisem smel čuditi da se mi je celo zabraujeval vstop k otvoritve-
nemu predavanju. Ko pa sem povedal, da je ta in t« moj dober znanec in ko se mi je vrh tega še posrečilo dobiti osebnega stika z dotičnikom, so ee mi, nepriglašencu, vsa vrata po mili volji širom odprla.
Kongres je otvoril prosvetni minister Beckei z jezikovno dovršenim predavanjem o »mednarodnem duhu in narodni vzgoji«, v katerem je pojasnjeval medsebojno razmerje pojmov: posameznik
—	narod —■ človeštvo. Za ministrom je govoril 74-letni pedagoški veteran G. K e r s c h e n s t e i n e r o temi »ljudskošolski učitelj kot vzgojitelj«. A popoldne je ministerialni direktor Kaestner razpravljal o »vlogi ljudske šole v ustroju nemškega vzgojstva« in univ. prof. A. F i s c h e r (Milnchen) o o »pedagoški vedi v Nemčiji«.
Do besede so torej prvi dan prišli: pedagoški politik, pedagoški praktik, pedagoški upravnik in pedagoški teoretik.
A brž prvi dan sem bil vnovič potrjen v svojem naziranju, da so pedagoški in sploh vsi kongresi samo kulturna sredstva, ki so sicei v stanu, eventualno že danega duha pospeševati, nikar pa ne, ga tudi — ustvarjati. Kdor bi torej prišel bodisi na največji kongres po pedagoške inspiracije, ta bi utegnil doživeti hudo razočaranje.
Berlin, 12. aprila 1928.	O.
A. L.:
Zdravstveno-vzgolni kongres v Lipskem
Lipsko, 12. aprila.
V	dneh U. do 15. aprila t. 1. se vrši 4. zdrav-stveno-vzgojni kongres na univerzi v Lipskem. Vsako drugo leto se zbero znanstveniki, zdravniki in vzgojitelji telesno ali duševno pohabljenih otrok na posebno zborovanje, da izmenjajo izsledke svojih raziskavanj in uspehe svojega dela za na-daljno nego ubogih in bednih.
Program je zelo mnogovrsten, tako da pridejo vse panoge zdravstvene vzgoje na svoj račun.
V	torek ob pol 7 zjutraj smo pričeli prihajati iz vseh evropskih držav; zastopane pa so tudi iz-venevropske. Stalni komite društva je uredil že v svojih pripravah vse, da se je takoj pričelo z resnim delom. Udeležba je tako velikanska, da more samo avla sprejeti vse slušatelje.
Prvi dan.
V	sredo 8.15 se je kongres pričel. Zastopnike so poslala skoro vsa ministrstva iz Berlina, Badna i. dr. Zlasti naučna ministrstva in ministrstva za mladinsko skrbstvo so poslala številne zastopnike. Prav tako tudi oblasti zveznih držav in dežel, mest, društev, zavodov.
Z lepim pozdravnim nagovorom je predsednik nagovoril zbrane in z veseljem ugotovil, da je udeležba na vsakem kongresu večja, kakor se veča zanimanje za bedne otroke in kakor se množi beda otrok. Pri tem delu preneha politika, narodnost, vera, prenehajo državne meje. Imenoma je pozdravil zastopnike (3) Jugoslavije.
Pozdrave so govorili zastopniki. Zlasti je ltfl-ski župan poudaril, da ni imel toliko veselja niti ob velesejmu, ki je vsako leto važen vir mestnih dohodkov, kakor zdaj, ko je tako ogromno število (nad 800) udeležencev prišlo iz čistih, povsem idealnih namenov, pomagati najbednejšim izmed bednih.
Prvo predavanje je imel univ. prof. dr. F. Krueger — 4e'Pz'S »Nove smeri in izsledki sploAie psihologije«. Drugo univ. prof. dr G. Kafka — Dre-sden »Psihologija primitivnih in nje pomen za pri-merjajočo razvojno psihologijo«.
Popoldne so se udeleženci odločili za predavanja, ki so posameznike bolj zanimala. En del je poslušal troje krajših predavanj o zgodnji oskrbi abnormalnih. A. Henze — Frankfurt je govoril »0 učni oskrbi slabo nadarjenih v malih mestih <n na deželi. R. A. Pfeifer — Leipzig »Zgodnja nega po-možiiošolskih otrok in psihopatov«. E. Bettmann — Leipzig je govoril »Kako bi se obvarovali otroci pohabljenosti z ortopedičnimi vajami«. K. Bartsch
—	Leipzig je naznačil »Praktična jiota zdravstveno-vzgojno zgodnje nege«. Sledilo je še kratko predavanje »0 otroških vrtcih za glujioneme«.
Pogled po avditoriju ie resno zanimiv: sami resni, starejši ljudje; moških več kot ženskih. Osivele glave klonejo nad zapiski; vsem je resno delo zares resno. — Diskusija je stvarna in kratka; zanimanje vsesplošno.
Knjige in revije
Slovanska revija, in sicer v nemškem jeziku, začne p d naslovom »Šlavische Rundschau« izhajati s 1. sept. t. 1. v Pragi. Revijo bosta izdajala profesorja nemškega vseučilišča v Pragi Frančišek Spi na in Gerhard Gesemann. Izhajala bo desetkrat na leto. Glavni namen te nove revije bi bil, v izvirnih in kritičnih člankih poročati o aktualnem stanju kulturnega življenja posameznih slovanskih narodov. V vsaki štev. bi prinašala več daljših sestavkov o najbolj aktualnih slovanskih kulturnih problemih in delih iz peresi priznanih strokovnjakov, dalje kritičen pregled novo izišlih knjig in revij ter najvažnejših Člankov v dnevnikih, aktualno bibliografijo, kulturno kroniko o najvažnejših dogodkih iz kulturnega življenja slov. narodov (osebne vesti, kongresi, izložbe, slikarstvo in kiparstvo, književnost, gledališče, znanstveno institucije, ljudska prosveta itd.). V listu bi sodeloval) poleg slovanskih ludi ostali kulturni delavci.
Ruska dela v evropskih jezikih. Iz Moskve poročajo, da je skupina ruskih učenjakov na pobudo prof. Nemenova sklenila ustanoviti v Leningradu posebno založbo, ki naj bi izdajala dela ruskih učenjakov v več jezikih, in sicer v nemščini, francoščini in angleščini. Ustanovitev te založbe smatrajo kot potrebno, da se znanstveni krogi inozemstva seznanijo z novejšimi deli ruskih učenjakov. Moskovski komisariat za ljudsko izobrazbo je načrt odobril.
Drobiž
Fašistični gledališki predpisi. Iz Rima poročajo, dn se je na podlagi pogodbe med fašističnim sindikatom avtorjev in pisateljev ter zveze gledaliških družb sklenilo, da se smejo v bodočnosti vprizarjati samo taka inozemska dela, ki jih jo sporazumno odobril sindikat avtorjev in pisateljev ter zveza gledaliških družb Določilo se bo tudi število inozemskih gled. komadov, ki ee smejo letno vprizoriti. Pazilo se bo na to, da se zlasti italijanske novitete najprej vprizarjnjo. Inozemska dela, ki jih gledališke družbe sprejmejo, smejo prevajati le prevajalci, ki se nahajajo v seznamu prevajalcev fašističnega sindikata avtorjev in pisateljev. Ta določila se nanašajo tudi na dela, ki ec v italijanskem jeziku vprizarjajo v inozemstvu.