Na dnevnem redu: poravnalni sveti
Dober odnos s strankami
V zakonu o samoupravnih sodiih je za-pisano, da morajo vse krajevne skupnosti uslanoviti poravnalne svete do konca juni-ja. Sredi poletja pa bi ti poravnalni sveti morali e polno zaiveti in zaeti z delom.
Zakonodajalci so mislili, da se bodo v krajevnih skupnostih glede poravnalnih svetov drali rke zakona in uresniili za-konska doloila. V praksi pa so se zaele teave e pri samem kadrovanju predsed-nikov in lanov poravnalnih svetov.
Poravnalni sveti so namre po spreje-mu zakona o samoiupravnih sodiih dobili vejo vlogo. Reevanje kaznivih dejanj zo-per asti in dobro ime ter reevanje civil-nih sporov v primerih, ko gre za majhne vrednosti, je namre iz pristojnosti rednih sodi prelo v pristojnost poravnalnih sve-tov.
Oboinska sodia bi torej morala po-ravnalnim svetom odstopiti vse zadeve, ki zadevajo njihovo delo, pa tega niso storile. lani poravnalnih svetov, ki so bili usta-novljeni zadnji trenutek, namre niso kos reevanju poravnalnih zadev, saj se niso pravoasno usposabljali, seminarjev zanje ni bilo, pa tudi svetovanja ne. Tu je torej vzrok, da obinska sodia e vedno v pre-dalih shranjujejo spise, ki ne sodijo ve v njihovo pristojnost.
V krajevni skupnosti Diavlje porav-nalni svet e nekaj let dobro deluje. Kako tudi ne, saj ga vodi upokojeni pravnik Ru-dolf Lazarini, dokjoletni sodnik za prekrke. Z gradnjo nove soseske, z Draveljsko gmaj-no, se draveljska krajevna skupnosfr hitio iri. 2e sedaj teje krajevna skupnost pri-blino 6.000 prebivalcev, ve kot polovica obanov pa e ni ve Draveljanov.
Rast tevila prebivalcev pa prinaa s seboj tudi nove probleme, nove odnose med sosedi, ki al vedno niso ravno naj-bolji. Varovanje dobrih sosedskih odnosov pa je tudi ena od nalog poravnalnih svetov.
Rudolf Lazarini in lani poravnalnega sveta lahko obravnavenjo pribllno deset za-
dev, v trideset odstotkih primerov pa se stranke med seboj poravnajo, njihovi od-nosi so zopet dobri, stari prepiri in zdrahe pa pozabljeni.
Draveljani se najvekrat sporeejo med seboj zaradi zemljikih sporov, zaradi zapiranja poti, najemmine majhnih vrtov, ki je nekateri noejcMplaevati, pa tudi zaradi hrupa, ki ga nekateri povzroajo in se ne ozirajo na sosede.
Rudolf Lazarini pravi, da nekateri krajani obravnave ne jemljejo preve res-no. V predlogu zakona o samoupravnih so-diih je bilo omenjeno, da naj bi postale obravnave pred poravnalnimi sveti obvez-ne, vendar pa predlog ni bil sprejet.
Ker je torej postopek pied poravnal-nim svetoin in pri9top na prostovoljni pod-lagi, so nekatere obravnave velikokrat pre-loene, zadeve se zavleejo, spori med so-sedi poglobijo. Poravnalni svet namre ni-ma moi, da bi stranko pripeljal na obrav-navo, zato je le od njenega odnosa odvisna uspenost poravnave.
Pa e nekaj poudarja Rudolf Lazarini. Pri poravnalnih svetih je dober odnos do strank izredno pomemben in je tudi od rav-nanja s strankami odvisna uspena porav-nava.
Alenka ajn Foto: Edi Masnec
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si