147. številka.                              Ljubljana, fcetrtek 2. julija.                          VII. leto, 1874.
SLOVENSKI NAROD.
Iihaja vaak dan, izvzemši ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po pošti prejenian, za avstro-ogerske dežele za ćelo leto 16 goli!., za pol leta 8 gold. ■a cetrt leta 4 gold. — Za Ljubljeno brez posiljanja na dom za ćelo leto 13 gold., za četrt leta 3 gold. 30 kr., za eu mesec I golcl. 10 kr. Za pnsiljanje na dom se računa 10 krajc. za uiosec, 30 kr. za čotrt leta. — Za tuje dežele za ćelu leto 20 gold., za pol leta 10 gold. — Za gospodo učitelje na ljudskih aolah io za dljake velja znlžana cena in sicer: Za Ljubljano za Četrt leta 2 gold. 50 kr., po pošti prejeman za Četrt leta 3 gld. —   Za oznanila se plačuje od četiri-
atopne potU-vrste 6 kr., če so oznanilo enkrat tiska, 5 kr. će se dvakrat in 4 kr. 2e ae tri- ali večkrat tiska.
Dopisi naj so izvole frankirati. — Kokopisi bo ne vraćajo. — Uredništvo jo v Ljubljani na celovški ceBti v Tavčarjevi hiši „l'Iotol Evropa". Opravuistvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine,  reklamacije,   oznauila, t. j. fduainietrativne reci, jo v „Narodni tiskami"  v Tavčarjevi hiši.
V KJlll>lj»]tl 1. julija.
Z denaSnjim dnevom stopi nova postava v moč, katera odpravlja takozvani novinarski inseratni davek. Dozdaj smo moral i namreč od vsacega naznanila vselej, kolikorkrat je ▼ list prišlo, plačati trideset krajcarjev Stemplja, kateri so se vračunali, to se ve da, onemu, ki je oznanilo tiskati dal. Z od-pravo tega davka torej ne pridobodo narav-noet časniki in njih lastniki, nego občinstvo, katero inaeiira. Le v tem oziru, ka bodo mogla Časopiana oznanila odslej cenejše preračunjena biti in jih bode torej ve5, so-sebno malih, priđe ta od prava tuđi novinarstvu, nam na korist, ker odpira nani administraciji, denarja zmirom potrebni, ker mnogo za štavljenje, tisk, papir, štemplje itd. ra-beči, nove vire dohodkov. Za vojsko je po zoanem starem izreka treba denarja, denarja in zopet denarja; tako se tuđi časo-pisna vojna, borba za ideje in nazore, ne da boriti brez materijalne podloge. Tedaj nas in nado stranko tuđi politično podpira, kdor skrbi v svojem krogu za inserate našemu listu.
Navada, po javnih listih naznanjati trgovino Bvojo, ponudbe, tkanja, službe itd. — je pri nas Se precej redka. To kažejo inae-ratov (primeroma s tujimi listi) precej revni naši Časniki. Ako pregledujemo svoje inserate, vidimo tuđi, da tujci, ki k nam pridejo, veliko bolj znajo ceuiti vrednost časopisnega naznanila nego naši domaći trgovci, obrtniki, itd. Našemu fi li str u, ki je na pr. kak nov artikel po ceni dobil, smili se dati par forintov za dotično naznanilo, ki bi tisoče ljudij opozorilo na njegovo prodajalnico; — ne pomisli, da mu oni forini nazaj pridejo in prineso še velikansko procente. — Tako je podpora ni ej listom iu inseratom mej-sobojna, vzajemua: do ut des. Uranio, da se bode z napreduju čim razvojem slovenskoga novinarstva, razširil tuđi krug onih, ki bodo javna glasila bolj potrebovali za razua oznanila. Kuko dalcc so v tcj rcČi prišli praktični narodi: Nenici, posebuo severai, Anglcži, Amerikanci, — to kažejo njih velike novine, ki bo po ćele strani polne čisto malih in-seratov.
To se ve, da slovenak Časopis ne bode nikdar tak kot „Times," če se v bodočuosti ne bodo čudeži godili, o katerih deneu še ne sanjamo. Mi, kot kajžarji med evropskimi narodi, si ne muietuo takega pehisja na-pravljati kakor za sijajno palačo, nego narediti smo si dolžui v svoji Lisici čedno iu našim silam primerao. Tu pak se da še mnogo storiti. Naš list na pr., naj bolj bran med slovenskimi, in to v omikunih krogih, je tuđi inseratov dobival več nego drugi sloveoski. A ker jih drugi nekateri skoro nič dobiti ne
morejo, nij to mnogo rečeno. Našega lista prijatelje, tega in onega, ne bode tolikanj stalo, ako nagovore pri pravi priliki tega in onega trgovca, podvzetnika itd. ter jih opo-zore na naš inseratni del v listu. Tuđi naj se v malih oznanilih javljajo znanja potrebne reci iz familije, spremembe itd. — Dan denes so časniki za politične stranke (in vsak inteli-genten človek eni pripada) najvažnejši faktor. Zato je vsak privrženik svoje stranke dolžan, podpirati jih  kjer se more.
Politični razgled.
IVotr&uiJi* dežele
V Izubijani 1. julija.
Na čast mskey*€ velikega kneza Kon-stantina Nikolajeviča je bil v neđeljo slo-vesni obed. Naš ceaar je napil sledečo zdravico: „Na zdravje mojega dragega pii-jatelja, ruskega carja, na zdravje hrabre ruske armade in brodovja in slavnega velicega admirala, katerega imamo srečo denes med nam i videti." Veliki knez se zahvaljuje in ponavlja čestitanje v imenu ruskega carja, ruske armade, sv. Jurjevega reda in konca % beaedauii : „Bog obvari in ohrani Vaše Veličanstvo in vašo zvesto armado." — Veliki knez je odpotoval 30. junija iz Duuaja v Varšavo. Dunajski časniki pišejo, da veliki knez dela na Dunajčane s'mpatičen vtisk. Njegov prihod se smatra kot novo znamenje prijateljskih in intimnih razmer med Avstrijo in Busijo.
Imenovanje Fossingerjevo za »tio-r<vv*krgt* deželnega namestnika je prouzročilo dvojno mnenje. Untavoverni listi vidijo v Possingerji najvrednejšega nasled-nika Weberjcvega ter pričakujejo od njega, do bode češko federaliatično stranko na Moravskem popolnem razdjal. Opozicijonalni listi pa ga imajo za moža sprave ali ćelo mislijo, da Possinger samo hrani mesto de-želnega namestnika za bodočega federali-stičnega namestnika. Ako bi res kedaj prišlo iederaliHtično miuisterstvo na krmilo, lehko nastavlja nauiestnike, kakor se mu dobro in potiebuo zdi. Seveda tako čudno bi ne smelo ravuati, kakor Ilohenuart, kateri je pustil na najvažnejŠih mehtih naj-bolj zagrizuene protivnike svoje politike. Tolažil je Bicer svoje prijatelje, kateri so ga svarili, z besedanii: Gospodje uradmki bodo uže drugačni poHtali, samo da hc pre-prifajo, da je ta politični siHtem stalen- A uradniki so pript»njagali, da ne je Hohemvart preje odstraml, preduo jo čas imel, stalnost svojega političnega Histema dokazati.
Na C4*$hxe§n je volilua b«>rba med strankama cd dne do dne ostrejša. „Politifc"' denuncira Mladočelie kakor m<>re, le-ti pak oči taj o noRilccm pasivne politike, da so „grobarji češke^a nareda".
lfla<ijtt»'sktt oholcst in krivičuost proti slovanukim narodom na Ogerskeiu se je zopet 30. junija pokazala, in sicer v magnatski zbornic , kjer ho ob priliki po-Hvetovanja glede notarskega zakona, sklenili, da smejo notarnka pimiia sumo v magjar-skern jeziku Hpisaua biti. To je zopeten udarec   v   lice    pravici   nasproti   Slovakom,
Srbom, Kumunom in   nemškin* Saksom.  Priđe dan!
ViifttiiJ«' «ti*£»Te.
F»'€tn<*itskn ustavna komisija je ovrgla Perierjev predlog z 19 proti G glasom in imenovala posebni odbor iz poslancev Daru, Lacombe :n Vertavon, kateri imajo iz-dclati ustavne postave. Misli se, da bode ta odbor prdlagal, naj se organizuje osobni septenat.
Financijalno vprašanje je zraven ustavnih homatij najimenitnejše v parlamentu. Budgetna komisija je našla, da v prvi polovici tega leta je bilo menj državnih dohodkov, nego se je računalo. Ta deficit se ne more pripisati manjšemu prometu, kajti produkcija se je vzdignila za 100 miljonov frankov v prvih treh mesecih. Pravi uzrok so prenapeti davki, vsled katerih je življenje dražje in se denar za davke teško da sku-paj spraviti. Zato budgetna komisija nij bila voljna, da bi prttrdila fioančnim predlogom ministra Magneja, kateri bi rad bil nepo-srednje davke povekšal. Komisija nasvetujer naj se franeoski banki namcuto 200 miljonov frankev samo 150 miljonov na leto vrue na račun dolga, katerega je vladi ob vojski pri banki bila najela.
Bitka pri Estclli na Španjsketn je morala huda biti. Zraven maršala Koncha je baje palo še mnogo republikanskih ofi-cirjev. Karlisti si z ni ago pripiaujejo. Iz Madrida pa se poroča, da republikanska ar-niada pod vodstvom generala Zabale napreduje proti Karlistom. Serrano je pr ael v Madrid in precej poslal 18 kanonov severni armadi.
Dopisi.
Iz JSari1»oru 28. jun. [Izv. dop.] Naše mesto se jako hitro razvija, množi in lepša na vse strani. Tako nam je pokopa-lišče naenkrat preblizu mesta prišlo io vsi odločilni faktorji so edini v tem, da se ima iz mesta ven poriniti, na polje proti Kamnicr. V ta namen, nainreč da se ta želja goto-vejše izpolni, kupilo je mesto takozvano Langerjevo vilo s krasnim vrtom zadaj za zdanjim pokopališčem. Tako bode v nekoliko letih novo pokopališče odprlo se, to staro pak bode še 25 let stalo kakor je, potem pa bode podrto.
Zatega delj je po eni strani prav, daje počasni odbor za Tomšičev spomenik tako oprezoval s postavljenjem spomenika in denar v mariborski lnanilnici ležati pustil. Ako bodo inariborsko pokopališče samo Se petindvajset let stalo, potem je škoda mnogo deuarja v nov npomcuik vtakuiti. Za to zadostuje ako se za 25 let primeren, skromen in ne drag spomenik postavi, iz drugega denarja pak pisateljska stipendija naredi, katera bode obranila ži-vejši in trajnejši spomenik pokojnemu prve-mu uredniku „Sloveuskega Naroda". (Dopisniku moremo   povedati,   da   se   bodo v tem
smisla prcccj potrebni koraki storili in sicer od takaj.    Ured.)
Socijalno življenje — dasi nikakor nij sijajno — se je v Maribora dokaj spremenilo. Odkar smo „posvetili" Slovenci sploh z odločno svobodomiselnim programom po dri i pred-sodek, da bi bilo slovenstvo % ultramontan-Btvom identično, ne insultirajo nas Nemci več z „vvindiscber esel", in enacimi komplimenti, kakor je bilo prej nemški kulturi v navadi. S časom, kadar se počasi po na-turnem pota naše vrste iz mlađega naraštaja dopolnijo, dosegli bodemo Slovenci marsikaj, in uže zdaj so razmere ugodnejše, ker po-nebnje nekoliko strast, katera je proti nam vladala tuđi v družabnih krogib.
Kaši ultramontanci,mala Ulagova četica, ti paČ   srdito   jezo   kuhajo   in   kar   z  bogom samim   bi   se   skregali, da na nas liberalne Slovence   ne   da   ognja   in žvepla deževati. Sicer pa s tem   ne   mislim vseh duhovnikov. Nekateri so uže še tako pametni, da z glavo zmajujejo in ne odobravajo fanatičnoga ŠČu-vanja, kakor so ga Ulaga in njemu podobni med slovensko-štajersko   duhovščino  vpibali. Prav   želeti   bi bilo,   da bi se tuđi ti možje kedaj pomirili, in nekoliko patrijotičnejši bili, Naša čitalnica zdaj precej — hira, kakor   bira   tuđi   nemški   kazino;   vsa javna društva so opešala pri nas, kakor po drugod. Vendar npamo, da bodemo po zimi čitalnico v njenih novih   prostorih   zopet   bolj oživili. Iz   UlltOIU4*m   30.   junija.   [Izv. dopis.] (Občni zbor ljutomerake kme-tijske podružnice)   je bil v nedeljo po-poludue v Novakovej pivarni.    Udeležilo   se je zbora mnogo kmetovalcev iz okolice,   ne-kaj goapodov iz Radgone in ljutomerski po-seBtniki. Program (ki je uže bil v „SI. Nar." objavljen) se je še   dosta točno   izvrševal in bi se bil še bolje, ako bi ne bil jel dež na-gajati, ki je prcpodil udeleževalce   iz vrta v precej tesne sobe. Govorilo   se je   slovenski in nemški. Videlo se je pa,   da  nemški govori naše kruete nijso zanimali,   ker jib baš ne umejo.    Ko  je  bilo   predavanje  ncmško, takrat 80 poslušali — c. kr. uradniki,   a ko je pa bilo slovensko,  takrat so  se   udeležili knietje in pažljivo poslušali. Kmetijske družbe so   vendar   zaradi   tega   osnovane,    da   bi kmeta napeljevale, da bi umncjše gospodaril in zaradi tega bi se moralo   našemu   kmetu slovensko govoriti, kar se je pa le iz milosti dovolilo.    Govori so bili dobri   in bo marai-katerega napeljali, da si bode ali čebelorejo ali konjerejo izboljšal.   Končno so   se delile svetinje onim   umnim   ekonomom,   ki   so se ali h svojimi konji  odlikovali pri bečkej raz-stavi ali pa, ki se sploh odlikujo   kot umni ekonomi.   Na večer je  bil skupni obed, pri katerem je bilo jako  veselo   in   harmonično ne glede na kako malenkost, katero je uzro-cila netaktnost kacega   zagrizcnca.    Končno naj bode še omenjena netaktnoat nečega tu-kajšnjega vatlarja.   Ko  je   namreč   g. Per-n'išek slovenski   govoril   o čebeloreji   in so ga Umctje zveato poHlušali, je to omenjenega boreta ježilo,   in je.zaČel   klicati:   „konec", „dosta je". In ko je potem  še  g. Sijanec iz Negove tuđi slovenski govoril, je oni vatlar iato ponavljal a bil   tuđi   zasluženo  zavrnen od predsednika, ki je rekel: „Tiho! — Dokler sem jaz tukaj ne dovoljujem, da bi bo kedo vmes utikal."  Tn res tak človek,   ki o ekonomiji    noma    nobenega   „dunsta",   bi   rad n8tavljal podučevanje slovenskega kmeta.
Tak človek, ki niti ne ume, kaj se govori, tak človek se hoče nekaj v to utikati ? Mislil si je: „Zakaj uže li slovenski ? LotUn-berg ist ja von jeher deutach". Takim Iju-dem bi najbolje bilo dati „Laufpass" in jim reci: „apage."
Iz (»riMleu 20. junija. [Izv. dopis.] LanBko leto bi bil imel biti takaj zbor štajerskih učiteljev, pri katerem se je hotelo pogovarjati o načinu podačevanja in ob učnih predmetih. Deželni šolski svet, ki je ta zbor aranžirati hotel, je zavoljo nekih nzrokov ta zbor odgodil, in kaker denes slišimo, bode se ta zbor letos meseca septembra vrsil, ker je program z vsemi točkami, razpravljati se imajočimi, neki itak uže gotov. Program ob-sega 7 važnih točk. Našim slovenskim učiteljem, ki se tega zbora naj mnogobrojno udeleže, toplo se priporoča, da ob tej redki priložnosti podignejo svoj glas in zagovar-jajo potrebe slovenskih ljudskih šol kolikor oziroma na učno metodo, tolikor oziroma na učne knjige.
Pri nas letošnje leto, dasiravno se na-sledki lanskega kraha vedna še Čutijo, vendar raznovrstnih veselic, jubilejev itd. ne manjka. Včeraj počenši, denes in zjutra vrši se v našem mestu jubilej prvega državnega gimnazija. Ta gimnazij obstoji 300 let, in je bil največ v rokah jezuitov in benediktincev. Še denes so na tem gimuazij dve tretjine profesorjev duhovniki. Program tega 3001et-nega gimnazijskega jubileja je na svojih pro-dukcijah interesanten in obsega ćelo knjigo raznih spisov. Od teh spiaov je eden od našega rojaka prefesorja Ivana Ma čuna: o Nikoli Macchiavćlliji kot pesniku, historiku in državljanu. Ta svečanost dobiva tem večjo sijajnost, ker se je veterani tega gimnazija, ki denes velike službe obavljajo, mnogobrojno udeležujejo.
; Ces. kr. tukajsnja zastavnica preide v kratkem v roke občine Graške in dobiček tega zavoda bode metttnemu nWaisenhausuu namenjen. Pri tem zavodu je vodja Slovenec, ki je za tega delj nemškim aspirantom te službe trn v oku, ki mu pa na njegovo radost škodovati ne morejo, ker on povsema točno in pravično nlužbo obavlja.
Kakor slisim, je tukajšnjemu dijaškemu hrvatskemu društvu „Hrvatski adrijatik" na-dožlo povabilo od zagrebških pravnikov, da bi   so   tukajšnji    hrvatski    dijaki    udeležili „riečju i tvorom" pri proslavljenji otvorjenja hrvatskega vseučilišča.  Mi Slovenci se iz srca veselimo tega prazniškega   dueva,   ko   bode na slavjanskem jugu na   sredini llrvatov   ta novi, veliki poklič  imajoči zavod   svojo   de-lavnoBt začel. Kakor  je   slovcuski   Bvet uže takrat, ko se je misel   imenovanoga   vseuči-lišča še-le porodila, to sveto   idejo   radostno pozdravljal, ravno tako on denes pozdravlja srečno prigodbo oživotvorjenja te ideje, dasiravno bode Slovencem   kot Cislajtancem   to učilišče na mali hasok.    Slovenska   mladina bode  še   vendar   lo morala   se po   nemških cislajtanskih   vseučiliščih   truditi   in  za pri-hodnjo delavnost   pripravljati.   Tuđi Dalmatinci, kateri   bodo   hoteli   na domačih   tleli službe  obavljati ,   bodo   morali ravno   tak6, kakor Slovenci, na cislajtanskih univeraitetih Studirati. Nam Slovencem preostaje tedaj še za naprej naloga, delati na vso moč,   da si prisvojimo našemu jeziku trda tla v šolah in uradih. Slovenska mladina na nobenem  viš-jem učilišči   ne  more   v slovenakem   jeziku
izpitov polagati, dasiravno je slavjanskim pseudoitalijanom tak privilegij v italijanskem jezikn dan. Ide tedaj našim poslancem doli-nost, da zopet v državnem zbora opomenijo vlado, da se nam sedaj, ko je v misli ustanoviti novo Tseučilišče v enem še ne dolo-čenem mestu, to vseuČilišČe na slovenskih tleh ustanovi, in če ne, da nam vsaj na Graškem vsenčilišči za juriste slovenske profesorske stolice podigne, in pri vseh tuđi drugih izpitih slovenski jezik uvede.
Iz Hiiflim-Pe&te  28. jun.   [Izv. dopis.] Denes si pri nas noben veS   ne   prikriva, da smo ne samo na Đunaji in v Pešti, nego sploh v celej Evropi   ob   ves  politiSen upliv prišli. V tistera obsegu, v katerem smo ^a zadnja leta vživali,   ga   brž ko   ne   tuđi nikoli več rehabilitirali ne bodemo. Na mesto našega upliva vsedel se je  na Dunaji z vso svojo   pezo    upliv   vojniske   stranke   % nadvojvodo   Albrechtom  na  čelu.    Kako daleč se bo započeta akcija vojniške stranke razširila, to je, se ve da, denes še  krivnost stranke same, to pa stoji, da naši politikarji prihodnjost vso crno vidijo. Neki ćelo z vso resnostjo trdijo, da oba toj i   formalna   zarota proti našej državnej  samostalnosti.    Ogleda-joči se po poroštvih   državne   samostalnosti, našli so, ter s strahom pripoznavajo, da naša državna samostalnost zares nij z ničem dragim   zagotnvljena,   nego   z   mrtvim   pismom „ausgleicha" leta 18G7,   katerega  je Beust-ova nzwangslageu narekovala. Naši Magjari so imeli dosta   časa,    obdajati   ogersko   državno   samostalnost    z jakimi    zagotovili   in poroštvi dolgotrajnega obstanka,  pa zamudili bo pravi čas. Denes pa nij   več  časa za de-lovanje,   nego   samo   za   kesanje.    Kalman Tisza je s svojo znano interpelacijo  na  mi-nistra-predsednika   zavoljo   odstopa   Kuhna močno   zaropotal,   minister-predsednik   Bitto je pa ćelo skromno in   čedno   odgovoril,   da ogerska vlada proti odlokom Nj. veličanstva nič ne more. Na ta Bittov odgovor je rekel Tisza pomenljivo   krilato   besedo:   gledajmo da bodemo jaki! —
Početek zaobračaja u a Đunaji glede no-tranje politike nahajajo naši politiki uže v potovanji Nj. veličanstva v Petrograd. Zavoljo tega naiSim Magjarom preveliko prijateljstvo z Ruaijo nij ćelo nič po godu. Deputacija, ki se iz Petrograda sprema, da čestita našemu kralju, ali prav za prav av-strijskemu cesarju k 251etnici predobitja po na§ib honvedih branjenega mestil Raba in na to sledečega podeljenja ruskega reda sv. Jurja, je velika demonstrativna politična \gp-nija za nas, katere gorjupost samo magjar-sko srce očutiti more.
Govorica o odstopu našega honvedskega ministra Szendija, i o namerjavanej redukciji honvedske vojske ima baje ćelo realni temelj. Pozdravljenje, katero bo nadvojvodi Al-brecht ruskemu car ju od našega kralja v VarSavo nesel, tuđi nič nij po volji našim Magjarom.
Odgodenje zakonske osnove o obliga-toriČnej civilnoj poroki, katera vondar nič političnoga v sebi nema, smatra se kot sramota za uaš sabor, ki se jo vladi udal, žu-gajočej z odstopom, ter je znamenje odvis-nosti naše vlade od Dunaja. K vsemu temu priđe kot pravi superlativ še to, da jo mi-ster Ghyzcy rekel, da bo Ogerska samo ouda v stanji posojilo 150 milijonov povrnoti, So bo njena državna samostalnost   še   kakih   4
ali 5 let trajala. Pomislite, miniater Gbyzcy je to rekel! Tedaj tuđi on dvoji o trajnosti naše državno Bamostalnosti! Je-li Čndo , da so postali naši politiki v očigled teh in takih dogodjajev pessimisti najbujše baze?!
Volitve za srbski cerkveni kongres ©bjavljajo se ravnokar bre« vsake agitacije in brez vsakega hrnpa. Srbska liberalna istranka ztnaguje povsod s svojimi kandidati. Niti naša, niti hrvatska vlada ne me-šate se v volitve. Izbor kandidata liberalne stranke Bndimskega vladike Stojkoviča za patrijarha je toliko kot osiguran. Kandidat vladne in ob enem— klerikalne stranke Oruic" ne bo niti deset glasov dobil. Sicer se bode pa v ponašanji vlađnega peverjenika za otvorjenje kongresa Grueberja pokazalo, v koliko namerjava vojniška stranka na I)u-naji tuđi orbuko vprašanje kot orodje proti oholim Magjarom upotrebiti.
Srbski listi hudujejo se čem dalje bolj na Hrvate. So pa res hrvatski zastopniki na našem sabora včasi vitezi prav žalostne podobe. Vse njikovo dejaoje in nehanje more se s tem označiti, da nič ne narede in nič ne pokvarijo. Opozicija jim spočituje, da gredo z vlado še hnje skoz grm in strm nego Deakovci. Vlada jim pa zato niti hvale ne ve. Hrvatski zastopniki na našem saboru bi morali posredovati med Magjari in nemagjar-skimi narodnostimi. To bi bila plemenita in zahvalna uloga za nje. S posredovanjem gotovo ne bi prijateljstvo naše vlade, za katero prijateljstvo se tolikanj boje, zaigrali, pri Srbib, Slovacih, Romanih zadobili bi pa veliko simpatij in privrŽenikov. Hrvatski za-Btopniki pa tega — nečejo. Naj jim bo!
m
Domafce stvari.
—  (K vprašanji nameščenja dež. načela i ka.)    Knez  L.  Metternih je   moral na nagloma vodstvo deželne vlade pustiti in je predvčeranjem svoje poslove, vodstvo kranjsko  deželne   vlade,   izročil   c.   k.   vladnemn svetovalcu   vitezu   Roth-u,   kateri je, da si v prvi vrsti  birokrat,  vzakako zmožnejši in hladnokrvnejši,    Metternih   odide   precej   v Linč.    Govorica,  katera je med   uradniškimi krogi   razširjena, pravi, da  Se  vec*   mesecev ne   bode  deželni   načelnik   imenovan,   ter se dalje kombinira, da na vse zadnje utegne še g.  Roth postati definitivni c. k. deželni načelnik.
—   (Kranjski  deželni   zbor)  bode imel v prihodnji sesiji haje dve važni predlogi v posvetovanji.    Vlada  bode  predložila   zakonsko novelo k šolskim postavam; dež. odbor pa zakonsko  osnovo nove občinske postave !
—   (Umri) je pređvčerajšnjem duhovnik tukajšnje deželne bolnice J. Turek. Pokojni je v  10   letih,   kar   je   v   špitalu bil,   okolo 7O00 ljudij   k  sv.   Krištofu   na   pokopališče spremil in pokopal,   —   gotovo   največ   mej vseini duhovniki te fikofije.
—   (Ljubljanski   škof) je   od dež. vlade dobil   izvrftlne naredbe glede konfesi-jonalnih  postav.    Ker  je   g. Vidmar v kon-fesijonalnib rečeh mirnejši in pametnejšl nego njegovi kaplanje, in ker se hoče na Ško-fovskera sedeži še dokler je mogoče obraniti, — se  gotovo  proti   državi   ne   bo   po robu stavljal.
—   (Imenovana) sta za davkarja na KranJHkem gg, J. Kren in A. Antončič.
—  (V Voloski) v Primorji   se  je   od-prla   —  kakor   nam   višji   telegrafski   nrad piSe — 29. p. m. nova telegrafska štacija.
—   (V  Š os tanji) na Slovenskem Sta-jerskem  se je 27.  junija  posojilnica odprla Piše se nam, da je precej  prvi dan bilo črez 2000   gld.   vloženih,   blizu   1000 gld. pa iz-posojenih. Na mesto g. notarja Rapoca,   kateri se je zarad mnogih svojih opravil, ravnateljstvu odpovedal, je g. Mihael Vošnjak posestnik   v   Šoštanji   za ravnatelja izvoljen.
—  (Iz Slovenske Bistrice) na Slov. Štajerskem   se  nam   piše  30.   jnnija:    Vsak dan vidimo crne oblake na ohnebji in slišimo od hudonr, katere so v Rosednjih okrajih uže hndo Škodo napravile. V Konjicah, Oplotnici, Framn, Slivnici, pri Mariboru in na ptujskem polji se je vsipala debela toča in na mnogih krajih   vse   pobila   na polji  in v vinogradih V   naši   okolici   smo  zdaj   Še srečni bili, pa kdo ve, kaj še bode.
—  (Od Svibnjega pod Kumom) ne nam piše 20. junija: Letos nam dela   vreme sitnost,   ko   sušimo   mrvo,   katere   je menje, nepo lansko leto. Žito in trta nam še doka] lepo kaže.    Fižol in  „rožni krompir"   sta se dolgo obotavljala.    Ta novi najslastnejši ko-run pa si zdaj  prav vrlo pomaga in smo pa uže osnli.   Jabelk, hrušek in orehov ne bode toda črešplje so tako polne da se drevje uže zdaj veni.  Skušali smo tukaj zasaditi žlahtne trsne sadeže, katere smo dobili iz Ljutomera. Tedaj   npamn da črez 5 let boderao uže pili žlahtni rizlec, šipon, mušico itd.   kakoršnega pridelavajo Ljutomerčani.   Mlatilnico   na cveke  bi  tukaj   živo   potrebovati, kajti vse gre   v   jamo   ali   pa  v fabriko, delavcev za polje pa nij.
— (VraŽa.) Od Velike Nedelje na slov. Štajerskem   se   nara   piše:   Kako   babje   in vražjeverni   so   še   nekateri   ljudje,   to   priča slede5a dogodba.   V petek 20. janija ob  10. uri   predpoludnem   slišim   pri   sosedn   praHe cviliti.   Ko   ne   neha   cviliti, mislim da se je kaka nesreča prigodila. Orem gledat iz hiše pa   kaj    vidim!?    Fant   kakih    17   let   star koplje   jamo   pred   svinjskim    hlevom, pred   pragom   ter   živo   prase   zakaplje. zraven pa strašno kolne. Slednjič še izgovori besede: „Zdaj vrag ravno tako delii s tištim človekora,   kak   je   to to   prase   delalo!"   — Mislili so namreč pri tej hiši na vražjo vero da je nekdo njihovim prašičem u čini 1, t. ]. zacopral   ali   začaral,   da so birali in slabeli ter crkali, za to je cnega Živega moral   zakopati, da bi „prokletega človekA vrag vzel". —    V   obče   i majo   tnkaj   ljudje   vražjevero ^loboko vkoreninjeno.    Druge babe pa, ako kdo  svinjam   „včini",   najbolj   mršavo prase živo sežgo,   da   bi   tako   od   ostalih   bolezoi odvrnile. Nekatcro   babe   od   beračev — uši jemljejo, ter   jih   živini med  kruhom   pojesti dajo,   da   rajši   jedo.    Druge imajo na cesti naideno   konjsko   podkovo   v  koritu pribito, da se svinje bolj redijo!   FarovŠka kuharica včasi   družini   cvetlic, ki jih  s križev na po-kopališči nabere, med juho sknha,   da ne bi preveč pojeli.    O  luč in pamet kje steV
— (Pri Outenbergovi slavnosti) katero so v nedeljo praznovali vsi ljubljanski tiskarjt, govoril se je sledeči slovenski govor : „Prestavimo se v mislili obilih 400 let. v srednji vek nazaj, ko se je po svetu širilo samo Še toliko knjig ter z nj i mi samo še toliko vednosti in znanja, kar so ga mogli podajati ruenihi, v mračnih celicah ttudovito
spisanega   na   kože   nalašč za to UBtrojene. Kako vse drngaCe je tedaj bilo po Evropi! Jedini    uka   žejni   bogatini   so   si mogli ob dragih troških pribaviti kako knjigo, katerih se v deuašnjih  časih   catisne v enem   dne vi toliko, kolikor   se   jih je tedaj moglo v veB letih prepisati.    Kako sknpo je v tistih časih tekel stndenec omike   in napredka!    Večina sveta je bodila v debele) nevednosti od roj-stva do   groba.    Najogroznejših   praznih ver je bila zemli'a vsa polna!    Kako ne bi, ker nij bilo še načina, h katerim   bi   se   bila ta debela megla dala pregnati!    Nij bilo knjig, katere zdaj po vseh   mestih izobraženih na-rodov polnijo ćele velike   prodalnice in tndi cele semnje;   ni}   bilo   novin, katerih zđaj r Evropi na tisoČe na svet priđe, samo v enem dnevi  ter katere   zategadelj   kakor   blisk po zemlji    razglaSajo   vse   važne   dogodke, vse slavne   naprcdke   Ploveškega   duha.    Takrat so res bile vae drugačne razmere mcj ljudmi in državami! — A priSel   je   na   svet velik gćnij,    in   ta   gćnii je   prestvaril zemljo.    V kar so ljudje   pred   njim potrebovali po sto in sto, da, po   tisoč   let,   to   se   z njegovo umotvorino,    s   tiskarstvom,   vrši   v   mnogo krajšem   čaši,    ter   čem bolj se v tem ali v tem narodu širi in dovršnje nmeteljnost, ka-♦ero je svetu pnklonil ta veleumni mož, tem hitreje   se   pomiče   napredek ,   znanstvo   in omika, t«tn spešneje beži nevednost in surovost.    Nebesk   je dar, katerega je človeštvo prejelo od tecra izvoljenega duha, od Ivana Outenberea, in zato rc ga tndi hvaležno opominja,   Snteč,   da   mu   je   na   duševnem obnebji prižjral novo   aolnce,   solnee   razšir-nega znanutva, solnee napredna po vseh od-delkih človeške delavnosti, čuteč, da on mu je drugi Mozes,   ki je s   palico svojega uma žejnemu    svetu   odprl    živ   stuđenec,   ki   ne usahne, dokler se bode naša zemlja po svojih zdanjih potih v zraku nosila. — Gospoda moja! mi si fftejemo v ponosno čast, da amo nanledniki  Outenhergove umeteljnosti, da smo njegovi učenci, in zato   smo   se đencs tnkaj zbrali,  da tuđi letos, kakor zdaj zadnje čaše uže vsako leto, godujemo veseli spomin tega k najslavnejšim pozemeljskim sinovom, štete-ga nesmrtnega   tiatanovitelja   našega   stana. — Njegovo ime je  zgođovina z neizbrisnimi črtami zapisala v svoje liste; njegov spomin sluje od izhoda do zahoda; njegova iznajdba cvete    na    zemlji,    kakor    nobena   druga, povzdignjnč se od   dneva.    Gospoda slavna! povzdie-uje in širi uaj se Gutenbergova in za njim tuđi naša   umcteljnost   do veka,  dokler z obraza na&e zemlje   ne izgine vsa temota, vsa surovost;   dokler   ne   bodo narodje mej sohoj    bratje   enake   izobraženostij   enacega blagočutja!"
Tržim ftoro^Iln.
— Iz Dnnaja 27. jun. Od vseh Rtranij se poroča, da srtve izvrstno kažejo, tedaj nij čuda, da žitne ceno padajo, kajti kdor ima večjo zalogo žita, bi se je rad iznebil. Ze se delajo kupfije na novo žito s precej nižjimi cenami. Deues ho posebno pšenične in koruzne cene tako padale, da je za ne-Uaj časa vsa kupci ja ustavljena bila. Pšenice se jo le 20.000 vaganov prodalo za «J0 do 80 kr, cenejSe, kakor zadnjo soboto. Cene so bile po kvaliteti razliČne, valaška po 5 gl. 75 kr., banaška po 7 gl. 25 kr. cent. Za novo pšenico pc je knpčcvalo po 0 gl. SO kr. Rži se je malo prodalo, cena za 20 kr. nižja po 4 gl. 50 kr. do 4 gold. 95   kr.   vagan;   ječmen   je   brez   kupčije,
cena po 3 gl. 80 kr., novi po 3 gl. 30 kr.; kor uz a je po 4 gl. 7 U ki\
— Iz Pešte 28. jun. Vreme je ugodno, npanje nuftih pospodarjev ua dobro žitao letino vedno vcrje iu Ichko /c zdaj rečem, da bode žetcv dala v najvce krnjih prav dosti zrna. Ćelo od zini kih sctev Hi upanio veft pridelka, kakor 8e je. bilo še ktmci maja nadejati; polet:1.'.*, sctve pa bo p<-vRod lepe videti. Vreme je precej toplo, tuđi dežja dovolj, samo da nevihte in toče kakor vsako leto tuđi lctos tu pa taru Škodo delajo. Ze-tev ne utcgne 3e le sredi meseca julija začeti, Če ne nastane bujša vnčinu. Repica se uže mlati; dosti je ne bode, a v kvaliteti j« teru lepša.
Žita se zdaj dosti privaža, ker bi He je lastniki Se pred novim žitom radi znebili; cena pšenice ne je začetkom tedua za .'30 kr. znižala, a kupcem bo je to premalo zdelo in koncem tedna je cena res za 50 do GO kr. padla. Pšenico se je blizu 50.000 centov prodalo. Kupci na teimiii, to je za novo žito, katero kc ima oddati avgusta ali septembra se pogodijo z (5 gl. 15 kr. do (5 gl, 30 kr. za ceut. — Rži ne je Harao 20li0 vaganov spečalo po 4 gl. 10 do 4 gl. SO kr. Ječmena je ne malo v zalogali ter se plačuje po o gl. 70 kr. do '6 gl. 80 kr. vagao. Ko ruže pa se je dosti privažalo, a malo prodalo po 4 gl. 25 kr. do 4 gold. 1R) kr. ceut. Za termin juli-avgust kc je za banatsko koruzo obljubilo 4 gl. 40 kr., za valašku pa 4 gl. 25 kr. Tuđi cena ova a pada iu bo zdaj dobi oves po 2 gl. 80 kr. ; v terminu pa za jescu so se skleuiic kupčije po 1  gl. 08 kr. vagan.
V isti razmere padajo ceue za m o k o ia mliuarji je le teško spečajo. — Sejm za voluo se je včeraj začel. Cene 8o jako različne ; ordinarna volna je po 82 do 100 gl., lepo oprana liua po 145 do 180 gold. ceut. — Svinjska mast je po 41 da 42 gl., Speh po 3« do 39 gl., loj po 25 do 26 gl.; 8 1 i v e 8o po 15 gl., venatajn po 27 do 3!j gold. ceut. — Fežoi se dobi po 5 gl. 25 kr. do G gl., prosena kaša po 8 gl. 30 kr. cent.
Poiluuo.
Vse« bolnim moč iu zdravje brci lekft in brez stroškov po iz vrstni
Eeyalesciere i Barry
OdBtranenjc vsoh bolezni brez leka in stroškov i izvrstno zdruvilno hrano Kevalescičre dn ]Jarry iz Londona, katera j»ri odruščenih in otrokih svoje stro-ftke 50krsit v drugih srudstvih prihrani.
lzpisek iz 75.000 ozdravljenj holezui v Želodci, v živcih, v drobu, v prsili, na pljučah, v grlu, v duš-
njakii,   na žlezah,   na ledvicah in v   niehurji   —   od kojih Be na   zahtevanjo   posnetki   zastonj m   tranko opoSjejo.         s    Wcval0 št. 64.210.
V Napulj i, 17. aprila 1862. Moj gospod! Vsied bokzni na jetrah sem bi-val scik-m let v straSnem stanu sušenja in vsukovrst-nega trpljenja. Nijsem bil v stanu no čitati niti pisati- moji živci so so trčali po celem životu, slaba probavljivost, vedmi nespećnoat in iuiel sem zunruni razburjene živce, da nijsein nikjer našel »uru, pri tem som bil tuđi silno otožen. Mnogo swlravnikov je avi.jo umutnoat poakušalo, u ne da bi moje trpljenje olajSali. V popolnl ohupnosti st<m Va5o Kovalosciere poskusil in zdaj, odkar som jo tri mosece uži val, so zahvaljujem ljubevnu liogti. liovalcscioro zasluzi iiiij-vi'i-o hvalo, ona me jo popolnora zopet ozdravila, tako, da morom svojo družbinsko stališče zopot zav-zimati. Z iskreno hvaležnostjoinpopohiimspoštovanjem
Muniuiae de Brohan. Siiritevalo št, C5.S10.
Noufchatcau (Voffcaen),
23. dec.  1802.
Moja liči, 17 let stara, jo trpda valod pomanjkanja avdjih pravil na atraSui razhurjonosti živcev, imenovani sv. Vidov ploa, in vsi zdravniki bo dvo-mili na mogoćesti kakšuo pomoći. Od toga časa seiu ji po nasvetu prijatelja, ltevak'sciore dajal, in U iz-vratna hrana jo je na začudenjo vseh, kateri trpečo poznaj«i, popolneui ozdravila. To ozdravljenje je tu veliko pozornost vzbudilo in mnogo zdravnikov, kl bo to bolezeti za neozdravljivo proglasili, se zdaj čudi, moju hčer močno, fivreito in popolmnn   zdravo videti.
Marti n, Offieiere Couiptabl« en retraite.
Toćn'jjJi   kot  uuibu,   prihiHni   iimalr.sci^r«  pr:
>4•.>'.živinih iu pri otrucih 50krnt svojo cono zh zdrti\ilu.
V plohaalia puSicah po pol funta 1 gola. 50 kr.,
i hiDt 'A £old. 50 kr., 2 funta 4 gold.  50 kr., F> fun
:?v 10 ;<old., 12 iiintov %20 ^oUU, v!4 funtov ,'Jtl guld.,
—  Kovalusciuro-lUsciitcu v   puSioua a 2 K'J'1'" S() &t. in  i ^old. 50 kr. — Hevalonoiure-Caocolatou   v  prahu in v plofiiic-'ih za 12 :a» I trolrt. 50 kr., 24 t=is t> %o\d 50 kr., 4e taa   4 £<>ld.  5(J  kr.,   v  pralm  zii   VM  ta-10 gold., za 2S8 U9 20 golJ., — -a& ri7*.J taa 3;> gol«I.
—  Prodajo: Uarrv da l$arry  cš   Comp.   na   Du> n*Jl,   n«lltlH»juiftt»*w«  kl.  6t   v   JLjuMjmil   Ed. M:ihr, %  i^radtji bratjo Obornnzuueyr, v  Jut»-bruku Diochtl h J'rauk, v   Celov«l  P.   13 i ruba eho r, v JLoet^l Ludvig Mdllor, v Mariboru b1.   Kolotnik   Or,   Bi,   MeriS,   v   Meraiiu    J.   B 81 octi ha ua on, kakor v v deh mentih pri   ilobirih lo-karjih iu BpcCtuijakih trgovcib*, tudi razpoftilja du ;iij-sku hisrtiiii vao Itr^jt \io poituih nakazuic^ri ali puvzotjllL
Samo za         (i»7-4)
27 krajc.
valni, koM »U par br pod najstrogejšo garancijo za najholjse in pravo blago en groš ot ei: detail oddaja:
Blago iz ovčje volne,
najfineJHO in najmodernejšo v vseh harvah, ghulko, progasto ali škotko, in sicor: luNtcr, bar*>KO, Krt>iiu«liii, KazirrH, vips, iiiozttiubitfms juco-natH, koMiiiuuoNUl ]>ei'eutl, Imtint, brillituliuc
onobarven ali nmštian (prava brirva garantirana), creton fturšk za spalno suknjo), rumliiuško, hoiaml-sko ali ne pri pravljeno sileško \>latno, cicasti ali čipkasti zastori, atlaa-giadl, posteljna priprava, \>lat-
neno'dam«istaate brisalke in aerviete, gradi za zimnico in sofe, chiffon s\ in *;t širok, nanking, zidane zavratnice, nogovico, žakeljčki za nogo, rokovice, platneno in batistasto rute in »u veliko tisoč drugih nit'ilmetov edino in samo v kot ailiilni in rcolno znani
prvi iit nrtjvfiji
iivoraui z<t bUšfjo9
INinaj,  Kiirntiierstrnssc stev.   ii4,
(poslopjo naeščanskega špitala).
I'ošiljatvc po povzetnici urno in vestno. — Zapidki «> miiHtrih in blagu gratis in franko.
Pollak-ova
na novo odprta
27 krajc.
Univerzalna dvorana»blago
MMnnuh
Marialiiirerstrasse 1.
Tara so pod najstrogejšo garancijo za najboljae in pravi* blago en groš ot on dotail oildaja:
Blago iz ovčje volne,
najfinejše in najuiodornojao v vseh harvah, gladko, prugasto ali škotkn, in sicor: liiNtcr, bureci'« Kroua<liii, ifazierN, ri|»M, ]iiuzaiiibi<iuc, jaco-uutM, k«HinaiiwHki i»crcail,batiMt, brlllaiitiue
enobarven ali inuštran (jnava barva garantirana), creton (turšk za spalne Hukujc), rumburško, holand-sko ali nepripravljeno aileško platni!, cicasti ali čipkasti zastori, atlas-gradl, posteljna priprava, plat-ncno-dauiastasto brisalko in servioto, grudi za žiiu-nico in sofe, chiffon "7, >n 'Vi širok, nanking, zidane zavratnice, nog«tviie, žakcljcki za nogo, rokovieo, platnunu in batistaste rute in »o veliko tisoč drugih prodmotov.                                                   (lf>8—4)
Vse lc po 27 krajc.
vatol, kos ali par.
Pošiljatvo po povzotnici urno in vestno. — Zapiski o nništrili in blagu gratis in franko.
DnnaJBka boisa 1. julija.
(I'ivirno tolografično poručilo.)
Enotni drž. dolg v bankovcih   .    69 gld.  45     kr,
Enotni dri. dolg v srobru     .    .    74    n    GO      „
18M drž. posojilo    .    ....  109       „       75           „
Akcijo narodne banke    .    .       96U    „    —      B
Kreditne akcijo     ....       219    „    —      „
London........  ili    n    05      „
Napol..........8     „    93
<J. k. cekini.......—    „    —      „
vSrobro........  105     ,    GO
30. j u n i j a:
Kvroi^a: Stobian iz Gradca. — Z\vik iz Dunaja. — Nusa, Cadamuro z gospo, iz Trsta. — pl. Urbanitzki iz Celovca. Oto Uigele, nadlojtnant iz ^rovi^jc.
Pri Klonu: Hana, oficir pri marini iz Pole. — Valenčič iz Bistrici-. — Golobič iz Cerkljega. — HolVuian i/, Kočovja. — Deutseh iz Zagreba. — Thiel iz Keichenberga. — Klein iz Fraukturta. — Svotec, c. kr, notar iz l.i-tije. — grofica Auersporg, z rodbino iu služabniUi iz Polhovoga gradca. — Vfitz iz Lvova. — pl. BoniHtein Kmottina, c. kr. »tabskega zdravnika .soprog;i z Dunaja.
l*»t<'llUlMHU
ročna mašina %umlatiti
ležece in vozne vlecke.
Vlacilna mlatili a mašina
s snaženjem in brez
za X, 2, 3, ^l l^cTijc ponuja z garancijo
fabrika za  uilaliliie  mašine
Umrath   & Comp.
v  Pragi.
Katalogi s podobami,   conaini   itd. se pošljeju, ako kd«» želi.
3M&      Iloliri   n^eiili
(li;7—i)                se iščejo.            |
Zahvala.
Za i/.kazano srčno udelcže-vanje, kakor tuđi mnogo čaatilno apremstvo do groba Ijubljoncga očeta, o/iroma lasta in ihula g«isp.
Florijana Cerniča,
c. kr. penz. fin. resp,(
tenega najstarših veteranov), ki jo U(t. t. iu. v 83. letu Bvojo starosti umri, eutiin<! so 'lo'.žue, vsom jiiijateljom iu znancem, kakor tudi za vojaško odlikovanje naj-iskrenejšo zahvalu izreci.
Novomosto, :iU. jun. 1874.
(HO)       Žalujoči ostali.
Posojilnica v Šoštanji
Kegistrovana zadruga z neoinejonini po-rostvom
Be   je   'IH.  Jimija   t.   1.   v  Šožtauji   odprla.
B*t*sajitnica % Šaštanji so jo na podlogi pfmtavn od '.).  ;i)iril:i 1873 ustanovila kakor hi'anilnU'iia in /Ht.vojiittii'-ntt
zailfufjn. Vsi zadnr/.niki provzaiuejo skupno in neomejeno poroštvo za posujilnicu.
M*ttst>jiiniva sprojino denarjo kakor vsaka druga hra-nihiiea iti plača vložitelji'in ti ",„ obresti, posojujo pa proti uuMijicam a!i dulznim pismom na tri do oi'Bt mosocev nmujse in vecjo znesko na obrosti, katero je ravnateljstvo z:i zdaj na ft "', odložilo.
Doklor posojilnica nij registrovana, 3f» po §. 8. postave od I). ai)iilu 1H74 ustanovniki poroki za zadružno  delovanjc.
i*<»MoJih,ivtt jo vaako nedoljo od '.). do 12. ine dop«iludno odprta.tor ima svojo pisarnico v Soatanji na rotovži.
Šoštanj, 1. julija 1S71.                                    (.109—1)
Ravnateljstvo posojilnice v Šoštanji.
izdatelj in za nredmćtvo odgovoaen: Ivan Semen.
Lastmau ia tiak „Narodne tiskarne".