ZGODOVINSKI ČASOPIS 47 -1993-4 577 IN MEMORIAM BORIS ROZMAN (1955-1994) V nedeljo, 9. 1. 1994 je umrl Boris Rozman, zgodovinar, umetnostni zgodovinar in arhivist, sodelavec Zgodovinskega arhiva Ljubljana. Boris Rozman se je rodil 20. 7. 1955 v Novem mestu, leta 1967 pa se je družina preselila v Ljubljano, kjer je Boris končal osemletko. Po opravljeni osnovni šoli se je vpisal na VI. gimnazijo v Mostah. Po končani gimnaziji in opravljeni maturi leta 1974 se je vpisal na Filozofsko fakulteto Univerze v Ljubljani na študij zgodovine in umetnostne zgodovine. Že med študijem se je v šolskem letu 1978/79 kot predmetni učitelj zgodovine zaposlil na Osnovni šoli Vide Pregare v Ljubljani, kjer je poučeval zgodovino tudi po 16. 2. 1979, ko je na pedagoško znanstvenih enotah za zgodovino in umetnostno zgodovino Filozofske fakultete uspešno opravil zadnje diplomske izpite iz zgodovine in umetnostne zgodovine. K predmetnemu poučevanju zgodovine se je na isto osnovno šolo vrnil tudi po odsluženju vojaškega roka, zato je moral v drugi polovici februarja 1982 opraviti strokovni izpit za učitelja predmetnega pouka na osnovnih šolah. Februarja meseca 1982 se je prijavil na razpisano delovno mesto arhivista za arhivsko gradivo s področja družbenih dejavnosti in društev v Zgodovinskem arhivu Ljubljana, ki ga je zasedel sredi marca istega leta, ob koncu leta pa je opravil še arhivistični strokovni izpit. Boris Rozman je bil na zgodovinskem področju dejaven že pred začetkom svojega dela v Zgodovinskem arhivu Ljubljana, saj je bil sekretar zgodovinske komisije pri Mestni konferenci Zveze komunistov Slovenije v Ljubljani, sodeloval pa je tudi na nekaterih kongresih slovenskih in jugoslovanskih zgodovinarjev. Arhivska strokovna naravnanost Borisa Rozmana je bila vseh nekoliko tednov manj kot dva­ najst let delovanja v Zgodovinskem arhivu Ljubljana usmerjena na pridobivanje kulturne in zgo­ dovinske dediščine številnih slovenskih društev in na pogosto mukotrpno pridobivanje gradiva posameznikov, ki so imeli bodisi arhivsko gradivo svoje družine ali domačije ali pa gradivo, ki je na kakršenkoli način prišlo v zasebno last. Pridobitev arhivskega gradiva številnih slovenskih društev in posameznikov, ki so hranili pomembne dele slovenske arhivske kulturne dediščine, je brez dvoma pomemben prispevek, ki ga je pri ohranjanju tovrstne slovenske kulturne zgodovinske dediščine prispeval Boris Rozman. Pri tem je zlasti potrebno poudariti, da mu je uspelo za arhiv pridobiti gradivo nekaterih pomembnih slovenskih literatov in drugih osebnosti. Prav tako pa si je prizadeval evidentirati kar največ tovrstnega, za slovensko zgodovino pomembnega gradiva tudi v tujini, zlasti na Češkem, kamor segajo korenine sokolskega gibanja. Kakor je bila arhivistična dejavnost Borisa Rozmana usmerjena na pridobivanje kulturne in zgodovinske dediščine številnih in zelo različnih društev, tako je bila tudi njegova znanstveno­ raziskovalna dejavnost naravnana na proučevanje tega dela slovenske zgodovine. Zato je razum­ ljivo, da je bil vključen v marsikatere arhivistične in zgodovinopisne projekte, ki so proučevali ta del slovenske zgodovine. S tega področja je tudi najbolj številčna in vsebinsko bogata bibliografija Borisa Rozmana. Njegovi članki so objavljeni v strokovni arhivistični in zgodovinski literaturi, pa tudi v številnih poljudnih revijah in časopisih, kar samo dokazuje Borisovo željo, da se pomembna zgodovinska spoznanja predstavijo kar najširšemu krogu ljudi. Veselje do proučevanja društ­ venega segmenta slovenske zgodovine ga je vodilo k temu, da je leta 1988 na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani vpisal tretjo stopnjo študija zgodovine. Kljub številnim dejavnostim, s katerimi se je Boris Rozman poleg službene dejavnosti ukvarjal, je še vedno imel dovolj energije za tvorno sodelovanje v Zvezi prijateljev mladine Slovenije, v Arhivskem društvu Slovenije zlasti kot tehnični urednik revije Arhivi ter kot priza­ devni blagajnik v Zvezi zgodovinskih društev Slovenije. Bibliografija Borisa Rozmana s področja zgodovine: 1. Kaj bi bilo, če . . ., Iz krajevne skupnosti Zadobrova-Sneberje, Naša skupnost XXVI, Ljubljana- Moste-Polje 1985, št. 12, str. 7 2. Predstavljamo vam folklorno skupino KUD Svoboda Zadobrova-Sneberje, Naša skupnost XXVI, Ljubljana-Moste-Polje 1985, št. 15, str. 5 3. Zapuščina kartografa Ivana Selana, Kamniški občan XXI, Kamnik 1982, št. 20, str. 9 4. Iz zakladnice Zgodovinskega arhiva Ljubljana, Ilirija prvi športni klub v Sloveniji, Ljubljanski dnevnik 18. 7. 1983, Ljubljana 1983 578 ZGODOVINSKI ČASOPIS 47 • 1993 • 4 5. Razvoj in vloga društev, Zgodovina Ljubljane, Prispevki za monografijo, gradivo s posvetovanja o zgodovini Ljubljane, 16. in 17. november 1983 v Ljubljani, Kronika-Ljubljana 1984, str. 553-557 5. Kaj je z ljudsko-prosvetnim društvom OF »Vodnik«?. Javna tribuna XXIV, Ljubljana 1984, št. 14-15, str. 2 7. Kino v Logatcu, Logaške novice, Logatec XI, št. 10, str. 7 8. Kako pišemo kroniko?, Varstvo arhivskega gradiva društev, Priročnik za delo z dokumentarnim in arhivskim gradivom, Ljubljana 1986, str. 66-68 9. Kratek pregled razvoja kulturnih društev v prvem desetletju po vojni, Kulturni poročevalec, glasilo ZKOS XVI, št. 76, str. 23-24 10. Pol-e na starih fotografijah, Naša skupnost XXVII, Ljubljana 1986, št. 9, str. 7 11. Martin Ivanič, Stavka v rudnikih Trbovlje-Hrastnik in Zagorje (ocena), Skart, arhivski občasnik, Ljubljana 1986, str. 36-37 12. Sokolsko društvo Dolenji Logatec 1908-1941, Notranjski listi III, Cerknica 1986, str. 119-135 13 Kulturna društva občine Grosuplje in njihovo arhivsko gradivo, (Ne)uspešna akcija, Kulturni poročevalec, glasilo ZKOS XVII, Ljubljana 1986, št. 79, str. 23-24 14. Poročilo blagajnika, Zgodovinski časopis XL, Ljubljana 1986, št. 4, str. 498-499 15. Kulturna društva in njihove kronike, Kulturni poročevalec, glasilo ZKOS XVIII, Ljubljana 1987, št. 81-82, str. 24 16. Čebelarska družina v Polju, Iz Zgodovinskega arhiva Ljubljana, Naša skupnost XVIII, Ljub­ ljana 1987, št. 12, str. 8 17. Društva in njihovo arhivsko gradivo, Kamniški občan XXVIII, Kamnik 1988, št. 1, str. 5 18. Listi iz zgodovine slovenskega nogometa, Prelomnica pred 75. leti, Dnevnik 30. 6 1988, Ljub­ ljana 1988 19. Jubilejna razstava, Kulturni poročevalec, Glasilo ZKOS XIX, Ljubljana 1988, št. 87, str. 13 20. Športni klub Ilirija v Ljubljani do prve svetovne vojne, Zbornik ob devetdesetletnici arhiva, Gradivo in razprave št. 8, Ljubljana 1988, str. 141-148 21. Hazena-ženska športna panoga, Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino XXXVI, Ljubljana 1988, št. 3, str. 225-231 22. Zgodovinski arhiv 8 (Zbornik ob devetdesetletnici arhiva), Periodika, Književni listi, Delo 22. 12. 1988, Ljubljana 1988 23. Delovanje športnega kluba Ilirija do prve svetovne vojne, Telesna kultura XXXVI, Ljubljana 1988, št. 3-4, str. 48-49 24. Poročilo blagajnika (na občnem zboru v Ptuju 28. septembra 1988), Zgodovinski časopis XLII, Ljubljana 1988, št. 4, str. 584-585 25. Jutri mineva 60 let odkar so izročili svojemu namenu kopališče Ilirija v Ljubljani, Vino v vodi za dolgo življenje, Ljubljanski dnevnik 25. 5. 1989, Ljubljana 1989 26. Društvo v mojem kraju, Pionir XLV, Ljubljana 1989, št. 4, str. 30-31 27. Društva v mojem kraju, Informacije ZPMS, Ljubljana 1989, št. 5, str. 20-23 28. Gradnja kopališča Športnega kluba Ilirija, Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino XXXVII, Ljubljana 1989, št. 3, str. 253-258 29. Popisovanje zapuščine pesnika in pisatelja Edvarda Kocbeka, Arhivi, glasilo Arhivskega društva in arhivov Slovenije XII, Ljubljana 1989, št. 1-2, str. 59 30. Josip Rus Andrej, Pričevanja in spomini, O sokolstvu, Osvobodilni fronti in novi Jugoslaviji, Zgodovinski časopis XLIV, Ljubljana 1990, št. 1, str. 145-147 (poročilo) 31. Društva v mojem kraju, Raziskovalni katalog Slovenskega šolskega muzeja št. 47, Ljub­ ljana 1990 32. Zgodovinski krožki na osnovnih šolah in arhivsko gradivo, Arhivi, glasilo arhivskega društva in arhivov Slovenije XIII, Ljubljana 1990, št. 1-2, str. 157 33. Naša zgodovina, Gradivo o Orlih, Naš časopis, Vrhnika 1990 34. Gradivo o Orlih, Slovenec 1. 8. 1991, Ljubljana 1991 35. Iz arhivov slovenske športne zgodovine, 80 let Ilirije, Neodvisni dnevnik 2. 9. 1991, Ljub­ ljana 1991 36. Predstavljamo vam arhivsko gradivo nadučitelja in upravitelja Matije Hitija iz Doba pri Domžalah, Slamnik, Glasilo občine Domžale XXIX, Domžale 1991, št. 13, str. 5 37. France Pernišek, Zgodovina slovenskega Orla, Slovenska kulturna akcija, Buenos Aieres 1989, Zgodovinski časopis XLV, Ljubljana 1991, št. 4, str. 678-681 (ocena) 38. Dr. Drago Mušič nam je zapustil svoje arhivsko gradivo, Arhivi, glasilo Arhivskega društva in arhivov Slovenije XIV, Ljubljana 1991, št. 1-2, str. 89-90 39."Arhivska zapuščina nadučitelja (šolskega upravitelja) Matije Hitija iz Doba pri Domžalah, Arhivi, glasilo Arhivskega društva in arhivov Slovenije XIV, Ljubljana 1991, št. 1-2, str. 90-91 40. Zapuščina Marjana Rožanca, Slovenec, kulturna priloga 27. 2. 1992, št. 47, str. 23 41 Marjan Rožanc je že sam uredil svojo dokumentacijo, Pisateljeva zapuščina, Književni listi, Delo 5. 3. 1992, št. 53, str. 13 42. Velik pomen zapuščine Marjana Rožanca, Naša skupnost XXXIII, Ljubljana 1992, št. 2, str. 6 43. Zanimivo je vedeti, Primarij dr. Drago Mušič in njegova zapuščina, Zdravniški vestnik LXI, Ljubljana 1992, št. 5-6, str. 287-288 ZGODOVINSKI ČASOPIS 47 • 1993 4 579 44. Splošni pregled ustvarjalcev arhivskega gradiva: Društva, Vodnik Zgodovinskega arhiva Ljub­ ljana, Gradivo in razprave št. 11, Ljubljana 1992, str. 56-57 45. Zapuščina Edvarda Kocbeka, arhivistovo poročilo, Naši razgledi 3. 7. 1992, Ljubljana 1992 46. Kaj nam je zapustil Vitomil Zupan?, Dnevnik 22. 8. 1992, Ljubljana 1992 47. Kakšna je zapuščina Vitomila Zupana?, Slovenec 26. 8. 1992, Ljubljana 1992 48.. Postrešček, kje si?, Sto let dela in življenja ljubljanskih postreščkov, Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino XL, Ljubljana 1992, št. 2, str. 125-126 (ocena) 49. Dokumenti iz leta 1868 iz zapuščine Matije Hitija iz Doba pri Domžalah, Zbornik za zgodovino šolstva-šolske kronike, Ljubljana 1992, str. 129-132 50. Marjan Rožanc in njegova zapuščina, Arhivi, glasilo Arhivskega društva in arhivov Slovenije XV, Ljubljana 1992, št. 1-2, str. 73-74 51. Kaj vsebuje zapuščina Vitomila Zupana?, Arhivi, glasilo Arhivskega društva in arhivov Slovenije XV, Ljubljana 1992, št. 1-2, str. 74-75 52. Bogastvo pisateljeve zapuščine, Pred končnim popisom obsežnega gradiva Vitomila Zupana, Književni listi, Delo 25. 3. 1993, Ljubljana 1993 53. Edvard Sovine, Bil sem nemški vojak, Borec, revija za zgodovino, literaturo in antropologijo, Ljubljana 1993, št. 3-4, str. 358—366 (spremna beseda in opombe) 54. Orlovski odsek na Vrhniki, Imate doma kakšno fotografijo, razglednico ali kak drug dokument, ki govori o delovanju vrhniškega Orla, Naš časopis, Vrhnika 1993, št. 193, str. 9 55. Orlovski odsek na Vrhniki, Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino XLI, Ljubljana 1993, št. 3, str. 165-175 Bibliografija s področja arhivistike je objavljena v reviji Arhivi, glasilo Arhivskega društva in arhivov Slovenije XVI, Ljubljana 1993, št. 1-2, str. 166-168. J a n e z K o p a č INŠTITUT ZA NOVEJŠO ZGODOVINO SI-61000 Ljubljana, Kongresni trg 1, tel. 061/12-56-152 Inštitut od leta 1960 izdaja revijo Prispevki za zgodovino delavskega gibanja (PZDG), ki se je leta 1986 preimenovala v Prispevke za novejšo zgodovino (PNZ). Revija objavlja razprave, članke, historično dolcumentacijo, poročila o simpozijih, knjižna poročila in recenzije, različne bibliografije in tekočo bibliografijo sodelavcev inštituta. V prvih letih izhajanja je bila revija izrazito usmerjena v zgodovino naprednega delavskega gibanja in NOB, vedno bolj pa je širila krog svojega objavljanja tudi na širša področja slovenske zgodovine. Zdaj lahko rečemo, da je to revija za novejšo slovensko zgodovino. Uredništvo se trudi, da bi bila revija pestra, kvalitetna in sodobna. Prilagamo seznam še dostopnih letnikov, pri čemer opozarjamo, da sta letnika 1962 in 1973 že razprodana, nekaj letnikov pa je že skoraj razprodanih. Revijo lahko naročite pri založbi Mladika, SI-61000 Ljubljana, Kongresni trg 1, kupite pa pri vseh slovenskih knjigarnah. PZDG 1960/1 PZDG 1981 PNZ 1989/2 PZDG 1960/2 PZDG 1982 PNZ 1990 PZDG 1961/1-2 PZDG 1983 PNZ 1992 PZDG 1963/1-2 PZDG 1984 PNZ 1993 PZDG 1965/1-2 PZDG 1985 PZDG 1966/1-2 PZDG 1986 PZDG 1967/1-2 PNZ 1987 PZDG 1968/69,1-2 PNZ 1988 PZDG 1970/1-2 PNZ 1989/1 - PZDG 1971/72 Trideset let PZDG 1975/76 Inštituta PZDG 1977 za zgodovino PZDG 1978/79 delavskega gibanja. - PZDG 1980 Biobibliografije.