f>4. številka.
Trst, v sol »o t o |S. marca I S 1)1).
lVČaj XXIV
„Edinost"
i/.ii h j h dviikrnt na <1»ti. rH/.in« nedelj in pružni kov, zjutrtij in -/večer oh 7, uri. O ponedeljkih in |m> pruznikili i/.iotjii oh 5». uri zjutraj.
Naročnina /,n»iii : Obe itdnnji nn leto . . . gld. 21 ■ 7jH samo večerno izdanje , .. 12'— />h pol leta, četrt leta in iih meneč rasmerno.
Naročnino je plačevati naprej. Na im-ročbe brez, priložene naročnine «e uprava ne ozira.
Na drohuo se prodajajo v Trutu zjut-ranjp Številke po 3 nvč. večerne Številke po 4 nvč.: poiiede|jxke /.jutranje Številke po 2 nvč. Izven Trat« po 1 nvč. več.
iVečerno izdanje.)
GLASILO POLITIČNEGA DRUŠTVA „EDINOST" ZA PRIMORSKO.
Oglasi
računajo po vrstah v petim. /.a večkratno naročilo primernim popustom. I'oi-liiriii. osmrtnice in javne zalivale. ik>-nisiči oirluni itd se računajo po pog«xlhi.
Vsi ilopini iih i -e pošiljajo nreilnlšti n. Nefrankovani dopitd se ne Nprejennijo. Itokopisi <e ne vračajo.
Naročnino. reklamacije in o^Uctc spre jem« u p m v Hiši*«. Naročnino iti oirliise je plačevali loco 1'rsl.
I reiliilšUn in tl-kiinui se ualiapunJ^jjJ^^ ulici < urini in -tv. I "J. I pruv ništio.
Telefon št v. s7».
4 nvč.
t •Milno*!) je ni!
prsmiisl r<» in *|>r«*jeiMiin)e
v ulici Molili piccnlo -tv.
lll«l'l'lllol
nsidstr.
Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godnik
Lastnik konsorcij lista „Edinosti".
Natisnila tiskarna kousorcija lista „KdinnHt" v Trstu.
Brzojavna in telefonična poročila.
(Novejše vesti.)
DiuntJ 17. Deželni /bor jo brez razpravo vsprojel nujni predlog, s Uateritn se čestita papežu na njegovem ozdravljenju.
Budimpešta 17. Tekom proračunske razpravo v zbornici poslancev jo ministerski predsednik pl. Szell odgovoril nekaterim govornikom neodvisno stranke, izvajajo, da podlaga od 1. 1K(>7 vzdržuje državnopravno notranjepolitisko samostojnost Ogerske in določa ukupne interese in dolžnosti norazdružljivih dežel, ki se nahajajo pod ednim vladarjem, Ministerski predsednik smatra pravo samostojnega earinskegu območja kakor pravo, katerega se ne »me opustiti. Posledica tega sicer ni, da bi se to pravo moralo uporabljati, ali lahko In se uporabljalo, ako bi to zahtevali interesi dežele.
Ministerski predsednik je izjavil, da pod ob-obstojočimi razmerami zahteva gospodarski interes za dlje časa, da svobode v prometu inoni odnoitiji ki dandanes obstoje na podlagi eno stranske uredbe ostanejo tudi v bodoee kakor so bile doslej in da earinska zveza bolj odgovarja gospodarskim interesom, nego samostojno carinsko območje, ker smo o sedanji evropski carinski politiki navezani drug na druzega bolj nego kedaj.
Ministerski predsednik je rekel, da se noče dotakniti eerkvenopolitiških vprašanj, ker bi sicer zopet oživel prejšnji boj. Prijazno razmerje med konfosijami, čemur ministerski predsednik pripisuje veliko vrednost, bi se lahko skalilo s tem. Prihodnja seja bodo j u t r i.
It i lil 17. »Ageneia Štefani« javlja iz Londona, da je tamošnji, tudi na italijanskem dvoru akreditirani kitajski poslanik danes zjutraj odpotoval v Kim.
.Hiulrid 17. Kraljiea-rogentinja je danes ratificirala mitovno pogodilo v Zjedinjenimi državami.
London 17. Kakor poročajo .. Dailv Ne«-je l>il mesto umrlega loida Mersehela iinonovan lord Kuttcl členi »in razsodišča za Vcntzuelno vprašanje.
>Vttsllillgtoii 17. V državnem dopartementu prevladuje mcnenje, da ni verjetno, da bi mogel navstati konflikt v Samoa ali vsaj takšen, v katerem bi mogli biti zamotani Kvropn in Amerika.
Trentinsko vprašanje.
..Italijanska stvar, ki je toli /,opernu vsakemu pravicoljumicmu človeku na onem ozemlju, ki je Italijani imenujejo .. Uegione Gin-lia", je pa vredna v Tridentn vseli simpatij in vsake moralne podpore.*'
Dinko Polite o,
A^rumrr Tuuliliilt ml lil. nmrcu IHtfli.
Menda nobeno drugo pleme v Avstriji nima toliko tehtnega vzroka, kolikor ga imamo mi Slovenci, da z vso pazljivostjo sledimo razvijanju t renti n-skega vprašanja. Xa dlani je in ue treba posebno provideneijonalnega duha v to, da smo uverjeni, da po rešitvi tirolskega vprašanja utegne nastati prejudie, velevažen za bodočo uredbo ti a rod no-po-litičnega življtMija našega.
I\> dolgih naporih od strani Italijanov in po istotako dolgih odporih od strani nemške večine in avstrijskih vlad je stopilo trentinsko vprašanje v aktuvelen stadij. Sedaj se vrše resna pogajanja med vlado in Italijani, in kolikor se da soditi, je resna volja mt obeh straneh v ta namen, da bodi enkrat konec tej dolgi pravdi. A posredovalci na pogajanjih so — nemški konservativci. Da se sedaj resno misli na rešenje trentinskega vprašanja, da se hoče vsaj do neke mere ustreči zahtevam tirolskih Italijanov, priča že dejstvo, da ni nikdo oporekal trditvi, tla se deželni zbor tirolski še ni sklical v zasedanje ravno radi teh pogajanj. Zadnje
POD LIS'! K K	1
Naše socijalne razmere.
(Parabola).
Temuosivo nebo je zakrito; gosti, grozeči oblaki odsevajo straliobno v penečem se valovju, ki se tu in tam svita in zaigrava v vseh kristalnih barvah, ko je kak blisk pretrgal goste oblake.
Visoko, kakor da bi pretili pogibelj, se dvigajo valovi skoro do oblakov in pljuskajo z vso svojo težo zopet v globočino, kjer se v močnem udarcu razpršavajo, in se potem zopet združavajo še k silovitejsemu naporu.
Razjarjeni elementi nimajo nič usmiljenja; kakor s peresom se igrajo z Indijo. Z velikanskim naporom se je človek, ki so v ladiji bojuje za življenje in smrt in obupno skuša se privleči do rešilnih obal, približal na seženj daljave, da ga potom o ironija! — kakor zasmehovaje gromovit val meče še dalje nazaj z neopisno silo.
A volja brodarjaje železna, iz ognjevitih očij nui žarita trma in oneržija, protiviti se razjarjenim elementom; žile so mu stopile na čelo vsled groznega napora v boju za rešitev, in vesla neustrašeno režejo valovje.
In glej! Koncentrirane njegove moči v jeden smoter, v rešitev bornega življenja, premagujejo že
vse ovire, ki mu jih razljučena narava postavljana pot — že je prav blizu obali.
Na obali stoji drug človek, ki opazuje onega, kako se napenja v smrtni nevarnosti. Zavit je v gorak kožuh, roke ima stisnjene v žepih, kjer si! igra se zvenketajočim denarjem ; napore svojega bližnjega, gleda hladnokrvno bližnjega, kateremu visi življenje na eni sami niti. Lahko bi mu pomagal, če bi le hotel, ali ne zdi se mu vredno truda, češ: jaz sem varen, ti pazi na svojo kožo!
Ne bo zastonj ves trmi hrodarja, že jo blizu kopnega, že počenja dihati svohodneje — a tu je prigrmel zopet grozovit val, ki je prijel Indijo z grozno silo ter jo treščil v obrežno skalovje, in zginola sta — Indija in brodar —---
Ko se je morje poleglo nekoliko, opazil je človek, stoječi na varnem bregu in zavit v kožuh, kako ladijne deske, zdrobljene na kosce, plavajo do obrežja in ne daleč tam mrtvo, razmesarjeno truplo. 1'rsti mrtveca so stisnjeni, roke krčevito stegnjene, kakor jih je razpel instiktivno, ko so je hotel rešiti.
Tu je možu na obali jelo nekaj gledati v notranjem: vidiš svojo žrtev! Da si mu ponudil palico, za katero bi se bil ohupaucc prijel, bil bi rešen in ti bi bil brez nikakegu posebnega truda storil dobro delo svojemu bližnjemu. A sedaj si ti
dni se je sicer raznesla vest, da so so pogajanja razbila. I >o danes nimamo ni kakega podatka še v rokah, nobene avtoritativne vesti ni od strani vlade, ni od strani Italijanov, po kateri bi mogli soditi o resničnosti rečene vesti. Ali recimo tudi, i da so so pogajanja res razbila za sedaj, je pa za tirolske Italijane velika pridobitev že to, da so i odtisnili vlado in Nemec s stališča načelnega od-i klanjanja in da so jih prisilili do pripozaanja, da jo trentinsko vprašanje tako, da se da govoriti o njem.
A ta moment je važen tudi za nas Slovenec, i kajti orožje, s katerim tirolski Italijani branijo ! svoje stališče, je vzeto iz našega slovenskega ! ar z ii a la! Z drugimi besedami: pota tirolskih Italijanov se križajo s potmi nemškega nadvladja v Avstriji — oni so zavezniki boriteljev /a pravo samodoločbo narodov v tej monarhiji ! Tirolski Italijani so torej — in v toni loži vsa teža važnosti trentinskega vprašanja za nas Hrvate in Slovence — n a s p r o t n i k i k o n e č n i m e i l j e m oni h, ki so za v e z n i k i pri m o r s k i h 11 a l i j a n o v.
Mi, ki nepremično stojimo pod zastavo narodne ideje, ki čutimo predobro, tla kri ni voda, ki vemo, ki tko čut narodne ukupnosti sili, ako je nastala potreba za to, do skrajne žrtve na svojih lastnih nazorih, mi umemo, da bi bili in so tudi tirolski Italijani pripravljeni za maral kak saerifizio del in-toletto njih primorskim so narodnjakom v prilog; ali tu vidimo, kako pota primorsko-italijansko politike križajo naravnost življensko interese tirolskih Italijanov, vidimo, kako bi morali biti ti poslednji smrtni sovražniki sami sobi, ako bi hoteli hoditi ista pota. Vidimo torej, tla je razlika med stališčema primorskih in tirolskih Italijanov velika, načelna, dotikajoča se življenja. Prav pravi Dinko Politeo: Tirolski Italijani se bore za svojo pravo in proti nemški hegemoniji, d>6im se primorski Italijani bore za hegemonijo, za privilegije, Le-ti se bore proti postulatom Hrvatov in Slovencev, a ti
kriv, da je besneče valovje pokopalo nadopolno človeško bitje ..............................
Vest mu gloje čedalje močneje v prsih, on začenja bežati, kakor da bi hotel ubežati tem glasovom, a burja piha porogljivo za njim in bliski švigajo po obzorju, razsvetljujoči njegovo upalo, bledo
liee, lice grešnika — — - —.......—
i'ribežal je v varno zavetje. Prijetna toplota v prešerno odiČeni sobi upliva poniirovnlno na njegove živce, prej bledo lice se rtideei zopet počasi. Nemarno in brezbrižno stega se po mehkih blazinah, si prižiga lino smol ko ter s poluzaprtiini očmi gleda v dim, ki se v zmedenih kolobarih igra okolo njegovega lica, a se potem leno-počasi vzdigava proti stropu, razširjajo aroinatioen vonj.
Sedaj, ko ni več na licu mesta, v besnem viharju, pred obličjem tuge in pogibelji, upliva polagoma prijetim in vabljiva okolščina tudi na njegovo mišljenje. 1'stniee se mu razlegajo zaničljivo v komaj vidljiv smehljaj ter mrmrajo: Naj le besnijo valovi, naj le butajo ob ladij en, naj jo zdrobijo in ž njo potopijo hrodarja ! Saj je bil brodar predrzen, ker se je spustil v nevihti na besneče morje. Tak
brodar naj le izgine v vnlovju...... v tok naj
bode ribam in somu..... saj je plača! v tem le
predrznost in nemarnost svojo.......vzgled bode
drugim.....usmiljenja ni več!
Večeslav.
postulati no identični z ob i mi tirolski li Italijanov! S tem — pravi Politeo «la se je vlada spustila v pogajanja h tirolskimi Italijani, j«' storila čin politiške modrosti. To, kar zahtevajo ti poslednji, jim lahko da vsaka vlada v imenu narodne j e d n a k o p r a v n o 8 t i, kakor pa se mora upirati z energijo ako hoče biti pravična, italijanski agitaciji v Primorju ! Isti vzroki : torej, ki vzhiljajo simpatije do tirolskih Italijanov, silijo vsakega pravičnega človeka, da mrzi divjanje primorskih Italijanov. Pridružujemo <e torej želji reče nega člankarja v »Agramer Tag-hlattu«, da hi se tirolski Italijani, ko se zopet snide državni /.hor, zadorol jrni združili z znttop-n i k i drmjih iiftroildr, liorfrih ne jedino le zn iinjdrago-mirjr, do rfnar nun /iruriro sleherni narod, rrlik in ninjlirn : zn žirljnije! Ako je v tej družbi bo-riteljev za pravico in pravo svobodo mesta poštenim Nemcem, zakaj bi ga ne hilo tudi poštenim Italijanom?! Primorskim Italijanom seveda mrzi ta družba, ker jim mrzi pravica, ali tega ne morejo zahtevati od svojih sorojakov v Tirolu niti v imenu sonarodnjaštva, da Iii ti poslednji žagali vejo, na kateri sloni njih bodočnost, da I»i podirali načelo jednakopravnosti vseh načelo absolutne saniodo-ločhe v uvajanju m v njega narodnega življenja.
Slovensko gledališče v Ljubljani.
(Dopin.)
I.
Letošnja gledališka sftzona je zaključena, in dovoljeno nam bodi, da v kratkem podamo svoje misli, ki nas navdajajo ob nje zaključku.
Deželno gledališče v Ljubljani bodi Slovencem to, kar je narodno gledališče v Pragi ('ehom, kar je deželno gledališče v Zagrebu Hrvatom, kar je dvorno gledališče na Dunaju Neineem. AH je vršilo naše gledališče to sveto misijo v minoli gledališki sčzoni ? — Ne!
Zakaj ne, to povemo v naslednjih vrstieah.
Slovenci nimamo zavodu, ki bil večega kulturnega potnena, nego je naše deželno gledališče v Ljubljani. Dežela Kranjska in mestna občina ljubljanska ne žrtvujeta za nobeno drugo narodno podjetje več, nego za slovensko gledališče. In slovensko občinstvo samo ne daruje za noben drugi narodni zavod več denarja, nego r.i\ slovensko gledališče. Zakaj ? Oder slovenskega gledališča v Ljubljani je kraj, kjer naj se goji/, vso ljubeznijo prava, najviša dramatiška umetnost; kjer se naj uprizarjajo v prvi vrsti in z največjo skrbjo in natančnostjo izvirna slovenska dela; kjer zveni čista, naj-pravilnejšaslovenska govorica —skratka: slovensko gledališče v Ljubljani bodi zavod, ki kaži kakor jasno zrenI o napredek in raz v i tek kratkega sicer, a krepkega, uprav gigant i š k e g a našeg a kult ti r n e g a živi j e -n j a in ustvarjanja. Slovensko gledališče bodi »Lieblingskind« slovenskega naroda, ki se ga oklepaj z vso nežnostjo, z vso ljubeznijo, z vso presrč-n ostjo; slovensko gledališče ljubljansko bodi slovenskemu narodu v ponos iti čast, bodi nežna cvetka, ki jo neguj z vso skrbjo, z vso pozornostjo, z vsem globokim prepričanjem, da kaže v polnem, razkošnem cvetju narod naš tujim opazovalcem v krepki življenski sili, v čisti luči njegovega idealnega stremljenja kvišku najčišče, najlepše umetnosti.
V slovenskem gledališču ni mesta neslanostim in skrpucalom ter igram, ki sodijo v cirkus, pa ne na oder. Tak neslani šport si lehko privoščajo v mestih, kjer imajo po več gledališč, kjer je nerazsodnega občinstva, brez okusa in izobrazbe, za vsako preti mestno psevdogledališče toliko, kolikor ga šteje vsa Ljubljana. Tamkaj lahko brijejo norce iz gledališču, a pri nas to ne sme biti, in ni izgovora na božjem svetu, ki bi mogel opravičiti tako početje.
Zatorej so gospodje, ki so prezirali gornje plemenito zvanje slovenskega odra v Ljubljani in ki so usiljevali našemu občinstvu prav po nepotrebnem in v pregostih založkih neumnosti, ki so pognale pohotno rast na dramatiskem polju kakor ple\e med žitom, grešili s smrtnim grehom, za kateri jim ne moremo dati odveze. Niso pa grešili samo proti nalogi, ki jo mora izvrševati naše slovensko gledališče, temveč grešili so tudi proti občinstvo, v prvi vrsti seveda proti onemu občinstvu, ki vedotna zahaja k slovenskim gledališkim pred-
stavam. Tega občinstva ni Bog ve koliko, a vendar ga je nekaj. In kar ga je, hodi v gledališče iz veselja, iz prepričanja, iz požrtvovalnosti. Zato pa tudi sme zahtevati, da se mu |»onnja tečne in zdrave hrane, a ne napol surova jed v umazani skledi. Prejšnja leta je bilo stalnega gledališkega občinstva več nego letos. Ni bilo predstave, tla bi ne videli tega in onega gospoda, to in ono damo v slovenskem gledališču. Zakaj jih ni bilo letos? Kje je vzrok, da so bile v letošnji gledališki sfzoni zlast' dramatiške predstave tako slabo obiskovane ? Nič niso pomagale vse apelaeije, ki so jih z ognjem svete jeze priobčevali ljubljanski listi, pišoči o gledališču, tako pogostoma in v tako odločnem tonu. Ker smo si; zanimali za vzrok te hladnosti in malo-brižnosti, smo doznali, da so vzrok gospodje, ki so vladali slovensko gledališče, ki so ga vladali brez okusa, brez ozira, absolutno, a jako nesrečno — na škodo napredovanja in razvijanja slovenske tlra-matiške umetnosti.
i
Vsako gledališče si mora samo vzgojiti svoje i stalno občinstvo. Vplivati mora z dobrimi predsta-| vami in s skrbno izbranim repertoarjem na okus j občinstva, a ne sme ga razvajati z malovrednimi dramntiškimi stvarmi in ne sme mu z njimi kvariti še ono malo estetiškega okusa, ki ga ima človek v sebi že od narave. Kar je dobro za dunajsko predmestno in židovsko občinstvo, to ne sme in ne more biti dobro za naše občinstvo. »Trije pari črevljcv« ti. pr. imajo veljavo za občinstvo, ki se hodi gro-hotat v Karlovo gledališče, a za nas so tako ničvredna, tako puhla iti prazna reč, kakor mehur, napihnjen s toplim zrakom. Pa v takih igrah še zraka ni! Vse je tako prazno, tako neizrečno neumno, da človek ob vseh slamorcznih dovtipih in klovnskili blebetavostih ne vidi in ne sliši ničesar! Vse je mrzlo, dolgočasno in pusto kakor noč sredi najhuše zime. Pa vendar prevladuje v drami nemški »šund«. In zakaj? Gg. intendantom samim sc zdi višek umetnosti, tako, da govore javno, tla so jim »Trije pari črevljev« ljubši, nego najboljša moderna drama.Kaj moremo sklepati iz tega? Edino in satno to, da so voditelji slovenskega gledališča sami brez estetiškega okusa, tla nimajo potrebne estetiške naobraženosti. Ne zadošča, da si hodi kdo j vsake počitnice ogleda vat par baletov in dvoje or-j fejev na Dunaj — za vodstvo slovenskega gledali-j šča je treba vse druge izobrazbe, je treba temelji-j tega poznavanja tira natiške literature, je treba | finega okusa, in d i le ta nt je v polnem po-, menil te besede ne sodijo na čelo [našemu g l e ti a I i š č u !
Vodstvo našega gledališča si mora vzgojiti s plemenitim gojenjem dobrih, resnih, in tudi veselili dramatiških del, ki pa morajo biti taka, da jim ne poreže žil življenja : pravična kritika, stalno občinstvo in v njem okus za lepoto in umetnost!
Politični pregled.
TRST. IS. marca 1899. Proč s palijativnimi sredstvi! Kar omamilo jih je, tako pravi »Pieeolo«, ko so izvedeli, tla je natnestništvo uničilo tudi sklep mestnega sveta, s katerim se je razveljavil mandat Naber-gojev. S tem da je namestništvo poteptalo najviše pravo mestnega zastopa, dano mu po statutu. Čudna »pravica« to, po kateri se razveljavljajo zakoniti mandati, čudna [travica to, katero je že mi-nisterstvo in potem upravno sodišče spoznalo za — krivico! Namestništvo ni storilo vendar nič dru-zega, nego da je uničilo sklep, katerega je upravno sodišče že p opre d označilo z a krivi č n e g a !! Namestništvo je moralo storiti ta korak. Za božjo voljo, kdo pa naj bi še spoštoval izreke viših sodnih oblasti, ako ne bi namestnik cesarjev skrbel za veljavo istih?!
Gorostasno, naravnost infamno pa je, kakor dokazuje »Pieoolo«, da je mostni zbor imel pravico razveljaviti Nabergojev mandat. Sklicuje se na § • >.'> mestnega statuta, ki pravi, da oni, ki je obtožen zločinstva, ne more izvrševati mandata, dokler ni proglašen nekrivim! To da velja za Nabergoja! Isti tla je bil obtožen zločina, a nekrivim da n i bil p r oglašen!
To je vendar častikradje, kakorsnega jo zmožna le duša brc/, srama, brez vesti in brez človeškega srca. Proti Nahergoju se je bila pač začela preiskava, ali obtožen ni bil nikoli, ker se je
državni pravdnik uveril takoj, da ni nikakega vzroka za postopanje proti njemu!! Ali ni že v
tem izraženo najsijajneje proglašenje nekrivim?! Kakov drugačen modus naj bi se bil izvolil za tako proglašenje ?! Mar naj bi bilo državno pravd ništvo proganjalo Nabergoja v jedini ta namen, da bi ga potem sodišče moglo proglasiti nekrivim, da bi torej Nabergoj moral pretrpeti vso torturo kazenske razprave v ta namen, da dobi spričevalo, da je — pošten mož. Kakih gorostasnosti so vendar zmožni ti laški - juristi« v svojem besnihi! ! Lepe pojme imajo ti ljudje o ga resnosti in o namenih kazenske p roe ed u r e !
Sicer pa, čemu mečemo bob ob steno: oni so si enkrat konstruirali svojo posebno »pravico — v tem slučaju so jo skrili za hrbet pen/.ijoni-ranega stražmojstra, katerega je bila, čuden slučaj to, zgubila njegova lastna puška — in ta »pravica« jim je ščit preti sodišči, pred vestjo in pred lastno pametjo.
Ali do slavne vlade moramo spregovoriti resno besedo. Mestni svet se je uprl izreku inini-sterstvn in upravnega sodišča in je v tem odporu kakor povdarja tudi današnji »1'ieeolo« - solidaren. Proti taki korporaciji so vsi »veto«, vsa razveljavljenja le palijativno sredstvo, ki ne pomagajo nikomur in ne bole nikogar, razun državne avtoritete, Le ta se tlači poti mlinski kamen, (.'emu taka palijativna sredstva? Na tak izrecno solidaren odpor vse korporacije bi bil na svojem mestu le odločen, možki čin - r a z p u š č e n j e ! Občinski zastop, ki se noče pokoriti razsodbam najviših sodnih instanc, ki proglaša torej načelo saniovlastnosti, anarhije, občinski zastop, o katerem vemo, da bode tudi v hod tiče nadaljeval tako javno pohujšanje : tak občinski zastop, oziroma deželni zbor, bi morala nemudoma doleteti zaslužena kazen: razgrniti bi ga morali nemudoma na vse štiri vetrove !
Proč torej s palijativnimi sredstvi in podvi-gnite se enkrat do čina, ki bo imponoval, da bode konec frivolni igri z vsako avtoriteti)!!
Slično palijativno sredstvo je tisto prekladanje deželnega zbora istrskega iz jednoga mesta v drugo. Tudi to ne ho koristilo. Kaj pomaga prekladanje pozorišča, ako pa so glumači povsod i isti?! Isti prirejevatelji škandalov, isti napadovalei in zasramovalci, ki so proganjali naše poslance v Poreču, so jih proganjali tudi v Pulju in jih bodo tudi v Kopru. Ista srditost, ki je izganjala naš jezik v Poreču, ga je izganjala tudi v Pulju in ga ho tudi v Kopru!! Tu ne pomaga palijativno sredstvo prekladanja, kakor no pomaga prekladanje umirajočega s postelje na posteljo. Tu treba radikalnega čina. Vlada naj pove tej gospodi — toda zares, da bodo vedeli, tla tii šale da jih bo, ako ne odnehajo, smatrala kakor opozicijo proti sebi in da hoče postopati proti njim kakor se postopa proti opoziciji! Ko jih enkrat pouče dejanja, tla so jim minoli časi ljubeznjivega poštovanja, pa bi videli, kako mehki postanejo ta gospčda.
Proč torej s takimi palijativnimi sredstvi!
K položaju. Izjava grofa Štefana Tisze v zbornici ogerski je imela v nemškem taboru isti učinek, kakoršnjega je bilo pričakovati in kakor smo sklepali mi že v zadnjem izdanji, v po!itiški vesti »k položaju« — učinek podrte nade. Kakor mi, umejo tudi v nemškem taboru, tla govor grofa Tisze ni iinel druzega namena, nego opozoriti obstrukeijsko gospodo, da Madjari imajo zdaj d nizih skrbi, nego pa pomagati Nemcem iz mlake. To je jasno. Madjari umejo predobro svojo korist, oni vedo, kolike koristi imajo od razmerja z Avstrijo, ter da je torej za njih življenske važnosti, tla se čim prej obnovi pogodba. V tem spo/nanju si vendar ne upajo - tla-si bi morda radi, ako bi sineli slediti le svojemu srcu -, da bi izzivali slovanske narodnosti v Avstriji.
Zdelo se jim jo torej potrebno, tla opozori* Nemce, naj se ne udajajo nadam, katerih jim Madjari ne morejo »polniti.
Glavno glasilo nemškega tabora, »Neue Kreie : P m-se«, se bavi danes na uvodnem mestu z izjavami j grofa Tisze in iz vsake vrstice je občutiti efekt, ki ga je napravil ta madjnrski curek vode na nemške glave. »Neue Kreie Presse« meni, da jo bil govor grofu Tisza pregrešek proti dostojnosti iu taktu. Jojmene, kako občutljivi so postali ti gospodje kar naenkrat! Dokler so madjarski ministri strmo-
glavljali Nemcem neljube ministre, tedaj seveda ni bilo to p regrese k proti dostojnosti in taktu!! In kakor je /e navada tem ljubim Nemcem, tako tudi »Neue Kreie Presse« podtika Tis/ii, čc«ar ni inenil. Mož ni rekel, da se vlada lahko hren Nemcev, a m p« k je rekel le, tla bi bilo nevarno, ako bi se Ogerska hotela utikati v hoj avstrijskih strank z določeno namero, da bi nadvladali Nemci,
In jako značilen je ta članek v Neue Kreie Presse , ker razkriva staro, že poznano nrav ministerskih kandidatov. Peri le madeže na svoji suknji s tistim milom, ki je ponujajo sleparji po sejmih kakor neizgrcšljivo sredstvo: čim se je posušilo mesto, kjer si pral, pa se ti zopet blišči v vsej krasoti svoji stari madež. Taki so ti ljudje, za katere piše »Neue Kreie Presse«: naj govore o čemer hočejo, naj se jeze ali smejejo, vsikdar jih goni misel - na vladno moč in ministerske stole. Da bi zmanjševala državniško zmožnost grofa Tisze, pa ga apoatrofuje » N. K. P.« : če bi bil ti Tis/a taka kapaciteta, pa bi bil že davno to zmožnost svojo prekoval v — praktičen v s peli. To je: ker grof Štefan Tisza še ni bil minister, pa tudi ni avtoriteta za — ljudi okolo »Neue Kreie Presse; .
Da, da, okolo miuisterskih stolov se jim vrte vse misli in okolo te osi se jim vrti tudi hoj za narodna prava Nemcev. To je jako poučno zlasti za nemške konservativce. Ako niso slepi, morajo vedeti, da bi, ako hi se tudi oni priklopili k nemški »gemeinburgscluift«, nimalo ne pomogli Nemcem, ampak pomogli bi le do politiške pomoči svojim naj ljutoj i m političkim nasprotnikom.
Nemški konservativci pa so menda prebistri politiki, da bi ntikali svojo glavo v tako zanjko,ampak ostanejo tam, k jer so najbolj varni pred temi sovražniki - v taboru večine, fndoklerho tako, bodo ljudje okolo «Neue Freie Presse» še dolgo gledali ministerske fotelje — le od daleč,
Mladočaški poslanec dr. S k a r d a je doposlal češkim radikalnim listom popravek, da ni res, da bi ga bil grof Tliun obvestil o svojem načrtu za rešenje jezikovnega vprašanja, kakor tudi ni res, da bil bil on zadovoljen s tem načrtom.
Prav smo imeli, da smo oni vesti, ki je govorila o že podani demisiji ministra Kaizla, dodali svoj ?. Danes ne ve ni kdo nič o tem. Bila je torej «raca», kakor jih sedaj vse polni frči po politiškem obnehju.
Domače vesti.
Trgovinski minister v Tr.stll. Z Dunaja poročajo, da minister za trgovino, baron Dipauli odpotuje dne 20, t. m. v Trst, kjer da ostane več dni. Ogleda si skladišča in veče tovarne. O tej priliki bodo na pomorski oblasti tudi posvetovanja radi pristanišču ih zgradeb. Dne 29. t m. bode minister navzoč na spuščanju v morje novozgrajenega Llovdovega parnika »Nadvojvoda Fran Ferdinand«,
Pogreb pok. Cahurlje .Josipa se je vršil včeraj popoludne. Klica Maiolica je bila natlačena čakajočega občinstva. Točno ob 2. uri je došel pevski zbor »Kola«, ki je po dovršenih svetih obredih zapel pokojniku toli žalostno-divno, da so navzočim rosilc solz/i. Na mrtvaškem vozu smo opazili do 11) krasnih vencev, dva s trakovi v narodni barvah, Sprevod je bil nekaj nenavadnega ob takem času in v delavnik. Ob straneh mrtvaškega voza je korakalo predsjedništvo in odhornistvo pevskega društva »Kolo«. V sprevodu smo videli pred-sedništva skoraj vseh narodnih društev naših, kar je v dokaz, da je pokojni Caluirija vžival, da-si preprosti sluga, simpatije vsega meščanstva.
Od cerkve sv. Antona novega, kjer so se izvršili mrtvaški obredi, je šel sprevod po ulici Ca-serma in do konca Belvederja, kjer se je ustavil in kjer mu je 50 slavcev zapelo v slovo še »Blagor mu«. Nekateri navzoči pevci »Slovanskega pevskega društva« so se pridružili »kolašem«, kar je naredilo na nas še poseben utis in ne moremo drugače, nego da izrečemo iskreno zahvalo tem vrlim možem na tem dokazu bratskega čutstvovauja.
Tu se niti skromni pisec teh vrstic ni mogel vzdržati solz, ker tu je jokalo - vse. To je plačilo, ki je daje naš revni narod svojim delavcem, in prepričani smo, da je tako plačilo v ' veliko uteho žalujoči rodbini.
Z Belvederja je sledilo vozu s krsto 7 kočij sorodnikov, prijateljev in deputacije »Kida«.
V Sv. Križu je bilo vse po konci. Tam je gosp. župnik blagoslovil krsto, ter potem v vozu spremljal sprevod.
Na Goriško-tržaški meji se je zbralo vse polno Nabrežincev z veteransko godbo in oddelkom veteranov ter pevskim društvom »Nnhrežinn«. Od tu se je sprevod le počasi pomikal proti Nu-brežini, kjer je pričakovalo sprevoda, vse staro in
mlado. Vsem se je brala žalost na obrazih, tako, da se nisi mogel vdržati sob. Društvo Nabrežina čegar soiiHtanovnik je bil pokojni Caharija, jo položilo na krško krasen venec h trakovi v narodnih barvah. Isto so storili tudi mnogi znanci in prijatelji. Krsto so prenesli v cerkev 1 veterani. Po običajnih molitvah je zapelo društvo »Nabrefrina« pretresljivo žalostinko, kakor zna le ono. I u potem se j<> razvil sprevod, kakoršnjega že dolgo niso videli tam. I užno so zveneli zvoki veteranske godbe. V trpki žalosti so drhtela srca, ko s<> je na pokopališču predsednik Nabrežine«, gn*p. Ivan Caharija, poslavljal od |M)kojnika. To so bili akordi, ki so segali v globino bistva. Žalosti potrtim srcem —- tako je zaključil — je prišla, dragi Josipe, velika množica prijateljev in znancev, da ti sporoči svoje zadnje pozdrave z iskreno željo po srečnem svidenju nad zvezdami!
Trgovski shod v LJubljani Dne ti. aprila t. 1. bode v Ljubljani shod kranjskih trgovcev in obrtnikov, za katerega se že delajo priprave.
„I »H ti en en" po upravah (»škili občin v Istri. O tej bolezni, ki je naravnost cpitlcmiČnega značaja in ki ubija te siromašne občine, smo govorili že te dni. Jako značilnih črtic (> t(.j epidemiji prinaša » Lavoratore« iz občine miljske.
Y upravi občine je pravi kaos. Pobotnice niti niso urejene po letih, ampak leže kar vse križem na kupu. Bivši župan lTbahlini, ki se jo bil ponudil svojedobno, da bode brezplačno izvrševal ta častni posel, je zapisal zn-se mej izdatke .'loO ghl. na raznih dnevnicah, ki niso opravičene nikakor. Na pr. za eno snmo vožnjo v dveh stvareh iz Milj v v Trst je znračuneno dvakrat po 5 ghl. Tako je zaračunano po 5 ghl. za vožnjo v Trst za nakup — papirja in črnila. Za sodelovanje na vojaškem naboru v Kopru je zaračunano 10 gld. in posebej še 7 ghl. f>0 nvč. za - zajutrek. Na cesarjev rojstni dan se je pet občinskih svetolvacev zbralo na obed in račun je plačala občina z 0f> gld. 07 nvč. Ker pa se jim zdelo, da taki izdatki vendar niso prav umestni v računih občinskih, so hoteli potem napraviti — nove knjige.
Vse to pripoveduje »Lavoratore« in da to ni sama laž, priča dejstvo, o katerem so brzojavili včeraj istemu listu, da so namreč dejali v zapor bivšega župana lTbaldinija in bivšega tajnika lin-pasta rija.
Predstav« mi korist i* rešeni o v emu spomeniku. V Ljubljani prirede dne 20. t. m. v slovenskem gledališču predstavo na korist Prešernovemu spomeniku. Na programu je krasna Pre- J šernova epska pesem »Krst pri Savici«, prirejena i za oder, potem humoristiško delo Jos. Stritarja »Prešernov god v Eliziju« in končno A. Aškerčev »dramatski prizor« izza 1. 1H47. : »Prešern v gostilni »Pri zlatem grozdu«. Predstava obeta biti zelo zanimiva.
I. i/ka/ o ilnrilih /a Prešernov spomenik. Kaplja Ludovik o. kr. orož. postaje vodja v Toplicah ghl. 2.50, Pajkova Pavlina sopr. profesorja na Dunaj i gld. 5, Kalister K ran, veleposestnik v Trstu ghl. 200, Hribar Ivan, župan ljubljanski gld. 50, LenČe Josip, veletržcc v Ljubljani gld. 50, Pogačnik — Naval Krim, operni pevec v Be-rolitiu gld. 10, dr. Murko Matija vseučiliščni docent na Dunaju gld. 10, Staklasti Ivan, e. kr. prof. v Zagrebu gld. 10, Aškerc Anton, pesnik in pisatelj v Cel j i ghl. 5, Vilfan Janko <lr. odvetnih v Radovljici gld. 5, Zbirka pri slavnostnem za početju gradnje Vrhniške železnice gld. 33.40, Res-man Ivan, unč. žel, postaje v Zalogu ghl. 50, Stupica Ivan, učitelj v Drazgošah gld. 3, dr. Pipuš K. odvetnik v Mariboru nabral v veseli družbi slovenskih narodnjakov ghl. 10.07, Bukovec K ran, župnik v Trvižu gld. 5, Vičič Miroslav iz Postojne nabral ghl. 50.30, Guttumn Emilij, upravni tajnik v Gorici gld. 5. Zbirk a vrli h N o t r a n j-cev: Zofija Sahčeva gld. 5, Zofija Valenčičeva ghl. 5, I. Ličanova ghl. 2, Vičič Zurzova rodbina gld. 1.50, ivan Brinšek gld. 2, Josip Meden gld. 1, Drag. Žitnik gld. 1 - gld. 17.50, Stritar Josip c. kr. profesor na Dumi ji gld. I O, skupaj gld. 582.37.	dr. .los. Stare blagajnik.
Slovenski obrtni zavodi. Po uradni statistiki o avstrijskih obrtnih šolah zn I. 1H07./DH. ji; bilo na čipkarski šoli v Boleli .'»7 učenk, v Čepo-vanu 51, v Dol. Oslici (>;>, v Idriji 30, v Ljubljani pa 73. V šolo za lesno in kamnoseško obrt v Kočevju je zahajalo 20 učencev, v Ljubljani H2 in na Žagi H. Solo na pužkarsko obrt v Borovljah na Koroškem je obiskovalo 27 učencev.
Ustanovljenje brzojavne postaj«' Trst "J
(Itojail). Dne 115. marca t. I. odprla se je v Trstu D (Kojan), političnem okraju tržaškem, nova brzo- I javna postaja za vsprejcinanje brzojavk z omejeno dnevno službo združena s tamošnjim poštnim uradom.
Mesto postnega odpravnika na c. kr. po
štnem uradu v Katinari, okolica tržaška, se razpisuje proti pogodbi in kavciji 2(K) ghl. ; letna plača 150 ghl.; uradni pavšal 40 ghl. Prošnje v teku treh tednov na poštno in brzojavno vodstvo v Trstu.
»Slovenski Oospodar« zopet obsojen. Znani nemški hujskač Pistor je tožil lastnika »Slovenskega Gospodarja«, kanonika Križaniča in odgovornega urednika Kerka radi žaljenja časti. Ka-
nonik K rižanič je oproščen, Kerk pa je bil jednoglasno spozna n krivim.
Pevsko društvo »A d rija v Barkovljuh
bode imelo v soboto dne 25. t. m. svoj X. redni občni zbor ob l. in pol uri popoludne v prostorih »Narodnega doma«. Dnevni red: 1. Nagovor predsednika. 2, Poročilo tajnika. Poročilo blagajnika. 1. Posamezni predlogi in nasveti, 5. Vol i t«* v novega odbora. Na obilno udeležbo uljudno vabi
od bo r.
Nesreča. V grnjščinskem mlinu v Kostanjevici na Kranjskem je zgorel mlinar Franc Hodnik. Ponesrečeni je bil oče treh nedoraslih otrok. Kako se je zgodila nesreča, se še ne ve
Nesreča Slovenca v tujini. Vrlega Slovenca, zdravnika dra. Pečnika v Aleksandriji, je zadela huda nesreča, ugriznil ga je stekel pes. Dr. Pečnik se je odpeljal v Kaliiro, zdravit se na Pnsteurjev način.
Potres. Dne 4. t. m. je bil v kozjanskem okraju ob 1. uri popoludne močen potres, ki pa ni provzroČil nikake škode.
Drobne vesti. Včeraj je 5H-|etni perici Neži Vouk lin krat prišlo slabo in padla je v čisto plitev basin na delavskem prostoru v Kjadinu št. (»7. Ko so jo našli tam je bila že mrtva.
17-letna služkinja M. C. iz Št. Petra se je hotela včeraj vreči z okna stanovanja, kjer je služila. No, na srečo je preprečila to nakano hči Marijine gospodinje. Nesrečnimi je bila tako razburjena vsled vesti, da jej je oče na smrt bolan. Zdravnik jej je dovolil tudi, da je mogla že sinoči odpotovati na svoj dom.
Služkinja M. B. je šla k neki prijateljci svoji zahtevat, naj jej vrne posojen jej goldinar. Prijateljica jej je tudi res dala, pa ne goldinarja ampak — klofuto. Blagor njemu, ki nima ti rja t i ni kakega goldinarja!
Samomor. Pod Gradiščem pri Renčali blizo malina na Goriškem si je v torek popoludne z britvijo prerezal vrat gosposko oblečen mož, kakih 50 let. Pravijo, da samomorilec je identičen z nekim Gasuerjeni.
Loterijske številke, izžrebane dne 1 H. t. in.: Dunaj	IH 17 22 07 31.
Gradec	1 25» 60 32 13.
Trideut	12 23 H2 33 5.
Različne vesti.
Očeta umoril radi edne smotke. Iz Temes-Kubina na Ogerskem pišejo: V občini Bavanistve se je zgodilo strašno umorstvo. I'.Metni kmečki fant Lazar Mihalov je ininolo nedeljo prišel pijan iz gostilne domov in sicer po smotko, ki jo je imel shranjeno v omari. Iskal jo je zastonj in kmalu jo zagledal, kako jo njegov sivolasi oče puši na dvorišču. Nečloveškega sina je to razkačilo tako, da je popadel nož in planil proti očetu ter mu prerezal vrat, da si ga je slednji na kolenih prosil usmiljenja. Še-le, ko je videl, da je oče mrtev, se je streznil sia-morilec. Počel je jokati in je takoj Sel peš v Kuhin, kjer je okolo polnoči ilošel k okrajnemu sodniku, kateremu je povedni svoj zločin. Deli so ga takoj v zapor.
Brzojavna in telefonična poročila.
(Zadaje vesti.)
Bil li a j M. Budimpeštanski dopisnik »Krem-donblattu« pravi, da ni res, da bi bil ministerski predsednik pl. Szell, ko je bil zadnjič na Dunaju, imel politiško konferenco z baronom Ohlumeckim.
Cetillje IH. Dedni princ Danilo je odpotoval preko Dunaja v Petrograd.
Carigrad 1*. Kratka nota turške vlade na ruske predloge radi konference za razoroženje je v glavnem nastopni! vsebine: Porta je pripravljena od poslati svoje zastopnike na konferenco, pridržuje si pa pravico, da v razpravljanju o posamičnih točkah odkloni, ali pa spremeni ono točko, s katero se ne strinja porta.
Carigrad 1*. »Agence de Constuutinople ji* pooblaščena v izjavo, da je vest, da bi bilo v obližju Carigrada umrlo več oseb lakote, popolnoma izmišljena.
Ki lil 1*. Tu seje sestavil odbor, ki hoče zbrati v zvezek vse članke in izjave simpatij, objavljene v časopisih, brhošnra, itd. ter jih pokloniti papežu. Odbor se je obrnil do uredništev vseh časopisov, naj odpošljejo po štiri cksemplare pod naslovom: Grof Edvard Soderini, Rini, Palazzo ' Kalkotiieri.
Javna zahvala.
I*«><11»is;ina izreka, irinjcna |»o tolikih izkazih iskrenega sočutja, najprisrčnejšo zalivalo vsem onim, ki so na kateri >i bodi način izrazili sočutje na prehritki izgubi njenega nep<izabnega
Njega svetost
Lbou XIII.
I osipa.
Osobito se toplo zahvaljuje g. ilru. Martinisu, ki je storil vse možno, da nam reši dražega pokojnika; veleč. g. duhovniku, ki je pokojnika spremljal daleč ven iz mesta ter je s tem vsiregel nam in prijateljem pokojnikovim, slavnima pevskima društvoma Kolo« in Nnhrežinn za prekrasno petje ter za prekrasne vence z narodnimi trakovi, kakor tudi veleč gg. župnikoma i/ sv. Križa in Nahrežine, si. vet. godhi nahrežinski, veteranom in vsem onim, ki so položili krasnih vencev na krsto. Nnhrežinn, dne IH. marca 1SM».
I 'žal jena
rodbina Caharija.
„Hotel Nazionale"
v Trstu, Vin Vlemiai št. 4
nahaja se v bližini kolodvora južne železnice pristanišč, poštnega in brzojavnega urada ter je popolnoma obnovljen. •Sobe elegantne vse v I. nadstr.
Cena od 60 novč. naprej.
V pritličju nahaja se tudi ..Kestnumiit Nazionale" elegantno opravljen, preskrbljen vedno in ob vsa kej uri z gorkimi in mrzlimi jedili. Tori se: lino plzensko pivo in ('ulmbncb-ovo črno pivo. najbolje dalmatinsko „Apolo <1 i l.issa" in istrsko vino ter razna vina v boteljkah, vse po zmernih cenah.
Lastnik je slnvan-dnlmatinec. (tovori se slovenski in lirvutski.
\aslnnjiijc se na geslo: ..Svoji k svojim" priporoča se »lavnemu občinstvu slovenskemu in hrvatskemu za obilen obisk	udani
Josip Serdarović,
lastnik.
sporočili so po svojem zdravniku prof. dru. Lapoponi-ju g. lekarnarju G. P i c c o I i - j u v Ljubljani prisrčno zahvalo za doposlane jim stekleničice
tinkture za želodec
in •*>< njemu t diplomo dne ^7. novembra 1HJ»7. podelili Tiit-iov dvorni založnik Njihove svetosti-'
s pravico v svoji firmi poleg naslova imeti tudi grb Njihove svetosti.
Imenovani zdravnik ter tudi mnogi dragi slouO profesorji in doktorji zapisujejo bolehuvim FiccoJi-Jevo želodčno tinkturo, kateri« k repen želodec, povečuje -diist. pospešuje prebavljen je in telesno odprtje.
Naročila vsprejcmn proti povzetju in točno izvršuje
G. Ficcoli,
lekarnar pri ..Angelu" v Ljubljani
na Dunajski cesti. Tinkturo za želodec pošilja izd lovatclj v škat-I jah po I -J steklenlc'-ic za gld. 1*26 a. vr., po 24» J steklenici«- za gld. 2*40. do :il> stckl. za gld. 3-SO S po Iii slekl. /a gl. 6-S© (poštni paket ne črez fi ki. v težaki, pa 110 /,;i K]. 10-30.
V	Poštnimi mora plačati p. n, naročnik.
W\A/WWA<
J 9
Prva domača tovarna
vsakovrstaeiia
MT pohištva "VI
z. vedno bogato zalogo po tovarniških conah.
PETER MUSGHIK - TRST
l/aluua okvirjev, podob. /real. tapetarlj
jtr tapetarska delanica ne
Skladišče nahaja se tik dobrozuane restavracije ..Alln u no vii ahhondaiizft"
Vin Tor rente štv. 16-1H.
Viktorija" moderci
V
Čast nama jV javiti, <la sva v Nabrežini V hiši st. 7(> (»tvorila tovarno sodine vode (sifonov in po-
Aite
Nadejava so, <la ImmIp slavno občinstvo podpiralo to %u pričeto domačo industrijo, in to tom rajo kor bodo postivžlm točna, pijača izborna po navadni coni.
Z odličnim spoštovanjem udarni
Josip Pertot, Jakob Franko vič,
tovarnarja.
• fH
ih ff
ft =
u
Velik isbor
t
(prej Aite & Zadnik) Via Nuova ogel ulice S. Lazzaro.
Iva/prodaja vse blago v zalogi po znižanih cenah.
Josip Živic,
veleposestnik. Skopo ima na prodaj Iti mesecev starega bika, švicarske pustne.
vseli ureflmetov za pomlad in ileto
volneno blago, perkal za obleke in srajce, "jT" efir in oxford, lawn-tennis, satinets gladki, tiskani in mrežasti, sakovrstni svileni predmeti za obleke in klnčanje, velik Izbor ipek, trakov, zavratnikov, modnih specijalitet vsake vrste rokovic iz svile, nitij in kože, dežnikov.
Velik izbor perila dobiTa se v imfataej zaloti
JAKOBA KIiEMENOA
V TKHTl', ulica st. Antona Stv. I. - V TRSTI'
N'a zahtevanje
se dopoiljejo se uzorci z. dotičnim i cenami poštnine prosto
C. Zadnik
1'iazzu S. (i io van ni <i (ultod V. delle Lfgna.) Prorinjulnicu mamiiaktur pn najnižjih eenith.
Zenitbena ponudba.:^:;:;
n'.opil v zakon z gnspodičino ali ttdovo brest otrok, s premoženjem ali kako trgovino, ali doto 11M M> do 2000 gold. Ponudbe in če mogoče tudi fotografije je doposluti poste icstaiitc pod Šifro: „M. S. Nro. 201, Trst."
Kašelj, hripavost in prsni katar
ublažuje in zdravi
pravi planinski kašelj olajdajoči sok
z „Deželne lekarne pri Mariji Pomagaj" M. I.eusteka v l.jnhljani.
Cena 1 steklenice 50 nove. Itazpošilja sc z obratno poŠto nujtiiunj 'J steklenici.
w v^r^^rrvvvvrv-vvrm-vvvm^
W Vse stroje za poljedelstvo
Vnovič znižane cene!
Trije r I (čistilni stroji za žilo) v natančni izvršitvi. Susiin'cc za sadje in zelenjavo, škropilnice proti peronospori, poboljšani sestav Vermorelov. Aparate za sumporavanje lozov.
Mlatilnice. mlini za žito, stiskalnice (prešel za vino in sadje
riizličnib sestav. — Samoreznice jake lahko za goniti in po zelo zinernili eenali. Stiskalnici1 za seno in slamo, ter vse potrebne, y _vsakovrstne poljedelske stroje, prodaj« v najboljši izvršitvi
Ig. Heller, Dunaj
-pričevala zastonj.
Iščem zastopnikov
II .j Praterstras3e.
Čuvati se je ponarejanj !
Varstvena znamka: SIDRO.;
LINEMENT. CAPSICI COMP.
i/ Kiclitcr.jeve lekarne v Pravi
pripozuano izvrstno, bolečine blužečv mazilo dobiva se po 40 nvč., 70 nvč. in I gld. po vseli lekarnah. Zahteva naj se to
splošno priljubljeno domače sredstvo
vedno le v originalnih steklenicah z varstveno znamk o „sidro" iz Richterjevu lekarne ter vzame previdnostno samo steklenice s to varstveno znamko kakor originalni izdelek.
Riclilerjeva lekarna pri zlatem levu v Pragi.
nosa Balzam
•© iz lekarne B. Fragner-ja v Pragi |#
je že već kakor ."><» let obče znano domače zdravilo, vzbuja slast in odvaja lahko. Z redno uporabo istega se prebavljauje krepi in ohrani.
Velika steklenica 1 gld., mala 50 nvč. po pošti 20 nvč. več.
je staro najprej v Pragi rabljeno domačo zdravilo, katero varuje in olirani rane čiste, vnetje in bolečine olajša in hladi.
S
V pušicah po 35 in 25 nč., po pošti 6 nvč. več.
varilo I Vsi deli embalaže misiju zraven stoječo, poslovno položeno varstveno znamko.
S: Lekarna B. Fragner-ja „pri črnem orlu"
Vsakdanje poštno razpošiljanje. Zaloga v lekarnah Avstro-Ogerske, v Trstu v lekarnah: 4>. I.nciaiii. K. Leilcubiirtr. I'. 1'reudini.S.
Ncrravallo, A. Suttina. C. Zanclti. A PruMiiarer.
is