ROLETAREC NO. 925. Slovensko Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze CHICAGO, ILL., 4. JUNIJA (JUNE 4), 1925. LETO—VOL. XX. Upravništvo (Office) 3639 WEST 2«th ST, CHICAGO, ILL.—Telephone Rockwell 2864. evolucija in svetopisemske zgodbe. I Meseca julija se bo pričela v Day tonu, drža-Tennessee, obravnava proti profesorju John K. Scopesu, ker je prelomil zakon, ki prepove-Huje v tennesseeških šolali razlaganje evolucije. ,-Ta zakon je bil sprejet z večino glasov v zbornici in podpisan od governerja to leto. Tennes-Eeeška legislatura hoče da se v vseh šolah, ki so Bppolnoma ali pa deloma vzdrževane od države, Mfučuje mladino o postanku človeka in vsega Stvarstva natančno tako kakor je raztolmačeno Ebir svetem pismu. Velika porota, ki je potrdila obtožnico proti Mfefesorju Scopesu, je podala izrek, da je pro-pesor kršil zakon, ker je razlagal izostanek sveta Lin človeka drugače kakor ga razlaga sveto pismo, ■redno so pričeli porotniki razpravljati, so molili: prosili so stvarnika, naj jih razsvetli da bo-Mo mogli sklepati pravično in koristiti njegovi ; sveti stvari. Tudi sodnik je molil. ; Obravnava meseca julija v Davtonu bo za-^Hhiva. ker se bodo borili ostanki mračnjaštva z znanostjo, katera je nepremagljiva. Stari fa-■rizej William Jennings Bryan bo glavni odvetnik proti Scopesu in proti — evoluciji! Clarence Barrow bo eden izmed odvetnikov, ki bo zago-Karjal "zločinca"' Scopesa. Nastopile bodo 111110-Ke priče — profesorji, znanstveniki, "pravover-jtoi" duhovniki in druge učene in neučene avtoritete. : Noben duhovnik, ki je količkaj študiral in .mislil, ne veruje v svetopisemske razlage o postanku sveta in človeka. V nekaterih protestan-tovskih religijah v Ameriki se vodi že več let boj tetted fundamentalisti in modernisti. Gre se za ^reformiranje cerkve, za vsoglašenje njenih naukov z vedo. Kljub temu se je dobila legislatura, ki je ■prejela zakon, katerega bi se sramovala vsaka civilizirana država! V legislaturah nekaterih drugih držav ameriške Unije delujejo bigotske skupine za sprejetje zakonov, ki bi uvedli prisilno čitanje svetega pisma v ljudskih šolah! V nekaterih so biblijski pouk že uvedli. Ločitev cerkve od države je v tej republiki tradicija. Svoboda verskega in političnega prepričanja je druga čestokrat naglašana tradicija. A-H bigoti niso zadovoljni. Oni hočejo prežeti zbornice in vse druge politične urade z bi- blijsko atmosfero. Tudi to je ameriška tradicija! Verske hinavščine in hinavcev ni nikjer toliko kakor v tej deželi. V tej brezmejni hipo-kriciji se pogrezajo v svoje lastno blato. Obravnava v Tennessee je škandal za vso Unijo kateri Tennessee pripada. Legislatura ne bi mogla pokazati svoje ignorance bolj jasno kakor jo je pokazala s sprejetjem bedaste prepovedi poučevati razvoj v luči vede. Ako ne bi bila tako zakrknjena, ako bi bilo med poslanci vsaj nekaj takih, ki bi mogli prepričati večino, da so vedi in znanstvenikom zastavljali pot že drugi, mogočnejši faktorji kakor pa je legislatura te ali one ameriške države, bi se morda premislili in ne bi storili koraka, s katerim so se osmešili pred vsem mislečim svetom. Bili so časi, ko so znanstvenike sežigali na grmadah, ali jih mučili in ubijali v imenu vere na druge načine. Profesor Scopes — tudi če ga porota spozna krivim — ne bo sežgan na grmadi, ne bodo ga mučili na natezalnici, škofje in drugi duhovniki ne bodo izrekali svetih besed, obsodb in prokletstev, kakor so jih v dobi, ko je bila zemlja še ploščnata, ko se je solnce še vrtelo okoli zemlje, ko je bil človek, ustvarjen bo božji podobi in njegova žemljica še centrum vsega stvarstva ... Toliko je med takimi obravnavami v pro-šlosti in med sedanjo v Tennessee vendar razlike. V tej razliki je dokaz, da se človeštvo dviga, da znanost zmaguje — da je že docela premagala vse razlage vsfeh ver o postanku sveta in človeka. Ignorance v masah pa še ni premagala. Veda je razkrinkala zmote in zablode. Izvleči ljudstva iz zmot in zablod pa je delo, ki še dolgo ne bo dovršeno. Razvoj, človeka v razumnega ČLOVEKA je počasen proces, kar je dokazala tudi tennessee-ška legislatura. Nadaljni dokazi so: priprave na nove vojne, dasi se rane ki jih je prizadejala "zadnja" vojna še niso zacelile; izkoriščanje človeka po človeku; toleriranje in vzdrževanje uredbe, ki ima v sebi tisočere hibe in nadloge, ki tepejo človeka. Tennesseeška legislatura je z zakonom zanikala evolucijo. V resnici jo je potrdila, dasi nenamenoma in nezavedno. Narodne in nenarodne jedno-te ter narodno delo. Ameriški Slovenci imamo sedem podpornih organizacij, in če k tem prištejemo še Slovensko-hrvatsko zvezo, imamo število osem. Največja med njimi je S. N. P. J. Vse ostale imajo približno enako število članov kakor S. N. P. J. sama. Ker je javno življenje ameriških Slovencev osredotočeno v podpornih društvah, se tudi giblje v znamenju "jednotizma". Konvencije podpornih organizacij so med nami najvažnejši pojavi, katerim se posveča največ pozornosti in zanimanja. Večina slovenskih podpornih organizacij nima ni-kakih idejnih smotrov. Eksistirajo največ zato, ker so bile nekoč po nesreči ustanovljene in sedaj žive radi enakega vzroka vsled katerega so bile ustanovljene. Pečajo se s podporami, z drugimi stvarmi se ne ukvarjajo. Večina je katoliških: ena strogo katoliška, tri zmerno katoliške, ena prijazna "krščanski misli". Ostale so svobodomiselne, vsaka po svoje. Edino dve sta, ki propagirati gotova načela: K. S. K. J. je propagatorica klerikalizma. Bila je ustanovljena v znamenju verskih ceremonij in je ves čas živela v njih. Katoličanstvo je zapoved vsakemu njenemu članu. S. N. P. J. je podporna organizacija zgrajena na svobodomiselnih načelih, katera smatra za resno stvar. V tem se razlikuje od drugih svobodomiselnih in "nepristranskih" organizacij. To bi še ne bil v očeh nasprotnikov SNPJ. neodpustljiv greh. Za greh pa smatrajo, da ima S.N.P.J. tudi razredni značaj, to je, ona je na glasu kot organizacija, ki v političnih in gospodarskih bojih ni nevtralna ampak je na strani delavstva. Delavstvo tvori veliko večino članstva vseh slovenskih podpornih organizacij. Drugih je v njih malo. Ampak ti "drugi", ki se ne čutijo delavci ,vodijo in kontrolirajo precej organizacij — vodijo jih duhovno tako da škoduje interesom delavstva in koristi privatnim interesom. Skozi zadnjih deset let in deloma v gotovih presledkih tudi pred tem časom, se vodi v naši javnosti sistematičen boij za iztrebljenje idejnega vpliva v S. N. P. J. V raznih kampanjah za pridobivanje članov je pristopilo v*njo mnogo ljudi, ki so sovražni njenim načelom. Veliko jih je pristopilo ne da bi jih bilo treba siliti, ker jim je nudila boljše zavarovalninske pogoje kakor ostale organizacije. S pomočjo takega članstva skušajo zunanji poveljniki utrditi boj za breznačelnost tudi v njeni notranjosti. Tako imamo pred nami čuden pojav, da so ljudje, ki se ne zanimajo niti za svoje organizacije, vsi vneti za "interese" S. N. P. J., dasi niso njeni člani. V skoro vseh slovenskih listih razpravljajo o njih. Vsi ti Mojzesi so prihiteli "na pomoč" članstvu S.N.P.J. in mu kažejo pot iz brezdna zmot in prevar, v katerega so ga pahnili "rdečkarji". "Ven s politiko iz jednote!" vpijejo vsi ki bi iji radi vtisnili svojo politiko. "Proč z veri sovražnim pisanjem v glasilu!" kličejo tisti ,ki bi radi iz S.N.P.J. napravili drugo K.S.K.S. ali vsaj J.S.K.J. Ti-le ljudje, ki so danes tako radodarni z nasveti in kujejo načrte za "obvarovanje" S.N.P.J., niso delali zanjo, jo niso gradili, jo niso branili pred napadi, niti niso protestirali, ko so videli slovenske socialistične delavce, kako so jo zidali. "Saj se bo vse podrlo! p0 milovanja vredni reveži so ,ki se puste vleči za nos so zasmehujoče govorili tisti ,ki so danes tako v skrbel za S.N.P.J. Najbolj se zanimajo zanjo "ekstremni" klerikaie in pa novokrščeni klerikalci kot je npr. lastnik cleve landskega oglaševalnega plakata, ki izhaja pod imenom "Ameriška Domovina". Ta plakat je v izdaji z dne 25 maja priobčil "editorial", v katerem pravi med drugim "Od časa do časa smo prinašali na tem mestu trdit ve, da poslovanje S. N. P. J. v Chicagi nikakor ni narod no, in da pridevnik "Narodna" v splošnem imenu te jed note je izven reda, zasmeh resnice in krinka za one, ]| ne mislijo daleč. Mi smo trdili neprestano, da S. N. P. ni narodna, ampak rdeča, socialistična, torej mednaro na. Tekom zadnjih 14 let so v glavnem odboru te Jed. note sami internacionalci, ki ne samo, da o narodnosti niso nikdar kaj pisali, nasprotno, norčevali so se iz na rodnosti ter jo sramotili pred lastnim članstvom. V jav nosti se je pa vedno kazalo ime: Slovenska NARODNA Podporna Jednota. Naši ljudje, ki se zavarujejo, ne pomislijo dosti. Pridevnik "narodna" je bila garancij dovolj. Pod krinko "narodna" so vitezi-vladarji te Jed note spravili skupaj, kar je danes socialističnega med Slovenci. Brez ogromne moralne in deloma tudi finan čne podpore od strani gl. odbora S. N. P. J. ne bi bilo danes med nami nobenega organiziranega socialistične ga delovanja. Naši delavci bi dobili več ameriških po] mov, bi si znali bolje pomagati naprej, da se jim ni Chicage neprestano trobilo in javkalo, kako je vse gnji Io, kako je vse zanič kar je ameriškega. V tem oziru je gl. cdbor S. N. P. J. mnogo zakrivil, da naši ljudje niso prišli naprej kot n. pr. Čehi, ki imajo sicer tudi socia lizem, toda je ves prežet narodne ideje, kakršne pri na ših kranjskih socialistih absolutno nikjer ne vidimo . . Za tem citira dopis drja. Kerna ,ki je bil priobčen v "Prosveti" z dne 20. maja, da z njim "potrdi svoje dolgoletne trditve". Našim sodrugom je zelo žal, ker S.N.P.J. ni še tako socialistična kot trdijo njeni nasprotniki. Mi bi radi da bi bila socialistična v smislu kakor je Workmen'! Circle. Tedaj bi storila veliko več tistega dela, kate remu pravijo nekateri "delo za narod". Kolikor g S. N. P. J. storila takega dela, ga je storila zategadelj ker so delali v nji socialisti. Pirčev editorial pravi, da so v gl. odboru SNPJ. že 14 let sami internacionalci. Ako s tem misli socialiste je v zmoti, najbrž namenoma v zmoti. Za SNPJ. in za slovensko delavsko ljudstvo v Ameriki je škoda, ker v gl. odboru SNPJ. niso bili in niso sami socialisti. prosvetnem polju bi lahko pokazali mnogo več delsi in uspehov, ako bi bila trditev "A. D." glede gl. odbora SNPJ. resnična. Mr. Pire ni prišel v Ameriko šele včeraj. Prebrodil je že precej dežele in istotako tisti ki mislijo enako kakor on. Tem bi moralo biti znano, da je bila firma narodnjakarstva in narodnjaškega svobo-domiselstva že precej dobro zastopana — ne samo en krat — v odboru SNPJ. Koliko jih je bilo med njim« ki so kaj storili za "mili svoj narod"? Farbali so' narod, rojake so smatrali za vir, ki se ga da izkoristiti-Boji, ki so jih vodili "internacionalni" socialisti protC narodnjaškim (?) "svobodomiselcem", še niso čistOi pozabljeni. In to niso bili boji samo radi načel, am-; pak na prvem mestu je bila borba proti njim radi nji--hove korumpiranosti in njhove korumpirane ideologijej Marsikdo se še lahko spomni busineške manije, ki se je razpasla v odboru SNPJ. pred dobrimi šestimi ali sedmimi leti. Iz same "ljubezni" do naroda in dela za narod so se posvetili privatnim poslom in računali na prosperiteto, do katere naj bi vsaj nekateri prišli na račun Jednote, ali s pomočjo Jednote. Po "rdečem'i glavnem odboje za- • »o springfieldski konvenciji SNPJ. čisto malo "dišalo". Napram socialistom Izdalo hladno razpoloženje, in to v času, ko bi naj-il0]j rabili moralne podpore, katere je Pire toliko vi-Treba je bilo precej boja, da se je pogubne ko-il iške tendence zopet potisnilo v ozadje. "A. D." dela s svojo trditvijo krivico tudi sedanjemu gl. odboru SNPJ.; s strpanjem vseh članov v "en Ifcoš" se mu ni prikupila. Dejstvo je ,da so bili slovenski socialisti v Ameriki ki so delali "narodno", če hočete to besedo. Oni so -bili, ki so napravili iz S.N.P.J. to kar je, in če članstvo Ihoče da jednota tudi to ostane, mora skrbeti da ji da EJeč socialističnega duha kakor ga ima danes. Drugače f bo šla po poti drugih. Slovensko ljudstvo v Ameriki nima narodnih delavcev v nacionalističnem pomenu besede. To ni kriv-J da socialistov. Ako se narodni duh v smislu nacionalizma ni med nami nikdar razvil, je temu vzrok dejstvo, da takih ljudi sploh ni bilo med nami — Kziroma — bili so redki, pa še tisti niso znali delati »»•za narod". V takih razmerah se je pojavilo naše socialistično gibanje in Je delalo kolikor je z danimi moč-' nii v obstoječih okolščinah moglo. Narodnjaki so le-ii.narili, socialisti so delali, klerikalci so zavajali. Bilo je B|di drugih zavajalcev! i Pomankanje razumništva med našim narodom HŽAmeriki je glavni vzrok počasnega napredovanja na Kpolju prosvete. Socialistov je bilo premalo, da bi fVinogli dobiti in vzdrževati zadostno število učiteljev in ^organizatorjev, nihče pa jim ne more očitati, da ne rbi bili storili vsega kar so mogli. p- Grajo, ki jo nekateri mečejo na socialiste, bi mo-furali, če so pošteni, obrniti proti sebi. "Ameriška Do-pnovina" npr. je tudi glasilo podporne organizacije, ftrednik Pire ima v nji precej besede. Poleg SNPJ. je »edem drugih slovenskih podpornih organizacij, katere raiso pod kontrolo "internacionalcev", torej so narodne Brganizacije. Ene so socialistom sovražne, druge "ne tristranske", kar je le za spoznanje bolje kakor proti-ialistične. Zakaj te ne beležijo uspehov pri delu za narod, pri emu delu kakršnega hočejo Pire in tudi dr. Kern? -kaj se ni na konvencijah teh nikoli ničesar podvzelo Ba akcije, s katerimi bi se poučilo naše ljudstvo o ve-Bikih možeh — pisateljih, pesnikih, slikarjih in drugih, ■3 jih je produciral naš narod? I Obračajmo stvari kakorkoli, ako najdemo kje kak-»no skupino ki je bila aktivna na prosvetnem polju radi ■»rosvete in umetnosti, bomo gotovo iztaknili socialiste. | Nekoč se je med nami pojavilo gibanje za ustanovitev Jugoslovanske akademije. Zasnovan je bil načrt, Po katerem bi se razvila v prvovrstno vzgojevalno in-Islitiicijo. Kdo so bili tisti, ki so jo propagirali? So-■jiaiisti. Zakaj se ni uresničila? Ker je še premalo jpocialistov med nami. C Kdo je zasnoval idejo književne matice? Soci-In če ni uspela kot bi radi, je vzrok zopet v pre-pjhneni številu socialistov, v pomankanju izobraženca m v pomakanju večjega števila ljudi, ki bi hoteli begati po knjigah. Kdo je razširil največ slovenskih leposlovnih del, »jvee Cankarjevih knjig, največ učnih knjig — takih katerih imajo naši rojaki priliko poučiti se o Jpareh ki jih priporoča recimo dr. Kern? Socialisti. | Kdo je pričel v Ameriki gojiti slovensko dramati-■9 radi umetnosti in ne radi interesov društevnih bla- gajn? Socialisti v prvi, in narodnjaška društva šele v drugi vrsti. Kdo je prirejal v naših naselbinah znanstvena predavanja, predavanja o slovenski literaturi, pisateljih, dramatiki, socialnih problemi itd.? Socialisti v prvi, in vsi drugi faktorji v — deseti vrsti. Vmes je prazno' Največja bedastoča je trditev, da ne bi bilo med nami nobenega organiziranega socialističnega delovanja, ako bi ga ne podpirala SNPJ. Ako bi bilo odvisno od nje, bi ga res ne bilo. Če hi se pojavilo radi nje, bi ga ne bilo več. Res pa je, da trpi naš pokret za vse, kar enim ali drugim ne ugaja v SNPJ., dasi pokret kot tak v Jednoti in upravi nima odločujočega vpliva. Nič manj bedaste so ostale trditve "A. D.", ki so navedene v prej citiranem članku. Ako se slovenski delavci večinoma niso povspeli med "srednji" razred, jim socialisti niso krivi. Zakaj jih niso dvignili drugi, npr. Pire, Sakser, itd.? Ako bi bila SNPJ. res tako socialistična kakor jo prikazuje klerikalni tabor, bi vladalo v nji vse drugačno razpoloženje — v nji bi imeli res moralno podporo in Pircu, Zakrajšku, calumetskemu Češarku in drugim se ne bi prav nič izplačalo butati ob njo. Ako bi bil gl. odbor tako socialističen kakor trdijo klerikalci obeh kalibrov, tedaj bi bil idejno in skoro-gotovo tudi v dejanjih enak odboru Arbeiter Ringa. Za slovenski narod bi bila to velika korist. Ali kar še ni, lahko postane! Kar se je zamudilo, se lahko nadomesti. (Dalje prihodnjič.) t^? North Carolina najnovejša postaja premogarjevega križevega pota. North Carolina je dne 28. maja postala najnovejša postaja premogarjeve križeve poti. V Coal Glenu se je dogodila eksplozija. Nad petdeset preniogarjev je bilo ubitih. Ponovila se je ista tragedija kakor pri vsakem rovu, ki se spremeni v grob: vdove, otroci, prijatelji, redarji, rešilno moštvo, reporterji in — ožgana trupla, ki jih prinašajo na površja živi premo-garji. Eksplozija v Coal Glenu se je dogodila kakor se dogodi največ takih nesreč. Družba je zanemarjala varnostne naprave in riskirala v interesu profita življenja svojih delavcev. Če ni drugih argumentov, so take nesreče dovolj zgovoren dokaz, da spadajo premogovniki družbi, ki jih bo obratovala radi potrebe, ne radi profita. Le družba, človeška družba, bo znala ceniti in varovati življenja ljudi, ki delajo zanjo. u^ Vse, kar so izumeli in ustvarili možgani, zapoved-niki delu, je bilo prenešeno od generacije do generacije v možgane drugih ljudi. Tako se kupiči znanje. Glej, da boš tega prenašanja tudi ti deležen. Stari cerkveni očetje so si belili glave, kje da je pekel. Danes vemo: povsod, kjer je kapitalizem . ADAMI PRED ADAMOM Pogled v prazgodovinske dobe človeka. Predaval Ivan Molek v klubu št. i J. S. Z. v Chicagu, lil., dne 27. februarja 1925. (Nadaljevanje.) V teku zadnjih 15,000 let je človek ustvaril mi-rijade bogov in vragov. Častil je vse od martinčka na skali in kače na solncu, od metulja v zraku do solnca na nebu; častil je živali, reke, drevesa, vulkane,,ogenj, gore, zvezde in luno. Vse, česar ni razumel, je bilo božanstvo. Vsaka stvar, ki mu je bila dobra, je bila dobro božanstvo, a vsaka slaba reč, ki mu je povzročala trpljenje in bolezni, je bila hudoben duh. Iz te vere v prirodo so se razvile nebrojne vere v narejene malike. Človek je tesal, klesal in mesil bogove iz lesa, kamena in blata ter jim daroval žrtve, pel jim je slavo, kadar se mu je dobro godilo, in se jokal pred njimi, kadar mu je trda predla. Enkrat je človek častil tudi spolne organe kot božanstvo. Iz malikov, vidnih bogov, se je razvilo verstvo v nevidne bogove. Ti so bili izprva duhovi njegovih slavnih prednikov, poglavarjev in zmagovalcev, sčasoma so pa ti duhovi postali nevidni gospodarji vsega sveta,ki so ustvarili njega in vse, kar je, ki mu dajejo postave, kako mora živeti in ki se prikazujejo le duhovnom, ki so njegovi zastopniki na svetu. Tem bogovom je človek postavil oltarje in dajal daritve, ne samo živalske, temveč tudi človeške. Strašna je bila doba te blodnje. Na tisoče in tisoče ljudi, največ mladih ljudi in nedolžne dece®je poginilo na oltarjih barbarskega človeka — ker so tako zahtevali duhovni na ukaz bogov. Prve takozvane civilizirane države v Aziji in Egintu so bile več ali manj duhovniške države, katerih vladarji so bili veliki duhovni ali pod komando duhovnov. Organizirane vere, ki še danes obstoje, izvirajo iz teh časov. Krščanstvo ima korenine v paganstvih raznih maloazijskih narodov. Razne dogme in obredi kristjanskih cerkva so živeli, seveda v drugačnem smislu, že v neolitičnih časih. Nebrojne narodne šege, navade in igre izhajajo iz teh temnih časov. Vi bi se čudili, če bi mogli slediti raznim šegam in običajem tisočlet-tja nazaj, kaj so ti običaji pomenili prvotno. Zakaj gore sveče ob mrliču, kadar leži na parah? Ta navada izvira še iz tistih časov, ko so ob času smrti kurili ognje okoli hiše, v kateri je bil mrlič, da bi prepodili smrt iz naselbine. Ali veste, odkod izvira takozvana "večna luč", ki gori pred oltarjem v cerkvah? Iz dobe, ko so še častili*ogenj kot božanstvo. V onih časih ni bilo tako lahko zakuriti ogenj kakor danes, ko prasneš užigalico ali obrneš zaklopko na plinski pe- či. Treba je bilo drgniti les ob les in loviti jI goceno iskre s šopom suhe trave. Ivo so ogenj zakurjen, so ga skrbno čuvali. Vsaka jdB druga je imela svoje skupno ognjišče in p<]9 nega čuvaja, navadno ženske, ki so skrbele j ni ogenj nikoli ugasnil. Enkrat v letu n9 ogenj ugasnili. Navadno je bilo to na spoiniajB kadar se prerodi priroda. Takrat je bil praznik. Vsa zadruga se je zbrala okrog 0H rja na planoti in starešina je svečano ukregS nov ogenj, ki je zopet gorel celo leto do pri^| njega praznika. Ti prazniki so s časom p-^M hali, ampak čuvanje ognja, ta sveta šega davnih! dedov, je živelo dalje. Celo Rimljani so imlB posebne device, katerim so rekli Vestalinke^ 9 so kurile sveti ogenj. Krščanska cerkev, ki h>| živ muzej mrtve preteklosti, je ohranila tudl^B pagansko relikvijo v simbolu "večne luči". | Naj omenim še eno navado, ki je tako ^H ra, da sega v najstarejše čase primitivnega č]9 veka. To je stiskanje rok. Kadar srečamo pri?« telja ali znanca, mu sežemo v roko. Ta navada! nam je že tako prirojena, da se roka že sama od sebe iztegne, kadar se nam bliža človek, ki J poznamo ali kadar dobimo novega znanca. Odkod to izvira? Vsaka stvar ima svoj vzrok in ta J ko ga ima tudi stiskanje rok. V davnih časih Je moral biti človek zelo oprezen, kadar je srečali tujega človeka. Ko je videl, da prihaja proti nje-i mu tujec, se je najprej vprašal: "Ali me m is« ubiti?" V roki se lahko skriva kamen ali osti^| kost. Ravno to misel je imel tujec. Kako priti! do sporazuma, da ne prvi ne drugi nima ubijal« škili namenov? Enostavno takole: ko prideš bi« zu, iztegneš desnico, ubijalsko roko, razteynejH prste in pokažeš tujcu, da je tvoja roka praznil da nimaš namena ubijati. Ako on stori isto, jM stvar rešena in lahko gresta drug mimo druglfl ga, ne da bi se bala. Tako se je razvila navad^B ki je že prvotno pomenila nevtralnost, danes pa« pomeni spoštovanje in prijateljstvo. Lahko bi vam naštel še mnogo in ninogfl primerov o razvoju neštetih navad in šeg, ki ijH hajajo iz barbarskih časov in ki se še vedflgH drže človeka kakor klop, toda moral bi imetij najmanj deset dolgih predavanj samo o teiflB predmetu. Vsi takozvani narodni običaji — lin I tudi razni prazniki — ter neštete vraže, ki še ž|H ve med preprostim ljudstvom, so se ohranile \i I davnih dob. * * * Omenil sem že, da so za Kromagnonci P''i* hajala nova ljudstva v Evropo. Znanstveniki so® zasledili najmanj štiri narode, a nedvomno j i i* I je bilo več. Po lobanjah, na katerih je neolitič« na in bronena doba j ako bogata, spoznavajo« učenjaki dvoje glavnih plemen: širokoglavc« (brachycephalic) in ozkoglavce (dolichocepha-* lic). Širokoglavi rodovi so živeli ob Donavi in 1 v krajih današnje severne Nemčije, Poljske,« Danske in južne Rusije, ozkoglavci so pa bili na J obeh straneh Sredozemskega morja in na An-1 Prvi so bili velike postave, močni in w*kib obrazov, izbočenega čela in skoraj rav- «1 obraza in koničaste lobanje, zagorele polti in tlili. največ rmenih ali rdečih las, dočim so strugi bolj nizke postave, čokati, ozkega, dolge-obraza in koničaste lobanje, zagorele polti in /avili oči ter črnih las. Ta dva tipa se še danes lobanjske kape, čisto bele polti, plavili oči in r ■—x —.......:i 1 - —i.. >.: l. i«" .]— sve tiru f?a ^ S>tepata P° Evropi. V vseh deželah in pri vseh Lpjopoltnih narodih lahko vidimo širokoglavce •n ozkoglavce, vendar pa je širokoglavski tip feajbolj razširjen med takozvanimi severnjaki K nordiki, medtem ko med južnjaki in po bri-(iškib otokih prevladujejo ozkoglavci. Ker sta «e obe plemeni precej pomešali v zadnjih petti-soč letih, vidimo tudi širokoglave brunete (zagorela polt) in ozkoglave blondine. Prvo ozkoglavo pleme, ki je nemara nasledilo Kromagnonce v Španiji in Franciji, so bili takozvani Azilijanci. Ta narod je ostavil fine kamenite in kostne izdelke. Zapustil je tudi neka hijeroglifična znamenja na kamenčkih, ki še danes niso pojasnjena, kaj pomenijo. Nekateri jih smatrajo za pismenke. Pred 7000 leti pa so se naselili po vsem teritoriju ob Egejskem in Sredozemskem morju na evropski in afriški strani ter na britiških otokih Iberijanci, ki so tudi bili nizke postave in zagorele polti. Ti ljudje, ki so deloma še bili ne-oliti in deloma so že poznali bron, so prinesli v Evropo popolnoma novo kulturo, takozvano he-lijolitično kulturo, katera je .bila svojedobno razširjena po vseh delih sveta v tistem pasu, ki se nahaja med tropičnim in zmernim podnebjem. t Tipični znaki te kulture so: čaščenje solnca (odtod ime helijolitična kultura, ker so častili • nekak solnčni kamen), obrezovanje (ki še je ohranilo pri Judih), mumije (zavijanje mrličev v platnene povoje, nakar so jih posušili), veliki kameniti oltarji (Stonehenge na Angleškem), tetoviranje (vbadanje barve z iglo pod kožo), stisnenje glav otrokom s trdimi obvezami in simbol, ki je znan z indijsko besedo "svastika". Vse te znake je slediti po Angliji, Španiji, Efflptu, Mali Aziji, Indiji, na otoku Borneo in v Peru v Južni Ameriki. Zlasti znamenje svasti-ke je opaziti na ostankih svetišč in posodja sko-po vsem barbarskem svetu. Tudi Indijanci v Severni Ameriki so imeli to znamenje. K Medtem pa, ko so v južnozapadni Evropi vladal i iberijanski barbari, ki so na ogromnih kamenitih oltarjih darovali človeške žrtve soln-CU in drugim bogovom, je v Mali Aziji že klila ,laiprimitivnejša civilizacija. Že prej sem re-da so belopoltna ljudstva, ki so se naselila jj®ed rekama Tigris in Evfrat, dolgo prej razvi-■ neolitično industrijo in prišla v stadij poljedelstva kot barbari v Evropi. Mezopotamski ne-®nti so skorajda imeli udomačeno živino in po-B& obsejana z žitom pred 15,000 leti. Kruh je PDso! i2 Azije. In za časa, ko so neznani ljudje ^B^jali kole v dno švicarskih jezer ter postavili koče na odrih nad vodo pred 7,000 leti so v Sumeriji, "deželi med dvema rekama" (to je Mezopotamija v grškem), že zidali mesta in temple ter začrtavali na tablice iz gline takozvane klinopisne pismenke. Za Sume-rijanci so prišli Asirci in Babilonci. Od tam je civilizacija potovala v Egipt, kjer so pred 6000 leti zgradili piramide, ki še danes stoje in nemo govore o slavi takratnega stavbarstva — in obenem o mukah suženjskega dela. Iz Egipta se je civilizacija raztegnila po vzhodni obali Sredozemskega morja na Fenicijo in Kreto, odkoder je krenila na Grško in nato v Rim. Pred 3000 leti so prišli v Evropo Arijci, naši direktni predniki, ki so se razvili na planinah južnosrednje Azije in nekoč govorili en sam jezik. Prišli so Kelti, Iliri, Grki, razni latinski rodovi, stoletja kasneje pa germanski in slovanski narodi. Arijci so si podvrgli vse takrat živeče evropske barbare, katere so deloma zatrli in deloma absorbirali. Uničili so helijolitično kulturo na jugu in prinesli novo življenje. Stopili smo na prag zgodovine. Naša naloga, naslikati Adame pred Adamom, je zdaj končana. (Dalje prihodnjič.) Debs v Madison Square Gardnu. Dne 3. maja je bila otvorjena v Madison Square Gardnu v New Yorku slavnost petindvajsetletnice podporne organizacije Workmen's Circle. Na tisoče ljudi se je drenjalo pred ogromno dvorano. Petindvajset tisoč oseb je napolnilo notranje prostore. Židovsko delavstvo je praznovalo svoj veliki dan, obletnico organizacije, ki jo je zgradilo z naporom in žrtvami kakršne pozna malokatera podporna organizacija v tej deželi. Na slavnosti niso bili samo Židje, ampak tudi par tisoč drugih delavcev sodrugov, ki so prišli da solidarno manifestirajo uspeh petindvajsetletnega dela. Govorniki na slavnosti niso bili kapitalistični politiki. Organizacija jih ni vabila. To naj si zapišejo v spomin tisti v jugoslovanskih podpornih organizacijah, ki so mislili ali mislijo, da je za podporno organizacijo življenska potreba, da nastopajo na njihovih slavnostih politiki kapitalističnih strank in diploma-tični zastopniki kapitalistične vlade. Na slavnosti Arbeiter Ringa je govoril mož, kateremu so državljanske pravice odvzete, mož kateri je bil za svoje prepričanje v ječi — Eugene V. Debs. Petindvajset tisoč ljudi ga je pozdravilo kot sodruga. Tisoče rdečih zastavic mu je plapolalo v pozdrav! Bila je socialistična slavnost, ki je imela socialistični značaj. Kdaj bo slovensko delavstvo prišlo tako daleč, da bo v znalo v malo večjem številu kakor sedaj socialistično misliti, delati in nastopati? čas bi že bil za tako radikalno spremembo med nami! "Sodrugi in prijatelji, bratje in sestre," je pričel Debs, "ko gledam vaše žareče obraze v tem slovesnem trenutku, čujem utripe vaših src, in moje bije enako z vašimi . . . Ali bom praznoval z vami tudi petdeset- letnico Arbeiter Ringa? . . . Vidite, jaz nisem sedemdeset let star. Jaz imam le dvakrat 35 let! Jaz se ne bom nikoli postaral, kajti v meni je duh večne mladosti. Noben človek, ki čuti v sebi ideale mednarodnega socializma, se ne more postarati . . . Socialnemu revolucionarju ni ječa nikakršen strah; on prenese vse, kajti on ne klone, on ne omaga. Njegove noge so morda med kamenjem, toda njegova glava je med zvezdami . . . "Tisti ki napovedujejo vojne naj se tudi vojskujejo . . . Moja želja je, da bi bili delavci te dežele dovolj patriotični in dovolj odločni odkloniti boriti se v vsaki vojni ... Če kapitalisti hočejo vojno, naj gredo sami v zakope in se sami bore." * S takimi govori na svojih priredbah se Arbeiter King ne bo prikupil zavarovalninskemu komisarju reakcionarne države New York in nikomur, ki prisega na zastavo dolarskega patriotizma. Toda Arbeiter Ring gre kljub temu svojo pot, ki je socialistična pot! Tudi rdečih zastav se ne straši. Samoodločevanje Kitajcev na Kitajskem. V Šangaju na Kitajskem je izbruhnila stavka tekstilnih delavcev v tovarnah japonskih kapitalistov. Policija tujih sil je nastopila proti njim in sodišče, sesto-ječe iz članov tujih sil in kitajskih "zastopnikov' je sodilo "hujskače" na stavko. Kitajsko dijaštvo, ki simpatizira s stavkujočim delavstvom v Šangaju, je priredilo velike demonstracije, proti katerim je nastopila mešana policija. V provo-ciranih izgredih je bilo več dijakov ubitih in večje število ranjenih. Vse kapitalistične sile, ki imajo svoje interese na Kitajskem zavarovane s posebnimi pogodbami in privilegiji, sodelujejo pri vzdrževanju "mira in reda" v Šangaju. Njihovi časnikarski poročevalci pa širijo vesti, da stoje za izgredi agentje ruskega boljševizma in ruskih interesov. Dogodki v Šangaju so nov atentat na kitajsko ljudstvo, kateremu se odreka pravica gospodariti na svoji zemlji. Dijaštvo ki je demonstriralo v Šangaju in pozneje v znak solidarnosti po drugih kitajskih mestih, je narodno in demonstriralo je proti tujim imperialističnim državam radi njihovega vmešavanja v zadeve ki so stvar Kitajcev. Postavilo se je na stran delavstva ker so nastopili proti stavkarjem oboroženi redarji tujih držav na kitajski zemlji. "Tujci" so obsovraženi na Kitajskem, toda le tisti tujci ki so na Kitajskem zato da jo izkoriščajo in da zatirajo kitajsko ljudstvo. Na Kitajskem vre in temu vretju pravijo kapitalistični agentje "boljševizem", "rdečkarstvo" in "komunizem". S temi med nemislečim svetom v inozemstvu diskredi-tiranimi besedami skušajo odvrniti vsake simpatije od Kitajcev, ki kljub svojemu ogromnemu številu še niso gospodarji na svoji zemlji. Nastop kitajskega dijaštva skupno z delavstvom dokazuje, da se mlada Kitajska vzbuja in da se bliža čas, ko bo poinedla tuje vsiljivce s svoje zemlje. -J® Kapitalizem in klerikalizem sta tako združena, da zaboli drugega, če udariš prvega. ANGELO CERKVENIK: SKOZI MEGLO (Nadaljevanje.) Vedela sem, Ivan. Prav natanko sem vedela. Iz srca rada bi ti bila rekla: "Pojdi, Ivan, in pozabi name!" Pa nisem rekla, ker si moj, ker sem te vzela v svojo posest, ker ljubim tudi najnepomembnejši papir, in kako bi ne ljubila tebe, te bogate posesti! Kako bi te mogla pustiti! Ne bi bila človek! Ivan, ko pišem početek te oporoke spiš. Dobro je, da spiš. Tvoje telo je izmučeno in izpre-bičano. Pokoriš se za svoj greh. In tvoj greh je bil morda večji kakor moj. Večji! Večji, ker si mislil, da moraš pred svetom vzeti v zaščito — vlačugo! A jaz sem brezmadežna. Ne obsojam te--samo ljubim te. Ljubim te, dasi v bistvu nisi boljši kakor drugi. Kako bi mogel biti boljši. Saj ši samo človek. Koliko se moreš sploh razlikovati od drugih. Kolikor po obliki, toliko po vsebini! Človek ostane večno človek, zatorej ne more biti niti polbog, niti bog. Pa te vendar ljubim. Zakaj te ljubim? Ne vem. Lep si, silno strasten si v življenju in izredno egoističeri. To poslednje mi je morda najljubše. Zdrav "si. Pa saj je vseeno, zakaj . . 3 Nisi me spoznal. Nisem otrok. Nikdar nisem bila otrok, niti tistikrat ne, ko si me peljal iz hiše sramote in smrti. Tebi sem lagala in drugim sem lagala, toda nikdar nisem namenoma lagala. Lagala sem, kakor lažeš ti vse svoje življenje. V bordelu sem uživala. Neizmeren je bil moj užitek. Danes še-Ie to občutim, četudi bolestno. Gledala sem ljudi in gledala sem sebe. Tam sem spoznala sme&nost človeka. Razumeti pa niti danes ne morem, kako se je moglo zgoditi, da sem šla s teboj. Mogoče ti bom mogla povedati nekoč pozneje. Tudi pozneje sem se še igrala z ljudmi. Okrutna sem bila včasih do blizu meja norosti. S slastjo sem vsesavala sadove svoje okrutnosti. Nikdar ne pozabim nemočnega svinjskega župnika v naši vasi. Še danes bi ga mučila. Razgalila bi se pred njim. Letala bi po sobi, da bi ves upehan padal pred moje noge, da bi se spotikal in padal, da bi ves krvavel —j potem bi ga pa opljuvala! Strašno, nepopisno sovražim nemočne, pohlepne starce. Grd mrčes so, umazana golazen. Ah, Ivan, saj nisem takšna! Le včasih se mi blede . . . Danes, Ivan, samo danes, ker si tako žalosten. Ne, Ivan! Zopet sem hotela lagali. Res je kar sem pisala. Resnico, čisto resnico moram pisati. Pre- 1 ti moram. Tvoj bolestnožalostni smehljaj 1,6 je upijanii . . . lagati bi morala." 111 odložila je pero. Naslonila je glavo na ro-. jn jokala. Ni vedela, če je pisala resnico. Ali . hoteč premagati svoje samoljublje pretiravala se umazala tako, kakor bi ne smela? Ali ie bodo ponižani povišani? Da, Kristusu je verjela, Kristusa je ljubila. Stresla se je po vsem telesu, ko se je spomnila, kako je včasih v družbi svojih tovarišic poljubljala Kristusa na mrzle, lesene noge, kako strastno . . . "Strašno, strašno . . ." je zašepetala. Vlegla se je ter hotela zaspati. A venomer a0 se vračale črnogrde misli. Kar naenkrat se je vprašala glasno kričeče, s hrapavim glasom: "Blaznost! Kaj me vse to briga? Ali ne morem spati, kakor spijo vsi drugi ljudje?" Prestrašila se je svojega glasu. Grd je bil in star. Gube je imel. Jasno je spoznavala. Ali tako star, že tako star, se je vpraševala. Zdelo se ji je, da se ji približuje smrt. Odrinila je z rokama prikazen in na pol ubita zadremala. Ivan je slišal njene kričeče besede in v pol-sau se je dvignil, toda popolnoma predramil se ni. Sanjal je, da gleda mnogo, mnogo črnooble-čenih gospodov, ki stoje okoli Olge. Olga leži naga na mrtvaškem odru. Samo bel venec pokriva njeno telo. Počasi se ji približujejo in tedaj se kar naenkrat in nepričakovano njihova usta spremene v dolge svinjske rilce, ki se z vso silo zalete v njeno telo in se besno zagrizejo vanj. Vsak pograbi kos mesa in odhiti ž njim, le en sam ostane in obgrizuje ok-ostenjak. Oko-stenjak je ves krvav. Tedaj pogleda previdno temu poslednjemu, ki je še ostal, v obraz in s strahom spozna v svinjskem obrazu ppteze svojega lastnega obličja . . . Kriknil je in se prebudil. Po naravnem nagibu stegne roko proti njeni postelji ter otiplje njeno glavo. "Živi . . . samo sanjal sem .... samo sanjal!' ' Srce mu je močno udarjalo. Po vsem telesu je bil poten. "Strašna noč, prva noč ljubezni!" Njegov smehljaj je bil podoben smehljaju vedno smehljajoče se, napol strohnele lobanje, ki jo je imel v Trstu na svoji pisalni mizi. Olga je težko dihala. "Ko bi vsaj umrla!" Rekel je tiho, tiho, ne niti rekel ni, komaj zaželel je, pa se je prestrašil, da je slišala. Ni slišala; trdo je spala. * * * Dva meseca sta potovala. Prepotovala sta vso Poljsko, ogledala sta si vsa večja poljska in ruska mesta. Hitela sta, drdrala sta iz mesta v mesto, da bi našla mir in pokoj, pa ga nista fiašla. Prva noč njune ljubezni se je ponavljala z vsemi svojimi strahotami vsako noč. Nikdar nista drug drugemu pripovedovala o svojem trpljenju; ona je pisala v svojo "oporoko", on svoj dnevnik. Smehljala sta se drug drugemu, obkladala sta se z najlepšimi priimki, božala sta se in poljubljala . . . vesela sta bila in srečna. Meseca julija sta se vrnila v Trst. Do konca decembra nista zahajala nikamor. Živela sta edino le doma. Ivan je mnogo pisal in študiral, Olga pa je opravljala mnogovrstna gospodinjska dela. Neizmerno lepi so bili tisti dnevi. Dasi sta oba natanko vedela, drug o drugemu, kako sta nesrečna in nezadovoljna, vendar si tega nista nikoli niti poskušala povedati. Skoraj uživala sta v tej navidezni sreči, znotraj krvavi in vsi pohabljeni. V naročju mu je presedela dolge ure . . . Kakor dva otroka sta se poljubljala in božala . . . Njegove skrbi niso nikdar pisale svojih potez po njegovem vedno smehljajočem se obrazu, nikdar se niso izražale v njegovih vedno živahno veselih očeh. Težke skrbi so ga trle. Vsa klijentela ga je zapustila, vsi so odšli k drugim kazenskim zagovornikom. Odpustiti je moral vse svoje osobje in krvavo delati do poznih ur, da si je s peresom prislužil kot publicist in novinar toliko, da nista z Olgo trpela pomanjkanja. Tudi prihranki so pojemali in vse raznovrstne dragocenosti in starine je razprodal, da bi žena ne opazila, kako beden je njun gmotni položaj.* Končno je bil prisiljen po novem letu popolnoma zapreti svojo pisarno in se udinjati policiji kot policijski uradnik — detektiv. Strastno je ljubil nekatere zločince in prav gotovo je pri njegovem sklepu, da poj de k policiji, v znatni meri odločevala ta ljubezen in upanje, da bo mogel marsikaterega zločinca rešiti pred policijo in zaporom. Kadar je prišel v kavarno, so se njegovi bivši prijatelji in znanci dvignili in demonstrativno zapustili kavarno. Mnogokrat se je to ponovilo. Popolnoma se je spremenil. Najrajši bi bil jokal ... Če bi mu vsaj kaj rekli, karkoli že, če bi ga opsovali, pretepli . . . Toda vsega tega ni bilo: ignorirali so ga, izogibali so se mu, kakor kužni bolezni. Niti najmanjše prilike mu niso dali, da bi se bojeval. Z izolacijo so ga hoteli ubiti. Spoznali so, s kakšnim orožjem je moči ubiti tudi velikana. Treba mu je vzeti možnost borbe. In niso se zmotili — zmotili so se le, ker so ga smatrali za večjega junaka, kakor je bil v resnici. Nekega dne je srečal pred magistratom svojega prvega šefa, znamenitega kazenskega zagovornika Drja. Rappio. Šla sta mimo na-mestništva k morju in ob morju proti sv. Andreju, kjer je Rappia stanoval. "Gospod doktor, mu je rekel Rappija, napravili ste veliko neumnost. Mislil sem, da ste mnogo pametnejši, pa sem se zmotil. Da vam povem po pravici in kakor se spodobi staremu in dobremu prijatelju: smatral sem vse to vaše početje do te nesrečne poroke za popolnoma navadno, toda rafinirano reklamo. Tako so mislili tudi moji stanovski tovariši, pa so se vsi zmotili. Včasih sem vas hotel posnemati, pa sem prišel do prepričanja, da imitacija nikdar ne doseže originala, najmanj pa pri reklami. Vidite, prepričan sem bil, da je vse to bila zgolj reklama. In verujte mi: še sedaj sem prepričan, da ste hoteli efekt te reklame pomnožiti in ste zato vzeli to prostitutko za ženo. Žal — streljali ste mimo cilja! Pametni ste dovolj, da morete spoznati, kako resnično je, kar trdim. Glejte, ta reklama je vlekla le toliko časa, dokler niste vso stvar s poroko končnoveljavno likvido-vali. Prehitra likvidacija vas je uničila. Stvar ste morali zavleei, uprizoriti še dvoje, troje procesov, nekoliko škandalov, in danes bi bili mož! Kaj je zdaj ona, kaj ste vi? Nič, vam pravim! Prav nič! Ona je omožena gospa, če ravno hočete, milostljiva, milostljiva gospa brezposelnega kazenskega zagovornika, vi pa niste prav nič drugega, kakor navaden zakonski mož! Mnogi mislijo, da ste neumen. In če natanko premislite, ali nimajo ..." "Dovolj!" Mirno je presekal njegov govor. Razdražen je bil in silno ga je mikalo, da bi prijel Rappio za lase in ga pomočil v morje-dvakrat, trikrat, da bi se napil umazane, slane vode. "Gospod doktor, je Ivan nadaljeval po kratkem odmoru, kako dobro in pametno bi bilo, če bi se vi ne vtikali v življenje drugih, v življenje, ki ga ne morete razumeti, ki ga ne morete doumeti, ki ga ne morete niti v obrisih pojmovati! Prav zares, gospod doktor, občudujem vaše možgane, ki morejo zamisliti takšno gorostasno budalost! Nikar me tako preplašeno ne pogledujte, gospod doktor! Da, budalost je to! Mislim, da ni nič primernejšega, kar bi se moglo imenovati budalost, kot ta vaša duhovitost . . . Mogoče pa vam delam krivico ... Pa pustimo, iskreno vam povem, zakaj sem se poročil z Olgo. Umrla bi bila od gladu, neizrekljivo se mi je smilila. "Tako umreta oba!" "Če oba umreva, bom potolažen!" "Naivni ste, gospod Ladavac!" "Vam na ljubo, gospod doktor!" "Razdraženi ste, ali sem vas mogoče raz-žalil?" "Ne, kje! Ali mi niste naravnost povedali, da je moja žena vlačuga!" "Prijatelj, če ste se poročili z vlačugo, morate vendar vedeti, da jo ne morem imenovati devico!" "Tako torej!" Glas se mu je tresel, svojega razburjanja ni mogel več premagovati. S satansko naslado je nadaljeval: "Vaša žena, gospod, gospodar moj tudi ru devica . . . ha, ha . : . Zapomnite si, ni! In vasa mala Anica ni vaš otrok, ni vaš otrok! Zapomnite si to !" Mirno ga je vprašal Rappia: "Kaj veste, kdo vam je povedal?" "Nihče!" "Kako to?" "Anica je moja hčerka!" "Vi--" Daljt prihodnjič. Zmaga socialističnih in unij. skih kandidatov v Min-neapolisu. Dne 19. maja so se vršile v Minneapolisu, Minn,, primarne volitve za nominiranje aldermanskih kandidatov. V minneapolskem mestnem svetu, ki ima šestindvajset članov, je že več let zastopana močna skupina socialističnih aldermanov. V sedanjem mestnem svetu imajo socialisti in unije štirinajst članov, kapitalistične stranke pa dvanajst. Termin traja dve leti. Vsako leto se voli polovico odbornikov. Vsi socialistični in linijski aldermani, katerim je termin potekel, so bili ponovno nominirani kljub silni kampanji proti njim, ki so jo vodili kapitalistični interesi. Končne volitve se bodo vršile dne 8. junija. Socialistični in unijski aldermani imajo v mestnem svetu večino o« 1. 1923 naprej. v® Kampanja laži. Trošenje laži je najljubše orožje brezvestnih elementov. Ni ga bilo gibanja v zgodovini preteklih petdesetih let, ki bi bilo toliko obmetavano z lažmi kakor socialistično. Do 1. 1918 so se borile proti njemu s teni orožjem le kapitalistične in nazadnjaške sile, po tem-času pa jih posnemajo tudi "komunisti". International Information (publikacijski biro so-^ cialistične in delavske internacionale s sedežem v Lon-^ donu in na Dunaju) je objavil nekaj komunističnih laži o socialističnem gibanju in ob enem resnična dejstva! s katerimi je jasno dokazal, da namen komunističnega časopisja ni poročati resnico o delovanju socialisti-^ čnih strank, ampak namenoma lagati o njih, "da se jih diskreditira in oblati med ljudstvom". Taka je komunistična strategija v boju za "enotno fronto". Z njo so res prišli v enotno fronto s tistimi, ki se proti socialističnim in delavskim strankam poslužejejo laži. Ni bilo pritožb. Trgovec: "To so najnovejši patentirani rešilni pa-J sovi in popolnoma varni. Na vsem svetu ne dobite boljših." Potnik (ki se je pripravljal na pot čez morje): "Ali. pa so ti rešilni pasovi tudi zanesljivi?" Trgovec: "Na vsak način! Prodali smo jih dose-daj okrog ducat, pa nismo dobili še nobene pritožbe."] Potniku se je nekaj posvetilo v glavi. Odšel je ne da bi kupil pas. — Pasising Show. (London). GLASOVI IZ NAŠEGA GIBANJA. DOPISI. Hrepenenje po sreči. VIRDEN, ILL. — Vsak človek hrepeni po boljši bodočnosti. Sedanjost je mizerna, po nekod neznosna, bič izkoriščanja tepe delavce, in v tej mizeriji se trpeči in potlačeni tolažijo, da zašije nekoč svetlejše soln- ce. Samo želeti je sicer lahko tolažba, toda drugega Sy. Delati, boriti se za boljšo bodočnost, to je druga stvar, človeška družba sestoji iz organiz^-anih celic. Tiste, ki so jačje, vladajo; druge se upirajo. Tretje se bore, da zavladajo. Tudi delavci so pred leti spoznali, da je posameznik šibka stvar. Delavec kot posameznik nima nobene moči in ne pravic. Delavec združen z delavcem v skupni organizaciji z skupnimi nameni in cilji — to je NJEGOVA moč! Tako je nastalo socialistično gibanje — gibanje zatiranega proletariata. Cilj socializma ni samo da pribori delavcem izboljšave v sedanji družbi pod sedanjimi gospodarji in vladami. Cilj socializma je delavstvu priboriti VSE KAR MU PRIPADA! Socializem hoče osvojiti VES SVET za delavstvo. Kajti vse kar je človeštvo zgradilo, je zasluga tistih ki delajo, bodisi fizično ali duševno. Edino tem gre pravica do vsega, kar so ustvarili. Nad šestdeset let že imamo organizirano socialistično gibanje. Mnogo se je spremenilo med tem časom. V marsičem je delavec svobodnejši kakor je bil pred pol stoletjem in prej. Suženj pa je še vedno. Še vedno je priklenjen na garanje v interesu drugih. In to je temeljno zlo današnje gospodarske uredbe. Kakor je bil proletariat v stanju zmagovati in si priboriti svobodščine v prošlosti, si jih bo v bodoče. In jasno je, da je tudi končna zmaga NJEGOVA. Zakaj ne zmagujemo hitrejše? Če bi rekli, da je naše počasnosti kriv kapitaliz-' zem, ne bi povedali resnice. Sami smo jo krivi! Premalo zanimanja je še med nami. Premalo se učimo, svoje organizacije zanemarjamo, socialističnih in drugih delavskih listov se vse preveč branimo — in branimo se jih v svojo škodo. Se ko smo bili v starem kraju so nas učili, da bdi lliad nami vsevedno in vsegamogočno bitje, ki nas čuva Nesreč in nas vodi "po pravi poti". Tak nauk je za delavce škodljiv. Koristi edino tistim ki žive na račun delavčevih rok. Oznanjevalci takega nauka so 'l'.di danes naši sovražniki. Tudi danes nas odvračajo »Od socialistične organizacije. Hlapci kapitalizma in vladarjev ne morejo, ne smejo in ne znajo delati drugače. Ko smo bili še v domovini, so nam zabičevali: "Ne v noč. organizacijo! To bi bilo proti sveti veri!" Delavec, ker je bil neveden se je zbal in marsika-fri je postal sovražnik svojih interesov, ker je VE-"•'tlf zapeljivcem. Z vero-so ga omamili. Izkorišče-pa je dajal v bogaime, "podpiral" reveže in bil Prijatelj duhovnikov in "svete vere". Zakaj se delavec ne vpraša, čemu mu tisti za katere P^a branijo v organizacijo? Zakaj ne pomisli, čemu da mu delodajalec in njegova maziljena in nemazilje-na gospoda brani vstop v socialistično organizacijo? Ali ne samo raditega, ker bi delavstvu KORISTILA? Ako nima klerikalen list, duhovnik, delodajalec in vsak drug izkoriščevalec nič proti ako hočeš iti v privatnim interesom neškodljivo organizacijo, zakaj bi tebi kot delavcu že zdrav razum ne veleval, da je tvoje mesto samo v socialistični stranki? Praviš: "Čeprav grem, saj ne bo nič drugače!" Če boš ti tako govoril in če bo stotisoče drugih delavcev tako govorilo, seveda ne bo drugače! Kako pa naj bo? Rešitev, dragi sotrpin, je v tvojih rokah! Tisti, ki bdi nad teboj, te ne bo varoval! To veš iz lastnih izkušenj. Ko so trpeči pred dolgo dobo vpraševali takratne duhovnike, zakaj jim ne pomaga vsemogočni, ki "vse vidi in vse ve", tedaj so se duhovniki posvetovali in nato zapisali v svojo sveto knjigo: "Pomagaj si SAM, in Bog ti bo pomagal!" Ali razumete, kako je znala cerkev že od nekdaj varati zatirane in izkoriščane! Na enem kraju ti pravi: "Ogibaj se socialistične organizacije!" Na drugem pa ti pravi: "Pomagaj si sam ..." Delavec, otresi se mlačnosti in brezbrižnosti. Pri-rini se k spoznanju, da je moč v tebi in v tebi enakih. "Pomagaj si sam ..." Torej — pojdi v socialistično organizacijo in razširjaj socialistični nauk! Bori se za svoja prava pod svojo zastavo in pomni, da le v tem slučaju si boš mogel pomagati sam — ne sam kot posameznik, ampak kot posameznik z drugimi posamezniki — vsi skupaj mogočna celota — interna-cionala! Frank llersich. Prva konvencija članstva socialistična^ stranke dobro uspela, CLEVELAND, O. — V soboto dne 30. maja se je vršila v Clevelandu konvencija članstva socialistične stranke — prva izmed petih, ki se bodo vršile to poletje v raznih krajih Zedinjenih držav. Predsedoval ji je E. V. Debs. Razun članstva iz Ohio so se je udeležile večje skupine članov in članic iz Michigana, za-padne Pennsylvanie, W. Virginije in New Yorka, Navzočih je bilo tudi precejšnje število članov J. S. Z. iz Clevelanda, Collinwooda, Girarda, Barbertona in Warrena. Zvečer se je vršil banket, ki je bil nepričakovano dobro obiskan. V nedeljo 31. maja se je vršil pod av-spicijo soc. stranke velik shod v mestnem auditoriumu, katerega se je udeležilo nad 4,000 oseb. Glavni govornik je bil E. V. Debs, ki je s svojo živo, v možgane in srce segajočo besedo pozival delavstvo v socialistično stranko in na borbo proti reakciji in kapitalizmu. Vpoštevajoč da v Clevelandu socialistična stranka ni to kar je bila do Palmerjevih progonov in notranjih razkolov, to je, da kot organizacija ni več tako močna, smo z uspehi konvencije, shoda in drugih priredb povsem zadovoljni. Tudi Cleveland se bo prebudil in zavzel svoje prejšnje mesto v socialistični stranki, Ob priliki shoda in konvencije se je mudil med nami tudi sodrug John Rayer iz Chicage, ki je prišel sem v družbi girardskih slovenskih sodrugov. Poročevalec. Premogarji pod križem. HOMER CITY, PA. — Noben stan ni izspostvljen prošlih par let tolikim neprilikam kakor ameriški premogarji. Tisoče jih strada. Mnogi drugi tisoči so v pomankanju. Eni so izprti. Drugi delajo pod suženjskimi razmerami. V mnogih revirjih se uvaja "odprta delavnica". Člane unij se provocira. Baroni se jim rogajo. Kaj naj počno družine premogarjev, takore-koč privezane na "kempe" v katerih žive, v takih razmerah? Kakor je za premogarje slabo v Ohiju in Illinoisu, tako je zanje slabo v Pennsylvaniji. V tukajšnji Indiana County so delavske razmere pod ničlo. Dne 27. aprila je pričela B. R. and P. Coal Co. obratovati rov št. 2, toda pod "posojenim" imenom, da ne bi prišla legalno in "moralno" v navskrižje z unijo radi pogodbe. Rov je namreč pričel obratovati po načelu "odprte delavnice" s plačilno lestvico z leta 1917. linijski premogarji so piketirali zjutraj in popoldne. Kompanija pa je izposlovala sodnijsko prepoved (injunction), ki ukazuje članom unije, da se ne smejo na noben način in pod nobeno pretvezo "umešavati v zadeve premogovniške družbe". Nekaj premogarjev je bilo pozvanih na sodišče da se zagovarjajo, češ da so nadlegovali lojalne delavce in jih nazivali s psovko "skeb". Drugi rovi tod okoli, kar jih je bilo unijskih ne obratujejo. K stavkokazem sta se dosedaj, ko to pišem, pridružila tudi dva Slovenca. Pretežna večina teh je 100% za 3 K. Tudi g. Nune agitira za plačilno lestvico z leta 1917 in laže, da ima kompanija že 400 delavcev vposljenih. V resnici se potikajo okoli rova deputiji, katerih je dosedaj do 70, vseh zunanjih (im-portiranih) delavcev pa je okoli 190. j Naval na organizirane premogarje je torej ogro-!»®en. Z vseh strani pritiskajo na nas. V W. Virginiji se premogarji pod tiranijo operatorjev, ki kontrolirajo vse oblasti. Unija pa je v političnem oziru tako slaba — d^jal bi — brez vsake zaslombe. To je za premogarje po vsi Ameriki zelo draga šola. Ako bi vsaj dve tretjini ameriških premogarjev bilo organiziranih v socialistični stranki, kakšno silno moč bi imeli! Gospodje mogotci bi vse drugače postopali z nami, ker bi imeli opraviti s silo, s katero bi hočeš nočeš morali računati. — Poročevalec. Ali bo cerkev rešila delavce? JOHNSTOWN, PA. — Poročal sem že, da se nekaj johnstownskih Slovencev počuti tako izgubljene in tuje med tujimi celo v cerkvah svoje vere, da hočejo naselbino zadolžiti za kakih šestdeset tisočakov. Če bi zadolžili le sebe, ne bi bilo ničesar napačnega. Smo za svobodo tudi v tem oziru. Ampak s takimi stvarmi je tako: najprvo dolg, kateremu se ne bi ognili kakor hitro kupijo ali pa recimo zgrade cerkev. Potem se izvoli cerkveni odbor in župnik pride. Če je župnik "mož na mestu", to je, kos svoji nalogi, bi imel v par letih dve tretjini naselbine v svojih kleščah, ako se bi "napredna" naselbina medtem na zavedla nevarnosti finančnega bremena ter svoje energije rajše porabila za kako koristnejšo ustanovo. Razpoloženje za cerkev (kolikor ga namreč je) je čisto naraven pojav. Pred leti, ko je bilo v Johnstow-nu in bližnji okolici vsaj malo aktivnosti na političnem in prosvetnem polju v naprednem smislu, se bi o ustanovitvi slovenske fare ne moglo dosti govoriti. Danes, ko teh aktivnosti ni več, ko je število bivših "svobodomiselcev" pričelo misliti na zadnjo uro, pa na "kšeft", je pa postala potreba "rešiti naše du še". Butlegerjem nova cerkev ne bi škodovala, vsaj t' stim ne ki bi imeli svoje lokale v bližini cerkve. Imel bi večje dohodke in radi tega bi tudi za cerkev lahko nekaj dali. Drugim vernim in napolvernim katoliču. nom pa bo napravila toliko nepotrebnega bremena, fja bo precej stoka, predno bo bankrotirala. Če bi imeli v tem okraju recimo petsto rojakov, ki bi dali za hram božji vsaki sto capakov, bi se nabralo dovolj za za četek, tako da bi se napravilo le par tisočakov dolg če bi se skromno začelo. Toda ali je kdo v Johnstowny ki veruje da je tukaj toliko pobožnih duš? Tisti ki hočejo cerkev — dobro, zgrade si jo na' ali jo najamejo, ali jo kupijo. Kdor pa noče gledat' kako bi naselbina pozneje zagazila v duševno mrtvilo in nazadnjaštvo ala Joliet, Calumet, in če ne bodo v sosednim Pittsburghu jezni — Butler St., pa naj se gane rajše sedaj in prične misliti na to da imajo napredni delavci še kaj drugih nalog poleg biti samo "napredni" in včasi malo korajžni. Če pa nismo vredni biti nič drugega kakor "napredni" v kakem dopisu, tedaj pa po pravici zaslužimo, da se bi majali duhovni gospodje po naših ulicah, pa ne le kadar so seje za ustanovitev cerkve, ampak stalno, kadar se jim bi zljubilo. Ali je v Johnstownu deset rojakov, ki bi bili pripravljeni pokazati ne samo da so napredni (napredni radi tega ker ne bi šli k maši), ampak da so tudi razredno zavedni in pripravljeni delati za napredek? — Pridem Še. % Program izletne priredbe kluba št. 27 J.S.Z1 v Clevelandu. CLEVELAND, O. — Socialistični klub št. 27 JSZ. priredi v nedeljo 7. junija velik izlet (piknik) na Rej harjevo farmo v Nottinghamu, kakor običajno vsako leto. Poleg plesne zabave bomo imeli na sporedu pevske točke, ki ji bo izvajal zbor "Zarja" in razne igre. Za vsestransko postrežbo bo dobro preskrbljeno. Igral bo tamburaški zbor. Pričakujemo na ta piknik, ki bo eden prvih v tej sezoni, velike udeležbe. Rojaki in rojakinje, pridite v nedeljo 7. junija v naš krog — v sredo prijateljev i» znancev. Kaj je lepšega, kakor izlet v prosto naravo, ven iz šuma in pustih vsakdanjosti! Poslužimo se vsaj tistih prilik za naše razvedrilo, ki se nam nudijo!—Pripravljalni odbor. Važno za članstvo kluba J. S. Z. v Waukeganu. ' WAUKEGAN, ILL. — Prihodnja seja kluba št. 45 JSZ. se vrši v nedeljo 14. junija ob 2. popoldne v S. N-Domu. Na dnevnem redu bo več zelo važnih zadev, zato bi morali biti vsi navzoči, da ne bo pozneje kakega oporekanja proti sklepom. — Martin Judnich, tajnik. SODRUGOM V CLEVELANDU. Seje socialističnega kluba št. 27, JSZ., se vrše vsako drugo nedeljo ob 9.30 dopoldne in vsako četrto soboto ob 7.30 zvečer v klubovih prostorih v Slov. nar. domu. — Dolžnost vsakega sodruga je, da prihaja redno k sejam in da agitira za pridobivanje novih članov, kajti čimveč nas bo, tem ložje bomo voditi delo za osvoboditev proletarijata iz mezdne suŽ-, nosti, — Tajnik, Listu v podporo. VII. Izkaz. aCOSTA, PA.: Nabrano na seji dr. št. 382 S. N. P J. (poslal J. Kristell).................$ 2.00 LIBRARY, PA.: Math Dermota.............. 2.00 WYANO, PA.: L. Vodopivec................ 1.50 HERMINIE, PA.: A. Zornik, 50c; F. Primožič, 25c; M. Omald, 15c. (poslal A. Zornik) skupaj ....................................90 j ATROBE, PA.: R. Fradel.................. 1.00 HENRIETTA, OKLA.: J. Rakeff............50 SPRINGFIELD, ILL.: F. Krmelj..............50 SANr FRANCISCO, CAL.: Po 25c: A. Kifnar, K. Kremesec, K. Krašovec, A. Pečavar, M. Shulc, A. Lekšan, J. Fabjan; po 50c: A. Tomsich, J. Koenig; M. Govednik, 20c; M. Slave 10c; F. Mat j asi ch 15c (poslal J. Koenig) skupaj---- 3.20 VALLEY HOME, CALIF.: M. Strojan......... 1.00 COKEDALE, COLO.: Po 25c: A. Slavec in A. Milavec, skupaj..........................50 INDIANAPOLIS, IND.: M. Stroj..............50 COLLINWOOD, O.: —J. Durn.............25 BARBERTON, O.: L. Frank $1.00; M. Kopač 70c, skupaj............................ 1.70 DETROIT, MICH.: M. Glad...............50 LLOYDELL, PA.: Soc. klub št. 181 JSZ..... 1.00 GRANGER, IOWA: F. Smerdu...............50 LLOYDELL, PA.: J. Ileršič................ 1.25 HOMER CITY, PA.: Po 50c: A. Obed in F. Ase- lin, skupaj............................ 1.00 WAUKEGAN, ILL.: A. Novak, $1.00; A. Kogov-c šek 35c, skupaj......................... 1.35 Skupaj............................$ 21.15 Prejšnji izkaz...................... 198.20 Skupaj ........................$219.35 Agitatorji na delu. Naročnin na "Proletarca" so poslali: Cristina Omahne, na agitaciji v Minn.............15 Jos. Volk, Cleveland, 0..................................8 Anton Žagar, Chicago, 111.........................8 M, Tekavc, Canonsburg, Pa.......................7 Jos. Radelj, na agitaciji v Milwaukee, Wis...........7 Chas, Pogorelec, Chicago, 111. . ....................5 J. R. Sprohar, Mullan, Ida.........................4 F. Rataic, Forest City, Pa.........................4 J- Krebelj, Cleveland, 0...........................3 J Presterl, Collinwood, 0.........................3 A. Debevc, Sheboygen, Wis.......................2 1'? Benchina, Chicago, 111.........................2 T. Zupančič, Star City, W. Va. T. Zalar, Lloydell, Pa........ J. Kosin, Girard, O........ Jos. Cebular, Vandling, Pa. . A. Novak, Waukegan, III. . . . Sterle, Krayn, Pa........ A. Zornik, Herminie, Pa..... A. Divjak, Mulberry, Kansas . Fj S. Tauchar, Chicago, 111. . (leo. Kristell, Acosta, Pa..... Stroj, Indianapolis, Ind. . . J- Jankovich, Barberton, O. . jA- Chater, Renton, Pa...... liary Udovich, Chicago, 111. . Frank Perko, Milwaukee, Wis, WAUKEGANSKA POŠTA. Evo ga — nov list. Izhaja v Waukeganu-Nortli Chicagi, kadar je, neoziraje se na vreme, na hude besede, ne na dobra in slaba voščila. Vsem skupaj, srečno in veselo novo leto! # Društvo za gojitev morale in intelektualnosti ima med seboj tudi nekaj nehvaležnežev, ki bi radi videli da vse skupaj vrag vzame. Zakaj? Zato ker nimajo od društva nič več, ali pa vsaj ne dovolj materijalnih koristi. See? * Tisti ki so plačani da skrbe za gojitev morale in intelektualnosti, so potisnili prste v močno vodo in pritisnili namenu društva svoj pečat. Prvi namen je biznes, potem šele, bolj po ovinkih, pride izobraževalno delo. Kaj pa bi človek počel pri "izobraževalnem delu"? Tako delo je le za osle in mule! Te se lahko v znak priznanja vsaj pošteno obrca! Vleči! Bi-stahor! * V North Chicagi imamo dva slovenska aldermana, ki sta bolj naprednega mišljenja. Eden je bil svoj čas predsednik tukajšnjega najvažnejšega društva, "ki združuje vse rojake". Sedaj ni več aktiven pri delu za napredek tega društva, kar mu ni zameriti, ker ima svojo "hallo". # V Waukeganu smo naprednejši, kar se razvidi iz tega da imamo enega policaja in enega konstablerja. To sta dve sarži, ki jih imajo naše gore listi. Če bi vzel v poštev število Slovencev, primojduh, tedaj bi skoro zaklel, da bi morali imeti Slovenci malo več "političnih" služb — vsaj policajev! No—no, ko bomo malo bolj složno nastopili, dobimo tudi to. — Rojak kon-stabler je precej navdušen za svoj narod in je aktiven odbornik S. N. D. * Srečen je tisti, ki s pomočjo paragrafa postavi paragraf na glavo. # Tukaj smo businesmani v večini in delavci so v manjšini. Ni čudno, da se ne brigamo za delavsko politiko, sploh se ne brigamo za nobeno politiko da bi bilo vredno govoriti. Včasih malo poagitiramo za republikanske kandidate, kadar pa potegne močnejši veter, se tudi naši glasovi obrnejo proti "independent" tiketu. Da bo delo bolj uspešno, si morate osvojiti neko inteligentno visoko gospo z Desete ulice, kajti iz mokrih prstov postaja tudi dar govora boljši. — In paragrafi, jo j J Samo da je boj! * Četudi smo večinoma, businessmani, hodi večina nas delati v tovarno, kajpada zato da se kratkočasimo. Drugače bi bilo pri nas preveč dolgčas. DETROITSKIM SODRUGOM. Seje slov. socialističnega kluba št. 114 JSZ., se vrše vsako četrto nedeljo v mesecu v Hrvatskem Domu, 1329—31 Kirby Ave., ob 9. uri dopoldne. — Na dnevnem redu so vedno važne stvari, ki se morajo rešiti. Udeležujte se teh sej polnoštevilno in pripeljite seboj svoje prijatelje. — Učvrščujmo našo postojanko s tem, da ji pridobivamo novih članov. —Organizator. BREZ NASLOVA Iskra. Pogrebnik Grdina, ki je drugače tudi predsednik KSKJ., je priobčil v slovenskem klošterskem listu v Chicagi dolg članek, na koncu pa ga je završil s sledečim pripisom: "Druge liste, kakor "Glasilo KSKJ", "Novo Dobo", "Naš Dom" in "Ameriško Domovino" prosim, da iz uljudnosti ta moj članek ponatisnejo." * Grdinatovo priporočilo je ob enem definicija, kateri da so slovenski katoliški listi v Ameriki. Drugega pomena njegov članek nima. Klerikalni veljaki torej prištevajo h katoliškim listom "Glasilo K. S. K. J.", ki je vsekakor katoliško. Če je tudi urednik prepričan katoličan, je pa uganka; nadalje "Nova Doba", glasilo J. S. K. J. Nihče ne oporeka, da ima ta organizacija katoliško lice, niti njen predsednik Zbašnik ne, ki se je nekoč z eno nogo že skušal dotakniti svobodomiselnega praga. Ali "Nova Doba" ima za urednika moža, ki iz Savla najbrž še ni postal Pavel, toda vse je mogoče, kajti čudne stvari se gode. Grdina je dal svoj poseben blagoslov tudi "Ameriški Domovini", ki je Pirčev list. Kdor je znal brati pred leti in je slučajno dobil v roke tudi ta Pirčev žurnal, se bo mogoče še spomnil, da je Lojze v svobodomiselstvu prekašal celo Kondata. Čudež se je zgodil tudi v tem slučaju. Najnovejši Grdinatov ljubljenec je "Naš Dom", ki je ob ustanovitvi dejal, da nima ne verske ne strankarske barve. Če bi bilo to res, bi ga Grdina ne štel med klerikalne liste. Na čelu vsem tem pa brli "Edinost d- Co.", ki trdi o sebi da je "The oldest and most popular Slovenian newspaper in United States of America." Če se laže za sveto vero, so tudi laži Bogu dopadljivo dejanje. Če pa se laže le radi biznisa, je to grdo in greh. * Rev. Zakrajšek, zelo zvit kramar, je skoro vsako leto prirejal romanja na božjo pot nekam v bližino Clevelanda. Tam je prijazna cerkvica, ki si lasti kredit za večje število čudežev. Letos pa je ustanovil novo božjo pot na Lemontu pri Chicagi, kjer je sedaj tudi samostan slovenskih frančiškanov, nekakšno semenišče in pa farma, ki jo upravljajo redovnice Sv. Frančiška. "Edinost" je novo božjo pot tako-le razglasila: "Tiha vroča želja vernega slovenskega otroka je, še enkrat videti svojo miljeno mater Marijo Pomagaj na Brezjah . . . Marija Pomagaj je videla skrite želje teh svojih otrok ter je sama prišla za otroci v Ameriko. Dne 24. maja je imela slovesen vhod v svoj novi dom v Lemontu. Tu bo odslej magnet za vsa naša še količkaj verna slovenska srca . . ." * Zelo dobra poteza — za otroke! Otroci ljubijo božje poti, izlete, čudeže in take stvari. Lemont je blizu Čhicage, blizu Jolieta in La Salla. Torej se je Marija preselila ravno v pravi kraj. Drugače je njena soha posnetek po oni ki jo imajo na Brezjah. Čudežev v Lemontu še ni, dogode pa se v kratkem. Tako je bilo zagotovljeno ženicam, ki so vpraševale, če so taki čudeži kakor na Brezjah in v Lurdu tudi v Ameriki mogoči. Yon bet! Detroitski Kotar je po zakonu že precej časi j polnoleten; zato bi bilo od njega moško in prav, da iwfl bi pustil svojega imena pod spise, ki niso njegovi I zmazki ampak "umotvori" človeka ki nima niti p0_ I šlene zgodovine za seboj. Ako K. ne mara "social. ; patriotov", naj bi si vsaj poiskal kakšno drugo p0_ šteno družbo, ne pa se bratil z ljudmi, s katerimi itak ne bo mogel dolgo izhajati. Pepe, Pepe, kaj bo stabo! 3 * Frank Novak je prečital par brošur. Toliko je 3 po njegovem mnenju potrebno prečitati, če človek hoče veljati za učenjaka. Kadar kakšnemu Pepelu napiše "dopis", bo vselej omenil da čita "brošure", aj Fr. Novak je menda eno izdal, ki je bila zastarela še predno je bila tiskana, toda za 'rrrr" je še vedno . "nova". Učenost brez primere! * "Radnik" in "D. S." bi sedaj rada zatajila, da so i se morali vsi pravoverni boriti proti Trockiju. Ta se -je baje vrnil v Moskvo in se sprijaznil z vodstvom stranke. "Vidite, da so kapitalistični in socialpatriot- J ski listi pisali laž, ko so govorili o sporu med Zinovje- 1 vom, Stalinom in Trockijem?" pravijo jugoslovanski workerjevci. Ali "D. S." z dne 21. maja vendarle pri- 1 znava, da je danes med pravovernimi komunisti vi modi bojevati se proti "trockizmu". -Prepričanja nifl povelja so smešna in pomilovanja vredna stvar. Ista izdaja "D. S." je priobčila par imen pod na- 1 slovom "Iščejo se", spodaj pa podpis izseljeniške^i j poslanca E. Kristana. Zakaj ne zapiše "D. S." Krista-jS novega imena tudi pod njegovimi članki, ki jih dobiS iz istega vira? Tako bi njeni čitatelji vsaj vedeli, da jih ne "sramuje" priobčevati. * Kazimir poskuša biti pesnik. Ta greh je že več« krat storil. Za njegov list je sicer vse dobro, ampak« slovenski jezik je z Zakrajškovimi "pesnitvami" ven-« darle insultiran. * Leadvillski župnik J. M. Trunk je v velikih skr-J beh za SNPJ. Njegovo mnenje je, da bo obvarovana« ako se pridruži KSKJ. Ni še dolgo tega, ko je lead® villsko društvo SNPJ. razvilo svojo novo zastavo I s cerkvenimi svečanostmi. Ob tej priliki je leadvill- H ski župnik pridigal, da je SNPJ. popolnoma dobra infl vzorna ustanova. Tako se je vsaj glasilo v dopisu,« objavljen v "Prosveti" o tisti slavnosti. Dopisnik je 1 župnika v "Prosveti" celo pohvalil raditega. Lead-B ville je mesto naglih in mnogih vremenskih premen, 1 zato so tudi take spremembe mogoče. * SNPJ. ima poseben odbor za pravila ,ki je po-« polnoma nepotreben. Ko bi bila organizacija pamet-j na, bi ga odpravila in si prihranila stroške. V enak 3 odbor pa naj bi imenovala Grdinata, Zakrajška, Pirca,« Trunka in par drugih takih "narodnih" predstavni- 9 kov. Ti bi ji uredili pravila zastonj, ker so bolj | navdušeni za inte'rese SNPJ. kakor pa njeni člani. Že tako ni varno. Agent: "Rastus, ženo imaš, staraš se, čemu se ne zavaruješ na življenje? Za par tisoč dolarjev zavaro-: valnine boš plačeval nekaj malega na mesec." Rastus: "Noseri! Že sedaj nisem varen doma. Če se zavarujem in žena izve — par tisoč dolarjev — kdo ve kaj bi se zgodilo z menoj kakšno noč! Noseri, jaz že ne!" — Libertarian. pridobivaj mo lastne vitamine. jjše H■ X. Bundesen, zdravstveni komisar mesta Chicago. \'i tako dolgo tega, ko so zdravstvena glasila in 0pisi začeli objavljati članke, ki se tičejo hrane, ka-vsebuje največ vitaminov. Vsakdo v šoli, doma, v :varni in na cesti je pričel spoznavati veliko vrednost -niinov v odporu proti raznim boleznim, katere iz-«jo radi pomanjkanja potrebne življenske snovi. Uvedenih je bilo precej preučevanj radi vitami-iov. Znanstveniki so pronašli, da ima nekatero sadje •qkui' zelenjava v izobilici tri znane vrste vitaminov; drugi pa ali so v dotični hrani zelo ubožni, ali pa jih sploh zelo malo. Pa naj preiskovanja končajo že kakorkoli, toliko Se gotovo, da veliko ljudi, zlasti mater pričenja misliti Kj z večjo skrbjo na svoje kuhinje in jedilne mize ■Upoštevanjem vitaminov. To je gotovo korak k u-_^Bšntjšeinu, zdravje nudečemu življenju. t Ce le razmere dopuščajo, je lahko pridobiti lastne ■ vitamine v svojih vrtovih. Najfinejši zeliščni vitamini SKm- nahajajo v špinači, paradižnikih, solati, zelju, zele-Bfeem grahu, stročnatem fižolu in drugih sočivjih ter ■Salenjavah, pa naj jih vživamo kuhane ali surove. Edi-Ko kar je treba paziti, ako jemo te zelenjave surove, je, r <';i orajo biti absolutno sveže, morajo biti dobro ^Erane, če mogoče tudi v topli vodi in dobro prežve-Bčene. Vitamini te zelenjave bodo storili svojo daljno IIvlogo in povzročili, da se boste dobro počutili. Jt Jt ,3t O, znajo, znajo, kdor se jim da! F. A. V. Lahkovernost in vraže še vedno vklepajo sloven-Hskega kmeta, a ne več toliko kot nekdaj. Celo v tej de-Bleli, kjer je imel naš človek več prilike spoznavati res-Hnico in se učiti, se dobe rojaki, ki so še prepojeni ■vraževerstva. Nevednosti pa je med našim ljudstvom zelo veliko. Za svoje vraževerstvo in za svoje pripisovanje ^ nadnaravnih moči duhovništvu je slovenski kmetič 'irago plačeval v blagu in denarju; plačeval je tistim, ki so znali in znajo zlorabljati njegovo neumnost. V Ljubljani je velik in ponosen frančiškanski samostan, v katerem lenari lepo število zdravih in moč-nih mož, sposobni opravljati vsako fizično delo. Vzlic temu pa ti možje ne opravljajo nikakega koristnega F. dela. Eno uro na dan posvete molitvi. Ostali čas se ukvarjajo z mislimi in naklepi kako izboljšati finančno ; stanje samostana. Toda niti tako premišljevanje ne p okupira vsega njihovega časa, ker ni potrebno. Kako verujejo v besede tistega v čigar imenu razlagajo nauk. Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe", pojasnuje sledeči resnični dogodek: Bilo je v jeseni 1. 1908, ko je šel frater D. in z njim dva hlapca s par konji na Ježico "petlat" repo za prašiče. Frater D. je precej dobro poznal našega kmeta, Posobno v omenjenem kraju. Iz prejšnjih izkušenj je ■J^del, koliko bo dobil pri tem in koliko pri onem kme-tičul Bogaboječi posestniki, četudi so bili sami bolj ( Potrebni pomoči kakor frančiškanski samonstan v 'jiubljani, niso ugovarjali ampak dali kolikor se je od njih pričakovalo. Ko se je voz pomikal proti hišici malega kmeta, je dejal frater: "Sedaj pa bomo imeli opraviti z našim nasprotnikom, liberalcem! Ta ti je hudobnež, da bi ga! A žena njegova, ta pa ta! To jagnje bi veliko dalo za cerkev, da ni tega ničvrednega moža. A čeprav je naš nasprotnik, je precej zavezan. Še bo dal še, četudi nerad. Imam sredstvo, s katerim ga znam priviti!" Tako je modroval frater, predno se je voz ustavil pred bajto kmeta, ki je bil nasprotnik klošterske petlarije. Kmetič je vedel, da ima odrajtati davek. Ko se je voz ustavil, je čez nekaj momentov prinesel iz hiše košaro repe, jo stresel na voz in brez da bi rekel besedo odšel. Frater pa je zarohnel za njim: "Kaj?! Samo toliko boste dali? Ali vas ni sram?" Kmet se je obrnil in mirno odgovoril: "Dosti je, kajti jaz ne morem dati več. Sem bolj ubog kakor frančiškani." "A tako," je zategnjeno in glasno pričel frater. "Le zapomnite si moje besede. Prihodnje leto vam bo toča potolkla polje za vaše žaljive in predrzne besede." Med tem pogovorom je kmetičeva žena stala na pragu, in ko je frater izgovoril svojo grožnjo, je vsa preplašena rekla: "Jezus, Jezus, ali si slišal kaj so rekli? Daj vendar kolikor moremo — moj Bog, ali naj se zato potimo da nam toča polje pobije!" Mož se je udal, šel je naglo s svojo ženo v klet, napolnil še eno košaro do vrha z repo, toda voz je med tem potegnil naprej. Tekla sta oba za njim in ponujala repo. Frater je ukazal ustaviti, kmet je iztresel košaro, in voz se je pričel zopet pomikati. "Tako je treba postopati z brezverci," je dejal PIKNIK! PIKNIK! priredi SLOVENSKI SOCIALISTIČNI KLUB ŠT. 27, J. S. Z. CLEVELAND, O. V NEDELJO dne 7. junija 1925 na Reharjevi farmi V NOTTINGHAMU m Na programu ples, igrajo slovenski tamburaši, poleg tega nastopi tudi pevski zbor "ZARJA". Ker bo ta piknik eden prvih v letošnji sezoni in ker ni lepšega kot razvedriti se v prosti naravi pričakujemo da nes poseti občinstvo v obilnem številu. Preskrbljeno bo za vse in z vsem v najbolši meri. Vljudno vabi odbor kluba št. 27, J. S. Z. 14 proletarec frater, in se zadovoljno smehljal. Zvečer je v družbi samostanskih bratov pripovedoval kako je prestrašil liberalnega kmetiča, in vsi so se smejali. Takega smeha je med duhovništvom mnogo, kajti marsikak dogodek jim daje povod za zbijanje šal na račun nevednih ljudi. Dva pogreba. Angelo Genna je bil "političar", butleger, "gunman", "dober človek", ubijalec itd. Čikaški listi pišejo, da ima dvajset umorov na svoji vesti. Prošli teden je končal kakor je živel. Štirje tolovaji so ga napadli, oddali nanj pol ducata strelov in se odpeljali. Nihče ne ve kdo so bili. Policija se ne trudi, da bi jih izsledila. Genna je bil voditelj "mafije" v socilijanski koloniji v Chicagi. Bil je bogataš in oboževan kakor so oboževani pravljični roparji in tolovaji. Šest tisoč dolarjev je stala krsta, v katero so položili njegovo od krogelj preluknjano truplo. Petdeset tisoč dolarjev cenijo vence in rože, katere so mu nanosili njegovi oboževalci. Do dvajset tisoč ljudi se je udeležilo pogreba. Šest sodnikov in bivših municipalnih sodnikov je bilo v sprevodu, člani legislature, aldermani, odvetniki, politiki itd. so izkazali zadnjo čast človeku, katerega poklic je bil kršiti zakone. Ob istem času je bil pokopan dr. Ernest rž Witt Burton, predsednik čikaške univerze (T* versity of Chicago). V primeri z Gennovin£ bil Burtonov pogreb komaj senca. Dr. Bm-tJI ni bil kak poseben učenjak. In če bi bil, bi pri pogrebnih svečanostih vseeno ne poznalo Angelo Genna ni bil prvi karakter iz 50c; ! se^el, 50c; J. Hyvat, 50c; D. J. R,tricl). 50c; O. Deinoll, 25e; J. Jereb, BfOe; skupaj $15.75. Carlinville: A. Blasicli, 40c. Nokomis: A. Gregorič, $1.00; (v zad-ML.m izkazu je bilo na ime A. Gregor-Ejfa pomotoma izkazano $2.50; pravil- na je prejšnja vsota). G. Plaliutnik, $2.50 (v zadnjem izkazu pomotoma iz-.puščen). Mascoutah: S. Sviglicli, 25c; M. O-strožnik, 25c; J. Gerčar, 25c; J. Payer, 25c; F. Svajgar, 25c; M. Dolenc, 25c; J. Zupec, 25c; J. Biskar, 15c; skupaj $1.90. Springfield: F. Krmelj, 50c. INDIANA, Clinton: Soc. klub št. 41 JSZ., $3.00; J. Juvanc, $1.00; A. Cizej, $1.00; B. Oblak, 50c; J. Klopčič, 50c; V. Stariha, 50c; J. Spendal, 50c; F. Graenar, 25c; F. Mrak, 25c; J. žerov-nik, 25c; J. škof, 25e; 8. Polo, 25c; A. Ladiha, 25c; J. Oblak, 25c; J. Gračnar, 25c; skupaj $9.00 (poslal J. Juvanc). MICHIGAN, Detroit: M. Urbas, 25c. MONTANA, Great Falls: J. Ponik- var, 50c. NEW YORK, Little Falls: J. Sim- čič, 25c. KANSAS, Ringo: J. Bernik, 25c. PENNSYLVANIA, Crest City: J. Murnich, 20c. Latrobe: Mrs. M. Fradel nabrala na seji dr. št. 318 S. N. P. J., $2.80. WISCONSIN, Sheboygan: Louis Žagar, $2.00. Willard: M. Krule, 25c. WASHINGTON, Cle Elum: G. Kroll nabral pri razpečavanju majske izdaje Proletarca $1.90. WYOMING, Rock Springs: J. Jereb, 50c. WEST VIRGINIA, Moundsville: J. Stopar, $1.00. Triladelphia: A. Bobnar, 50c. UTAH, Rolapp: J. Zupancich, 50c. Skupaj .......................$ 33.05 Prejšnji izkaz................. 181.78 Skupaj .......................$214.83 SLOVENSKEMU DELAVSTVU V HERM1NIE, PA. Socialistični klub št. 69, JSZ., zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu po seji društva SSPZ. (dopoldne). Zborujemo v društveni dvorani. — Rojaki, pristopajte v naše vrste!—Anton Zornik, Box 202, Herminie, Pa. t^® ■ G1RARD, OHIO. Seje kluba št. 222 JSZ. v Girardu, O., se vrše vsaki prvi torek v mesecu ob 7. zvečer v Slovenskem domu. Somišljeniki, pristopite v vrste zavednega delavstva! — Naš klub ima lepo zbirko knjig. Izposodite si jih!— Tony Segina, organizator. 6% IN VARNO 6% IN VARNO Zlati bondi na prvo vknjižbo za na imenitnem prostoru ležečo lastnino, na prodaj pri nas MILLARD STATE BANK 3643-3645 WEST 26th STREET At Millard Avenue CHICAGO, ILL. Oglejte si naše varnostne bančne shrambe, največje na zapadni strani mesta. BANČNE URE: V pondeljek in četrtek od 9. zjutraj do 8. zvečer: v torek, eredo in petek od 9. zjutraj do 5. popoldne v soboto od 9. zjutraj do 3. popoldne. Ako v vaši naselbini še ni socialističnega kluba, ga ustanovite. Ako ni v naselbini zastopnika Proletarca, se priglasite vi. DR. JOHN J. ZAVERTNIK ZDRAVNIK IN KIRURG Urad S. Lawndale Ave., vogal W. 26th St. Stan 2316 S. Millard Ave., Chicago, 111. Tel. na domu Lawndale 6707, v uradu Crawford 2212-2213 Uradne ure: Od 2 do 4 pop., in od 7 do 9 zvečer. V nedeljo od 11 do 12 dop. f" n 1 II I/ M l If 6 C I/ se Priporoča rojakom FRANK MIVotK $nabavidr>< 924 McAIIster Ave. koksa in peska. Phone 2726 Waukegan, III. BARETINCIC & HAKY 1 POGREBNI ZAVOD 324 BROAD STREET Tel. 1475 JOHNSTOWN, PA. f X VICTOR NAVINSHEK 331 GREEVE STREET, CONEMAUGH, PA. Trgovina raznih društvenih potrebščin kot re-galij, prekoramnic, znakov, kap, uniform, itd. Moja posebnost je izdelovanje lepih svilenih zastav, bodisi slovenskih, hrvatskih ali amerikanskih, po zelo zmernih cenah. V zalogi imam veliko izbero raznih godbenih inštrumentov vseh vrst. Velika zaloga finih COLUMBIA GRAFONOL od $30 do $250 in slovenskih ter hrvatskih rekordov. Moje geslo je: Zmerne cene in točna postrežba. Pišite po moj veliki cenik. Naročila pošiljam v vse kraje Združenih držav. 3a obilna naročila se toplo priporočam. Švedska zmanjšala armado. Ravnokar je prišel iz mučilnice. Ko se razne dežele oborožujejo, se na Danskem in Švedskem vrši že dolgo propaganda za zmanjšanje armade. Vodijo jo socialisti, ki so pridobili večino javnega mnenja na svojo stran. Švedski državni zbor je po dolgih razpravah, ki so se v presledkih pojavljale skozi vsa leta po vojni, sprejel meseca maja načrt za zmanjšanje armade. Glasovalo je zanj 137 poslancev, proti 86. Armada bo zmanjšana za eno tretjino. Švedska socialistična stranka- je najjačja stranka v državnem zboru, toda še nima večine. Za svoj predlog je pridobila večino poslancev liberalne stranke, toda načrt je bil ublažen, ker bi v originalni formi ne dobil večine. Zmanjšanje armade pomeni da bo država prihranila miljone in da bo mnogo mladih mož, mesto da bi gubili svoj čas v armadi, ohranjenih produktivnemu delu. Možak sreča prijatelja, katerega ni že precej j« videl in ga vpraša kako mu gre. "Ravno kar sem p3 iz mučilnice," je odgovoril. "Že en mesec dni trpel na bolečinah v želodcu in ni menda hujše vsaj tako mislim, kot je neprostovoljna brezdelica daj zopet delam. Vsako jutro se zbudim z veselo slijo, da me potrebujejo v delavnici in da greni lahk na delo." Če imate Trinerjevo zdravilno grenko na domu, se vam ne bo treba nikoli seznaniti z imenovano mučilnico. Čist želodec, nobenih strupS vsled slabe prebave, lahka prebava, normalno delovi nje jeter in obisti, dober tek — tako bo vaše stanje, pijete Trinerjevo zdravilno grenko vino. Zapomnite tudi, da Trinerjev Liniment je neprekosljiv v sluča zvinjenja, oteklin in navralgičnih bolečin in da so tB nerjevi praški proti glavobolu (Triners Headad® powders) in Trinerjeve kapljice proti zobobolu i Triners Toothache Drops) zelo učinkovite — in da dobita popolen zaznam Trinerjevih zdravil od Joseph TriidB Company, Chicago, 111. cenik: knjig. UDOVICA. (I. E. Tomic), pove»t 330 strani, broširana 75c, vezana v platno.............. VAL. VODNIKA izbrani spisi, ............................. VIŠNJEVA REPATIOA, (Vlad. Levstik), 506 strani, vezama v platno....................... VITEZ IZ RDEČE HIŠE. (Aleksander Dumas star.), roman iz časov francosle revolucije, 504 strani, broširana 80c, vezana v platno ................... ZABAVNA KNJIŽNICA, zbirka povesti in črtic, broširana.... ZADNJA PRAVDA, (J. S. Baar) roman, broširana ............ ZADNJI VAL, (Ivo Šorli), roman, vez.......................... ZAJED ALGI. (Ivan Molek), povest, 304 strani, vezana v platno ......................... ZA SREČO, povest, broširana---- ZELENI KADER, (I. Zoreč), povest, ....................... ZGODBE IZ DOLINE ŠENT-FLORJANSKE, (Ivan Cankar), vezana .................. ZLOČIN IN KAZEN, E. M. Do-stojevskij), roman, dve knjige, 602 strani, vezane............ ZMOTE IN KONEC GOSPODIČNE PAVLE, (I. Zoree), broširana ...................... ZVONARJEV A HČI, povest, broširana ....................... ŽENINI NASE KOPRNELE, (Rado Murnik), broširama . .. SLOVENSKI PISATELJI: FRAN LEVSTIK, zbrani spisi, vezana ........................ FRAN ERJAVEC, zbrani spisi, vezana ...................... 1.0C .30 1.50 1.28 .65 .76 1.00 1.75 .45 .45 1.50 2.50 40 .65 .30 1.25 2.00 Nadaljevanje z 2. strani. JOS. JURČIČ, zbrani spisi, II. zv. vezan ................ 1.50 III. zv. vezan ..............................1J50 IV. zv. vezan ................................1.25 V. zv. vezan ................................1.00 VI. zv. vezan .................1.00 FR. MASELJ-PODLIMBARSKI zbrani spisi, vez............. 1.50 PESMI IN POEZUE. BASNI, (Jean de la Fontaine, iz francoščine prevel L Hribar J vflzana ..................... 1.00 MLADA POTA, (Otom Zupančič), pesmi, trda vezba...........75 MODERNA FRANCOSKA LIRIKA, (Prevel Ant. Defoeljak), vezana ...................... .90 PESMI ŽIVLJENJA (Fran Al- brecht), trda vezba...........50 POEZIJE, (Fran Levstik), vezama .90 POHORSKE POTI, (Janko Gla- ser), broširana ...............35 SLUTNJE, (Ivan Albreht), broširana ......................45 STO LET SLOVENSKE LIRIKE, od Vodnika do moderne, (G. Golar), vezana............... 1.20 STRUP IZ JUDEJE, (J. 8. Ma- char), vezana ............... 1.10 SLOVENSKA NARODNA LIRIKA, poezije, broširana.......65 SOLNCE IN SENCE, (Ante De- beljak), broširana ............50 SVOJEMU NARODU, Valentin Vodnik, broširana ............ .25 ŠLEZKE PESMI, (Peter Bezruč), trda vezba...................50 TRBOVLJE. (Tone Seliškar), proletarske pesmi, broširana 50c; vezana.................75 TRISTIA EX SIBERIA, (Voje- slav Mole), vezana ........... 1.25 V ZARJE VIDOVE, (Otom Zupančič), pesnitve, broširana.....40 IGRE ANFISA, (Leomid Andrejev), broširana ................. .fjfl BENEŠKI TRGOVEC, (Wm. Shakespeare), vezana.........75 ČARLUEVA ŽENITEV-TRIJE ŽENINI, (F. 8. Tauchar), dve šalo-igri, enodejanke, broširala ......................... .2* GOSPA Z MORJA, (Henrik Ibsen),'igra v petih dejanjih, broširana ..................... .M KASIJA, drama v 3 dejanjih ... .7o JULIJ CEZAR, (Wm. Shakespeare), vezana..............75 MACBETH, (Wm. Shakespeare), . vezana.....................76 NAVADEN ČLOVEK, (Bran. Gj. Nušič), šala ▼ treh dejanjih, M broširana ...................St NOČ NA HMELJNIKU, (Dr. I. Lah). Igra v treh dejanjih, broširana ...................... .33 OTHELLO, (Wm. Shakespeare), vezana......................7J ROMANTIČNE DUŠE, (Ivan Cankar), drama v treh dejanjih, vezama................86 BOSSUM'S UNIVERSAL ROBOTS, drama a predigro v 3 dejanjih .......................50 SEN KRESNE NOČI, (Wm. Shakespeare), vezana........ .79 UMETNIKOVA TRILOGIJA, (Alois Kraigher), tri enodejam-ke. broširana, 75e; vezama . .. 1.00 ZNANSTVENE RAZPRAVE. POLITIČNI IN GOSPODARSKO SO- J CIALNI SPISI UČNE IN DRUGE KNJIGE IN BROŠURE ALI JE RELIGIJA PRENEHALA FUNKCIONIRATI? Debata ........................SO ANGTjESKO-SLO VENSKI BESEDNJAK. (Dr. J. P. Kern).. 8.0*