Štev. 271. T HnliHanl, t soboto. 25. noTemlira fsn. Leto XXXIX. =s Velja po pošti: s Za oelo leto upre] . S 28'— za pol leta „ . „ 13-— za četrt leta „ . „ 6*50 za en meseo „ . „ 2-20 za Nemčija oeloletaio „ 29'— za ostalo Inozemstvo „ 35'— V Ljabljanl aa dom: Za colo leto napre] . K 2V— za pol leta „ . „ 12"— za četrt leta „ . „ 8-— za en moseo „ . „ 2'— V sprtil projctnaa mesečno K 1*90 SLOVENEC Inserati: Enostolpna petltmta (72 mm): sa enkrat . . . . po U v sa dvakrat . . m trikrat • • « w « 10 aa uw.l I • • t n N j, n večkrat primera popnst. Poslano ln rekL notice: enostolpna petltvrsta (71 sm) 30 vlnar]av. trsu dan, Uvsemii nedel|o ta praznike, ob 0. vrl popoldne. nar Uredništvo ]o v Kopitarjevi nllol itev. O/m. Bokopisl se ne vračajo; nefranklrana plBma se ne = sprejemajo. - Uredniškega telefona štev. 74. = Političen list za slovenski narod. Opravnlitvo Je v Kopitarjevi nllol itev. & "Es Avstr. poštne hran. račnn it 24.797. Ogrske poita« hran. račnn it 28.511. — Opravnlikega telefona it 188. Današnja številka obsega 18 strani. losa Ljiljana. Deželno stolno mesto Ljubljana nima sreče. Med vsemi provincialnimi stolnimi mesti v Avstriji je Ljubljana najbolj zaostala. Dasi ima tako ugodno lego, se ne razvijata nc obrt ne trgovina tako, kakor bi se mogli. Politično je Ljubljana na najslabšem glasu. Vzrok jc ta, ker se jc mesto vrglo liberalni stranki v naročje. Liberalna stranka pa je lc na to gledala, da je Ljubljana liberalno politično žlahto dobro redila, napredek mesla in njegovega prebivalstva pa ji je bil deveta briga, da so le Ljubljančanom name-tali nekaj peska v oči, kadarkoli je bila nevarnost, da se meščanstvu oči odprejo. Večina ljubljanskega prebivalstva se je res žalibo.sr dala vedno rade volje farbati. Ivan Hribar je to umetnost razvil do vrhunca. Za nekaj praznih obljub, par ponesrečenih zadolženih modernih naprav in nekaj bleščečih govoranc je velik del meščanstva slepo veroval temu slovanskemu vzormožu. Uspeh je bil katastrofalen, Hribar jc vzel žalosten konec, ljubljanska mestna avtonomija je šla rakom žvižgat, na razvalinah pa jc ostalo do skrajnosti zavoženo gospodarstvo in slab glas, ki so ga liberalci preskrbeli Ljubljani po vsem omikanem svetu. Vse to pa večine kranjskega stolnega mesta še ni izmodrovalo. Dasi je moral tudi najbrljavejši človek videti, kako se pod vodstvom S. L. S. cela dežela gospodarsko dviga in se ves narod politično preraja, je večina ljubljanskega prebivalstva po padcu Ivana Hribarja izvolila za svojega zastopnika v državnem zboru liberalca dr. Ravnikarja, ki je združil nase narodno-na-predne in socialnodemokraške glasove. Če se kdo še spominja onih dni, bo vedel, kaj je narodno-na.predna stranka takrat ljubljanskim volilcem vse obljubovala. Dr. Ravnikarja so proglasili kar za slovenskega kralja Matjaža, ki bo na Dunaju vse sovražnike slovenskega naroda potolkel. Mož je svojim liberalnim in socialnodemokratič-nim prijateljem tudi zagotovil, da bo odpravil draginjo, odprl meje, ki jih vražji klerikalci zapirajo, in poskrbel, da bo vsaka ljubljanska gospodinja vsak dan dvakrat postavila pečenega purmana na mizo. In šel je ta veliki junak na Dunaj. V klubu, koder sedijo vsi ostali slovenski poslanci, zanj seveda ni bilo prostora; tak izreden človek, ki ga izvolijo ljubljanski liberalci in sociji, jc za kaj višjega rojen. Izpočetka se jc ponašal, da bo stal sam na svojih nogah, toda se je kmalu premislil in vstopil v klub Mladočehov, ki so, kakor menda znano, od nekdaj bili najbolj nesebični in požrtvovalni prijatelji Slovencev. Dasi so Mladočehi svojega zaveznika, izvolili v vinski in ribiški odsek, ni bilo o njem dolgo nič posebnega čuti. Najbržeje nimata vinski in ribiški odsek letos, ko jc dobra letina za vino in se menda tudi ribam dobro godi, nič posebnega opravka. Sicer je »Slovenski Narod« parkrat nekaj o dr. Ravnihar-jevern delovanju nabobnal, a ostali svet ni za to nič vedel. Končno se je pa poslanec ljubljanskega mesta oju-načil in interpeliral z mladočehi vlado zaradi Elsnerjevih jezikovnih odlokov. Pri tej priliki je »Narod« uprizoril velik šunder, a vsa stvar se je skrajno žalostno končala. Medtem namreč, ko so sc liberalci zoper dr. Hochenburger-jevo pangermansko vlado na najradi-kalncjši način ogorčevali in je njihov poslanec spravil mladočeški klub do tega, da se je zavzel za pravice slovenskega jezika s tem, da je podpisal njegovo RTomovito interpelacijo, ki je imela vlado v prah in pepel zdrobiti —• medtem so mladočehi počasi pod vladno odejo zlezli in z njim vred častiti gospod dr. Vladimir Ravnihar. In tako je prišlo do tega, da je dr. Hochenbur-ger na dr. Ravniharjevo interpelacijo odgovoril tako, kakor more in sme vlada odgovoriti interpelanlom, ki obenem na papirju zoper njo grmijo, obenem pa z njo sklepajo politične kupčije. Tako se je ubogi dr. Ravnihar s svojo interpelacijo krvavo osmešil. Kakor znano, se je vršila, v zbornici tudi draginjska debata. Šlo je za to, ali sprejme zbornica socialnodemokraški predlog, da se neomejeno v Avstrijo uvaja argentinsko meso ali ne. Da. bodo poslanci, ki jim jc na srcu pro-speh kmečkega stanu, ki je steber vsem drugim stanovom, proti temu predlogu glasovali, je bilo jasno. Glej čudo — proti neomejenemu uvozu argentinskega mesa pa je glasoval tudi dr. Ravnihar, poslanec mesta Ljubljane! To je namreč čudno zato, ker je bil dr. Ravnihar izvoljen le s pomočjo socialnih demokratov, ki smatrajo neomejen uvoz argentinskega mesa za kardinalno zahtevo svojega programa. Vrhtega pa je dr. Ravnihar svojim vo- lilcem vedno zagotavljal, da sc bo Čisto samoposebi umevno za neomejen uvoz mesa zavzemal in se je tudi na-rodnonapredna stranka vedno na to stališče postavljala in sta »Narod« in »Jutro« vedno v tem zmislu pisala. Skrivnost, zakaj je dr. Ravnihar v parlamentu na vse svoje lepe besede pozabil, je pa kaj lahko odkriti. Mladočehi so namreč prešli v vladni tabor — čeprav neoficielno — in niso glasovali za neomejen uvoz argentinskega mesa, ker niso hoteli priti v konflikt z vlado grofa Sturghka, ki jc. mladoče-hom preskrbel dva ministrska fotelja. In gospod dr. Vladimir Ravnihar, ki je šel na Dunaj kot velik protivladni gro-movnik, se sedaj z mladočehi vred senči v vladni utici. Če bi bil dr. Ravnihar proti uvozu glasoval iz prepričanja, ker bi neomejen uvoz uničil domačo živinorejo in s tem škodoval vsem, tudi meščanskim slojem, bi bila stvar drugačna, a mož je glasoval proti iz ozira na svoje vladne prijatelje. Da tak poslanec Ljubljani ne bo nič koristil, je jasno. Seveda se nam njegovi volilci smilijo, toda enim, to je socialnim demokratom, pa to blamažo ros j7, srca privoščimo. Kako so šli sociji v boj za Ravniharja! Dejali so svojim ubogim koštrunčkom, da bo Ravnihar vsaj vso draginjo odpravil in se zavzel saj za najvitalnejše socialnodemokraško zahteve. Zdaj pa. tako razočaranje. Ni čuda, da sc »Zarja« zdaj kesa, da so šli sociji v boj za tako zna-čajnega meščanskega poslanca. Takole piše o njem socialnodemokraško glasilo: »Izprva nismo hoteli verjeti. Sami sebi nismo hoteli verjeti. Ko jc dr. Ravnihar, ki se boji v samoti kakor otrok v gozdu, stopil v mladočeški klub, smo si mislili, cla pojde z njim čez dni in strn. In ko se je začel mladočeški klub pehati k vladnim jaslim, se nam je zazdelo, da bo Ravnihar capljal za njim. Pa smo žc takrat opozarjali, da ni mladočehom v draginjskem vprašanju prav nič zaupati, ker so navadni politični barantači, ki nimajo nobenega druzega načela, kakor svoj strankarski profit. Ali po tihem smo vendar še malo mislili, da bo znal Ravnihar v tako važnem vprašanju, kakršno je draginjsko, varovati svojo samostojnost. Mislili smo, da se bo oziral na svoje volilce, katere jc regaliral v volilni dobi s tako krasnimi obljubami, kakor da jih hoče brez puščave dovesti v deželo, po kateri se cedi med in mleko. Dr. Ravnihar, ki daje o vsakem kašlju tclegrafirati v Ljubljano tako, kakor da rešuje vsako minuto svetov- na vprašanja, bi žic lahko vedel, 'dal ljubljanski volilci ne sodijo dravinjskega vprašanja s Sttirgkhovega stališča. Ali Ravnihar se je vdinjal mla-i dočehom, mladočehi so postali Stiirkg-bova garda, Sturgkh nc mara Renner* jevega, Jerzabkovega in Wabrovega predloga, torej je junaški Ravnihat glasoval kakor jo hotel Sturgkh, pa je pod komando velekapitalista Kramara pomagal pomandrati vse predloge, ki bi bili vlado prisilili, da bi dovolila uvoz argentinskega mesa. Zares imenitnega poslanca ima Ljubljana! Iz njega postane lahko šo krasen hofrat! Ravnihar jo jc polomil in jamčimo mu, da se to nc bo tako hitro pozabilo kakor njegove plitke govorance.« Res, ubogi socialni demokrati! Sram jih jc svojega dičnoga poslanca. Ampak mi jim jamčimo, da jo bo dr. Ravnihar šc velikokrat polomil, zakaj od poslanca slovenske liberalne stranko ni nikoli kaj drugega pričakovati. Tn dokler si bo Ljubljana take može izbirala, bo vedno le blamažo doživljala. I Vsled spletk celjsko nemškutarska gospodje, ki bi naj raje v celjski občini pokazala svoje gospodarske zmožnosti, morate spoštovani volilci letos zopet na volišče in sicer 27. in 28. t. m. Ali naj vas, slovenski volilci, v teh zadnjih tre« ulitkih še navdušujemo in vam doka« zujemo nujno potrebo, da se polnošte-vilno volitev udeležite? Tega nobenemu zavednemu volilcu ni treba. Zato vam samo pokličemo v spomin besede, ki jih jc spregovoril lansko loto pred vo* litvami na vas »Slovenski volilni ode bor«: »Volilci! Dve stranki se potegujeta z a zmago. Na oni strani celjski Nemci, nemškutarji in Štajcrcijanci, na drugi strani združeni slovenski kmetje, hišni posestniki in obrtniki. Mestna, nemškutarska ali štajercijanska stranka dela z vsemi močmi, z grožnjami in obljubami, s pivom in vinom, da bi premotila volilcc in pri teh volitvah dosegla zmago nad slovensko stranko. Nemškutarska stranka ima očiten namen, raztrgati lepo okoliško občino, odtrgati od okolice najlepše in najbogatejše dele kakor Gaber je, Zayodno in Breg ter jih združiti z mestom, kmetom in obrtnikom slovenskim pa pustili oglodano kost ter jih pahniti v nesrečo! Štajercijanska in nemškutarska stranka ima namen, naložiti na rame okoliških davkoplačevalcev novo dav- LISTEK. Dr. J. L. Hrdina: Svidenje. Vcndelin Skoch je bil pred leti. znana praška figura, gostilniški pianist. Na telesu je nosil dolg odrgnjen havelok, prozoren, kot kaka turška fa-na. Tak havelok ima to prednost, da se da pod njim skriti vsa beda. In Skoch je hodil v haveloku tudi pozimi, in ba-hal se je, da ga v njem čisto nič nc zebe. Pod brado mu je visela črna kravata na zadrgo, — pustil jo je, da mu je vihrala preko rame, na glavi je nosil širok umetniški klobuk in pod njim so mu valoveli dolgi, že precej posiveli, neredno skuštrani lasje. Pod pazduho palč-ko, eno roko v žepu, drugo za telovnikom; iz drugega žepa haveloka mu jc pa štrlel ovitek muzikalij, odrgnjenih, porumenelih, zamaščenih. Bili so to pravzaprav rodbinski dokumenti zaviti v notni papir. To jc bila edina njegova last, in zaradi toga jih jc vedno seboj vlačil. Kdor je bil radoveden, tega je Skoch uljudno prepričal, da je potomec vitezov Skochov plemenitih s Kojozdic. Ob takih trenotkih so se mu prsa kar razširila, potem jc zopet zavil svoje vi- teške dokumente, spravil jih je v žep haveloka in bil je spet berač. Dopoldne jc spal, kot vsi pošteni umetniki in vitezi, ki ne morejo pojmi-ti, zakaj solnce zaman sveti, ko oni spe. Opoldne je vstal, se oblekel in je šel na kosilo v kavarno ali pa na sprehod, kar jc bilo odvisno od razpoloženja. Njegovo razpoloženje je bil namreč denar. Kavarno si je izvolil tako, kakršna je pristajala k njegovemu haveloku. Tukaj je sedel pri oknu v haveloku, s klobukom na glavi in čital novi-ne, prati večeru ga je pa vleklo v gostilno »pri dveh Pepcah«. To je bila stara dijaška gostilna. Dolga, obokana, zakajena soba, štiri okna so gledala na ozko, toda dosti živo ulico, in na vsakem oknu je bil kak napis, od »jutranje juhe« do »vsakdanjega koncerta«. Koncert jc izvajal gospod Skoch. Prišel je, zamaha! s špehastim klobukom, vrgel ga je na obdrgnjen klavir, na klobuk je zavalil havelok, pri-sedel je k pianu, počesal s prsti dolge lase, prepričal sc, če ni klavir razglašen, potem si je šol k peči gret. otrple prste, in vrnivši se nazaj k svojemu »življenju«, je začel izvabljati iz obtol-čenega in zlovoljnega klavirja nekako arijo. Po njegovem zatrjevanju je bila lu njegova skladba; to mu jc vsak Drav rad verjel, ker je tudi na ta način izgledala. »Gospod Skoch. zaigrajte kaj boljšega., pri čemer se da plesati,« je prosjačila lepa gospodična Juli. »Samo izvolite.« Gospod Skoch je primaknil stol, ter začel igrati obrabljen valček, in Juli sc jc zibala v rokah enega izmed svojih številnih čostilccv okrog bi-larda. Drugi so postali ljubosumni, spili so pivo, zvonili ob prazne čaše, in Juli se jc morala izviti svojemu plesalcu in steči po pivo. »Juli, sedaj pa. z menoj!« In Juli je nadaljevala ples z drugim, toda črez par trenotkov se jc pri omizju spet oglasil zvonec in spet jc morala po pivo. Trebušni gostilničar sc je pa zunaj v točilnici smehljal. Klavir je ohranil goste pri slabem pivu v dobri volji, in Juli je s svojim plesom podpihovala goste k večni žeji. Ko je gospod Skoch preigral dva komada, si je počesal svoje lase, vzel podstavek od piva ter šel od mize k mizi. Eden jc dal dva krajcarja, drugi cclo dcsctico, seveda s pripombo, da hoče imeti za danes mir. — gospod Skoch je pa vsem hvaležen. Življenje jc hudo. In želodec jc neizprosen eksekutor. Skoch se je vrnil k klavirju, ne-opazovano je seštel svoj skupiček, in je počakal, da pride Juli mimo. »Ali smem prositi, gospodična —, kaj cenega za večerjo, tako za dvajset krajcarjev. Recite milostljivi v kuhinji, da je za mene.« »Pivo tudi?« »Šele pozneje, ko spet kaj nabere m.« Skoch jc užival tukaj »sočutje«, da si je smel na gorkem prislužiti par grošev. Kar je nabral, je bilo njegova Toda bil je hvaležen za »dobroto«, in kar je zaslužil, je tudi tukaj zajedel in za pil. Iz tega vzroka, ga je tudi gostilničar spoštoval. Za hrbtom ga seveda ni imenoval drugače kot »nagca«. Vendelin Skoch je nosil izven not in izvlečkov iz deželnih map še drug dragocen spomin s seboj. Tega. je kazal samo tedaj, kadar jc bil sladko ginjen, in samo najpridnejšim gostom. Navadna vizltnica, obrabljena, umazana, tako da se je pisava na njej polagoma žc zgubljala v blatu. »Čegava vizitnica je to?« »Blagovolite jo, gospoda, blagofciat« no prečitati.« »M. IT. C. Vendelin Skoch.« — To Je vaše?« Priklonil so je ponosno kot odru. ke, upeljati za celjski vodovod tudi v okolici davčne doklade in Vas obremeniti z najemninskim novčičcm! Ncm-škutarska ali štajercijanska stranka ima namen, zvaliti ogromne mestne dolgove v visokosti treh milijonov tudi na del okolice in bi se pri tem še zapravilo lepo premoženje čistih 90.000 K, katero jo pridobila občini dosedanja slovenska večina! Štajercijanska ali nemškutarska stranka ima namen, spraviti v okoliško občino za komandante dr. Ambrožiča, Teppeja, Rebev-scheka, Westena, Jarmerja, Pfeiferja iz VVestcnove tovarne in druge, da bodo ti slovenskega kmeta in obrtnika tako stiskali kakor se to godi sedaj slovenskim obrtnikom in hišnim posestnikom v Celju, kjer si Slovenci mnogokrat življenja niso varni! Slovenski volilci! Ostanimo zvesti svojemu narodu in bodimo složni, da nas sovražnik ne premaga! Bodimo prepričani, da le Slovenec mora in more Slovencu pomagati in da šc nikoli in nikjer na svetu ni pomagal Nemec in nemškutar Slovencu. Petindvajset let je bila občina okolica Celje v slovenskih rokah. Slovenski občinski odbor je skrbel za dobro gospodarstvo v občini, je pomnožil občinsko premoženje za lepo vsoto 90.000 K. Dosedanji občinski odbor je izhajal z razmeroma nizkimi dokladami, ker smo jih plačevali v okolici dosedaj samo 50 odstotkov, med tem, ko morajo plačevati naši meščani v Celju z vodno in najemninsko doklado vred skupaj G l odstotkov.* Uradniki in drugi celjski prebivalci silijo iz mesta ven in se selijo v okolico, ker je v koliei boljše in cenejše živeti in so manjši davki kakor v mestu, gotovo najboljše spričevalo, da se v okolici dobro gospodari. Volilci! Ura odločitve je blizu. — Nc pomišljajte se, — pojdite vsi složno na volišče in volite soglasno v občinski odbor sporazumno postavljene slovenske može! Nikdo naj ne ostane doma, vsak naj stori svojo dolžnost, da bode naša zmaga tem lepša. — Dr. Ambro-žiču in njegovim pristašem moramo dati nauk, da se ocl njih ne pustimo komandirati; moramo njim jasno povedati, cla slovenskim okoličanom celjski Nemci in nekateri nemškutarji ne s bodo gospodarili! — Naš denar in naši I žulji niso za to tukaj, da bi dr. Ambro- i. žič in njegovi podvrženci podpirali z njimi Sudmarko in Schulverein in plačevali dolgove mesta Celja! Volilci! Če želite mir v občini, čc želite redno gospodarstvo, čc hočete slovenski oclbor, če se hočete ubraniti višjih davkov, — če hočete ostati gospodarji na svoji zemlji, — čc nočete, da bi Vam občino raztrgali, pridite na volišče in volite slovenske može! Zmagali smo in zmagati moramo, ako smo složni! — Zato vsak zaveden mož z izkaznico in glasovnico na volišče! Še nas je kakor listja in trave, — pokažimo, da smo in hočemo ostati gospodarji okoliške občine!« * Op. ured.: Letos so k temu naložili še clvaodstotni »šolski vinar« kot novo cloklado. Pismo s Kitajskega. O. Vesclko Kovač. Katol. misijon v Schantung Tsin^nfu, * Kitajsko, clnc 31. oktobra 1911, XL. O vstaji na Kitajskem smo dobili sledeče zanimivo izvirno poročilo": Revolucija! Tekom zadnjih deset let jo na Kitajskem že večkrat izbruhnila tu in tam ljudska volja na nenavaden način in iskala duška v požigih in krvopre-litju, a imena revolucijo ti vstanki pravzaprav niso zaslužili. Toda vstaja cloli v osrčju države v tromestju Učang—Hankov—Hanjang, ki je presenetila svet 14. vinotoka leta 1911, to strašno ime po vsej pravici zasluži. Neposredni povod revoluciji, ki se je pričela v imenovanih mestih, je bila bomba, ki se jc razpočila 13. vinotoka v ruski koncesiji v Hankovu. Silen pok je opozoril rusko policijo, ki je takoj udrla v hišo, kjer sc jc bomba razletela. Ob tej priliki je prišla na sled pravemu gnezdu revolucionarjev: zaplenila je celo zalogo bomb in drugega razstreljiva, dobila je v roke revoluci-jonarne spise in celo že tiskan revolu-cijonarni oklic. Seveda je bila o tem takoj obveščena kitajska oblast v Učangu, onstran reke Jangtzekianga. Podkralj jc takoj napel vse žile, da polovi kolikor mogoče nevarnih tičev. In začel se je neusmiljen pogon na vse sumljive osebe. A tudi rcvolucijonarji niso držali rok križem. Takoj so organizirali svoje ljudi. Ker so imeli že velik del vojaštva na svoji strani, jim ni bilo težko postaviti se cesarskemu oblastniku po robu. Dobro oboroženi naskočili so poclkra-ljevo stanovanje in je razrušili. Podkralj se je komaj rešil na katijsko voj-ladjo, ki je bila zasidrana pred mestom. V naslednjih dveh dneh se je potem v mestu pri zaprtih vratih godilo mnogo, kar je dosedaj šc neznano. Ve sc samo to, cla so se uporniki mesta popolnoma polastili. Vse ondotno vojaštvo je stopilo na stran vstajnikov. Ivo so dobili v svojo oblast glavno mesto Učang, udrli so v sosedni Hanjang, kjer se nahaja bogata zaloga vseh vojaških potrebščin (arzenal). Sicer močna straža, ki jc bila postavljena ondi v varstvo arzenala, sc je skoro brez boja udala in prestopila na stran svojih upornih tovarišev. S tem pa so postali uporniki gospodarji položaja. Kajti v arzenalu so uplenili baje nad sto topov, nad 20 tisoč revolverjev in pušk ter ogromno zalogo streljiva. Kitajska bojna ladja je sicer vrgla par krogelj proti upornikom, a sc je morala kmalu umakniti nazaj, kajti z obrežja so na njo merili boljše. Tako so vstajniki brez ovir prebredli reko ter se polastili tudi kitajskega dela mesta Hankova. Tako je bilo v par clneh vse vojaštvo v taboru revolucijonarjev. Takoj ob izbruhu revolucije je izšel oklic na ljudstvo, v katerem revoluci-jonarni odbor poživlja narod, cla se naj ne izpozabi in nikar nc nadleguje tujcev. Kdor bi delal misijonarjem iu drugim inozemcem silo ali dajal cesarskim ljudem potuho, bo takoj ustreljen. Vsi pa, ki bodo inozemce in njih imetje v sili ščitili ter uporno vojsko »Vi ste študirali?« Nov poklon mesto odgovora. »Zakaj niste dokončali študij.« »Radi ženske.« »Radi ženske?« »Kaka nesrečna ljubezen?« »To se pravi, ljubezen je bila srečna, ampak tista ženska ni bila nič vredna. Dokler je bila neporočena, je bila angelj, ampak komaj sem jo poročil, je pokazala svoj prav, dolgo zatajevan značaj. Vrag!« »Vi ste tedaj oženjeni, gospod Skocb.In kje je vaša žena?« »Ne vem. In to je moja edina tolažba.« Zavil je vizitnico v košček raztrganega časopisa, spravil jo je v žep, sel h klavirju in igral. Nekateri stari gostje so poznali Skocha, ko je bil še študent. Bil je edini sin, imel jc samo mater-vdovo in po njeni smrti jc podedoval veliko hišo v živahni praški ulici. Bil je eleganten, krasen mož in vse ženske so norele za njim. Bil si je tega svest in radi tega je vedno tako ponosno korakal, vsak trenotek v drugi obleki. Naenkrat se je zaljubil v natakarico. Ničesar lepega ni bilo na njej, ničesar ni imela, kot samo telo in dušo, in to dvoje jc bilo za nič. Namenil se je, da si bo ženo sam vzgojil po svojih načelih. Vzel jo je iz službe, da mu ne bo treba biti vedno ljubosumen na druge, preskrbel ji jc stanovanje, nakupil ji je krasne obleke, kazal se jc z njo na promenadi, vpeljal jo je v boljšo družbo. kjer je niso poznali. Potem se je z njo poročil. In ko je bil nekaj časa oženjen, se jc spomnil tudi na sebe, češ, cla mora dokončati študije. Toda ni jih dokončal in jih nikdar ne bo. Prej je zanemarjal študije radi ljubezni, sedaj radi trpljenja, ki mu ga jc povzročala njegova žena. Postala je brutalna, nizkih pože-ljenj in odurnega vedenja. Za vsakega pobalina jc imela prijazen obraz, razsipala je s polnima rokama, tako da je bil Skoch črez dve leti na kantu s svojim premoženjem in s svojo zakonsko srečo. Njegova žena je odšla in je živela z drugim, in sedaj je začel zasledovati njeno preteklost. Prej za kaj takega ni imel časa. In ta njena preteklost je bila odurna. Potikal se je po zakotnih gostilnah, da se izogne znancem, in sel je h klavirju kakor preje doma ter igral. Igral je zase, pozneje za druge. Gostilna je bila nekoč posebno polna. Nekako proti polnoči je prišlo v gostilno dvoje čudnih ljudi. Nihče jih ni poznal, niti Skoch, dasi je poznal vsakega. » Skoch se je ravno pripravljal, da pozdravi novodošla gosta s svojo umetnostjo. Ko si ju je pa pozorno ogledal, je vstal ter odšel v točilnico. »Gospod gostilničar, naj pozove gospodična Juli ta dva, ki sta zdajci prišla, da se odstranita ter ideta drugam.« »Zakaj? Vendar ne smem nikogar izgnati, če se mirno vsode.« »Potem odidem jaz!« »Zakaj? Kdo sta ta dva?« preskrbovali z živežem in drugimi potrebščinami, prejeli bodo bogata darila. Kmalu nato je izšel še drugi, bolj splošni manifest na celokupni kitajski narod. Slove približno tako-lc: »Dragi rojaki! VojaSka vlada mi je poverila izredno čast, naznaniti vam, da je naša stvar dobra. Nc dvomite nad vrlino naše vojske. Dobro v6, kaj namerava, brez tehtnega vzroka ne stori nobenega koraka. Napovedal sem vojsko MandŽurccm ne iz sebičnih namenov, ampak v prid celega naroda. Rešiti vas hočemo iz neznosnih nadlog, ki vas tarejo pod mandžurskim jarmom. Kakor zdravnik izreže in izžge nevarno gnilobo na človeškem telesu, tako bomo ml očistili mandžurslce gnilobe celokupni kitajski narod. Zakaj so nam Mandžurci prizadejali toliko gorja in nadlog? Zato ker so tujci. Pomisliti morate, da Manclžurci niso Han-ovi sinovi (Kitajci). Če tudi ste jim zvesto služili, ste želi pri njih le nehvaležnost in krivico. — Te nadloge ne morem več prenašati. Vsi dobro misleči se moramo zbrati okoli narodnega praporja, in prvo dejanje, ki je moramo izvršiti, bo, da razbijemo krivični jarem. Nas navdaja najboljša in nezlomljiva volja boriti se za vaš blagor do zadnje kaplje krvi. Na noben način nc bomo trpeli, da tlači noga zatiralcev našega naroda še zanaprej kitajsko zemljo. Do seclaj so pili oni našo srčno kri, zanaprej bomo pili in izpili mi njihovo. Vsi, ki ste z nami istih mislij, zapišite se v za to pripravljene pole. Pridite in svetujte nam, kako naj našo starodavno državo najbolje preustrojimo. — Naš čas je prišel. Storiti moramo vestno svojo dolžnost, ki jo imamo kot kitajski državljani. — Bodite složni, bratje! Vsi, učenjaki, učeča se mladina, kmetje, trgovci in delavci, prav vsi morate složno držati skupaj, da preženemo divje tujce. Končno je naša odkritosrčna želja, cla ste med seboj do skrajnosti pravični.« Manifest je podpisan od načelnika revolucije Li-Juen-Hung, bivšega artilerijskega častnika. — V pokrajini. Hupe so uporniki postavili že svojega podkralja. Mož, ki opravlja to dvomljivo in negotovo čast, je bil clo seclaj predsednik deželnega zbora. Rovoluci-jonarci imajo tudi žc nekako ministrstvo za vnanje zadeve. Kaj pravi pa vlada v Pekingu k tem, obstanku dinastije resno grozečim pojavom? Seveda ne drži rok navzkriž. Podkralj — pravzaprav generalni gu-bernator — Žiti, ki je dobil z dvora šele pred par dnevi prav laskavo pohvalo za svojo vzorno upravo, bil je takoj odstavljen; njegovim naslednikom pa je bil imenovan — Juen-Še-Ke. Ravno to imenovanje, ki sicer ni prcsenc-čilo nobenega Kitajca, kaže, da si je prineregent popolnoma na jasnem, kako nevaren je položaj. Mož, ki ga je pred tremi leti odslovil brez najmanjšega odlikovanja, jo sedaj njegova edina nada. In po pravici; kajti če se njemu no posreči zadušiti upora, pa bo odklenkalo mandžurski dinastiji. Javnost je močno dvomila, da bo Juen-Še-Kc ponujeno čast sprejel. Zato jc vest, cla se je to zgodilo, na njo naredila tak vtis, kakor čc bi si bil vsak sam pri sebi mislil: »Bedak!« — Kajti to se ne more tajiti, da so simpatije široke mase na »Kclo je ta mož, ne vem, toda ta ženska je moja bivša žena.« »Morcla ne bodete še sedaj ljubosumni. Pustite ju in pojdite igrat.« Pianist jc šel. Vstopil jc v zakajeno gostilno, vzel havelok in klobuk ter izginil. Na ulici se je oblekel, hitel skozi mešanico temnih ulic proti domu in godrnjal: »Veselil sem se, cla ie ne bom nikdar več srečal. Vendar sem jo srečal. Naj bo! Toda tega vesolja ji ne privoščim, da bi zvedela, kako bedno se preživljam.« Magdalene Pleiwelssove: »Slovenska Kuharica." Šesti natis. Izpopolnila in priredila S. M. F e 1 i -cita Kalinšek, šolska sestra in učiteljica na »Gospodinjski šoli« v Ljubljani. V času vseobče draginje, ki se pa najbolj kaže pri živilih, je takorekoč življenjska potreba, da se kupljena draga živila docela izrabijo. Kuhinja zahteva od nas največ izdatkov, zato pa bodi tudi prva naša skrb, da v kuhinjo uvedemo pravo gospodarstvo, katero edino nam bo znatno olajšalo pezo draginje. Vsakdo namreč ve, da zna dobra in izkušena kuharica s sk omnimi sredstvi pripraviti boljša in tečnejša jedila, nego nevešča kuharica z bogatimi pripomočki. strani prekucuhov. Juen-Se-Ke je — kakor se govori — princeregentu odgovoril, da prevzame težavno nalogo le iz hvaležnosti do ranjke cesarice-vdove Tse-Hsi, ki mu je bila vedno iz-vanrodno naklonjena. Sedaj nabira Juen v Šantungu novince za lastno armado, ki jo misli postaviti upornikom nasproti. Predno pa boclo ti ljudje sposobni za boj, bo seveda preteklo več tednov, če ne mesecev. Ta dragoceni čas pa lahko tudi revolucionarji dobro porabijo. Sicer pa je vlada poslala že več tisoč mož doli v Hankov, in vrhovno poveljstvo te vojske je v rokah vojaškega ministra samega. 18. vinotoka so se vladne in vstaške čete prvič spopadle. Boj je trajal tri dni. Zmagali so vstaši in zaplenili mnogo streljiva, nekaj strojnih pušk, veliko šotorov, tri lokomotive in deset tovornih vagonov. Začetek je torej za vladno vojsko slab. Večji del kitajskega brodovja kroži v Jang-Ce-Kiangu, a pravijo, cla moštvo na teh ladjah ni posebno zanesljivo. Če se vstašem posreči zvabiti te ljudi na svojo stran, pa bo njih pozicija ocl morja sem močno utrjena. Po reki lahko dobe naglim potom vseh vojnih potrebščin v izobilju. Drugače pa jim utegne v tem oziru še trda presti. Do zadnjih dni je bil upor nekako lokaliziran na tromestje Učang, Hankov in Hanjang. A seclaj prihajajo vznemirljive vesti tudi iz drugih važnejših mest. Glavno mesto Hupeju sosedne pokrajine Hunan je že v oblasti vstašev. V Kantonu je bomba generalu tatarjev (Mandžurcu) pretrgala nit življenja. V Jiinanu daje podkralj Li-Lihungdžangov sin — prekucuhom potuho. V Sečucnu, kjer je bil pred nekaj tedni upor za silo zadušen, zopet vre na vseh koncih in krajih. Iz južne polovice cesarstva prihajajo v Peking torej same »Jobove pošte«. V Hankovu sc je sicer zbralo nad deset bojnih laclij raznih držav, a le v varstvo ondotnih inozemcev; vnanje države smatrajo namreč vso stvar za kitajsko notranjo zadevo, v katero se ne marajo vmešavati. Kako pa to, da je to pot vladno vojaštvo prvo prijelo za bakljo revolucije? Glavni vzrok temu jc pač korupcija, ta neozdravljiva rak-rana na telesu kitajskega uradništva. — Do zadnjega časa je veljalo vojaštvo v pokrajini Hupe za vzorno in zanesljivo. A prokleta protekcija in vražji denar je s časom zrahljal vso lojalnost in zadovoljstvo. Nezreli mladeniči so bili povišani v polkovnike in generale, možje s temeljitim znanjem in izborno prakso pa so zastonj čakali na zasluženo povišanje. Nezadovoljnost pa so najugodnejša tla za razne nove prekucu-ške ideje. Teh se širi zlasti po južni polovici Kitajske z besedo in pismom vsak dan več. Propagatorji so navadno mladi ljudje, ki so študirali na Japonskem ali pa v Ameriki — večji del z državno podporo. — Krivično zapostavljeni častniki pa so pri vojaštvu iz večine najbolj priljubljeni. Zato ni nobena težava pridobiti tudi nje za revolucionarne namene. Ni dvoma, da imajo revolucionarji svoje zgovorne in spretne agitatorje v vseh taboriščih ce- Prepotrebna jc bila tedaj knjiga, ki bi slovenski gospodinji in kuharici vedno prav svetovala, kako naj pripravi posamezne jedi okusno in dobro, kljub temu pa z malimi izdatki. Tako knjigo je podaa-ila 'slovenskemu žen-stvu »Katoliška Bukvama« s šestim natisom najbolj priljubljene in tudi najbolj razširjene »Slovenske kuharice«, ki je pa v sedanji izdaji tako izpopolnjena in premenjena, da je ni mogočo nič več spoznati. Knjiga je tako temeljita in v njej je vsa kuhinjska umetnost tako izčrpana, da se lahko ponašamo s strokovnim delom, ki je natančno in res obsežno; kratko rečeno v kuharici je obrazložena z isto vestnostjo in poljudnostjo priprava najpri-prostejše kmečke do najfinejše gosposke jedi. Ni nam treba knjige nadalje priporočati, citiramo naj samo nekaj odstavkov iz predgovora iz katerega je razvidna njena vsebina in namen: Kuhanje je umetnost, katere se jo treba naučiti. Med posli domačega gospodinjstva je kuhanje gotovo eden najbolj važnih in najpotrebnejših za vsakdanjo življenje. Kuhanju se morajo tedaj privaditi ne ie kuharice, ki si s tem služijo svoj kruh, marveč tudi gospodinje. Vsaka nevesta naj si med drugimi potrebščinami omisli tudi »Kuharico«, kajti na podlagi navodil v »Kuharici« bo znala vsako stvar dobro porabiti. Stroškov bo imela manj, jedi bodo okusnejše, ako se bo kaj te-mcljileea naučila glede kuhe. sarske vojske. Da nj volilo vladnih kan- APARAT ZA MERJENJE TRESLJAJEV OB POTRESIH. Minulo jc ravno teden dni, odkar se je pojavil precej močan potres po južni Nemčiji, Švici, Tirolskem in deloma po zgornji Italiji. V novejšem času imajo na večjih mctcorologičnih postajah tudi posebne aparate — Seismo-grafe — kateri označijo in zarišejo vsako šc tako majhno tresenje zemlje. Vsak večji potres se v obliki valovanja razširi zelo daleč naokrog, dostikrat obseže celo zemljo. Tako so večje oddaljene potrese, n. pr. Mont Pelee na otoku St. Martinique, ali potres San Francisko v severni Ameriki, bilježili naši evropski seismografi. Ti aparati so raznovrstni. Enega nam kaže današnja slika. Na mizi (1, 1) jc prirejena gonilna ura (2) z utežem pod mizo, ki počasi in enakomerno obrača prirezan stožec (4). Na stožcu jo napet s sajami počrnjen papir, po katerem riše električna žica od stenske ure posamezne minute. Glavni del je pa težko nihalo (3), katero visi od stropa. Ob potresu se zaziblje miza z vsem aparatom, lc vi- seče nihalo za trenutek obvisi še nepre-maknjeno v zraku. Ker jc nihalo zvezano s pisalno iglo (5), katera sloni na stožcu, tedaj ona vsak tresljaj in vsako premikanje nihala, oziroma skupnega aparata zariše nalahko na sajasti papir stožcev. Iz oblike in obsega teh risov se natančno določi smer in tudi približno razdalja potresa. Ker so na stožcu tudi posamezno minute zarisane, sc da natančno, skoro na sekunde določiti čas potresa, in pri oddaljenih potresih tudi koliko časa jc trebalo, da jc prvotni sunek prišel do našega orodja. — Točka, kjer se tresljaji ob potresu prenesejo od mize na nihalo, jc na podobi označena s G. Točka 8 pa kaže električno zvezo ure s pisalno iglo, katera oinogočuje markacijo minul, na črtah na stožcu. Orodje jc tako občutljivo., da zariše tudi najmanjše tresljaje, n. pr. če gre voz po cesti, če več ljudi hodi po clotičnem poslopju itd., toda vsi ti zariši so značilni in sc na prvi pogled ločijo od pravega potresa. V Ljubljani se nahaja temu podoben scismograf v poslopju tukajšnje c. ki1, realke. didafov, da vlada 30 milijonov neustav-no uporablja za visoke uradnike in svojo pristaše, da ni niti enega ljudskega zakona uveljavila, da podpira po-mažarjevanje Slavonije itd. Vseh teh icsnic Tomašič ne pusti zapisati. — Taka gniloba jc na HrvaŠkem. Veliko nesrečo no jadranskem morju. 63 ljudi utonilo. Trst, 24. nov. Včeraj zjutraj proti 4. uri se je potopil v Adriji na odprtem morju blizu istrskega mesta Rovinj laški parnik »Romagna«, ki jc vozil enkrat na teden med laškim mestom Ravena in Trstom. Na ladji je bilo blizu 70 ljudi. Nesreča sc je dogodila tako-lc: Strašen vihar na morju. V četrtek zvečer ob 8. uri dne 23. novembra je odplul parnik »Romagna« iz mesta Ravena proti Trstu. Ko jc parnik ravensko luko zapustil, je bilo morje skrajno vihamo in vihar jc na odprtem morju tako naraščal, da so začeli pasažirji mornarje iskreno prositi-, naj se parnik nazaj vrne. Kljub temu jc parnik plul dalje, dasiravno je vihar vsled vetra »široko« strašno razsajal in «o veliki valovi ladjo semterja preme-lavali. Valovi so tako ob ladjo butali in jo na stran nagibali, da so morali vsi potniki krov zapustili in se je prevozno blago, večjidel riž, na eno stran ladje pomaknilo tako, cla ni mogla ladja ravnotežja držati. Morje jc tako ladjo premetavalo, da so vijaki na zadnjem delu ladje brenčali v zraku. Blizu Ro-vinja je podil vihar parnik z neznansko hitrostjo. Na parniku je bilo 21 oseb moštva, 46 pasažirjev in dva stre-žaja za postrežbo. Vihar je tako naraščal, da jc parnik zajel na levi strani vodo, ki jc moštvo ni bilo v stanu odstraniti. Parnik sc je nagibal zmerom bolj na stran; izmetali so torej nekaj blaga, in sicer vreče z rižem; tudi to ni nič pomagalo. Proti 3. url zjutraj jc strašen val pokril parnik, da se je vlekel tako na levo stran, da je voda skozi dimnik v notranje prostore drla. Nastopili so strašni trcuotki. Utonilo 63 ljudi. »Romagna« je bila izgubljena. Spodaj v kajitah se je začel pretresljiv krik in jok. Električne luči so ugasnile, nastala jc strašna tema in vse je drlo iz spodnjih prostorov ladje na krov, da bi se rešilo. Ljudje so skočili obupani k rešilnim čolnom. Toda le malemu številu sc je posrečilo rešiti smrti v valovih. Presekali so vrvi, s katerimi sta bila dva rešilna-čolna na krov pritrjena in sc tako rešili. Rešilo sc jc vsega skupaj 8 mornarjev in 2 pasažirja, oče in sin; vsi drugi, blizu 03 oseb, so našli smrt v valovih. Med rešenimi mornarji je tudi drugi kapitan Rambclli. Ponesrečeni so večinoma Avstrijci. Izmrr' pasažirjev se je rešil edini lastnik kavarne Fabris v Trstu, Savorani s svojim 51etnim sinčkom. Avstrijski parnik »Tirol« rešil deset oseb. Včeraj zjutraj ob 7. uri 40 minut, Je opazil parnik avstr. Lloyda »Tirol«, ki se jc vračal proti Trstu, 10 milj od Rovinja čoln, poln ljudi, ki so klicali na pomoč. Potegnili so jih na krov in jih prepeljal v Trst, Bili so mornarji potopljenega parnik a »Romagna«. Kapitan parnika »Tirol«, Zamara pripoveduje o tej nesreči sledeče: Včeraj zjutraj smo vozili proti Trstu. Morje je bilo izvanredno nemirno. Proti osmi uri sem zagledal na desni strani nek čoln. Rekel sem drugemu častniku na poveljniškem mostu: »Čudno, pri tem viharju pa čoln na morju!« Mislili smo, da so ribiči v svoji barki. Po daljšem opazovanju smo pa dognali, da dajejo znamenja za pomoč. Skušali smo se čolnu približati, kar se nam je tudi po velikem naporu posrečilo kljub viharnim valovom. Vrgli smo vrvi in rešili čoln ter deset ljudi. Bili so' napol nagi, premočeni do kosti in strašno zdelani. Spravili smo jih takoj v postelje in okrepčali. Rambclli, drugi kapitan ladje »Romagna« nam jc pravil o nesreči potopljenega parnika. Kavarna r Savorani, ki se jc rešil na čudovit način, pripoveduje o svoji rešitvi sledeče: Peljal sem sc s svojim sinčkom v Trst. V Raveni sem obiskal svojo mater in svojega 121ctncga sina. Svojega oletnega sina sem pa vzel s seboj na parnik. Kot večletni potapljač sem opazil, da je vihar na vrhuncu in da je naš položaj jako kritičen. Hitel sem hitro s svojim sinom na krov. Ko se je parnik sumljivo na stran nagnil, sem vzel dva rešilna pasa in sani sebe in otroka ž njima opasal. Potem sem se privezal na krov. Mornarji so metali blago v morje, da bi ladjo v ravnotežju obdržali. Njih trud jc bil žamnn. Parnik sc «i več zravnal. Naenkrat sem opazil krmarja in nekega mornarja, ki sta opasana z rešilnim pasom skočila v morje in v valovih izginila. Naenkrat sc jc navalil na nas strašen val, ki je ladijo tako pokril, da jc začela voda skozi ladjin dimnik v notranje prostore teči. Nastali so strašni trenotki, luči so ugasnile. Hitro sem zgrabil svojega sina in skočil v morje. Skušal sem priti iz vrtinca, v katerem sc jc ladja potapljala. Ko je mimo mene priplul rešilni čoln od »Romagne«, sem zavpil na glas, nakar so me s sinom v čoln potegnili. Morje jc čoln tako premetavalo, da so se morali ljudje v čolnu na vso moč truditi, da so vodo iz čolna spravili. Na srečo smo srečali kmalu drug, večji rešilen čoln parnika »Romagna«, ki nas jc sprejel, dokler nas ni rešil parnik »Tirol«. Med rešenimi so: drugi kapitan Rambelli, krmar Graziato, mornarji Bonocorti, Peredetti, Panza-les. Dcrossa, nadalje kavarnar Savorani s sinom, nek Trientinec in maši-nist Karol Jug. Borili so sc skoraj štiri ure z morjem in izgubili žc ves up, ko so zagledali v daljavi Lloydov parnik. Včeraj se je posrečilo nekaj mrtvecev vjeti, toda njih imena se niso mogla dognati. V Trstu so spremili rešence na italijanski konzulat, kjer so jih oblekli. Tri, ki so se bili nekaj poškodovali, so peljali na rcšiilno postajo. Pristaniški kapitanat je takoj odredil, da sc je odpeljal finančni parnik »Bilinski« na lice nesreče. Obvestili so tudi erarični parnik »Pelagosa«, ki jc na potu iz Za-dra, da se tja poda. Parnik »Romagna«, last družbe »Socicta Romagnola di Ravcnna« jc bil zgrajen leta 1910 v Ankoni. Dolg je bil 53 46 m, širok 7 99 m in visok 3 84 m. Izpodrinjal je 960 tonelat. Bil je edini laški parnik z motorji za nafto »Diesel«; ti so razvijali 310 konjskih sil ter ga poganjali s pomočjo dveh vijakov s hitrostjo 12 pomorskih milj na uro. : Naročajte ..Slovenca".' Po svem. Stolp sv. Marka v Benetkah je dodelan. V tekočem tednu so začeli postavljati na vrh zgradbe angelja, kar bo trajalo en mesec. Posvečen bo stolp na dan sv. Marka prihodnje leto. Dementirajo vest, da bi bil triden-tinski škof Endrici daroval za Italijane v Tripolisu r>000 K. To so si izmislili liberalni listi, da bi hujskali proti škofu. Šolo za kupčevanje r. živino namerava ustanoviti zveza trgovcev z živino v Nemčiji. Predsednik zveze jc imenoval komisijo, ki ima nalogo izvršiti potrebna pripravljalna dela. Mednarolni časopis. S 1. prosincem 1912 prične izhajati v Parizu nov mednarodni list. List bo upravljal poseben direktorij, ki bo sestavljen iz zastopnikov vseh narodnosti. Glavni urednik bo amerikanski časnikar Teodor Stantar, ki živi žc dalje časa v Parizu in ki jc tudi dal incijativo za list. Kot zastopnik Madžarov bo drugi urednik »Pester Lloyda«. List bo pisan v francoskem jeziku. Truplo v gledališki loži. V Varšavi so našli 21. t. m. zvečer v gledališču v dvorni loži človeško truplo. Preiskava je dognala, da je bil neznanec, ki jc bil oblečen v eleganten frak, umorjen z nekim narkotičnim sredstvom in da jo smrt nastopila žc 24 ur prej, predno so truplo našli. Brezdvomno jc, da je tujec med predstavo dan poprej postal žrtev skrivnostnega zločina. Pri truplu niso našli nobenega papirja, niti denarja, niti kakih drugih vrednosti. Kdo je mrtvec, doslej šc ne vedo. Mati umorila sebe in svoja otroka. Na Dunaju se je včeraj zgodila zopet krvava družinska drama. V okraju Margareten stanujoči 331etni krznarski pomočnik Bidlinski jc živel s svojo ženo in svojima dvema otrokoma v najboljšem sporazumu. Šele v zadnjem času se jc začela krhati družinska sreča. Žene se jc pogosto polaščala velika otožnost in jo ponovno tožila o svoji veliki nervoznosti. Tudi ponoči jc hodila po stanovanju več ur okoli in mc-. nila, ko jI je rekel soprog, na] gre spat, da jo ne veseli več živeti. Ako pa umre, bo vzela svoja otroka s seboj. Včeraj ob 7. uri zjutraj jc odšel mož na delo. Ko je prišel opoldne domov, je našel stanovanje zaprto in nihče ni odgovoril na njegovo trkanje. Obšla ga je slaba slutnja in ker sc je spomnil besedi soproge, jc začel klicati ljudi. Sosedje so poklicali ključavničarja, ki jc vrata odprl. V stanovanju se jc nudil vsem grozen prizor. Žena jc ležala v veliki mlaki krvi na tleh, otroka, 51ctni deček in 31etna deklica, sta pa ležala s prerezanimi grli v postelji. Bidlinskijeva je otroka z moževo britvijo umorila v spanju ter izvršila nato samoumor. Japonska bojna ladja ponesrečila, Iz Tokia poročajo, da se je japonski tor-pedni rušilec pri Sliimi potopil v viharju. 45 mož posadke jc mrtvih. Vohunstva osumljen. V Turinu so 23. t. m. aretovali 401etnega dr. Carna-ra, po rodu Avstrijca, ker jc osumljen vohunstva. Zločinski policijski komisar. Iz Pariza poročajo: Pred nekaj dnevi je bil v Izornayu umorjen tamošnji cerkovi nik. Jakobinci so obdolžili umora žup< nika in ga spravili v ječo, kljub temu, da se jc prebivalstvo zanj zavzelo. Dne 23. t. m. pa sc jc oglasila neka priča pri preiskovalnem sodniku ter izpove dala, da je samo na prigovarjanje po* licijskega komisarja v Izornayu obdolžila župnika umora. Župnik jc bil vsled tc izpovedbe takoj na prosto izpuščen, Upor v francoski vojaški jetnišnlcL Iz Pariza poročajo, da je 24. t. m. v vo-jaški ječi v Lc Mausu nastal velik odi por med kaznjenci. Ko so peljali 46 ka< znjencev na prosto, so ti napadli ču« vaje. Ostali kaznjenci po ječah so vzdig« nili velik vrišč ter razbili vse šipe. Šele ko jc prikorakalo 200 vojakov, so mogli ukrotiti uporne kaznjence. Velikanski požar v Bosni. — 48< hiš mes'a Visoko pogorelo. Iz Sarajeva poročajo 24. t. m.: Velikanski požar ^ mestu Visoko je nastal okoli 3. uri zjutr., in sicer je nastal ogenj, ker se j« vnela obleka v neki pralni kuhinji, od« koder sc jc požar tudi razširil. Gašenj« je močno oviralo pomanjkanje vode. Zgodaj zjutraj sc je pripeljalo več po« sobnih vlakov z gasilnim orodjem. Ia Sarajeva jc došlo 300 vojakov. Pogorelo jo 480 hiš, med temi tudi mošeja in turška šola. Neka inohamedanka je dobila tako hude opekline, da je v krat« kom času umrla. Pogorelo je tudi mnogo žita. Goreči most preko reke Bosne onemogočuje prihod v mesto. Hiše sc bite lc deloma zavarovane. Ljudje bivajo na prostem. Zrakoplov in volilna agitacija. Pri volitvah za mestni zastop v Schone-bergu so nameravali originclno volilno agitacijo. Mestna tajnika Busch in Noeske sta najela za volilni dan pri družbi za zračni promet Parsevalov vodljivi zrakoplov »P L 6«. Nameravali so metati iz zrakoplova v visočini 12G do 150 m od 11. do 12. ure dopoldne 30 tisoč letakov z napisom: »Zrakoplovns pošta, 12. nov. 1911. Schoneberskc volitve v mestni zastop. Volite v tretji razred meščanske kandidate zidarskega. mojstra Pfunda in računskega svetnika Mullcrja!« Prišlo je pa drugače. Kratko pred odletom sc je pojavil princ Sigismund, sin princa Henrika, ter želel udeležiti se vožnje. Odlct, se jc v. šil gladko, letalno smer so pa spremenili, mesto nad Schoneberg so plovili nad Berolin, kakor jc bil želel princ. Pc končanem poletu, ko sc je zrakoplov vrnil ter hotel napraviti drugi polet nad Schonebergom, da izvrši svojo agi-tacijsko nalogo, jc pa začel pihati močan veter. Polet so rnorali opustiti in originelna volilna agitacija jc izostala. Kopelj za hude žene. V francoskem mestu Cahors kažejo kletko, v katero so zapirali v prejšnjih časih nezveste žene. To kletko so pa potem vtaknili v mi*zle valove reke, da si je ohladila nezvesta svojo vročo kri. Ta navada pa jc bila vpeljana tudi na Angleškem. Toda. tam so pa na ta način krotili Ksantipe. Čc jo bila žena preveč jezična in sitna, so jo položili na dva skupaj zbita hloda in jo na ogled občinstvu postavili na valove mrzle reke. Ta navada sc je obdržala do 17. stoletja. Ker so pa. sprevideli, tla sc mnogo ženske le nočejo poboljšati, so pa to kazen odpravili. Vsled ničemurnosti beračica. Iz Odese poročajo: Odcška policija je aretovala ženo bogatega Abela Rosenber-ga. Saro Rosenberg, ker jc na cesti beračila. Vsak dan zjutraj jc oblekla žena in njen sin umazane in raztrgane obleko ter sta šla prosjačiti po odeških ulicah miloščine. Prod okrajnim sodiščem jc izpovedala Sara Rosenberg, da berači žc par.let in sicer zato, da si more kupiti drage obleke in klobuke, v katerih so je potem zvečer kazala na korzu. Bogato beračico so obsodili na tri tedne zapora, Nov pokTlc za slepce. V Parizu so »tvorili masažni zavod, v katerem masirajo obiskovalce slepci obojega spola. Ta zavod podpira notranje ministrstvo in pomožno društvo za slepcc »Valentin Ilany«, ki pošilja svoje varovance v ta zavod učit se pod zdravniškim nadzorstvom umetnosti masaže. Ker imajo slepci kot znano zelo razvit tip, morejo doseči v tej stroki veliko popolnost. Poleg tega pa se jih more smatrati žc zaradi pomanjkanja vida kot najprimernejše za to delo in so slepci kot maseurji nastavljeni v mnogih francoskih kopališčih kot v Vichyju, Ploubieresu in Bourbonne-lcs-Bainsu, kjer delujejo z velikim uspehom. Ta novi poklic za slepce ima svoj zgled na Japonskem, kjer je masaža že od nekdaj monopol slepcev obeh spolov, tako da pomenja v japonščini ena in ista beseda slepca in maseurja. Umetnica zgradila hišo. Mlada tlanska umetnica Nelly Nilson si je minulega leta sama lastnoročno zgradila brez tuje pomoči lepo vilo v Sjaelseju. Najprej je nanosila kamenje, nato si preskrbela desk in tramov ter pričela z zidavo. Vila sestoji iz dveh sob, predsobe, kuhinje, kopalne sobe in ateljeja. Za gradivo je izdala graditeljica 700 K, za. opravo pa 300 K. Skupno je izdala ea celo opi*emljeno vilo 1000 K. Novodobni otroci. V Rimu so se na Ulici Apia igrali dečki in nadlegovali pasante. Nek 121etni deček je sunil 15-letno deklico tako močno, da je skoraj padla. To je deklico tako ujezilo, da je potegnila bodalce in zabodla dečka, ki a« vsled rane izdihnil. Mestni reveži — posestniki avtomobilov. Prosjake, ki se vozijo v avtomobilih, ima mesto Čikago. Preiskave so dognale, da so se mestni očetje pri razdeljevanju podpor za uboge bolj ozirali na svoje prijatelje kot pa na reveže. Ne samo, da so dobivali denar ljudje, ki niso bili čisto nič potrebni, ampak so bili med obdarjenci tudi jljudje, ki so imeli do 48.000 K letnih dohodkov in so bili posestniki avtomobilov. Poizvedbe so dognale, da ima mesto Čikago 5444 družin, iki so odjedale na nepošten način kruh res potrebnim. Oblasti hočejo prisiliti vse, ki bo dobivali podpore, da vrnejo mestni občani prejeti denar. Ljubljana torej, kar se tiče »žlahte«, ni osamljena, am-ima vrednega konkurenta v Či- Prvi ženski sodni dvor je te dni pričel poslovati v San Frančišku. Prva razsodba, ki jo je ta sodni dvor izrekel, jje vzbudila ne malo senzacijo. Soseda je obdolžila sosedo, da ji je s kamnom razbila šipo. Priče so izjavile, da so videle, kako je obtoženka zagnala kamen in ubila okno. Sodni dvor pa ie obto-ženko soglasno oprostil. Predsednica je pojasnila presenečenim pričam, da so se pri sklepanju razsodbe upoštevala pravila zdravega človeškega razuma. Ženski ni mogoče, je zatrjevala, s kamnom ubiti omenjeno šipo, ako ni namenoma merila na okno. Zatorej je jasno, da je obtoženka, ako je kljub temu razbila šipo, merila na popolnoma drug predmet. Šipa je bila le slučajno zadeta in zlobnost pri tem ne pride v poštev. Ako so druge razsodbe tej enake, bo slava prvega ženskega sodnega dvora v San Frančišku kmalu otemnela. Kilogram strupa za 240.000 mark. Ne sicer vsakdanje, temveč dobro plačano opravilo je nabiranje strupa od kač. Doslej to opravilo ni bilo bogvekaj razširjeno in samo nekaj ljudi je živelo od tega, toda v zadnjem času jc povpraševanje po kačjem strupu tako na-rastlo, da bo za ta poklic treba dobiti več pristašev. Zdravniki rabijo kačji strup za različne mcdicine in razne industrije so zadnje čase tudi začele uporabljati kačji strup. Tudi naravoslovci veliko eksperimentirajo s kačjim strupom in gotovo je, da bo povpraševanje po kačjem strupu vedno naraščalo. Približno pred enim letom je začela vrednost kačjega strupa tako naraščati, da so v začetku zadnjega poletja v Avstraliji ljudje pričeli splošno nabirati kačji strup. Doslej so bile cene kačjega strupa tako visoke, da je unca kačjega strupa dražja kot pa katerakoli dragocena kovina enake teže. Kilogram kačjega strupa bi namreč veljal 240.000 mark. DolgoJetna državna ustanova. Na Anpleškem živi človek, čegar rodbina vleče že 276 let državno ustanovo. Možakar je konjski hlapec po imenu Smith in dobiva vsak teden 30 šilingov iz državne blaKajne. To pa zaradi neke usluge, ki jo jc eden njegovih pra-dedov sto il takratnemu princu, poznejšemu kralju Karolu II., po nesrečni bitki pri Worcestru. Leta 1675 je bil kralj opozorjen na to uslugo —• princ je moral takrat iskati zavetja v nekem votlem dobu — in jo je takoj ponlačal z dodno pokojnino. Doslej jc Smithova rodbina dobila iz državne blagajne okoli 500.000 kron. To je gotovo ustanova edina svoje vrste. V Berolinu prepovedani pornogra-iični humoristični listi. Iz Berolina poročajo, da so vsled posredovanja državnega pravdništva ustavili na vseh berolinskih kolodvorih prodajo ilustriranih parižkih humorističnih listov »La vic Parisienne«, Journal Amu-sant«, L' Amour«. Državno pravdni-štvo jc zadnje številke omenjenih listov konfisciralo zaradi nenravnih inse-ratov. Tudi v Avstriji bi bilo po našem mnenju potrebnih par državnih pravd-nikov, ki bi si ogledali besedilo in inse-ratni oddelek številnih seksuelnih humorističnih listov, ki se tiskajo ali v Avstriji ali rpa prihajajo iz inozemstva, ter jih dali na rešeto paragrafov. Dnevne novice. r-f Pod vladno utico. Pričakovali smo, da bodo Mladočehi, ki so podpisali dr. Ravniharjevo interpelacijo v Els-nerjevi zadevi, izvajali iz dr. Hochenburger j cvega odgovora primerne posledice. Dr. Kramar pa jc v včerajšnji seji budgetnega odseka le opomnil, da »tvori dr. Hchenburger temno točko v kabinetu«, ni pa sicer v tem oziru zahteval, nič konkretnega: nc da Hochenbur-ger odstopi nc da izpremeni jezikovno prakso pri ljubljanskem deželnem sodišču. Pač pa je dr. Kramar na vso moč sladko govoril o Stiirgkhovi vladi, označil političen položaj za »prijazen«, zagotavljal, da imajo Čehi najboljšo voljo, da sc »razmere urede« in tiščal v prvi vrsti naprej češke politične in gospodarske zahteve, dočim so mu slovenske deveta briga. Hochenburger je pač »temna točka«, a Mladočehi ga bodo že prenesli. V češkem enotnem klubu Mladočehi z vso silo na vladno stran vlečejo in hočejo Čehe že zdaj v vladni voz upreči, Kramar pa je v budgetnem odseku grofu Stiirgkhu naravnost v naročje zlezel. Taki ljudje potem v interpelacijah zoper isto vlado grmijo. In s temi muzikanti gode skupaj poslanec ljubljanskega mesta! Ali se mora Hochenburger ju srce smejati! + Slika dr. Ravniharja. Poslanca ljubljanskega mesta označuje »Zarja« danes tako-le: »Vse to (namreč ljudske zahteve) ni Ravniharju nič mar in mu ne more biti mar, ker nima samostojne politične sodbe niti za groš. Zato je bila tudi njegova prva skrb v parlamentu, kako bi junak prišel kam pod streho. Ker se ni mogel obesiti Šusteršiču za škrice, je zlezel Kramaru pod frak in zdaj se ga tišči kakor otrok mamice. Kaj ve Ravnihar, če je opozicionalen ali guvernementalen? Kramar je komandant, Ravnihar pa njegov vdani soldat; to jc vsa njegova politika.« — Kaj se socialni demokrati neki vsajajo? Oni imajo pač takega poslanca, ka-koršnega so si sami izbrali. Drugega rdeče žverce sploh ne zaslužijo. Saj so šli svoj čas v boj celo za Hribarja. Od soeijev zapeljano delavstvo pa ima zdaj lepo priliko premišljevati, kam pride človek, če posluša različne Kristane in Kocmurje. -f Naši poslanci za delavstvo. Pododsek za državno delavstvo, izvzemši železničarje, je dokončal danes svoja dela. V kolikor je prizadeto slovensko delavstvo je omeniti, cla se je sklenilo poleg nekaterih drugih zadev, zvišati plače radarjem za 20 odstotkov. Ta predlog je stavil poslanec Gostinčar, kateremu se je pridružil soc. demokrat Glockl. Tobačno delavstvo bo dobilo na podlagi kršč. soc. spomenice one doklade, ki bi jih imelo dobiti dne 1. julija 1912 žc 1. januarja 1912. Posl. Gostinčar jc predlagal tudi, da se postavijo gozdni delavci v Idriji in na Vojskem, na isto plačilno stopnjo z onimi v Salzkammergutu. Ta predlog sc je spremenil v toliko, da vsi gozdni delavci postavijo na to plačilno stališče. Sprejelo se jc glede gozdnih delavcev še več predlogov zadevajočih stanovanjske, bolniške, lin nezgodne razmere. Rudarjem v Rajblu in delavcem v ccljski cinkarni naj se zvišajo plače istotako za 20 odstotkov. Poslanca Gostinčar in Štumpf sta zahtevala, da se tudi za gozdne delavce napravijo dobra stanovanja, osobito naj da erar proti nizkim plačilnim obrokom brezobrestno posojilo, da si postavijo hiše. V splošno je sklenil odsek, da. sc kolikormogoče zjednačijo plače državnega delavstva. Za poročevalca v odseku je bil izvoljen dr. Štumpf. Vlada sc je seveda postavila na stališče da so zahteve sorazmerno previsoko in da bi jih posamezne uprave ne mogle utrpe-ti. Gotovo pa jc, da bode delavstvo dobilo zboljšanje. Kakor jo razvideti je Hrvatsko - slovenski klub v tem oziru izvršil v smislu govora dr. Šusteršiča svojo dolžnost napram delavstvu tako, da bo delavstvo res tudi kaj dobilo. r-f Odgovor na »Narodove« laži. Občinski odbor v Podgorju obsoja oba v omenjenem dopisu imenovana žalostna dogodka, namreč uboj g. Lužarja iz Kamnika ter požig Medvedove hiše v Podgorju. Obenem pa mora podpisani občinski oubor obsojati tudi podivjano nesramnost kamniškega dopisnika, ki brez vseh dokazov trdi, da je kmetski fant iz Podgorja ubil stavca Lužarja in da je eden izmed podgorskih fantov zažgal Medvedovo hišo. Dokler »Narodov« dopisnik iz Kamnika ne dokaže gori omenjenih zlodejstev, ga občinski odbor v Podgorju imenuje nesramnega in podivjanega liberalnega lažnika. V Podgorju, dne 22. listo-pada 1911. — Mrak, župan. Fl. Bcnko-vič, Fr. Vavpotič, obč. svet. Blaž Sve-telj, Ant. Vidic, Jer. Vidic, Iv. Golob, Iv. Mušič, Jan. Svetec in J. Vavpotič, odborniki. — K uboju Lužarja sploh na podgorske fante ne pada najmanjši sum, ker usodnega večera ni bil nobeden na poti iz Kamnika proti domu ali nasprotno, in se osumljenim podgorskim fantom kljub najstrožji in dolgotrajni preiskavi ni moglo dokazati hudodelstvo požiga, ker vsi so kot nedolžni izpuščeni iz preiskovalnega zapora. »Narod« je torej zbirko svojih laži zopet, pomnožil. + C- g- župnik Baltazar Bartol se, kakor poročajo iz Sodražice, bori s smrtjo. Priporoča se v molitev. + V cestni odbor vipavski je pri volitvi dne 23. t. m. iz skupine občin in velcposcstva soglasno prodrla lista S. L. S. + Letošnji Mohorjani so vredni velike hvale, kajti dosedaj so nabrali za »Slov. Stražo« že 1360 K. Lepa požrtvovalnost in velik napiedek v primeri z lanskim lotom, ko je bilo prav v tem času nabranih 350 K. Prisrčna jim hvala. Poznamo pa še neftaj stotin slovenskih župnij, v katerih je tudi narodna zavednost doma, in tako upamo, da se Mohorjani tudi v teh župnijah spomnijo »Slov. Straže«. Mohorjani! Mohorjeve knjige so znamenje kulture slovenskih domov. Plačajmo dobrote in duševno bogastvo Mohorjevih knjig z darovi »Slov. Straži«! — Novi šibenski škoi. Vsem, ki se zanimajo za katoliško probudo in po-kret v Dalmaciji, bodi povedano, da je imenovanje gospoda župnika in dekana Luka Pappafava za škofa šibenske-ga (tako pravijo Dalmatinci, ne »šibe-ničkega«) zelo srečno in ga moramo z velikim veseljem pozdraviti. Ime njegovo nam sicer zveni nekam čudno, tuje; a duh njegov in srce sta naša! Na evharističnem kongresu v Dubrovniku je on izmed vseh Hrvatov govoril najbolj praktično, živahno in navdušeno. Istotako je za izvajanja slovenskega govornika o katoliški organizaciji kazal prav posebno zanimanje in navdušenje. Pozneje po kongresu si je dal doposlati iz Ljuljane pregled in načrt celotne naše organizacije. Da je v hvar-ski škofiji, katere član je dozdaj bil, duhovščina v Dalmaciji najbolje organizirana, je predvsem njegova zasluga. Velike važnosti je ne le za njegovo novo škofijo ampak za vso Dalmacijo, da bo v zboru dalmatinskih škofov tako moderno napreden in navdušen mož. — Vrhnika. Prihodnjo nedeljo dne 3. decembra se vrši ob 3. uri popoldne v Društvenem domu na Vrhniki občni zbor obeh vrhniških podružnic »Slovenske Straže«. Pred občnim zborom je predavanje; govori urednik g. Fran Terseglav iz Ljubljane. — Brezje. Jutri ob pol 5. uri popoldne priredi tukajšnji telovadni odsek ljudsko igro »Mlinar in njegova hči«. — Sankcij oniran deže!nozbor»ki sklep. Cesar je sankcijoniral sklep kranjskega deželnega odbora z dne 18. februarja 1911., s katerim se občini Postojna dovoljuje za leto 1911 pobiranje 1, 22 odstotkov doklade na vse direktne davke razven osebnodohodninskih davkov in mezdnih davkov na višje dohodke v smislu člena II. zakona z dne 24. junija 1898. dež. zak. 1. št. 33, to je mezdnih davščin od službenih prejemkov dvornih, državnih, deželnih in javnih zakladnih uradnikov kakor tudi od službenih prejemkov dušnih pastirjev oziroma njihove kongrue. — Poštne vesti. Karol Maycr, c. kr. poštni oficijal, jc premeščen od c. kr. poštnega urada Ljubljana 2 k c. kr. poštnemu uradu Ljubljana 1; od c. kr. poštnega urada Ljubljana 1 k c. kr. poštnemu uradu Ljubljana 2 pa je premeščen Matija Meden, c. kr. poštni asistent. Nadalje so premeščeni c. kr. poštni praktikantje: Ivan Bačič, Frančišek Koprivec, Blaž Ukušič, Ludovik Mikuš, Božo Rimanič iz Pulja, Frančišek Lapajne in Ludovik Dittrich iz Gorice v Trst, Ernest Jagrituh pa iz Tržiča v Ljubljano. Poštar Alojzij Ravnikar je imenovan za nadpoštarja pri c. kr. poštnem uradu v Ljubljani 3, poštar Antou Berčon na za nadnoštaria Ljubljana 4. Poštni adjunkt Jožel Hladnik je imenovan za poštarja v Kandiji pri Novem mestu. Poštna aspi-ranta Frančišek Kolbc in Emil Oma-hen sta imenovana za poštna oficijan-ta, in sicer prvi za Zagorje, drugi pa za Jesenice na Gorenjskem. Poštarica Al-ma Lašič je premeščena od poštnega urada Ljubljana 4 k poštnemu uradu Ljubljana 5. Nadalje so premeščeni poštni oficiantje: Friderik Dancu iz Zagorja v Postojno, Ivan Rabič od Sv. Lucije ob Soči v Podnart kakor administrator in Frančišek Javor iz Pod-narta v Ljubljano; poštne oficiantinje: Marija Boucon iz Jesenic v Volosko, Marija Logar iz Voloske v Opatijo, Angela Kerm iz Pazina v Postojno ter Marija Vadnjal iz Rovinja v Pazin. Poštni službi se je odrekla Lujiza Kraigher. Umirovljeni so: poštarici Ema Gaspari v Voloski in pa Sofija Valentsits v II. Bistrici ter poštna eks-pecliientinja Marija Svetlin v Komendi. Poštna oficiantinja v Voloski Mihaela Tavčar je odpovedala poštno službo. Umrla sta poštna ekspedienta: Frančišek Črnilec v Podbrezju in Anton Ko-fol v Čepovanu. — Enomesečni živinorejski tečaj za. fante pri Živinorejski zadrugi v Selcih se zaključi v četrtek, dne 30. t. m. Poročali smo žc, da jc to prvi poizkusni tečaj, v katerem se fantje vadijo en mesec praktično upravljanja živine, molže, preizkušanja mleka po tolščobi in dr., obenem pa se na tečaju vrši popoldanski pouk in večerna, vsemu ljudstvu dostopna predavanja o pridelovanju krme, izboljšanju travnikov in pašnikov, uredbi hlevov in svinjakov, živinoreji, prašičereji, vnovčenja živine, o prvi pomoči pri oboleli živini in pomoči pri porodih, običajnih kužnih boleznih, o vodstvu živinorejskih zadrug, o zadružništvu sploh in nekaj poglavij iz pravoznanstva kot o zemljiški knjigi, o testamentih in delovanju itd. Čujemo, da se zaključltve udeleže zastopniki več živinorejskih zadrug. Pričetek je ob 9. uri dopoldne po dohodu gostov iz jutranjega vlaka, ki odhaja ob tričetrt na sedem iz Ljubljane. — Vič. Jutri popoidne ob 4. uri se ponavlja igra »Andrej Ilofer«. — Oskrunjena kapelica. Od Devico Marije v Polju nam piše somišljenik: Ta teden sem šel po opravkih k Dev. Mariji v Polje in videl sem na poti nekaj tako strašnega, da človeka obhaja groza in katero dejstvo nam kaže, kake sadove je začela roditi svobodna misel. V n a n o v o poslikani kapelici na g m a j n i, kjer je slikana sv. družina, je zlob-na roka s k r am p a 1 a obraz Jezuščku i 11 skušala tudi druge podobe pokvariti. Ob-činarji občino Dev. Marije v Polju, ali vidite, kake sadove rodi po liberalcih razširjeno brezverstvo? Pristaši liberalnega brezverstva vam z zlobno roko razdirajo, kar vi zgradite z žrtvami v čast Božjo. In ti liberalci so na Vevčah in v Zalogu, ki skušajo nekatera nesporazumi jen ja med vami, dobrimi pristaši S. L. S., izrabiti zase in vodo speljati na svoj mlin. Volilci, ne dajte se begati od različnih ljudi, ki zaenkrat skrivajo svoj liberalizem, ampak pokažite jim z glasovnicami, da se zahvaljujete za njih liberalizem in ostudne sadove, kojih enega lahko vidite v kapelici v gmajni. — Uradniške izpremembe pri juŽ« ni železnici. Prestavljeni so: revident Benjamin Sperber iz Pragarskega v Baden, aspirant Viljem Novak iz Hrastnika v Wildon, asistent Janez Zapeč-nik iz Divače na Pragarsko, provizo-rični asistent Alojz Kovačič iz Brežic v Sv. Peter na Krasu, provizorični asistent Feliks Lenart iz Sv. Petra na Krasu v Brežice, aspirant J. Ramšak iz Preding-Wieselsdorfa v Mixnitz, provizorični asistent Josef Kubiček iz Leb-ringa na Pragarsko. — Štrajk zagrebških sodnih dlur* nlstov je nastal te dni, ker je vlada izdala naredbo, s katero se njih bedno gmotno stanje še poslabša. — Radi pravde v smrt. Iz Ivanjega grada poročajo: Dne 18. t. m. se je utopila v škrbinskem kalu mačeha tukajšnjega posestnika Tavčarja. Vzrok sa-moumora so pogoste pravde med njo in Tavčarjem in ravno ta dan se je imela vršiti sodna obravnava, v katero je bila ona zapletena. — Iz sodne službe. Cesar je imenoval državnega pravdnika Andreja Jegliča v Gorici za prvega državnega pravdnika na dosedanjem službenem Prof. dr. K. Braun pl. Fernwald na Dunaju, piše: „0 znanih in gotovo od-vajajočih učinkih naravne Franc Jožef-ove grenčice sem se zelo mnogokrat prepričal in priporočam nje uporabo najtop!eje bolnim ženskam." 10 mestu. — Nadalje je imenoval cesar dež. sod. svetnika Tomaža Cajnkarja v Mariboru, Antona Haiderja v Celovcu in Riliarda Marckhla v Gradcu za višje deželne sodne svetnike na dosedanjih službenih mestih, ter dež. sodnega svetnika v Celju dr. Franca Kočevarja pl. Kondenheim za višjega dež. sodnega svetnika v Ljubljani. Imenovan je tudi generalni prokurator pri državnem pravdništvu v Gradcu dr. Karel Vilhelm za prvega državnega pravd-nika. — S srebrnim zaslužnim križcem je cesar odlikoval preddclavca Jožefa Gamsa v kamniški tovarni smodnika. — Zverinjak na otoku Broni. Avstrijski zverinjak na otoku Brioni se je zadnje tedne močno pomnožil. Iz južne Afrike je prišlo 30 nojev, ki naj bi bili temelj bodoči gojitvi nojev na posebnem pašniku na otoku. Tudi nad 30 vrst raznih opic je došlo. Med njimi so zelo redke opice. V zverinjaku se nahaja dosedaj nad 150 vrst raznih živali iz vseh delov sveta. Zverinjak je pod nadzorstvom znanega llagen-beeka. — Izpremeinba poštnih okrajev. Vasi in selišča: Bani, Baničici, Beliči, Berliaj, Bežiči, Črešnjevica, Dušani, Gabrijeliči pri Zareču, Gabrijeliči na Bregu, Grda sela, Juhani, Katun, Kras, Poljica, Dubravica, Rimaniči, Simičiči, Sisoviči, Slavčiči ter Zares, ki so doslej spadale k c. kr. poštnemu uradu Čc-rovlje, pripadajo odsihmal k c. kr. poštnemu uradu Pazin. — štrajk na zagrebški trg. akademiji je končan. Na posredovanje dr. Prebega in predsednika društva absolventov trgovske akademije g. Arkota je vlada obljubila, da bo pri disciplinarni preiskavi proti dijakom milo postopala ter na zavodu uvedla nov učni red, kakor jc v veljavi na avstrijskih trg. akademijah. — Novi nadškof v Krakovu. Cesar je imenoval kanonika rimsko-katoli-škega metropolita.nskega kapitelna kneza Adama Sapieha za kneza in nadškofa krakovskega. — Vlak ga bi bil kmalu povozil. Martin Stare, posestnik v Jcrovivasi se je 19. t. m. s svojo ženo iz Šmarja peljal proti Grosuplju. V Cikavi pri prelazu železniške proge jc hotel vlak prehiteti in čeravno mu jc železniške proge čuvaj opetovano dajal z roko znamenje, naj voz ustavi, in je bil osebni vlak komaj 60 korakov oddaljen od vprege, je Stare vzlic temu konja pognal, ta pa jc k sreči tik stroja skočil v stran, drugače bi bilo vse mrtvo. — Umrla je na Glincah pri Št. Vidu št. 3 bivša posestnica Marija Dol-ničar v visoki starosti 88 let. Pokojni-ca je bila ves čas svojega življenja verna, občespošlovana. žena in jc stara mati gg. bratov Rojina. Naj v miru počiva! — Novi slučaji kolere na Hrvaškem. V Bosutu je na azijski koleri obolel neki Milorad Jovanovič. v Jako-vu neka Anka Janko vlč in njen mož Ačim Jankovič. Baje. v Bosutu na koleri obolel tudi neki Stevan Adjanski. — Umrl je vrtnar v podgorski papirnici Jožef Ščurk, star il let. — Poročil se je g. Anton Erzetič, veleposestnik v Korminu z gdč. Justino Rožičevo iz Sežane. — Cene mesu v Gradcu. V decembru bodo v Gradcu naslednje mesne cene: volov.sko meso z 19 dekagrami kosti od 158 vin. do 190 vin. kg. Brez priklado volovsko meso prve vrsto 237 vinarjev kg. Goveje meso z 19 dkg priklado od 124 vin. do 156 vin. Brez priklado goveje meso prve vrste 195 vin. — Samoumor 16 letne dek'ice. Elza Maurin, stara 16 let, stanujoča v ulici Molin piccolo št. 2 v Trstu je včeraj ob 6. uri zjutraj v samoumorilno svrho pila karbolno kislino. Prenesli so jo v bolnišnico, kjer je umrla. NOVA BRIGADNA POVELJSTVA OB AVSTRIJSKO - LAŠKI MEJI. Dunajski listi poročajo, da namerava ustanoviti vojna uprava nova bri-gadna poveljstva. V Gorici sc ustanovi nova pehotna brigada, na južnem Tivolskem in v Pustrški dolini, v Triclen-tu, Bolcanu in v Brunecku sc pa ustanove gorske brigade. To bodo morali storiti za to, ker se snomladi posadke ob laškoavstrijski meji pomnože in ker imajo žc zdaj brigade inomoškega armadnega zbora 9 do 12 bataljonov. Goriška in tržaška brigada pa imata že zdaj 11, oziroma 13 bataljonov in se pomnože brigade malone tako močno, kakor nekatere slabejše pehotne divizije. Ker sc pa pomnoži 3. armadni zbor za tri, inomoški pa za pet bataljonov in z artiljerijo, so najbrže poveljstva. še bolj razdele. Nove gorsko brigado postanejo najbrže samostojne, podrejene naravnost poveljstvu armadnega. zbora. Kljub tej izpremembi bodo obmejne brigade še vedno nekoliko močnejše, kakor brigade v notranji monarhiji. Slovanski vesinik. torja češke univerze dvornega svetnika dr. Jar. Čelakovskega. Dne 9. listo-pada so je vršil v veliki avli staroslav-nega Karl-Ferdinandovega vseučilišča v Pragi slavnostni akt instalacijo novega rektorja. V sledečem hočemo podati. najvažnejše podatke iz govora od-stopivšega rektorja dr. J. Janošika. Zadeva prepotrebnih novih stavb je prišla vsaj čez mrtvo točko. Vršila so se pogajanja z mestom Prago radi razširjenja stavbenih parcel. Ni pa še prišlo do razpisa natečajev. Vseh učiteljskih sil je na univerzi 258, 43 več kakor lani. Predavanj je bilo po 400 v zimskem kakor letnem tečaju. Število poslušalcev raste leto za letom, posebno v zimskem tečaju. Tako je bilo zapisano lani v zimskem tečaju 4457 dijakov, 128 več kakor leto prej. Na teološki fakulteti je padlo število za 16 poslušalcev. V letnem tečaju je bilo samo 3917 dijakov. Žensk je študiralo na češki univerzi lani 368, leto prej samo 321. Slovencev je bilo zapisano lani 119, in sicer 111 pravnikov, 4 medicinci in 4 filozofi, v letnem tečaju pa samo 109. — Srbov in Hrvatov je študiralo lani na češki univerzi 78. Število teh pada stalno. Leta 1908 jih jc bilo 171, leta 1909 90 in leta 1910 žc samo 78. Promocij je bilo v celem 279, za 40 manj ko prejšnje leto. Ljudskih visokošolskih predavanj se je udeležilo v Pragi 2232 oseb, na deželi pa 19.157. H koncu svojega govora jc omenil dr. Janošik, da dijaštvo še vedno preveč veseljači in pleše, kar je v resnici značilno za praško visokošolsko dijaštvo. Nato je izročil prorektor insignije rektorske časti svojemu nasledniku, ki jc predaval o »Sodelovanju češko-moravskih pravnikov in stanov pri kodifikaciji avstrijskega občanskega zakonika«. sl Menice v Srbiji. Srbski finančni minister Protič je izdal naredbo, da morajo biti menice, ki se v Srbiji es-komptirajo bodisi v denarnih zavodih bodisi privatno, izdane na meničnem blanketu, opremljenem s predpisano takso; v nasprotnem slučaju nima menica pred srbskimi sodišči nobene pravne veljave. Slovenske občine in gospodarska društva — spominjajte se v svojih proračunih ^Slovenske Straže". Telefonska in Brzojavna poročila. LAŠKE BOJNE LADJE STRELJALE NA AVSTRIJSKO TRGOVSKO LADJO. Trst, 25. novembra. Laške bojne ladje so na višini Cephalonijje (na otoku Kr-fu) v nc?i dne 20. t. m. streljale na parnik Avstro-Amerlcane »Martha Was-hington«. Bojne ladje so metale na parnik svetlobo, nato pa oddale nanj par strelov. Menda niso Lahi nič zadeli. Na parniku, na katerem je bilo 2042 potnikov, je nastala panika, ki se je pa kmalu polegla, ker Lahi niso nič zadeli in nehali streljati. Nato so se laške bojne ladje prepričale, da imajo ops:a-viii z avstrijskim parnikom in so se oddaljile. PRED BLOKADO DARDANEL. Carigrad, 25. novembra. Turčija nadaljuje z vso vnemo utrjevanje Dar-danel. Opremila je utrdbe s 100 trd-njavskimi topovi in 120 poljskimi. Tu krožijo vesti, da. bo laško brodovje že prihodnji teden Dardanele blokiralo. Lahi silijo zopet k blokadi zato, ker v Tripolisu nimajo nobenih uspehov in se tudi dolgo nobenih nc nadejajo. KITAJSKA REVOLUCIJA - ZMAGOVITA. Pekin, 25. novembra. Tukaj se splošno domneva, da bo cesarski dvor Pckin v najkrajšem času zapustil. Brodovje sc nahaja vso v rokah revoluci-jonarjev. Rcvolucijonarji sc pripravljajo zdaj, da si osvojc Pckin. Odpor jc brezuspešen. VIHARJI NA JADRANSKEM MORJU. Trst, 25. novembra. Vsled viharja, ki je razsajal včeraj na Jadranskem morju, ,ie bil tudi parnik »Kassa« v bližini Pulja poškodovan na strojih tako, da je bil poolnoma prepuščen valovom. Iz Pulja so prišli parniku na pomoč in ga zavlekli v pristanišče. — Iz Benetk poročajo: Avstrijski parnik »Isonzo« je nasedel v bližini lomilca valov pri Lidu na plitvino. Rešilni parnik ni mogel priti v bližino ponesrečene ladje, ki šo vedno leži na plitvini. Benetke, 25. novembra. Včeraj jfc došla sfimkaj vest., da se jc avstrijski parnik >lsonzo:< severno oci Lida na*c* del. V SPOMIN NA NJEGUŠEV ATENTAT. Dunaj, 25. novembra. V spomin na Njffgušev atentat so v zbornici tiste štiri luknje, ki so jih napravili streli, katere je sprožil Njeguš na dr. Hochenburgerja, obdali z obodom iz modi. na katerega so napisali: 5. oktober 1911. Z.ASTRUPLJEVALNA AFERA V OLOMUCU. Olomuc, 25. novembra. V zastrup-ljevalni aferi,' o kateri smo poročali včeraj, aretirana Frančiška Benirschke jc danes že večinoma priznala svoj zločin. Oblasti pa so začele sumiti, cla je umorila morda tudi svojega očeta, ki je umrl 27. marca t. 1. in je bil zavarovan za nekaj tisoč kron. Oblasti, sumeč. da je zastrupila tudi njega, so odredile, cla se truplo izkoplje in obclu-cira. DEŽEVJE IN POTRES V JUŽNIH TIROLAH. Inomost, 25. novembra. Na južnem Tirolskem so hudi nalivi. Dežuje neprestano. V pusterski dolini so čutili potres. EKSPLOZIJA V LIVERPOOLU. Liverpool, 25. novembra. Pri včerajšnji eksploziji v neki tukajšnji oljarni je bilo 33 ljudi ubitih, 115 ranjenih, med temi 75 težko. USMRTITEV MILIJONARJA MORILCA. Ncw Yo-k, 25. novembra. Tu so usmrtili električnim potom milijonarja in morilca svoje žene Beattie. Preden so ga usmrtili, jc priznal, da jc svojo ženo umoril zato, cla bi sc mogel oženiti s svojo ljubimko. VELIK POŠTNI ROP. Berolin, 25. novembra. Sredi Berolina sc je zgodil predrzen poštni rop. Nekdo je iz poštnega voza ukradel vrečo s 300.000 M. Policija je storilca kmalu zasledila v osebi bivšega krčmarja Cavello. Tudi del denarja se je dobil. Ljiiianske novice. 1 j Kaj bo na ljubljanskem magistratu? Strezniti se bodo morali tisti liberalci, ki seclaj radi potrditve ljubljanskih, občinskih volitev preobračajo svoje bojevite kozolce po »Narodu« in »Jutru«. Najprej naj se zavedajo, da imajo samo en glas večine. Dolfe Ribnikar je nedavno rekel, cla bodo liberalci v občinskem svetu odklonili vsak naš predlog, danes »Jutro« vpije »Zob za zob«, ne pomisli pa ta gospoda, do. je treba imeti, čc sc hoče zobe izdirati,, najprej klešče v rokah in te ima doslej deželni odbor, ker stoji nad — občinskim svetom. Slediti Ribnikarjevim nasvetom, sc bodo menda liberalni občinski svetniki premislili. To* bo zanje bolje, kakor pa poznejša blamaža. Sicer pa. naj »Narod« in »Jutro« nikar ne vpijeta o »brezobzirnem izrabljcvanju večinsko nadvlade v deželnem odboru«. V deželnem odboru je naša večina šele deloma o d p r a v i 1 a k r i-v i c e, ki jih jc prejšnja liberalna večina delala našim somišljenikom, v deželnem odboru se reže sedaj enkrat kruh pravice, čc pa liberalcem kaka stvar ni všeč, so sami krivi, ker se lažejo, da je deželni odbor vse zapravil. Tako kot upanje na brezobzirno go-spodstvo v občinskem svetu, tako jc ničevo tudi veselje liberalcev, da so občinske volitve potrjene. Za časa viteza Laschana se je liberalcem na rotovžu mnogo bolje godilo, kot se jim bo sedaj, ko bo nadnjc prišla vsestranska in stroga kontrola. To bodo posebno občutili nekateri magistralni uradniki. V s a k p o i z k u s izrabi jati nadvlado našim somišljenikom v škodo, bomo, kakor rečeno, preprečili. Zato so nas naši somišljeniki izvolili. Naši zastopniki v občinskem svetu bodo pripravljeni tekmovati z liberalci v del u za Ljubljano, imeli pa bodo tucli moč, zavrniti v občinskem svetu liberalno strankarstvo. Naj torej liberalni listi o liberalni moči v ljubljanskem občinskem svetu nikar preveč ne pišejo, cla nc bodo preveč blamirani. Tudi podpore se nc bodo več tako kot doslej enostransko delile, ker so tudi naši somišljeniki ljubljanski davkoplačevalci. Isto velja glede drugih stvari. Le tako bo delal občinski svet v korist. Ljubljane, če tega liberalna gospoda šo nc razume, jo bodo pa naši občinski svetniki naučili. lj Ob priliki občnega zbora »Zveze Orlov« prirede ljubljanski »Orli« na čast z dežele došlim bratom v nedeljo clne 3. decembra v »Ljudskem domu« narodno igro s peljem v petih dejanjih »Revček Andrejček«. Pred igro je alegorična skupina. Začetek z ozirom na z dežele clošlc goste točno ob u. uri zve* čer, lj Ženski oddelek S. K. S. Z. ima v ponedeljek 27. t. m. ob Vi7. uro v »Ljudskem domu« predavanje. Predava dr. Krek. Članice naj se blagovolijo udele žiti predavanja polnoštevilno. lj šentjakobsko prosvetno društvo naznanja članom, da je otvoritveno predavanje v ponedeljek 27. t. m. ob pol 8. zvečer. Predava predsednik S. K. S. Z. g. dr. Janez Krek. — K polnoštevilni vdeležbi vabi odbor. lj Skioptično predavanje o moder* nih kirurgičnih operacijah sc vrši prihodnji torek v veliki dvorani ljudskega Doma". Predava g. primarij Fr. Derganc. Vstop prost. Začetek točno ob 8. uri zvečer. K mnogoštevilni udeležbi vabi odbor S. K. S. Z. lj Glasbena predavanja v pevski dvorani „Ljubljane" (hotel Union) se nadaljujejo jutri v nedeljo ob pol 11. uri dopoldne. Predmet: Politika v glasbi. lj Občni zbor »Ljubljane" se vrši v sredo zvečer ob 8. uri v veliki dvorani „Ljudskega Doma." lj Sijajen Miklavžev večer bo tudi letos 5. novembra zvečer v veliki dvorani „Uniona". Večer bo prirejen z novim sijajem tako, cla bo še lepši kot dosedanji. lj Honetnost zahteva zase od nas v »Slov. Narodu« Adolf Ribnikar, ker so boji svojo septemberske slave. In »Slovenski Narod« piše: »Pri političnem boju so napadi neizogibni, a boj naj ostane boj in ne zavratno zastrup-ljevanje.« Tako jo pisal »Narod« v četrtek. Včeraj, v petek, pa že kaže, da naj bi honetnost veljala le za Ribni-i karja, kajti včeraj zopet napada Kregar j a in Štefela in se zopet laže o nju-jini zadevi. Tako liberalno honetnost poplačamo tako kot. zasluži. lj Referate je začel že deliti. Kdo? Kdo drugi, kot dr. Triller, ki misli da je že — podžupan ljubljanski. Finančni referat je n. pr. določil g. Milohnoja, obrtni Franchettiju, šolski Likozarji, župana pa bo „vodil" ln „podpiral". Zadaj za liberalno skupino pa bo stal Hribarjev duh in šepetal možicelnom: Tako delajte kakor vam duh govori. Pa domišljavemu dr. Trillerju povemo cla naj lepo miruje, če hoče da ga ne degradiramo ocl pravnega konzulenta mestne občine za advokata kakor jc bil poprej. Bomo pregledali vse račune! lj Kako se Hribarjeva Švicarija ali Kenclov „liotcl Tivoli" rentira. Čujemo, da jc mestna občina vložila že drugo tožbo proti restavraterju Kendi za dolžno najemščino za hotel „IIribar-Koch". Smo radovedni na izid te pravde, g. Kenda zahteva od mestne občine baje povrh šc 50.000 I\. Res : Slava Hribarju! lj Obveznice po 10 in 25 K ena hoče izdati socialno demokraški konzorcij, da bi sc mogla vzdrževati »Zarja«. Iz tega jo razvidno, da sc »Zarji« zelo slabo godi. Sicer pa vprašamo, kako naj ubogo proletarsko ljudstvo kupi 10 in 25 kronske obveznice za »Zarjo«, ko »Zarja« vedno trdi, da celo ljudstvo strada in si ne more niti kruha in mesa za vsakdanjo potrebo nabavljati? lj Um je otemnel tukajšnjemu posestniku in zlatarju g. F. Meisetzu. lj Umrli so v Ljubljani: Matija Sirnik, tovarniški ključar, 75 let. — Janez Pregled, hlapec, 42 let. — Jožefa Čenčur, kleparjeva vdova, 83 let. — Janez Korbar, kočar, 49 let. — Fran Slatnar, vrtnar, 43 let. — Ivan Merčun, zidar, 71 let. lj Preselitve v Ljubljani. V novem-berskein preselitvenem roku se je v Ljubljani preselilo 387 strank oziroma družin, ki so štele približno 1600 oseb. Nanovo se je priselilo 19 družin, izselilo pa se je 13 rodbin, ker jih je poklic zval v druge kraje. — Vzlic še dokaj živahne letošnje stavbne sezije je pomanjkanje zlasti manjših stanovanj šo vedno občutno. l.j Pobegnil je iz zapora deželnega sodišča včeraj zvečer ob 6. uri iz tukajšnjega zapora deželnega sodišča 27 let stari Fran z Judež; doma je iz Ivaliče-vega pri Domžalah. Presedeti je imel osem mesečni zapor in jo bil poleg tega v preiskavi radi javnega nasilstva. Zadnji čas je bil Judež dodeljen kuhinji. l j Spored porotnih razprav pri tukajšnjem deželnem sodišču. V ponedeljek 27. t. m.: Anion Špenko, posestnika sin v Selu in Franc Brolih, posestnika sin v Tupaličah, oba zaradi hudodelstva uboj a. Dne 28. t. m.: Jože Jančar, posestnika sin v Zahribu in Anton Kane, dninar iz Preserja, oba zaradi hudodelstva požiga. Dne 29. 1. m.: Janez Kalan, posestnice sin iz Zgor. Bes-nice, zaradi hudodelstva težke telesno poškodbe in Ana Kranjc, krojača žena iz Udmata in Marija Klančar, delavka iz Predovičevega sela, zaradi hudodelstva goljufije. Dno 1. decembra t. 1. tiskovna pravda nroti »Slovenčcvemu« uredniku. lj Zglaševanje nabornikov. Mladeničem, ki so v nabornih letih, rojstno leto 1889., 1890. in 1891., se je meseca novembra — neglede na rojstni in pristojni kraj — zglasiti v mestnem vojaškem uradu v »Mestnem domu«. Več o tem pove razglas mestnega magistrata. Mladeničem, stanujočim izven Ljubljane, so jo zglasiti pri županstvu v bivališču. Nabornik, ki opusti novem-bersko zglasitev, so kaznuje z globo od 10 do 200 K ali z zaporom. IZ DRŽAVNEGA ZBORA. Nemški napad na Jugoslovane. V včerajšnji seji je nemškonacio-nalni koroški poslanec dr. Waldner v daljšem govoru pobijal zahtevo dr. Šustcršiča, Dulibiča in tovarišev, naj sc priznajo izpričevala zagrebškega vseučilišča v Avstriji. Zaletaval sc je tudi v Sturgkha, ker je ta naglašal, da so rigorozna izpričevala zagrebškega vseučilišča enakovredna z onimi avstrijskih vseučilišč. Može se je tudi zaletaval v trializom in zagrozil, da bo smatrala nemška narodna zveza morebitno priznanje veljavnosti izpričeval zagrebškega vseučilišča za napoved vojske, opoldne jo govoril tudi dr. Kramar, ki je kljub dopoldanskemu Wald-nerjevemu govoru izjavil, da je političen položaj bolj ugoden, kakor je bil, da nastane položaj šele kritičen, čc se izjalovijo spravna pogajanja v Pragi. Kramar je rahlo napadel tudi Ilochen-burgerja. Govorilo jc še več drugih poslancev. BURNA SEJA SRBSKE SKUPŠČINE. Opozicija je napadla v srbski skupščini ministra Milovanoviča radi njegovih borznih špekulacij ob aneksijski krizi. Nadaje so govorniki ostro napadli notranjega ministra radi umora sodnega načelnika v Toplicah. Sejo so morali prekiniti. ŠPANCI IN FRANCOZI. „Petit Parisien" poroča, da ne bo od-odstopfla Španska najmanjšega dela zemlje v Maroku, ki stoji pod njenim vplivom. Pač pa je voljna odškodovati Francoze za Sosom. KATOLIŠKI CENTRUM V NEMČIJI. V mestu Ambcrg je nemški katoliški cen trum pri občinskih volitvah sijajno zmagal. Katoliški centrum je dobil 10.981, liberalci 7333 glasov. NADVOJVODA KAREL FRANC SE POVRNE ČEZ OGRSKO IZ BOSNE. Ravnateljstvo ogrskih državnih železnic poroča, da ni rnoglo jamčiti za varnost nadvojvode Karla Franca zato, ker tehta salonski voz, s katerim naj bi se bil peljal nadvojvoda, zgolj 9*9 ton. Brzovlaki na Ogrskem pa vozijo z brzino 90 km na uro, in se je zato ponudil nadvojvodu primeren salonski voz ogrskih državnih železnic. Znano je, da se je nameraval nadvojvoda peljati nazaj na Dunaj čez Gruž; 23. t. m. so pa dobile ogrske državne železnice iz Sarajeva obvestilo, da se vrne nadvojvoda na Dunaj čez Ogrsko in se bo vozil v salonskem vozu državnih železnic, ki tehta 32 ton. Salonski voz avstrijskih državnih železnic že čaka nadvojvodo v Bosenskcm Brodu. ODKRITJA O VOJNI NEVARNOSTI MED NEMČIJO IN ANGLEŠKO. Nemški mornariški krogi zagotavljajo, da so resnična poročila angleških listov, po katerih je bila poleti angleška mornarica pripravljena za vojsko. Pripravljena je bila. ker so sc Angleži bali napada Nemcev. Nemška mornarica pa ni niti trenutek nameravala napasti angleške vojne mornarice in tega v miru udi nikdar ne bo storila. Nemško opozicionalno časopisje graja, ker nemški vladni krogi javnosti niso obvestili o resnosti položaja. Prejšnji prvi lord angleške mornarice je izjavil, da izvajanja lorda Beresforda, češ, da niso imeli Angleži dovolj premoga, nc odgovarjajo resnici, ker je bilo na Škotskem pripravljenega veliko premoga. »Standard« sodi, da so berolinske izjave zmedle položaj in da bo moral dati Grey obširnejša pojasnila, kakor jc prvotno nameraval. V Londonu se tudi trdi, da Grey ob prvi priliki odstopi. S PORTUGALSKEGA. Senator Lima objavlja, da je odstavljeni portugalski kralj Emanuel in njegova rodbina vse storila, da bi bilo rr a i 5531 ct^ i;. Cene veljajo za 50 kg. Budimpešta, 25. novembra. Pšenica za april 1912.....11 86 Rž za april 1912............1037 Oves za april 1912......g-82 Koruza za maj 1912......8-50 Efektiv trdno. inozemstvo nastopilo proti portugalski republiki. »Agence Ilavas« poroča, da so v Cliavesu odkrili zaroto monarhi-stov. Vsi serženti so se zarotili, da pomore vse častnike, ko sc pojavijo mo-narhisti pred Chavcsom. Poveljstvo bi bil prevzel neki seržent. Pogum in moč življenja zahtevata zdravo telo in zdrave živce. Kdor hoče ohraniti svoje telo delozmožno in svoje živce ojačiti ne bo našel boljšega sredstva kot priznano dolgo "preizkušeno Scott-ovo emulzijo z apnenimi in natronhipofosfiti. Že 35 let se jc izkazal svetovni sloves Scott- Pristna samo s ove emulzije kot popolnoma iz- ribicamk^t boren pri onemoalosti in osla- g»ranc'Lsklm , , .. . , ......znakom Scott - belostl in se vedno bolj utrdil, ovega ravnanja kar je poglavitno pripisovati dejstvu, da se vporabljajo pri napravljanju Scottove emulzije v vseh sestavinah Ie najboljše sirovine. Pri nak.ipu naj sc zahteva Scott-ovo emulzijo Znamlia .Scott", lii ie že nad 35 let vpeljana, jamd za dobroto hi učinek. — Cena izvirni steklenici K 2-50. Dobi sc v vseh lekarnah. 12 2693 Proti katarom sopilnili organ v, širi nahodu, hri-pavosti iu vratnih oteklinah zdrav ničko priporočan.', 33 12 II, naravna alkalična kislina katera se z vspehom rabi sama ali pomešana z gorkim mlekom. Ta miioraztapljajoče, osvežujoče in pomirljivo deluje, pospešuje ločitev sleza in se v tacih slučajih posebno dobro obnese. Izvirek: Giesshubl Sauerbrunn, želez, postaja, zdravilno kopališče pri Karlovih varla Prospekti aastonj in franko. V Ljubljani so dobiva v vseh lekarnah, večjih špecerijskih prodajalnicah in trgovinah z jestvinami ri vinom. Zalnge pri Mihael Kastner-ju, Peter Lassniku in Andrej Šarabonu, Ljubljana. 11452—19 sar> ožič 1911! New-York in London nista prizanašala niti evropski celini ter ie velika tovarna srebrnim? prisiljena, oddati vso svojo zalogo zgolj proti majhnemu plačilu delavnih moči. PooblaSCen sem izvršiti ta nalog. Pošiljam torej vsakomur sledeče predmete le proti temu, da se mi povrne K 14 40 in sicer: 6 kom. najfinejših namiznih nožev s pristno angleSlio khnjo; 6 kom. amer. pat. srebr. vilic iz enoga komada; J 6 kom. amer. pat. srebrnih jedilnih'žlic; 12 kom. amer.pat.srebrnih kavinlh žlic; t kom. amer. pat. srebrno zajemalnico za juho; I 1 kom. amer. pat. srebr. zajemalnico za mleko; 6 kom. ang. Viktoria Cašic za podklado; 2 kom. elegantnih namiznih svečnikov; t kom.cedilnik za čaj; 1 kom.najfinejša sipalnica za sladkor. 42 komadov skupaj samo K 14-40. Vseh teh 12 predmetov je poprej stalo lt 80'— ter jih je moči sedaj dobiti po tej minimalni ceni K14 40. Amcričansko pal. srebro |e znano, je skozinsKozi bela kovina, ki obdrži bojo srebra 25 let, za kar se garamuje. V najboljši dokaz, da le-tainserat ne temelji na nikakršni slepariji, zavezujem se s tem javno, vsakemu, kateremu ne bi bilo blago všeč, povrniti brez zadržka znesek in naj nikdor ne zamudi ugodne prilike, da si omisli to krasno garnituro, ki je posebno prikladno kot prekrasno božično darilo kakor tudi za vsako boljše gospodarstvo. Dobiva se edino le v A. Hirscfaberg-a sksportnl hiSI amer. pat. srebrnega blaga ca Dnill II, RerrtDrandslrasse 19, S. L. Telefon 14537. Pošilja se v provincijo proti povzetju, ali če se zneseK naprej vpošlje. — Čistilni prašek zanjo 20 vin.—Pristno le z zraven natis- .ss njeno varstveno znamko (zdrava J^ kovina), — IzvleCek Iz pohval, pi- X r sem: Bil sem spošiljatvijo krasne • jgT s garniture jako zadovoljen. Ljub- ^ H X tjana. Oton Bartusch, c. Kr. stotnik 4 v 27. pešpolku. — S pat. srebrno r garnituro sem Jako zadovoljen. Tomaž Rožanc, dekan v Mariboru. — Ker je vaša garnitura v gospodinjstvu jako koristna, prosim, da mi poS-l|ete še eno. Sent Pavel pri Preboldu. Dr. Ka-milo Bolim, okrožni in tovarniški zdravnik. — S poslanim namiznim orodjem sem zelo zadovoljen. Mihael Kovačevič, ravnatelj pomožn. uradov dež. pri vladi v Sarajevu. Sarajevo, 22. oktobra 1904. 3157 m Ravnokar izšlo: Gospodinjstvo. Šolam in gospodinjam sestavila S. M. Lidvina Purgaj, voditeljica Gospodinjske šole v Ljubljani. - Cena za vezano knjigo K 2'80. Več v posebnem oglasu. Nadalje priporočamo še naslednje knjige: Leposlovje. Sienkiewicz, Quo vadiš? Roman iz Neronove dobe, vez. K 5 50. Sienkievsricz, Mali vitez. Zgodovinski roman, K vez. K 8'40. Sienkiewicz, Rodbina Polanešklh. Roman K 10— vez. K 12-. Sienkievvicz, Potop. Zgodovinski roman v dveh delih, K 6-40, vez. K 8-40. Sienkiewicz, Z ognjem in mečem. Zgodovinski roman, K 4-50, vez. K 6-50. Sienkiewicz, Brez dogme. Roman K 3-— vez. K 4-50. Wallace, Ben-Hur. Roman iz Kristusovih časov, vez. K 4-50. Beneš-Trebižskv, Kraljica Dagmar. Zgodovinski roman, K 3'20, vez. K 4 30. Verne. Kapitan Hatteras, ali Angleži na severnem tečaju, K 4-40. Dostojevski. Zločin in kazen. Roman. K 1050, vez. K 13'—. Leposlovna knjižnica: Bourget, Razporoka. Roman. K 2-—, vez. K 3-—. Turgenjev, Stepni kralj Lear. Povest. Stepnjak. Hiša ob Volgi. K 120, vez. K 2 20. Prus, Straža. I'ovest. K 2*40, vez. K 3-40. Dostojevski, Ponižani in razžaljeni. Roman, K 3 —, vez. K 4-žO. Soveonko, Kobzar. K 2'40, vez. K 3-—. Cbampol, Mož Simone. K 190, vez. K 3-—. • Sevčenko. Hajdamaki. K l-50. 9 Seehan, Dolina krvi. Povest iz irskega življenja, K 4-20, vaz. K 5-80. Dickens, Povest o dveh mestih. K 5 50, vez. K 6 50. Ljudska knjižnica. Doyle, Znamenje štirih. Londonska povest. K —'60. Dostal, Darovana. Zgodovinska povest iz dobe slovanskih apostolov. K —-00. Sienkie\viez, Jernač-Zmagovač. Povest, Achleitner, Mod plazovi. Povest tirolskega župnika 1\ —'60. Finžgar, Gozdarjev sin. Povest K —'20. Detela, Malo življenje. Povest K 1—, vez, K t'90. Šenova, Zadnja kmečka vojska. Zgodovinska povest iz leta 1573, K 160, vez. K 2 60. Detela, Prlhajač. Povest. K —'90, vez. K 170. Jirovšek, PasjeglavcL Zgodovinska povest. — Lagerlof, Kristusove legende. K 2-20, vez. K 3 20. aps Pesnitve. Medved, Poezije, I. zvezek. K 3 80, vez. K 5-—. „ „ IT. zvezek, K 4-—, vez. K 5 40. Sardenko, Roma, Poezije. K 2'—, vez. K 3-20. Prešeren. Poezije. Uredil Pintar. K 1'—, vez K l-40. Gregorčič, Poezije. (Ljudska izdaja). K 1'60, vez. K 3-—. „ Job in psalem 118, vez. K 2 30. Pregelj. Romantika, K 150. Vesel, Psalml, K 2 —. Zupančič, Pisanlce, Pesmi za mladino, vez, K —'80. Dramatični spisi: Za mešane vloge: Jurčič-Cesnik, Domen. Narodna igra s petjem v 5 dejanjih, K —'80. Anzengruber, Krivopriscžnik. Narodna igra v 3 dejanjih in 7 slikah. K — 80. Medved: Kacljanar. Tragedija v 5 dejanjih, K 1'40, vez. K 2-40. Itihar, Andrej Hofer. Ljudska igra v 5 dejanjih, K —'80, 10 izvodov K 5 —. Krek, Turški križ. — Tri sestre. K 1-—. 10 izvodov ali več po K —-80. Meško, Na smrt obsojeni. K 1-—. Jurčič-Govekar, Rokovnjači. K —-80. Stoka, Ne kUči vraga! Burka. K - 60. ., Mutasii mnzikant. Burka. K —'60. „ Trije tički. Burka. K - 70. „ Moč uniforme. Burka. K —'80. Finžgar, Divji lovec. K 140. Igrokazi po K —-30: Berite novice. — Doborah. — Donna Dianna. — Dragocena ovratnica. — Dva zeta. — Eua se joče, druga so smeje. — Ena se mora omo-žiti. — Gospa, ki je bila v Parizu. — Igralka. — Izbi-ralka. — Kdor se poslednji smeje. — Kovnrstvo iu ljubezen. — Kozarec vode. — Na kosilu bom pri svoji jnateri. — Na Oso.jah, — Nič otrok. — Ogenj ni igrača. — Pesek v oči. — Precijoza. — Prijetno iznenadenje. — Revizor. — Same zapreke. — Stara mesto mlade, — Tri vile. — Umetnost, in narava. — Urh, celjski grof (Teharski plemiči). — Uskok. — V spanji. — Vdova in vdovec. —' Veronika Deseniška. — Zabavljica. — Zapirajte vrata._ — Zapravljivec. — Ženska borba. — Ženski jok. — Žila. 0EO113 Razne povesti za ljudstvo: Vsak zvezek po IC —-30: V gorskem zakotju. — Krvna osveta. — Za kruhom. — Berač. — Elizabeta. — Boj s prirodo. — Treskova Uršika. — Solnce in senca. — Svitoslav. — Zaroka o polnoči. — V znamenju miru. — Mladi samotar. Vsak zvezek po K —'40: Lažnjivi kljukec. — Pri Vrličevem Grogi. — Eri. — Šopek lepih pravljic. — Maksimilijan I. — Nezgoda na Palavanu. — Najdenček. — ltepoštev. — Mirko Po-Stenjakovič. — Prst božji I/II. — Avstri ska ekspedicija. — Vrtomirjev prstan. — Jama nad Dobrušo. — Doma in na tujem. — S prestola na morišče. — Eno leto med Indijanci. — Nar. pripovedke II. zvezek. — Naselnikova hči. — Izdajalca domovine. — Krištof Kolumb. — Hubad, Pripovedke I. — Srce, 4 zvezki. — Zlata vas. — Potovanje v Liliput. — Nedolžnost preganjana in poveli-čana. — Timotej in Filemon. — Genovefa. — Tiun Ling. — Nikolaj Zrinski. — Močni baron Ravbar. — Zbirka nar. pripovedk I,—II. — Pod turškim jarmom. — Fran baron Trenk. — Car in tesar. — Črni bratje. — Hildegarda. — Knez črni Jurij. Vsak zvezek po K —-48: Naseljenci. — Narodne pripovedke za mladino I., III. — Poslednji Mehikanec. — Na preriji. — Strelec, — Stezosledec. Vsak zvezek po K —'60: Andrej Hofer. — V delu je rešitev. — Narodne pripovedke IV. — Bitka pri Visu. — Devica Orleanska, — Elizabeta. — Baron Tegetthof. — Princ Eugen Savoj-sk|. — Mali vseznalec. — Marjetice. — Deteljica — Pripovedke iz avstrijsko zgodovine. — Kartonica, — Ogljenica. — Nesrečnica. — General Lavdon. Vsak zvezek po K —-80: Fabijola. — Miklova Zala. — Perpetua. — Robinzon. — Mlinarjev Janez. — Šmid 100 malih pripovedk. — Peter Prostak. — Kar Bog stori, vso prav stori. — Bog pomaga. — Kako vzgaja usoda, — Na rakovo nogo. — Medvedji lov in čukova gostija. Vsak zvezek po K 1'— t Andersonove pravljice. — Saljivec iz Podravja. — Zmaj iz Bosne. Vsak zvezek po K 1-20: Marjetica. — Odiseja, — Dež in solnce. — Kapitan Žar. — Povesti s potovanja. — Korotansko povesti — Babica. a a Katoliška Bukvama v Ljubljani. m JF TržISke novice. t Občinske volitve so se vršile pri nas 19. t. m. Bil je to za Tržič zgodovinski dan, s katerim je padlo večstoletno nemško gospodarstvo v občini in na njega mesto stopilo slovensko. Dobro-nam je še v spominu, kako so si Slovenci s težavo priborili III. razred pri zadnjih volitvah, danea so njihovi vsi trije. 0 čemur bi si pred leti še sanjati ne upali, je danes resnica. Najbolj pa nas veseli, da ima najlepše zastopstvo S. L. S. Od 18 odbornikov jc 11 naših somišljenikov, 6 pristašev narodno-na-predne stranke in 1 Nemec (dosedanji župan tovarnar g. Karol Mally). Deveteri namestniki so vsi Slovenci, od ko-jih jih je 6 naših pristašev. Ker jc izid volitev v številkah vrlo zanimiv, ga pri-občujemo tukaj s pripombo, da so prvi trije odborniki I. razreda ter prvi štirje odborniki II. in III. razreda in prvi in drugi namestnik vseh treh razredov naši somišljeniki. I. razred: Potokar Jožef 64. Ahačič Franc 55. Ruech Karol 48. Mally Rihard 42. Mally Karol 40. Pollak Karol 40. — Namestniki: Dobrin Karol 67. Bahun Jožef 63. Resman Jožef 36. II. razred: Grasmajer Lud. 146. Klofutar Jožef 141. Salberger Jožef 141. Golmajer Karol 105. Peharc Jožef 115. Engelsberger Iv. 96. — Namestniki: PogaČar Lovro 152. Gregorc Peter 122. Perko Franc 103. III. razred: Schsveiger Jurij 401. Vidic Franc 375. Berger Mihael 277. Dečman Franc 273. Marinček Mat. 306. Den Franc 299. — Namestniki: Koprivnik Leopold 382. 2upec Jožef 287. Kavčič Jožef 196. Izmed kandidatov, ki so dobili tudi precej glasov, naj omenjamo: v I. razredu: Ahačič Niko 39, Gassner Andr. 31, Jeglič Anton 21; v II. razredu: Ka-linger Ferdinand in Globotschnigg Ant. po 59, Dovnik Jož. 56; v III. razredu: dr. O. Hawlina 259, Kavčič Jož. 247, Snoj Henrik 222, Sitar Fr. 208. Te številke veliko povedo ter pričajo o ugledu S. L. S. v Tržiču. Naši somišljeniki so pa lahko ponosni na to, da pripadajo tako močni stranki, koji edini gre hvala za sedanji občinski red. Želimo so-sehno, da bi vsi delavci spregledali in videli, kje sc kaj stori zanje in kdo jim je priboril vstop v občinski odbor. Hvala in čast vsem, ki so z nami volili t Kaj pa socialisti? Tisti, ki se kaj radi bahajo, da jih je vsak dan več, o katerih bi človok sodil po njihovem pi-sarjenju, da rastejo kot gobe po dežju? Številke imajo še malo moči pri njih, drugemu itak ne verjamejo, zato jim hočemo s par številkami osvetliti njihovo turško mogočnost. O tistih, ki so jih imeli tudi Nemci na svoji listi, ne govorimo; Hafnerja so očitno volili tudi nesocialisti. Ampak Režek in Jazbec, katere so sami sociji z lastno močjo hoteli spraviti v občinski odbori Režek 77, Jazbec 88 glasovi.Režek in Jazbec, to sta dve imeni, ki jih pravi tržiški socialist izgovarja le z globokim spoštovanjem; dva stebra, na katerih sloni pri nas stranka rdečih, pa številki 77 in 88, to je moč te stranke! Menda so bili pripravljeni z nami voliti, če bi jim prepustili dva mandata. Bi ne bilo napačno zanje, ampak drugo vprašanje je, kdo bi bil tako neumen, da bi se v to podal. Če se Jazbecu in Režku še kaj zdeha po časti občinskega odborništva, potem naj kar slečeta socialistično suk-njico in postaneta naša po imenu in mišljenju, za socialiste pa v našem občinskem zastopu ni prostora. Socialisti sploh najpametneje store, če kanon, ki so ga nastavili na III. razred, obrnejo na svojo organizacijo in jo razstrele za vse večne čase. Vsaj to naj pa sklenejo glede postavljanja svojih kandidatov za občinski odbor, da se ne bo vse iz njih norčevalo: »Oh zdaj pa nikdar, nikdar več, veselje preč je, preč.« Toda ne! Kralj Matjaž s svojo vojsko spi. Kadar bo kralju Matjažu brada zrasla okoli mize, takrat se bodo dvignili tudi socialisti in tedaj bo Tržič zažarel v rdečem ognju — socialne demokracije in ravno takrat bo konec sveta. t »Krivoprisežnik« je v nedeljo izvrstno uspel. Ponavlja se jutri 26. t. m. ob šitirih popoldne. Igra ima nekaj krasnih prizorov, ki so jih tudi igralci dobro pogodili. Občinstva je bila polna dvorana, kar priča, kako so se prilj-u-bfle predstave društva Sv. Jožefa. Ne zamudite ugodne prilike! Iz prost« roke se preda na mirnem kraju leteča, le V«nre od središča Ljubljane nahajajoča novozidana visoko pritlična hiša * velikim vrtom in obsežnim dvoriščem na lepem solnčnem prostoru tik postajo elektr. cestne železnice. Pripravna tudi fa kakega upokojenca. Plačilni pogoji telo ugodni. Naslov pove uprava lista. 3374 Skrbna gospodinja manjša draginjske izdatke s spretno uporabo živil. Popolna izraba živil je ob času vseobče draginje naravnost življenska potreba. Kuhinja zahteva od nas največ izdatkov, zato bodi tudi naša prva skrb, da vpeljemo v kuhinjo vzorno gospodinjstvo. Kuhati mora znati ne samo vsaka kuharica, ki si s tem služi svoj kruh, temveč tudi vsaka gospodinja. Spretna kuharica pripravi s skromnimi sredstvi okusnejša jedila, nego slaba gospodinja z najdražjimi pripomočki. Skrbni starši pošiljajo svoje hčere v mesta, da se priuče kuhanju; ker pa nima vsako dekle petičnih staršev, si mora na drug način prisvojiti kuhinjsko umetnost. Temu namenu bo najbolje služila nova knjiga: Magdalene Pleiweisove Šesti natis izpopolnila in predelala S. M. Felicita Kalinšek šolska sestra in učiteljica na „Gospodinjski šoli" v Ljubljani. Knjiga je že od davnega časa vdomačena pri naših kuharicah kot zanesljiva vodnica v kuhinjskih poslih. Nova, šesta izdaja te knjige pa prejšni ni več podobna, ker je vsa prenovljena, izboljšana in izpopolnjena. V knjigi je vsa kuhinjska umetnost docela izčrpana, kajti v nji najdeš najpriprostejšo kmetsko do najfinejše gosposke jedi. Ne le začetnica, tudi dobra in izkušena kuharica se bo z njeno pomočjo povspela do viSka kuhinjske umetnosti. Kuharica, ki se bo ravnala po njenih nasvetih, bo znala vsako stvar dobro porabiti in bo z malimi stroški huhala dobro in okusno. „Slovenska kuharica" bo ustrezala vsem dejanskim potrebam in si jo bo omislila vsaka zavedna in ukaželjna slovenska kuharica ln gospodinja. Knjiga je izšla v dveh izdajah: Velika izdaja, ki ima 18 krasnih, večbarvnih tabel in mnogo slik med besedilom, stane broš, K 5'20, vez. K 6—, po pošti 30 v več. OkraJSana izdaja brez slik in prikrojena za vsakdanje razmere, stane broš. K 3-—, vez. K 3*60, po pošti 30 vin. več. Najprimernejše božično darilo! Naltoli zaneslllv varnostni brivski pil ki je rešil vprašanje pravega nastavljanja z v sklepu pregibnimi noži. Brivska priprava s poostrilnim aparatom in lfl noži v elegantnem usnjenem etui stane K 24*—, Izdeluje: 3404 Msiia iniHla liter i iur na Mi Dunaj XX., Dresdnerstr. 110. V LJubljani m dobi pri g. ANT. KRISPER. Telefon 145. 3106 TDoarna za koolnsfto blago m zuonollunica j. H1LZER & KO., DflDolsko Novomeslo, se priporoča n nabavo zvokov, metod, in harmaa. zvoalla vsake velikosti in glasu. Jamstvo za določen in poln glaa, najčistejšo vglasltev ln najboljši materijal. Stojala aa zvo- aova iz kovanega železa ali lesa. Lahkot-ao zvonanja, najboljši način teka. Nagla izvršitev, najnižje cene. Ugodni plačilni pogoji. Stari nerabni zvonovi se sprejmo v prelitie, ravnotako se izdelujejo železna stojala najboljše konstrukcije z dolgoletnim jamstvom. Proračuni in prospekti vsak čas zastonj in franko na razpolago, enako tudi priporočila kakor tudi pri-znaina pisma. 1*2*5 hiša v Spod. Šiški 191 z lepim vrtom, dobro se obrestuj oča, se proda iz proste roke. Vknjiženih je 10.000 kron, treba tedaj malo gotovine. Več pove Marija Habjan, p. d. pri Pav-lovki, Babnagorica p. Laverca. S49fi Ne sinete pozabiti, imamo zdravniško priporočeno in okusno sredstvo, ki lajša in popolnoma odstrani oslovski kašelj in to je Thymomel Scillae ki v zdravniških krogih najbolj slOve. Rabite ga če imate oslovski kašelj. Izdelovanje ln glavna zaloga v B. FRAGNER-ja lekarni] C. in kr. dvor. dobavitelj Praga III., št. 203. j Prosimo, vprašajte svojega zdravnika I t steklenica K 2-20. Po poŠti franko proti naprej poSiljatvi K 2*90. 3 steklenice proti naprej poSi-ljatvi 7 K. 10 steklenic proti naprej poSiljatvi 20 K. Pizar ■■ Ime iredstva, Izdelmtelja In varstveno 2iumki. stlts Dobiva se v vseh lekarnah. V Ljubljani: Rihard SuSnlk, dr. G. PlccolI, Jos. Cl2maf. \w v mestu, oddaljena 2 minuti od župne cerkve, pripravna za kakega vpokoje-nega duhovnika se takoj proda za ceno 18.000 K. Kje, pove uprava „Slovencau. £ ■ 71 3606 Strojnik išče službe. Izvežban je tudi kot me« hanik in gre tudi za instalaterja. Vo. jaSčine je prost. Vstopi lahko takoj. Ponudbe na upravo lista pod šifro »500«, Odda se ▼ najem radi družinskih razmer stara gostilna na Gorenjskem, tik velike ceste, na mirnem, lepem, solnčnem kraju, pripravna za vpokojenca, trgovca, vsako-jakega obrtnika, voznika, z obsežnim gospodarskim poslopjema. Naslov pove uprava »Slovenca". sboi Ustanovljeno v letu 1842. Brila Eberl Trgovina oljnatih barv, laka in firneža Črkoslikarija likarja, pohištvena in stavbena pleskarja Ljubljana, Miklošičeva cest) nasproti hotela Union Telefon 154. Telefon 154. Ift Jantarjevi laki in laščilo za sobna tla. Marx~emajl za pode, zid, železo in drugo. Firnež iz pristnega lanenega olja. i Oljnate barve, najboljše vrste fasadne barve, vremensko neizpremen-ljive (Kronsteinerja) barve, in raznovrstne vzorce za — sobne slikarje. Olje za stroje, prašno olje, karbolinej, čopiče za vsako obrt. - Vse potrebščine za umetnike, slikarje i. t. d. Predmete in potrebščine Lake angleške za kočije, lake M za žgalno in briljantno za pohištvo in druge predmete | ===_= spanje 1100 Delavnica za črkoslikarska, likarska in pleskarska dela Igriška ulica 6, Gradišče. IMlrlMui mL L1 najboljše kakovosti zdrav in brezhiben, debeli ter srednje debelosti, vedna zaloga, oddaja v vsaki množini 200 kg dalje tudi cele vagone po prav solidni nizki ceni. Točna postrežba._mr ii, Marije Terezije cesta. == Ivan Jax in sin Dunajska cesta 17, Ljubljana. 385 8 Kolesa i> prvih t ovarn Avstrije: Diirkopp, Styria CPuoh), Waffeiarad. Šivalni stroji izborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz tovarne v Lincu-Ustanovljena leta 1867. Vezenje poučujemo brezplačno. : Afllerjevl t pisalni stroji. Ceniki zastonj in franko. f A klavirjev in 9U harmonijev dvomili (vri: BHorier, Gzapfta, itzmai, sssss Mlianer, Sigi in Horngl s nudim slavnemu občinstvu na vpogled in izbiro. Ker sem izključno edini zastopnik na Kranjskem zgoraj omenjenih dvornih tvrdk, svarim vsakogar pred nakupom event. falzifikatov. Vsakdo kupi pri meni za najmanjše obroke (K 18'—) najboljši instrument. Najcenejša izposojevalnica. — Točna postrežba. — Violine od 5 K naprej. — Vse glasbeno orodje in muzikalije v velikanski zalogi. — Ugla-ševanja in popravila vseh glasbil. HI PMI7 RDF7HIU c* kr* izvedenec in flLlUnli DRC4I11K učitelj ,Glasb. Mat.' Ljubljana, Kongresni trg št. 15. 3786 Konfekcija I Ljubljana, Dvorni trg 3 priporoCa svoje solidne izdelke moških in deških oblatil. Nizke cene! Strogo solidno postrežbo! cfzvanrodtio doBer naRup 2000 Rom. moderni R dolgiR ragtanov z i z Bitim modernim Barvastim ovratniRom in rcverjem, Rafori stane 30 do iO Rron za roRlamno ceno Brez RonRurenee od 10 Rron naprej do najfinejše izvršitve dlnglešfio sfiladišce oBloR, (B. dSernafovic JŽjuBijana, cfflestni trg 5 3500 • i i • t 8 Zaradi opustitve trgovine prodajam še ostale briljante, zlatnino in srebrnim • i po zdatno znižanih cenah. t. v 8: Ferdo Simonetti-jeva vdova, Mestni trg 6. t t « t t i : : t < I St. 19.439. Razpis. 3431 Deželni odbor kranjski bo najel več dacarjev za pobiranje užitnine, Prosilci, ki žele dobiti kako dacarsko službo, predlože naj svoje prošnje do 30. novembra 1911 nadzorništvu deželnih naklad v Ljubljani. Prošnje morajo biti opremljene s krstnim in domovinskim listom,, s spričevali o šolski izobrazbi in o dosedanjem delovanju, s spričevalom o neomadeževanem vedenju ter z dokazili o telesni sposobnosti in znanju jezikov. V prošnji mora biti tudi navedeno, kako je prosilec zadostil vojaški dolžnosti, če je sploh še v vojaški zvezi. Od deželnega odbora kranjskega v Ljubljani, dne 15. novembra 1911. Langen & Wolf, Dunaj X. Zastopnik: Gabrijel Brinsek, Ljubljana, BleMsova cesta i§. Izdelek proe orste. »»2 tlaicsnejSi obrat. i Orioinalni „0TT0"- motorji. Kurivo: bencin, bencol, surovo olje, sesalni plin, svetilni plin i. t. d., i. t. d. Nad 106.000 dobavljenih. motorji na surovo olje sistem Diesel. Najoeneja uporaba kuriva. Zahtevajte prospekt Stev. 507. Zavod za tehnične in elektrotehnične naprave Dunajska cesta št. 22 LJUBLJANA konccs. podjetje za električne naprave, napeljavo električno luči in prenos moči, telefonsko in brzojavne naprave. Dobava ln montiranje motorjev na bencin in petrolin tor Diesel-ovlh motorjev. V zalogi vedno v veliki Izberi: elektromotorji, ventilatorji, obločnice, žarnice, telefoni, vsakovrstni inštalac mateiijal, mazilna olja ln masti, sesalke, svetilniki za elektriko in plin tor sploh vse tehn. potrebščine nasproti kavarne »Evropa' Mehanična delavnica sprejema vsakovrstna mehanična dela in popravila vsakovrstnih strajer. Dola se izvrše solidno, točno in po najnižjih cenah. Proračuni na zahtevo zastonj. Zavod za tehnično in elektrotehnične naprave. 748 Slovensko stroZa, Sklad Mohorjanov, 128. Mohorjani Sv. Katarina p. Medvode po č. g. Andreju Pavlin, župniku, 5 K. — 129. Mohorjani v Šmarjah pri Jelšah po kn. šk. dek. uradu 7 K •10 h. — 130. Mohorjani Št. Jakob v Sl. goricah po župnijskem uradu 5 K. — 131. Mohorjani v Mavhinjah p. Devin po č. g. Alojziju Pavlin, kuratu, 3 K. — 132. Mohorjani Kred p. Robič po č. g. Jakobu Fon, vikarju, 7 K. — 133. Mohorjani v Ptuju po župnijskem uradu 5 K. — 134. Mohorjani sv. Martin na Pohorju po podružnici »Slov. Straže« v Mariboru 15 K. .— 135. Mohorjani Breginj, Goriško, po č. g. Alojziju Ma-telič, župniku, 5 K. — 136. Mohorjani v Batujem Selu, Goriško, po č. g. Ivanu Leban, župniku, 12 K. — 137. Mohorja ni Selca nad Škofjo Loko 13 K 20 h. -138. Mohorjani v Kobaridu po č. g. Juriju Peternel, župniku, 10 K. — 139. Moliorjani Hajdin pri Ptuju po č. g. Iv. Šketu, kaplanu, 18 K. — 140. Mohorjani v Dolu pri Ljubljani po podružn. »Slov, Straže« v Dolu 10 K. — 141. Mohorjani v Koprivnici po žup. uradu 7 K. — 142. Mohorjani Sv. Bolfenk v Slov. goricah po č. g. Josipu Vodošek, župniku, 7 K 10 h. — 143. Mohorjani Spodnja Sv. Kungota po č. g. Antonu Kociper, župniku, 2 K 20 h. — 144. Mohorjani v Gomilskem po č. g. Iv. Gro-belšek, župniku, 10 K. — 145. Mohorjani Frankolovo po č. g. Alfonzu Požar, župniku, 20 K. — 146. Mohorjani Št Jošt nad Vrhniko 6 K. — 147. Mohorjani Gabrovica p. Komen po č. g. Jajnezu Vuga, kuratu, 8 K. — 148. Mohorjani v Zagorju ob Savi po č. g. Go-tardu Rott, župniku, 12 K. — 149. Mohorjani v Kojskem, Goriško, 9 K. — 150. Mohorjani v Celju po č. g. Ivanu Gorišek, vikarju, 41 K 61 h. — 151. Mohorjani v Javorjah nad Škofjo Loko po župnijskem uradu 3 K 50 h. — 152. Mohorjani Brest p. Slun, Istra, po č. g. Antu Ellner, župniku, 1 K 50 h. — 153. Mohorjani v Kortah, Koroško, 10 K. — 154. Mohorjani v Poljčanah po č. g. M. Cilenšek, župniku, 25 K. — 155. Mohorjani Kamno pri Kobaridu po č. g. Izaju Božič, vikarju, 7 K. — 156. Mohorjani v Šoštanju po č. g. Valentinu Kropiv-šek, kaplanu, 5 K. — 157. Mohorjani v Kropi po č. g. Valentinu Oblak, župniku, 6 K 90 h. — 158. Mohorjani Loka-vec, Gor., po č. g. Henriku Crnigoj, vikarju, 10 K. — 159. Mohorjani Polhov Gradec .19 K. — 160. Mohorjani Krča-nje p. Grebinj, Kor., 3 K. — 161. Mohorjani Kamnje, Goriško, po župnem uradu, 18 K. — 162. Mohorjani Gor. Logatec po č. g. Ivanu Erjavec, župniku, 8 K 30 h. — 163. Mohorjani v Ihanu 2 K 40 h. — 164. Mohorjani v Sodražici po župnijskem uradu 10 K. Slomškov dar po 20 K. 6. G. Josip Olup, trgovec in posestnik, Ljubljana, 20 K. — 7. G. Janko Sink, svečar v Kranju, 20 K. — 8. Po č. g. Josipu Dobrove, kanoniku v Veli-kovcu, naibrano na instalaciji č. g. Antona Benetek v Djekšah, 28 K. — 9. G. J. Mikujsch, trgovec, Ljubljana, 20 K. — 10. Č. g. Jan. Wieser, prošt, Podkmos, p. Zrele, Kor., 20 K. — 11. C. g. Anton Medveti, c. kr. profesor v Mariboru, 20 K. —< 12. Č. g. Janez Vuga, vikar, Ga-brovice, p. Komen, Goriško, 20 K. — 13. Mlekarska zadruga na Vrhniki 20 K. — .1-4. C. g. Fran Ferjančič, seme-niški podvodja v Ljubljani, 20 K. — 15. Č. g. Iguna,cij Šalehar, župnik v p., v Ljubljana, 20 K. — 16. G. Fran Len-ger v Zireh 20 K. Darovali so kot Slomškov dar: Socialni demokrat Št. U. v Brežicah, plačal sodno poravnavo med njim in vrhniškima gg. kaplanoma, 10 K. —• Č. g. Gregorij Jakelj, župnik v p., Ljubljana, 2 K. — Č. g. Janez Vodovipec, kaplan v Čemšeniku (članarino) 2 K. — »Ob martinovanju« nabral č. g. Jernej Podpečan, kaplan v Konjicah, 2 K 4 h. DaDpaoaapagaaappanaaaaanDaapanaap D Zavod za ortopedično telovadbo v katerem se zdravi pod zdravniškim nadzorstvom 2971 7 raznovrstno skrlvl|en|e hrbtenice. Izbočen hrbet, neenake rame, neenaka led|a Itd. Je v Gosposki ulici št. 8, pritlično. Pojasnila se dobivajo ob delavnikih od 4. do 5. popoldan istotam. DnnppppnDDpnnppppanpappnnpnapnpna M. DRENIK ass-f, Največja zaloga ženskih ročnih del in pripadajoče potrebščine. — Vezenje na roko. — Tamburiranje. — Montiranje. — Plisiranje. — Predtiskarija. — Bogata zaloga telovadske obleke. — Naročila se Izvršujejo točno in vestno. 889 Stavno občinstvo! Vljudno naznanjam, da sem prostore trgovine manufakturnega blaga „pri Miklavžu" 3476 v Ljubljani, fl\edena ulica, zraven škof. palače izdatno povečal. Tam najdete velike, svitle, zračne prostore, lepe velike izložbe in okusno zalogo dobrega blaga po primerni nizki ceni kakor tudi znano dobro in prijazno postrežbo. Zamnogobrojen obisk se tvrdka priporoča. Šivalni stroj 20. stoletja Kupujte samo v naših prodajalnicah ali od njih agentov I 1822 Ljubljana Sv. Petra cesta i. Na o" ujm aguniov Mr Cs. m. dr. Mil! stroje«. Kranj Kočevje Novo mesto Glavni trg 53. Glavni trg 79. Veliki trg 88. ; norci za rezanje, krpanje in šivanje zastonj in franko. Naznanilo. Vljudno naznanjam sl. S občinstvu, da sem prevzel po smrti mojega očeta 3349 Jakoba Šimenca Gradišče št. 12, Ljubljana g"?®* katero bodem nespremenjeno dalje vodil pod enakim imenom. — Priporočam se slav. občinstvu za nabavo cvetlic, šopkov, vencev, cvetličnih dekoracij itd., ter prosim, da se zaupanje, ki ga je užival moj pokojni oče, tudi meni blagohotno ohrani. Z odličnim spoštovanjem Najboljša češka tvrdka! Ceno posteljno perje! 1 ®ivPfl*?" dobro sknbljenoga 2 K; boljšega 2 K 40; prima polbelena 2 K 80; belega 4 K; belega puha 5 K 10; 1 kg Izredno finega, snežno-belega, skubljenega 6 K 40, 8 K; 1 kg pnha 6 K, 7 K; belega pnha 10 K; najfinejši prsni pnh 12 K. — Pri 5 kg se pošlje franko. Dovršene postelje 2779 iz zelo gostega rdečega, modrega, belega ali rumenega nanking-blaga, 1 pernica 180 cm dolga, 120 cm široka z 2 blazinama, vsaka 80 cm dolga, 60 cm široka, napolnjena z novim, sivim, zelo trpežnim, puhastim posteljnim perjem 16 K; s polpuhom 20 K; s puhom 24 K • posamezne pernice 10 K, 12 K, 14 K, 16 K; blazine 3 K, 3 K 50, 4 K; pernice 200 cm dolge, 140 cm široke, 13 K, 14 K 70, 17 K 80, 21 K; blazine 90 cm dolge, 70 cm široke, 4 K60, 5 K 20, 5 K 70, spodnje pernice iz močnega, pasastega gradta, 180 cm dolge, 116 cm široke, 12 K 80, 14 K 80. Pošilja proti povzetju od 12 K višje franko. Zamena dovoljena, za nepovoljno denar nazaj. Cenik zastonj iti franko. S. BENISCH, v Dešenici štev. 81«. češko. csnlk zastonj In trnka. Manulakturna trgovina Jos. Petkosis ,PrI Valvazorju" Stari trg št. 4 Ljubljana Drobnlna, pletenina, galanterija in dežniki. K> Najboljše in najceneje so na roko kovane verige Pošiljajte svoja naročila vsake vrste na roko izdelane verige, zapone, okovja za komate ter drugo železno blago naj si bode po vzorcih alt rizbah, naravnost pri izdelovalcu 3440 Petru Kavčniku verižnem kovaču na Viču štev. 55, pri valjčne.p mlinu Edvarda Mesesnela. Cene nizke! Postrežba točna ! □nnni jumaaaanuua d Riter-jeva zdravilna na tal D je najboljša, kot dokazujojo tisoči priznalnih p&eni p Vsakemu zavoju po C kg so priloži lep, pornben prodmofc iz niklja, stokla, pred božičem krasno zvonilo za božično drevesce ali po fgrača ZaStOIlj. "»JJ 5 kg stano franko po povzetju "K 4'— brez darila K 3 40 po pošti. KARL RICHTER, tovarna za zdravilna rženo kava Lewln 30, Češko. 33u Vsakemu ravoju ho priloži ia-znnmck zastonjsltih predmetov. aaaaanaaanaaaaacjc Anton Presker krojač v Ljubljani, St. Petra cesta 14 se priporoča sl. občinstvu za mnogobrojen poset zlasti pa preč. duhovščini v izdelovanju vsakovrstni duhovniške obleke (talarjev itd.), iz trpežnega in solidnega blaga, po nizkih cenah. 811 53 Prodajam po znižani ceni kot darilo za vsako perilo zelo pripravnega 1 koa (20 m) orlovega platna K 11-20. Pri naročilih treh kosov franko na vsako postajo! Vzorce od vseh vrst platna in bombaževine pošilja zastonj in poštnina prosto Jan Werner, tkalnica« Do-bruška 440 (Češko.) 3455 Brzojavke: Piomeftbanka Ljubljana. C. kr. priv. Telefon št. 41. Splošna prometna banka podružnica Ljubljana, prel J. C. Mayer Centrala na Dunaju, - Ustanovljena 1864. - 29 podružnic. Vogal marijfn trg - So. Petra cesta. Delniški kapital In reserve 52,000.000 kron. Preskrbovanje vseh bankovnih transakcij, n. pr.: Prevzemanje denarnih vlog na hranilne knjižice brez rentnega davka, kontovne knjige ter na konto-korent z vsakodnevnim vedno ugodnim obrestovanjem — Denar se lahko dviga vsak dan brez odpovedi. — Kupovanje in prodajanje vrednostnih papirjev strogo v okviru uradnih kurznih poročil. — Shra. njevanje in upravljanje (depoti) vrednostnih papirjev in posojila nanje. 2094 Ustmona in pismena pojasnila ln nasveti o vseh v bančno široko spadajo čih transakcijah Najkulantnejše izvrševanje borznih naročil na vseh tuzemskih in inozemskih mestih. — Izplačevanje kuponov in lzžrebanje vrednostnih papirjev. — Kupovanje in prodaja-nje deviz, valut in tujih novcev. — Najemodaja varnih predalov samoshrambe (safes) za ognjevarno shranjevanje vrednostnih papirjev, listin, dragotin itd. pod lastnim zaklepom stranke. — Brezplačna revizija izžrebanih vrednostnih papirjev. — Promese za vsa žrebanja. vsekdar brezplačno. Stanje dnarnlb vlog na hranilne knjižice dne 31. oktobra 1911. K 68,379.609. IZPELJAVA ise^ovnih transakcij. - Izdajanje čekov, nakaznic in KREDITNIH PISEM za vsa nla Vna in stranska mesta tn- in inozemstva. C. KR. PRIVIL. BANČNA IN MENJALNIČNA DELNIŠKA DRUŽBA Akc. kapital: 40,000.000 kron. Rezervni zakladi: 17,000.000 kron. 7®i0 18823J|M HT 9 9 Osrednja menjalnica : tiJtf DUNAJ I.f WOLLZEILE 1. Pft(iril7nipp' Siii6n' Kainriica, Češka Lipa, Brno, Duoiicov, Gabionza, N, Brasliiz, Krakov, Litomerice, 1 uuiu^muc. Moravski Zumberg, MSdling, Maran, Novi JiCin, Plzen, Prana, Liberce, DunajskoNovomesto, Cvltava. NHKUP IN PRODilJH vseh vrst rent, obligacij, državnih papirjev, akcij, prioritet, zastarale, sreCk L t. d., L t. d. _ Zavarovanje proti m\ nri mm sročH tovni. papirjev x Prospekte in cenike premij zastonj in iranko. Umetni zavoti za slikanje na sfsk/o mTlicol/ LJnbljana • 1 Motil, So. Petra n ©OC9©©©G00©0(9©©©0000©©©C; nasip 7 Cfl (O s f a 2 25 03 n< p» < B DJ nt n 3 TO a BI Nc (O T3 fO »-t n» ro ca o. 22. M ££ 3. C, M$a li3i!Mmn|nMtg|nHnHki ..SeveronemSkeaa Uoyda" ♦ ♦ ♦ : t ■ oosarsk. brzoparnlki KronprlnzesBln Caollla, Kaiser Wllhelm II, Kroaprlnz Vilhelm, Kaiser Wilhelm der GroBe. Prehomorsha vožnja traja samo 5-fi dni. Natančen in zanesljiv poduk in veljavne vozne listke za parni ke gori navedenega parobrodne društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite v Ljubljani edlno-le pri 4 Eduard Taučarfu, Koloduorsha ulica Steo .35. nasproti občoznane gostilne „Pri starem Tišlerju". C kr. oblastveno potrjeno učilišče -- za krojno risanje -- Franja fesih js ljubljana, Stori trg št 28. iS Sobi se tudi kroj po šivotni meri. Združeni čevljarji v Ljubljani priporočajo za zimsko sezono svojo Wolfova ulica štev. 14 bogato zalogo obnoal vseh vrst moških, ženskih in otročjih, domačega in tujega iz delka. — Gumi za pete, vrvice, zaponke, čistila itd. vedno v največji izberi. — Specialisti za nepremočlilve Ion ske In turtstODSke Cenlje. — Izdeluje se tudi po meri v lastni delavnici, ter se sprejemajo tudi popravila. — Postrežba točna, cene solidne. — Zunanja naročila proti povzetju. — Zahtevajte cenovnike! 3517 domača slovenska tovarna peči. Ustanovljena leta 1888. Založnik zveze ces. kralj. avstrijskih državnih uradnikov A« VEČAJ, LJUBLJANA Trnovo, Opekarska cesta - Veliki stradon št. 9 priporoča vsem stavbnim podjetnikom in slav. občinstvu svojo veliko zalocjo nai-trpežnejSlh in sicer od najmodernejših prešanih in poljubno barvanih do naior -prostejših prstenih peči različnih v,zorcev, kakor: renaissance, barok odtske secesion itd., kakor tudi štedilnike iit krušne peči lastnega in domafcega izdelka po najnižjih cenah ter je v svoji stroki popolnoma izvežban. 26—1 Za samostane In žnpnlšča znaten popust. 1222 Perje za postelje in puh 2587 priporoča po najnižjih cenah 52—1 F. HITI pred Škofijo 20. Zunanja naročila se točno izvršujejo. HajboljSa ln najsigarnejSa prilika za Sledenje! ! Denarni promet do 31. die. 1910 čez 87 milijonov kron Lastna glavnica K 608.996-84 Stanje vlog dne 31, decemb. 1010 čez 21 milijonov kron Ljudska Posojilnica registrovana zadruga z neomejeno zavezo Ljubljana, Miklošičeva cesta štev. 6, pritličje, v lastni hiši nasproti :-: hotela „Union" za frančiškansko cerkvijo Fr. P. Zajec Ifc^T Izprašan optik "^J Ljubljana, Stari trg 9 priporoča veliko zalogo očal. ščipalcev, toplomer je v, barometrov ter vse optične izdelke. Očala in ščlpalci po zdravniškem rceptn.e Popravila se izvršujejo dobro in ceno. Ceniki brezplačno. 971 sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure popoldan ter jih obrestuje po par 4%% A Priznano močna, lahko tekoča solidna in neprenosljiva so š($6 „Kiitta"-kalesa. NajobSirnejSe jamstva. Ilustrovani ceniki brezplatno. K. CamernUi, Ljubljana, Dunalsha c. i »pecljilna trjovln« a kolesi In ji®»«mcirlml delL - IxpoRoJevan|e kolen, i———— brez kakega odbitka, tako da prejme vložnik od vsakih vloženih 100 kron čistih 4-50 kron na leto. Za nalaganje po pošti so poštno - hranilnične položnice na razpolaganje. Sprejema tudi vloge od svojih zadružnikov na tekoči račun ter daje $ istim posojila proti vknjižbi z in brez amortizacije, na osebni kredit (proti po-F roštvu) in zastavi vrednostnih papirjev. Menjice se najkulantneje eskomptujejo Pnd,Sednik- JosIp S,Ska' stoIni kanonik, podpredsednik. -Frtn PoJil Bc'e?' posestnik, podjetnik in trgovec v St.Vidu nad Ljubljano Fran Vovše. vodia, graščak, deželni poslanec. Anton Kobl. posestnik in troovec fi^!^', 0Vnr1>iu, KttroII Kausche(ia. veleposestnik v Ljubljani. Matija Kolar, stolni dekan v Ljub jam. Ivan Kregar, svetnik trgovske in obrtne zbornice in hišni Sta?«lnttk LcSkovlc- hiSni P°ses"nik in blagajnik .Ljudske posojil- nice«. Ivan Pollak ml., tovarnar. Karol Pollak, tovarnar in posestnik v Ljubljani. i Gregor Sllbar, župnik na Rudniku. i Najcenejše domačega izdelka priporoča po najnižji ceni in najboljši kakovosti slavnemu občinstvu in preč. duhovščin mi Mol $119. Prešernova ulica St. 4. 6334 Popravila točno in ceno. 215 115 52 Stambflije vseh vrst za urade, društva trgovce Itd. Anton Černe graver in izdelovatelj kavčuk - štambiljev Ljubljana, Stari trg štev. 20, Ceniki iranko. Velika zaloga jnvelov, zlatnine, srebrnine ter raznih nr. • • * ^ TTV, . 7.1 . Blago prve vrstte Točna postrežba cene - 50 52-1 Snoelir, trgonec z urami ter zapriseženi sodnijsfet cenilec. Ljubljana, Woifova Mica sleif. 3. najboljše vrste po najnižji ceni, posebno izvrstne avtomatične za gostilničarje pripravne, priporoča iga----, , ,= Ivan Baplj, Ljišjana Marijo Terezije cesta 11 (Kolizejf. Ravnokar so izšle najnovejše, ptoišče 25 cm. premera po K 3"50, 1000 igel samo 2 K. — Ceniki naza^ htevo franko. i i Več vrst sodov ima na prodaj A. REPS&, sodarski mojster v LjUf Ijani, Trnovo. ' 2325 32 e •»m1* > ta N CD ■■■■■■MHMMBiiiffi j več sto komadov, prav močne in zdrave, Iz hrastovega lesa, od 400 do 800 litrov, se dobijo po prav nizkih cenah pri. 2257 tvrdki ■Hbbbbbh b m I