POŠTNINA plačana v gotovini Leto J TELEFON UREDNIŠTVA: TELEFON UPRAVE: 25-67 in TELEFON OGLASNEGA ODDELKA Poslovalnica Ljubljana, Prančiškan. 6. tel. | Poslovalnica Celje. Prešernova 3. telefon 2o—67 I 28-67 25—67 46-91 280 Maribor, sreda 5. marca 1941 NAROČNINA NA MESEC Preletnan v upravi ali po poiti 14 din. Dostavljen na dom 16 din. talina 30 din. POSTNI ČEKOVNI BACUNi 11.40« Cena din 1 — Prekinitev med AngPio in Bolgarijo Danes dopoldne je angleški poslanik v Sofiji sporočil ministrskemu predsedniku, da Anglija prekinja diplomatske stike z Bolgarijo — Zaščito angleških interesov v Bolgariji prevzema Amerika Nadaljevanje diplomatskega boja za Turčijo in Grčijo LONDON, 5. marca. Reuter. DANES Ot' 10. DOPOLDNE JE ANGLEŠKI POSLANIK V SOFIJI RENDELL PRIŠEL K BOLGARSKEMU MINISTRSKE-ML PREDSEDNIKU DR. FILOVU TER MU SPOROČIL, DA PREKINJA DIPLOMATSKE ODNOŠAJE MED VELIKO BRITANIJO IN BOLGARIJO. RENDELL IN OSEBJE ANGLEŠKEGA POSLANIŠTVA BODO ODPOTOVALI TA-KOJ, KO BODO UREJENE FORMALNOSTI, NAJKASNEJE PA V DVEH DNEH. ODŠLI BODO V CARIGRAD. LONDON, 5. marca. Reuter. OB POL II. DOPOLDNE JE BILO V LONDONU URADNO OBJAVLJENO, DA JE ANGLEŠKI POSLANIK V SOFIJI REN-°ELL PREKINIL DIPLOMATSKE ODNOŠAJE MED VELIKO BRITANIJO IN DOLGARIJO, VENDAR PA ŠE NI ODPOTOVAL IZ SOFIJE. • SOFIJA, 5. marca. Stefani. Poslanik Velike Britanije v Soiijj Rendell je spo-r°čil danes dopoldne predsedniku bolgarske vlade Filovu prekinitev diplomatski!) °dnogajev. Preden je Rendell izvršil ta korak, je sprejel predstavnike angleškega in ameriškega tiska, katerim je dal izjavo o Svojem sklepu. Že prej je poslank sklical poslanike Grčije, Poljske, Belgije in Holandske v Sofiji, da jim obraz-•oži svoj korak in svoje zadržanje v nadalje. Mnenja so, da bo poslanik zapustil z osebjem Sofijo šele v ponedeljek s posebnim vlakom. Zaščita angleških interesov v Bolgariji bo zaupana ameriškemu poslaništvu v Sofiji. LONDON, 5. marca. Reuter. Danes ob 10. dopoldne je angleški poslanik Rendell obiskal bolgarskega ministrskega predsednika. Vsebina Hitlerjevega pisma Inenifu ni znana ANKARA, 5. marca. Reuter. Pismo Hitlerjevo Ineniju je bilo včeraj izročeno po posebnem kurirju. Niti v turških in ne v nemških krogih se ni ničesar izvedelo o vsebini tega pisma. Nemci zatrjujejo, da je bilo prijateljsko. Turška vlada !e imela izredno sejo, ki se je je udeležil tudi maršal Čakmak. Turčija le prevzela obveznosti ? „ STOCKHOLM, 5. marca. DNB. Do sVedskih poročilih ni bila angleška diplo-niacija še nikoli tako dramatično aktiv. aa» kakor je zdaj, ko gre za probleme Dalkana. Po istih virih je Anglija zago-°viia Turčiji pomoč v letalih in moštvu, Ce vstopi v vojno. Turčija da se je nato fes obvezala za nekakšno akcijo. Poga-janja So so v glavnem tikala števila in zdatnosti pomoči. Strategični problemi 550 bili v zvezi z grškim vprašanjem preučeni poveljstvom samim. S tem v zyezi da so tudi velike turške priprave, EDENOVE IN DILLOVE KONFERENCE ATENE, 5. marca. Reuter. Eden in general Dill sla nadaljevala svoja posvetovanja s predstavniki Grčije, V britskem poslaništvu sta se včeraj med kosilom razgovarjala z grškim kraljem Jurijem in predsednikom vlade Korizisonu V teku dneva je Eden sprejel predstavnike poljske in holandske vlade v Grčiji. ki s« komentirajo v turških krogih zgolj *e kot defenziven ukrep. ANGLEŠKA AKCIJA V SIRIJI Angleška letala nad Bolgarijo SOFIJA, 5. marca. RP. Angleška iz-vidniška letala so letela včeraj prvič nad ozemljem Bolgarije, in to v veliki višini. Kolikor je bilo mogoče zanesljivo uradno ugotoviti, je preletelo bolgarsko ozemlje 12 angleških letal. NEMŠKO MNENJE O EDENOVI IN DILLOVI MISIJI STOCKHOLM, 5. marca. ZPV. »Neucs VViener Tagblatt« prinaša članek svojega dopisnika iz Stockholma, ki pravi, da »vlada še vedno nejasnost glede potovanja Edena in Dilla po Bližnjem vzhodu. Ofidelni londonski krogi govore o izrednem vtisu, ki sta ga napravila Eden in Dill v Ankari in da sta bila od grškega prebivalstva naravnost entuziastično sprejeta. V Londonu tudi v zvezi z zadnjim razvojem prilik radi zatrjujejo, da je Hitler ujetnik Evrope in da je vseeno, 'če zidove svoje celice raztegne malo dalje. Hitler je Lil že enkrat ujetnik, ujeta je bila tudi Nemčija med Maginotovo črto in Poljsko. Po is tč m vzorcu, menijo Angleži, je zdaj ujetnik med Kanalom in Bosporom. Kaj nas briga končno Evropa, če se narod za -narodom uklanja Nemčiji? Za nas Angleže velja le ves svet in njega mnogovrstne kombinacije.« Ta najnovejša abstinenčna evropska politika v Londonu je najboljši dokaz, kako skušajo Angleži parirati izgon z evropske celine.« ITALIJANI O LETALSKIH BRAVURAH RIM, 5. marca. Stefani. Položaj na Balkanu je postal po prihodu nemških čet v Bolgarijo predmet živahne pozornosti v italijanskem tisku. Tisk posebno naglasa preciznost nemškega vojnega stroja, ki zmaguje težko prehodne bolgarske ceste po goratih krajih. Listi dalje poročajo o junaški obrambi Džarabuba in o letalskih podvigih italijanskega letalstva v Albaniji. Tako so se ob bombardiranju Preveze spopadli italijanski bombniki in angleški lovci novega tipa »Spitfireov«. Sedem angleških lovcev je napadlo italijansko formacijo in jo obkolilo. Ta angleška lovska letala niso samo zelo dobra, izvrstni so tudi piloti, ki jih vodijo. Med njimi so nekateri pravi šampijoni, ki iz-vajsijajne akrobacije, samo da zadenejo nasprotnika na najbolj občutljivem mestu. Tako je bilo eno italijansko letalo zadeto, ostala so nadaljevala boj. še eno italijansko letalo je bilo sestreljeno od istega angleškega lovca, toda, takoj potem je bil tudi on zadet. Zadet je bil v motor še drugi angleški lovec, ostali »Spitfirei« so se pa potem umaknili. POZIV BELGIJSKEMU, POLJSKEMU IN HOLANDSKEMU POSLANIKU LONDON, 5. marca. Reuter. Bolgarski zunanji minister Popov je sporočil belgijskemu, poljskemu in holandskemu poslaniku v Bolgariji, da smatra njihovo misijo za končano ter jih prosi, da zaradi nastale situacije v Bolgariji zapustijo Bolgarijo. ISMET INENI predsednik turške republike Vojne operacije v Afriki Somaliji napredovanje velikobritanskih čet — V Eritreji priprave za napad na Keren — Libiji nobenih pomembnih dogodkov — Rezultati dosedanjih operacij v Libiji in Somaliji ITALIJANSKO POROČILO IZ AFRIKE RIM, 5. marca. Stefani. Italijansko vr- BEIRUT, 5. marca. DNB. Med sirijskim hov no poveljstvo je izdalo včeraj sledeče I^ebivalstvom so povzročile veliko vzne-pkjenje vesti, da zbirajo Angleži na meji 3lestine in Sirije močne čete. Zveza „lvših bojevnikov v Siriji je poslala svo-jlr,i članom poziv, naj kljub sedanjemu .JTičneniu položaju ohranijo disciplino in ‘adnokrvnost V sirskih vladnih krogih da bi vlada morala izdati po-‘rfbne ukrepe drljive ?nl?leški z ozirom na omenjene vzne vesti. Tu tudi zatrjujejo, da je . zunanji minister Eden skušal sf|dobiti v Ankari Turčijo za to, da bi - Hovala pri angleški akciji za zasedbo «-*je *ani za ka- pa v Ankari niso pokazali ^ 'Planja. Dalje poročajo, da so skušali Tfileži pridobiti razna sirska plemena na za uoor proti sirski vladi. Anglija bi »ar ta P'en’ena s propagando in z de-lpm pridobila za svoje namene ^®mško opozorilo Grč ji v tiTKNe 5 marca. Reuter. Včeraj so *no nč*li prvič opozorili Grčijo, da »ne ^re s'užitl dvema gospodarjema«. Re-h.10 ie bilo. da so sicer diplomatski od-obema državama normalni, najslabši, kajti Grčija se je kut bil° i>' med arno pa ko. Vsein naslonila na Anglijo. uradno poročilo iz Afrike: Severna Afrika: Neki nemški oddelek je prišel v stik s sovražnikovimi oklopnimi enotami, jih pognal v beg ter ujel več ujetnikov in zaplenil material. Sovražnik je ponovno napadel Djarabnb in ga pozval na vdajo. Naša osadka je odgovorila s topniškim ognjem. Vzhodna Afrika: Naše čete so odbil« Sovražnikov napad zahodno od Gondarja, Na drugih odsekih patrolne akcije in topniški ogenj. POLOŽAJ V SOMALIJI NAIROBI, 5. marca. GR. Po uradnem BUrpčilu sp jvelikobritaoske fete zasedle v Somaliji kraja Iskia Baidoa in Bulmo Burti. Oba kraja ležita približno 80 milj severji« do Magdiša. Poročilo pravi dalje, da se napredovanje vejikobritanskrh čet, nezadržno nadaljuje. Doslej je bilo v Somaliji ujetih okoli 10.(10(1 italijanskih in domačinskih vojakov in zaplenjene so bile velike količine orožja, $>encina, življenjskih potrebščin in vseh vrst drugega materiala. NAIROBI. Kenya. 5. marca. Reuter. So-maiska ofenziva, ki je prinesla okoli 10.000 ujetnikov, je stala južnoafriške čete 195 mrtvih. Okupirana je skoro že cela Somaiija, razen peščenih krajev na severu, V OSTALI AFRIKI KAHIRA, 5. marca. RP. V Eritreji se nadaljujejo priprave za glavni naskok na membnih dogodkov. REZULTAT OFENZIVE V LIBIJI KAHIRA, 5. marca. Reuter. Uradno je bilo objavljeno, da so uiele angleške čete v teku svoje ofenzive v italijanski Libiji Keren in so velikobritanske čete med tem v 62 dneh 135.295 italijanskih vojakov. razširile svoje operativne linije na tem področju. V Libiji ni bilo nobenih po- [stočasno je bilo v Cirenajki zaplenjenih 1200 italijanskih topov, Angleški napad na norveški otok BERLIN. 5. marca. DNB. Včeraj dopoldne so angleške lahker edinice napadle neki neutrjeni otok v fjordu severne Norveške. Po krajšem bombardiranju otoka, pri katerem je trpelo nekoliko ribiških ladij, so se angleški vojaki izkrcali na otoku ter zajeli nekaj nemških vojakov in norveških ribičev. Po krajšem bivanju na otoku so angleške vojne ladje zapustile s polno paro norveške vode, da bi se tako izognile nemškim protiukrepom. Kakor Smatrajo v Nemčiji, gre pri tej akciji za propagandno sredstvo, ki mu ni pripisovati nobenega pomena. LONDON, 5. marca. Reuter. Kakor se je izvedelo, je angleška mornarica včeraj izvršila posrečen napad na Lofotske otoke na Norveškem. Podrobnosti o tem napadu bodo še objavljene. USA grade celo mornarico VVASHINGTON, 5. marca. Reuter. V ameriških pomorskih krogih se mnogo razpravlja o oboroževanju Zedinjenih držav, v prvi vrsti o gradnji novih bojnih ladij in križark. V ladjedelnicah je v gradnji 17 novih bojnih oklepnic. Del teh bo imel 52.00(1 ton. Dalje gradijo USA 12 novih nosilk letal, 50 križark. 80 podmornic in 200 rušilcev. CVETKOVIČ NE BO SPREJEMAL BEOGRAD, 5. marca. AA. Predsednik vlade Cvetkovič v petek, 8. t. m., ne bo sprejemal običajnih obiskov senatorjev in poslancev. Dogodki na evropskih bojiščih Na zahodnem bojišču so se nadaljevati letalski napada večjega m manjšega obsega — Na albanskem bojišču samo boji lokalnega $ozicifske$a znaeaia VČERAJŠNJE NEMŠKO POROČILO več krajih zahodne Nemčije metai eks- znak' za alarm, London je bil tri ure v BERLIN, 5. marca. DNB. Nemško vr- plozivne ter mnogo zažigalnih bomb. Po- pripravljenosti. Dospele so vesti, da je bi* hovno poveljstvo je izdalo včeraj uradno vzročena ni bila nobena škoda na voja- napaden južni in zabodli! del Anglije, vojno poročilo sledeče vsebine: Vkora- škili objektih, pač pa je bilo zadetih več kanje nemških čet v Bolgarijo je bilo iz- poslopij, ranjenih ali pa ubitih pa je bilo vedeno po vnaprej določenem načrtu, več civilistov. Naši letalski oddelki, ki Lahki bombniki so bombardirali včeraj delujejo nad Sredozemskim morjem, so popoldne neko letališče v južni Angliji, izvedli uspešen napad na angleške moto-Uničenih ie bilo več hangarjev. Preteklo rizirane kolone pri Agedabiji. Ugotovlje-!ioč so bombniški oddelki izvedli napade; nih je bilo več zadetkov Sredi zbirališč ICoiiko časa na pristaniške in industrijske naprave v Cardiffu. Ugotovljeni so bili številni zadetki in požari na vojaških objektih. Ob vzhodni škotski obali so bombniki bombardirali pristaniške in druge naprave pri Vew Castlu z eksplozivnimi in zažigal-Hirni bombami. Ugotovilo se je, da je bil učinek bombardiranja dober. Pri napadih !ia razna letališča severno od Londona so bile uničene lope, skladišča goriva in streliva in tudi več letal na tleh. Blizu angleške vzhodne obale je naš bombnik potopil neko 3000 tonsko trgovsko ladjo. Neka druga trgovska ladja je bila težko zadeta vzhodno od Aberdeena. Raze« angleških izgub na morju, ki so bile objavljene v včerajšnjem poročilu, je naše letalstvo 2. marca potopilo še eno 8000 tonsko trgovsko ladjo 25 km zahodno od motornih vozil. Neki nemški motoriziran ogledniški oddelek na libijski obali je ujel več sovražnikovih vojakov in zaplenil en angleški oklopni avtomobil. DANAŠNJE NEMŠKO POROČILO BERLIN, 5. marca. DNB. Sinoči v mraku so težki nemški bombniki odleteli na bombardiranje raznih vojaških objektov v neki angleški luki na zahodni obali. Posadke prvih leta!, ki so se vrnile, so izjavile, da so opazile velike požare in eksplozije. ANGLEŠKO VOJNO POROČILO LONDON, 5. marca. Reuter. V teku pretekle noči je bilo napadeno neko mesto v južnozahodni Angliji. Napadi so prenehali okoli polnoči ter niso povzročili večie škode in žrtev. AMSTERDAM, 5. marca. DNB. An~ Hebridov. Sovražnik je preteklo noč na ^ Sleški radio je sinoči javil, da je bi! dan ANGLEŠKI LETALSKI NAPADI LONDON, 5. marca. Reuter. Angleške letalske skupine so tekom noči znova izvršile več napadov na invazijske baze in na kraje v Nemčiji. ITALIJANSKO POROČILO RIM, 5. marca. Stefani. Uradno poročilo italijanskega glavnega poveljstva št. 270 poroča: Grško bojišče: Bombniški oddelki So izvedli močan napad na oporišča in obrambne naprave. Med letalskimi spopadi so bila zbita tri sovražnikova letala. Dve naši letali se nista vr* nili. GRŠKO VOJNO POROČILO ATENE, 5. marca. At. Ag. Uradno poročilo grškega vrhovnega poveljstva št. 129 pravi, da je bilo v teku včerajšnjega dne več lokalnih operacij na srednjem delu fronte. Uničili smo en sovražni tank, dva pa zaplenili. Ujetih je bilo 62 italijanskih vojakov in 5 častnikov, zaplenjenega precej vojnega materiala, predvsem avtomatskih pušk, 3 topove proti tankom, 3 protiletalske topove. V zaledju ni bilo dogodkov. Nemški odgovor SSSR BERLIN, 5. marca. RP. Zastopnik nemškega zunanjega ministrstva je dal včeraj zastopnikom tujega tiska sledečo izjavo o sovjetski objavi glede pristopa Bolgarije k trojnemu paktu in vkorakanja nemških čet: »Naši razlogi za prihod nemške vojske v Bolgarijo so znani. Nemčija in bolgarska vlada sta povedali vsemu svetu, zakaj je Bolgarija pristopila k trojnemu paktu. Naši ukrepi in naša politika na Jugovzhodu Evrope se ravnajo izključno po teh dveh točkah: 1. Nemčija hoče zgraditi in zagotoviti trajen mir in stalen red za vse čase na jugovzhodu Evrope. 2. Vsi ukrepi Nemčije so storjeni v zvezi z vojno proti Angliji, katera bo, kot je to izjavil Hitler, napadena, kjer koli Se pojavi in preprečili bomo vsak poskus v tem smislu. To sta dve osnovi naše politike na jugovzhodu Evrope. Na ti dve točki gradi vlada Nemčije svoja prijateljstva in jih organizira. Če pa druge vlade nimajo v svoji politiki teh dveh ciljev, prihajajo seveda do drugega mišljenja, oziroma do drugih načrtov rešitve jugovzhodnih vprašanj. Ta vprašanja se morajo namreč razumeti samo z gledišča, da nemška politika ne trpi nobenega omejevanja v svojem boju z Anglijo. Če ima sovjetska vlada o odločitvi Bolgarije drugo mišljenje, jemlje Bolgarija to na znanje. Če vlada Sovjetske zveze odkrito in brez omejitve pove svoje stališče, je to stvar njene politike. Naša politika se briga samo za ukrepe, ki so nam potrebni ter za posledice, ki izhajajo iz njih.« Ta izjava je zbudila med zastopniki tujega tiska veliko senzacijo, ker priznava, da stališči Nemčije in Sovjetske zveze nista identični. Volne žrtve Francife V>IOHY, 5. marca. Havas. Po še nepotrjenih vesteh je imela Francija v 45 dneh zadnje vojne naslednje žrtve: 100.000 mrtvih, od teh so odkrili le 70.000 grobov, 1,200.000 ranjenih, 1,500.000 ujetih vojakov. Te podatke vsebuje knjiga »Resnica o borcih«. Treba je naglasiti, da se te izgube nanašajo le na vojaštvo na bojnih poljanah, niso pa vračunane izgube civilnega prebivalstva. Doslej je dognanih samo na francoskem ozemlju 80.000 grobov, Francija je pa imela žrtve tudi v Belgiji, Holandiji in na Norveškem. Na vsakih deset Francozov na fronti sta bila dva mrtva, na vsakih deset bojevnikov je bil pa eden smrtno ranjen. Na bojnem polju je padlo 9 generalov, ki so se borili skupaj z vojaki, od 234 aktivnih generalov jih je pa 130 v ujetništvu. 40,000 častnikov je padlo v bojih, jih bilo ranjenih, ujetih ali pa pogrešanih. Računajo, da je padlo na bojiščih 14.500 francoskih častnikov, a del njih je v ujetništvu, kar predstavlja 65% vsega francoskega častniškega zbora London o napadu na Angiilo LONDON, 5. marca. ZPV. Po tukajšnji sodbi obstaja možnost, da bo ne glede na možne žrtve poizkušen vendarle dolgo prerokovani veliki napad na Anglijo. Celo strokovnjaki osišča pa menijo, da je izid takega napada zelo dvomljiv. Ankarski radio je pa danes poročal, da je treba presojati nemški vdor na Balkan tudi kot dokaz, da velesili osi nimata po- guma tvegati napada neposredno na Veliko Britanijo samo. Če bi velesili osi bili dovolj sigurni uspeha takega napada, potem ne bi prenašali operacij na drugo vojno področje. Nemški prihod v Bolgarijo ne more niti vplivati na končni izid vojne niti na sam razvoj vojnih dogodkov. Prihod Kanadcev v Anglijo LONDON, 5. marca. Reuter. V Anglijo je prispelo več tisoč kanadskih vojakov. Prepeljani so bili čez Atlantski ocean na več velikih transportnih ladjah. Vso pot so opravili v najlepšem miru in redu, ne da bi bili kje napadeni. TORPEDIRANJE »LIGURIE« ATENE, 5. marca. United Press. Vec ko 1500 italijanskih častnikov in vojakov je utonilo, ko je bil v Otrantskem prelivu te dni torpediran italijanski parnik 'Liguria«. Tako so izjavili ujetniki. RAZGOVORI PRAKTIČNEGA ZNAČAJA BERLIN, 5. marca. Stefani. V zvezi z razgovori, ki sta jih imela nemški zunanji minister vnn Ribbentrop in italijanski zunanji minister "rof Ciano oh priliki dunajskega sestanka, so sc razpravljala samo docela praktična vprašanja obeli držav. AMERIŠKA SENATNA DEBATA WASHJNGTON, 5. marca. DNB. V senatu je govoril demokratski senator War-ner, ki se je zavzel za pomoč Veliki Bri-| taniji. Dejal je, da je izglasovanje tega (zakona zadnja nada Amerike, da se USA | zagotovi mir in varnost. Republikanski j govornik je bil nato proti zakonu, češ da | se izroča Angliji bianco ček, ki bo dove-i del do finančnega zloma držav. Gre tudi | za življenje ameriških mladeničev, če se | sprejme ta zakon. Opozicija je pripravljena, da začne danes z razpravo o amandmajih, zakon pa da ne bo prej izglasovan, i kakor šele sredi prihodnjega tedna. ŠVEDSKI PARNIK PREBIL BLOKADO STOCKHOLM. 5. marca. DNB. Kakor javlja švedska brzojavna agencija, se je švedskemu 8800 tonskemu parniku »Tyn-ningoe« posrečilo, prebiti se skozi blokado in doseči Goteborg, Pripeljal je iz USA živež. Obe vojskujoči se stranki sta mu šli na roko, tako da je srečno preplul Atlantik. DONOWAN V ANGLIJI LONDON, 5. marca. Reuter. Polkovnik Donovvan, ki je kot neuradni Rooseveltov zaupnik prepotoval Evropo, se je znova vrnil v London. Novinarjem ni hotel dati nobene izjave o svojih obiskih v 12 državah. V Angliji bo ostal še nekaj dni in- si ogledal še nekaj angleških mest, ki so bila napadena iz zraka, nakar se bo vrnil z letalom v Ameriko. NEW YORK, 5. marca. DNB. Angleški kralj Jurij je včeraj sprejel polkovnika Donovana v posebni avdienci. JAPONSKE VOJNE OPERACIJE TOKIO, 5. marca. DNB. V ponedeljek dopoldne so se japonske čete izkrcale, blizu mesta Pakoija v južnem delu Kvan-tunga. čete so zasedle važno kitajsko luko. Edinice japonskih vojnih ladij so se pojavile tudi v Tinkinškem zalivu, kjer so izkrcale močne oddelke čet. S to akcijo hočejo Japonci preprečiti dovažanje vojnega materiala iz Pakoija v čungking. SOVRAŽNA LETALA NAD MALTO MALTA, 5. marca. Reuter. Sovražna letala so včeraj dvakrat preletela otok, ROOSEVELT O SVETOVNI KRIZI VVASHINGTON, 5. marca. Reuter. Predstavnikom tiska je Roosevelt dejal, da jc sedanja kriza mnogo resnejša za bodočnost USA, kakor so bile prejšnje. Zdaj obstaja nova vrsta krize, ki postaja svetovna. • Mariborska napoved: Spremenljivo oblačno in toplo vreme. Včeraj jc bila maksimalna temperatura -j-11.4, danes nvnimalna —0.2, opoldne +8. Borza. C u r i h , 5. marca. Devize: ; Beograd 10, Pariz 7.37'A, London 16.70, |Newyork 4.31, Milan 21.70, Berlin 172.50, I Sofija 4.25, Budimpešta 85, Bukarešta Ul 2%. ib© 's ra VOttiA? Ko so poleti leta 1914. avstrijsko-ogr-ske čete napadle Srbijo, so na Dunaju, pa tudi marsikje drugje zatrjevali- da se bodo ti vojaki, ko bo listje padalo z dreves, t. j. v jeseni, že vrnili. Toda tedaj, ko so se v resnici vračali, je listje ze petič padalo z dreves, bila je že peta vojna jesen. Tudi ko se je leta 1939.. septembra pričela sedanja vojna, jih ie bu° veliko, ki so prerokovali, da je bo že v nekaj mesecih konec. In od tedaj smo slišali in slišimo še vedno nove napovedi, kdaj bo dosežena zadnja zmaga m kdaj bo sklenjen mir. Toda termini ten napovedi pridejo in minejo, vojna pa "c samo ni končana, ampak se širi še dalje in dalje. Napovedi vodij osišča Koliko časa bo še trajala? To je vprašanje, ki zanima ne samo državnike m vojskovodje, ampak tudi milijone vojakov in več ali manj vse ljudi na svetu. Vodja Nemčije Adolf Hitler je v svojih dveh zadnjih govorih napovedal, da bo letošnje leto odločilo usodo te vojne, ni pa dejal, da je bo v tem letu tudi Že konec. Vodja Italije Mussolini je pa dejal na zborovanju rimskih fašistov, da ima Italija trenutno pod orožjem dva milijona vojakov, da pa jih bo imela do konca letošnjega leta že štiri milijone. Že iz teh njegovih besed je bilo mogoče sklepat!, da računa s tem, da vojna tudi v letošnjem letu še ne bo končana in se bo nadaljevala v leto 1942. To so napovedi, ki so bile izrečene iz ust vodij Nemčije in Italije in predstavljajo vsekakor najkom-petentnejše mišljenje tega vojskujočega se dela. Mišljenje angleških državnikov Iz ust Angležev, posebno ministrskega predsednika Winstona Churchilla, smo ponovno slišali napovedi, iz katerih j® mogoče sklepati, da bo pb angleški sodbi trajala vojna ne samo vse letošnje, ampak tudi prihodnje in še poprihodnje, t. j-1942. in 1943. Angleži namreč napovedujejo, da bodo komaj v letu 1942. prešli v splošno ofenzivo, ki bo najbrže trajala zelo dolgo. Šele tedaj bo velikobritanski imperij popolnoma oborožen na morju, v zraku in na kopnem. Tedaj bo, tako pravijo v Londonu, zlasti angleško letalstvo ne samo doseglo moč nemškega, ampak ga bo celo preseglo. To se bo zgodilo s pomočjo lastne produkcije v Angliji, v dominionih in s pomočjo dobav iz Zedinjenih držav Severne Amerike. Rekordne napovedi Amerike Program ameriškega oboroževanja« odnosno produciranja orožja računa prav tako z najmanj tako dolgim trajanjem vojne, kakor angleški načrti, razni znaki pa celo dokazujejo, da so Američani še bolj pesimistični in mislijo, da vojna morda tudi še leta 1943 ne bo končana. Ameriška produkcija orožja bo dosegla višek namreč šele leta 1942., ko bodo zgrajen® vse tiste mnogoštevilne in ogromne tovarne letal, tankov, topov, strojnic itd«* ki se šele grade ali pa se bodo celo šel® pričele graditi. Ameriški senator Tayl°r je pa postavil v napovedovanju dolgo* trajnosti sedanje vojne celo doslej nedosežen rekord, ko je v nedavni debati de* jal, da bo trajala sedanja vojna 10 let' In tistim, ki so to njegovp napoved slišali, se niti ni zdela tako strašno fairta" stična, kakor se zdi nam. Omejene psihične možnost} Ako pregledamo sile, ki si stoje nasproti in razne težave, ki se pojavljaj0 iti se bodo še pojavljale, potem moram0 res verjeti tistim, ki pravijo, da te vojn^ še ne bo tako zlepa konec. Tehnično b! utegnil ameriški senator Taylor im®11 celo prav, ker vojna, kakršna je seda«3 in kakor se razvija, bi teoretično la'1'k0 trajala 10 let, toda psihtčno tako dol£eg:a trajanja nihče izmed vojskujočih se 11 rodov ne bi mogel-vzdržati, tudi Če , ■obstajale vse tehnične in druge možn°s za to. Končno je namreč treba upošte' vati, da je kljub sedanjemu mehanik1'3' itemu vojskovanju nazadnje vendarle vek tisti, ki mora prenašati glavno Pef vojskovanja. Njegove možnosti vzdr^ nja pa so prej omejene psihično ^ morda fizično. Zato se Tay!orjeva PcjL mistična napoved prav gotovo nc > uresničila in bo sedanje vojne dosti P konec. 'f' Nove diplomatske poteze na Bližnjem vznodu Kooperacija .siamskega sveta? — Mosu.ski petrolejski vrelci in Perz fski zaiiv — Viljemova Nemčaja šn bagdadske železnice — Zakulisni boj za posest Mezopotamije se spet obnavlja Iržaški »Pic col o« poroča, da se je angleškemu zunanjemu ministru Edenu ob sedanjem potovanju po Bližnjem vzhodu posrečil«, zbližati Turčijo, Egipt in Arabijo Ibn Sauda. Anglija da je pripravljena odstopiti Turčiji Sirijo, ki je zdaj Pod francoskim mandatom. Za protiuslugo naj bi Turčija pomagala Veliki Britaniji z oboroženo silo v boju proti silam osi. _ »Najuglednejši vodja Arabcev, k'ralj Ibn Saud je pa sklical sirijske in libanonske odličnike na panarabsko konferenco v svojem glavnem mestu Riadu. S tem se odpira novo poglavje angleške diplomatske politike na Bližnjem vzhodu, ki ima s posebnim ozirom na preteklost v sedanji vojni še globokejši pomen. v Y. ?.Yezi z zadnjimi dogodki na Balkanu in Bagdadu, sc je Angležem posrečilo zintrigi-h, J‘s.topa z.nova v ospredje arabski prc- rati arabska plemena na jugu Mezopotamije tuem Saj so diplomatska trenja na geopoli- proti načrtu, da bi železnica stekla do izliva, acnih področjih podobna primeru, če udariš Mnogo se je že pisalo o vzrokih, ki so vo-palico v mirno gladino tolmuna in se od dili Viljemovo Nemčijo, da je vodila to grad-ocke udarca sprožijo valovi v vse smeri, do njo. Eni viri vedo poročati, da je imel bivši trajnega roba vode. Tako je tudi v življenju, nemški cesar celo načrt, preseliti v zanemar-^■asedba Bolgarije po nemških četah in dalj- jeno Mezopotamijo kmete iz Wtirtenberga in nosezne možnosti nadaljnjega razvoja s tega Pomorjanskega ter dvigniti deželo, ki je bila namen bagdadske železnice je pa bil, nado mestiti ameriški bombaž za nemško tekstilno industrijo z mezopotamskim, ki je za tovrstno nase, kar ji vsekakor jemlje precej sil. Italija ima sicer svoje letalske tovarne, toda v njih ne bo mogla povečati kapacitete nad ono, ki jo je- imela tedaj, ko so ji bila še vsa morja odprta. V ameriški reviji »Aviation« pa piše letalski strokovnjak J. P. \Vright, da imajo Nemci 35 tisoč, Angleži pa trenutno 25 tisoč letal na razpolago za boje. Velika Britanija da bo številčno že julija letos dohitela Nemčijo. Slednja izdela povprečno po 2000, Anglija doma kulturo zelo povoljna. Potrebni so pa bili za; >650 letal raznih znamk na mesec. Ker pa je to veliki izdatki, ki jih takratna Nemčija ni treba k tej proizvodnji prišteti še ono Kanade Področja spominjajmo na čase, ko je bila Nemčija sultanovi Turčiji zaveznica ter so njene ^ete stale globoko doli v Palestini, v mirnem časti pa bile na delu v glavnem pri gradnji važne bagdadske železnice. Arabske pokrajine same na sebi so revna zemlja. Le 1.5<>/o vse površine Arabije je pokrite z gozdovi, vse drugo je več ali manj brezpomembna puščava. Zato so pa tem važnejši petrolejski vrelci v Mezopotamiji, od Mosult) do Kuvejita na vzhodu in na Bahra-inskih otokih v Perzijskem zalivu. Do svetovne vojne leta 1914. je Mosul spadal k Turčiji. Že na kraju minilega stoletja jih je sultan Abdul Hamid proglasil za svojo last. Teden dni pred vojno 1914 so se sporazumeli Nemci in Angleži s sultanom glede izkoriščanja vrelcev. Anglija je kasneje skupaj s Francijo razdelila interese nad vrelci, boječ se, da bi do njih ne prodrl ruski vpliv. Po vojni se Pariz in London dolgo nista mogla sporazumeti glede črpanja nafte. Leta 1926. se je morala Turčija definitivno odreči Mosuia. Iraška petrolejska družba je začela graditi cevovod, ki se pri Haditu cepi v dva kraka, francoski teče k Tripoliju, angleški k Haifi. Prvi je dolg 850, drugi pa 1018 km. Mosulski petrolejski vrelci se raztezajo na dolžini 64 km. Eksploatacijski pas je širok od ■1.5 do 3 km ter zavzema površino blizu 130 Kv. km. Leta 1929 so spravili na dan 120.000 ton, leta 1937. 4 milijone, 1938 že 4,300.000 ton nafte. Na Bahrainskih otokih je zainteresiran an-glo-ameriSki kapital. Tudi tu proizvodnja nafte stalno narašča, nedavno je presegla milijon ton na leto. Anglija se' je dobro zavedala, kako velikega strateškega pomena je svet med Sredozemskim morjem in Perzijskim zalivom za njeno imperialno pot skozi Suez v Indijo in Avstralijo. Perzijski zaliv je že davno postal tako rekoč nekako »angleško jezero^ kjer so Briti vzeli v zakup otoke, na obali pa postavili svoje baze. Zaliv je postal Pristanišče angleške vojne mornarice, ki varuje izvoz petroleja iz Mezopotamije in otokov v Sredozemlje ter v Indijo. Velikega pomena za prostor Bližnjega vzhoda je tudi bagdadska železnica. Ko so začeli Nemci v sultanovi Turčiji graditi železnico k Primo de Rivera in Alfonz XIII. V nekrologu o pokojnem ekskralju Alfonzu *'H. piše »Neue Zurcher Zeitung« med drugim: j.Primo de Rivera, eden izmed redkih Poveljnikov, ki so se izkazali v maroški je jial diktaturo po fašističnem vzoru in upal, _?a se ji bo tudi kralj podvrgel. Ni pa računal z velikimi nasprotji med španskim narodom, ki so tako socialno kakor gospodarno razjedala državo. Bil je premalo spreten, nekdaj izredno plodna, na visoko stopnjo gospodarstva. Obenem bi črpali tamkajšnje zemeljsko bogastvo, ki bi imelo preko zavezniške Turčije najkrajšo pot do domovine. Nemci so poizkusili tedaj tudi s kolonizacijo Palestine; uspehi niso bili veliki. Glavni zmogla. Tako je že. v prvi svetovni vojni nastal tihi boj za posest bogatega, gospodarsko m strateško važnega prostora za vzhodnimi oba lami Sredozemskega morja. Jasno je, da bodo tudi v tej vojni nastopali isti činitelji, ki mamijo in vabijo velesile nase. Mosulski petrolejski vrelci so privlačni tako za Sovjetsko Rusijo, kakor za oba vojskujoča se tabora. Na njih je zainteresirana Turčija sama, pa ves arabski svet. Z njimi je povezana vsa tajna diplomacija, ki snubi in obeta raznim arabskim plemenom razne ugodnosti, če pomagajo posameznim iniciatorjem k zmagi; Zato bo imela odločitev islamskega sveta v tej .vojni še veliko besedo. Turčija, pa tudi Sovjetska Rusija sta v tej zvezi že v darda-nelskem vprašanju zainteresirani nič manj, kakor Velika Britanija, ki ji lebdi na usodi Sueza in njega varnosti bodočnost južnoazijske posesti trajno pred očmi. —ine Po zasedbi pristanišča Tobruka v Cirenajki: Na obali gore vojaška skladišča, v zalivu je v plamenih križarka »San Giorgio« V rajh se je priselilo 550.000 Nemcev Na svečanosti, prirejeni v čast 5000 bukovinskim Nemcem v Bresiavi je vodja Himmler v svojem govoru opozoril navzoče na dobo, ko »so njih davni predniki zapustili domovino in šli .v tujino za kruhom. Mnogo so morali pretrpeti. Doživeli so razpad prve države, ziom Nemčije pod Napoleonom. Pod Hitlerjevim vodstvom je vstala nova Nemčija, nastopil nov red v Evropi. Nemci iz tujine so bili poklicani domov. Na podlagi ..p »razumov s posameznimi državami se je vrnilo 70.000 Nemcev iz baltskih .lezel, 130.000 iz Volinije in Galicije, 50.000 iz generalnega gubernorata Poljske, ostali pa iz Bukovine, Besarabijo in 'Dobrudže. Od 7. oktobra 1938 je dobilo nove domačije v Nemčiji 550.000 nemških priseljencev iz tujine. Oborožene zračne sile Anglije in Nemčije V Angliji ne skrivajo mnenja, da je treba računati z močno udarno letalsko silo maršala Goringa, ki je stalno v pripravljenosti. Vendar pa naglašajo, da je morala prevzeti Nemčija tudi breme letalske obambe Italije in Avstralije, ter predvsem iz USA, bo ravnotežje kmalu pretehtano v korist Velike Britanije«, zaključuje avtor. Sovjetski petrolejski ladji »Zergo« in »Moskva« sta dospeli v Konstanco, kjer bosta prevzeli prvi transport romunskega bencina za SSSR. Kakor znano, je moskovska vlada naročila v Romuniji 30 tisoč ton bencina za preskrbo Besarabije. Garažnega mojstra Dragomira so aretirali v Bukarešti. Mož je bil v službi legionarskih morilcev, skrival je trupla umorjenih politikov in jih ponoči odvažal na polja ali jih pa metal v kanale. Štiri bataljone padalcev imajo USA. Uspeh pri dosedanjih vajah bataljona padalcev je bi! tolikšen, da je vojno mipistrstvo sklenilo, uvrstiti v vojsko še nadaljnje tri bataljone. Opozicija proSš knezu Konoye Proti vladi kneza Konoye v Tokiu nastopa že dalje časa skupina opozicionalcev. Zahtevajo, da se knezu postavi »poslevodeči predsednik vlade«, ker knez že od začetka februarja ni zapustil svoje sobe. Baje se je prehladil, drugi so pa mnenja, da vlada nima trdnih nog zaradi razvoja zunanjepolitičnih prilik. Posebno še potem, ko je Anglija odklonila japonsko noto, ki jo je svet proglasil kot nekakšno posredovalno vlogo med obema vojskujočima se taboroma. Tudi zadržanje USA, ki skupaj z Veliko Britanijo utrjujejo položaje na Daljnem vzhodu, je omajalo stališče, sedanje vlade. List »Ašahi Šimbtin« piše, da :je knez Konoye že od 9. februarja odsoten iz vlade. Tako dolga odsotnost premjerja v vladnih poslih še ni znana v japonski politični zgodovini. Čeprav je knez zdrav, ta teden še ne bo navzoč na vladnih sejah. Vlada pa seveda kljub temu ne posveča pažnje napadom opozicije.« Nemci o Bolgariji »Neues Wiener Tagblatt« piše: »Ko je po rusko-turški vojni zasedel bolgarski prestol knez Battenberški, je imela Sofija nekaj tisoč na pol razpadlih hiš s 17.000 prebivalci. Danes jih ima moderno mesto blizu 400.000. Sivolasi Bismarck je knezu Battenbergu pred odhodom v Bolgarijo dejal: »Vladanje na bolgarskem prestolu vam bo kasneje v interesanten spomin.« Imel je prav, kajti knki o leto dni kasneje se je zrušila tudi španska „ narhijn. Primo fie Rivera ji je pripravil pot tujino, neposreden vzrok je pa bil voliv-rczultat 14 aprila 1931, ki je prinesel vi- ■{ zrnato republikancem Ti so prevze': od nik ",'ga Alfonzovega ministrskega predsed-kr-i' ‘Tornanonesa vlado v svoje roke Ubežni tu. . hil preplašen /a »izdalalca domovi-tr(j | Snr seveda zgodovina ne bo mogla po- Poleg Otona Zupančiča zavzema Alojzij katerega misli - pa vro vendarle iz globljega, čustvenega sveta in so zato več kakor gole misli: čustvena misel tia doživetja. V tem je tudi vsa moč in samoniklost Gradnikove pesniške umetnosti. Gradnik ljubi posebno ženske pesmi in mnogokrat v zvezi s smrtjo in grobom. Višek je v ženskih pesmih dosegel v zbirki »Padajoče zvezde«, v zagrobnih pa v čudovitem ciklu »De profundis«. V tej najnovejši zbirki se vrača k tem motivom v pesmih. Timandra Alkibijadu, Vdova, Pesem deklice in še nekaterih. i'u nam je podal tudi novo variacijo »Nezakonske matere«, ki pa je vendar čisto različna od Prešernove. V napisih za mesece (ki so bili tudi že prevedeni v srbohrvaščino) sc vrača k svojim podobnim motivom v prejšnjih zbirkah, posebno v zbirki »De profundis«. Vedno znova in tu zopet se vrača pesnik tudi v svoja rodna goriška Brda, katerim je posvetil prej vrsto sonetov, ki jih moramo šteti med najboljše, kar jih premore slovenska literatura. Sedaj dopolnjuje svoje briške spomine s pesmimi: Jesenski večer v Medani, Davno že v grobu si, Medanski zvonovi. Kolon Kumar itd. Neposredna vojna sodobnost se odraža v Gradnikovi zlvrki v vrsti pesmi, ki razširjajo področje njegovih motivov. .^e,°„pI?tL™0Č_"L °£°' i Gradnik nedvomno najvidnejše mesto med sodobnimi slovenskimi pesniki. Njemu se je tudi posrečilo otresti se nevarnosti stilnega epigonstva in ustvariti si svoj lastni izraz, ki je tako značilno njegov, da moremo, vsako njegovo pesem spoznati, tudi če ni zraven njegovega imena. Dasi je nedvomno tesno povezan s slovensko pesniško tradicijo, je na drugi strani zopet nepobitno dejstvo, da se je veliko šolal pri italijanski liriki in ji je zaradi tega med Slovenci najbližji. Vse to se nam jo razodelo v vseh njegovih dosedanjih zbirkah, morda še najbolj pa prav v zadnji, v »Z1 atih 1 e s t v a h«, ki jih je izdal pri Narodni tiskarni v Ljubljani v lepi opremi na 112 straneh. Zbirki je dala naslov zadnja v knjigi-objavljena pesem »Zlate lestve«, v katerih pravi v začetku: »Nekje so. Oko jih človeka ne vidi. Od veka od zemlje so spete na bele oblake, na zvezde, planete, na meseca trake.. Nekje so, z visoka visijo, resnične ko sanje...« Te so dale delu simbolični naslov, ki nam odkriva pesnikove dvige po teh sanjskih zlatih estvah v višine višjih nadživljenjskih vrednot. Sicer pa je Gradnik ostal tudi ° da i zvest svniemu pred vsem refleksivnem svetu. Gradnik je pesnik-mislec, katerih sorodne stvaritve pa zasledimo vendar tudi že v preteklosti. Tu sem moramo šteti pred vsem njegovo pesem Nova Golgota, ki jo pesnik začenja z verzi: črni dež na zemljo lije, lije; Črne ptice letajo, po zraku. črne zvezde sijejo na nebu. V to vrsto spadajo dalje Uspavanka med vojno, Mrtvi vojak v tujini in Kajn. Nova nota, ki jo zasledimo v Gradnikovi liriki v tej zbirki, so pa posebno religiozni motivi, katerim je posvetil celo poglavje »Blizu neba«. Tu so pesmi: Križev teden, Psalm triindvajseti, Psalm šestinštirideseti, Psalm stosedemintride-seti, Vigred, Mati in križ. Tu se Gradnik vglablja v probleme, katerih se je poprej le bolj mimogrede dotikal in bolj miselno razglabljajoče kakor čustveno. Z Mariborom in Pohorjem pa sta v neposredni zvezi dve pe&ni te zbirke, prvi je naslov »V Josipdolu« in je posvečena inženirju Lenarčiču, druga pa je »Grob na Pobrežju« in je napisana v spomin Boži Škapinovi. Toda to nista nikaki pri-godnici, ampak razodevata prav tako Gradnikov miselno-čustveni svet, kakor vse ostale. Zbirka »Zlate lestve« jč nov močan kvader v stavbi Gradnikovega pesniškega ustvarjanja, ki kakor vse kaže, še davno ni zaključeno. Knjiga se naroča ahko tudi pri Tiskovni družbi v Cankarjevi ul. 1. „r. Stran A »V e č e r n Ur« V Mariboru dne H 141. 1941 gospodarske vesti Dognanja in sklepi gozdarske ankete Haftne podpore slovenskemu gozdarstvu so ie neznaten de! javnih dohodkov iz gozdov - Kmetijska zbornica je priredila veliko javno anketo o gozdnem in lesnem gospodarstvu v 'Sloveniji. Svoja spoznanja in sklepe je izrazila, v spodnji resoluciji. UGOTOVITVE ANKETE Gozd igra v narodnem gospodarstvu Slovenije izredno važno in vittno vlogo. Gozdovi pokrivajo polovico slovenske zemlje, gozdno in lesno gospodarstvo pa daje Sloveniji velik del njegovih dohodkov. Gozdovi, zlasti kmečki, pa v Sloveniji vidno propadajo. Z njimi pa propada tudi narodno premoženje in usiha važen vir dohodkov malega posestnika Ob slabem donosu izčrpanih in zanemarjenih gozdov 'utrpi Slovenija vsako leto 'ogromno izgubo, breznnčrtna in špekulativna lesna trgovina pa razjeda kmečki gozd in kmečko gospodarstvo. Gozdarstvo je v Sloveniji deležno premajhne javne podpore, pre-Uromnih javnih sredstev, ki predstavljajo le neznaten del javnih dohodkov iz gozdov in ob katerjii je vsak resen napredek gozdnega in lesnega, gospodarstva nemogoč. PREDLOGI ANKETE 1. Brez zadostne javne podpore ne bo mogoče zaustaviti propadanja gozdov, še manj pa dvigniti gozdno in lesno gospodarstvo. Zato anketa predvsem zahteva, da se v javnih preračunih zagotove zadostni krediti za gozdarstvo, oblastva pa v večji meri upoštevajo predloge, ki jih za zboljšanje tega gospodarstva stavljajo gospodarski krogi. 2. Pri delu za zboljšanje gozdarskih razmer v Sloveniji naj se upošteva celoletna struktura našega kmetijstva. Zato naj se pri napovedani samoupravi Slovenije skrb za goJ zdovc organizira skupno s kmetijstvom. 3. Anketa poudarja, da je glavni vzrok za propadanje gozdov iskati v težkem gospodarskem stanju malega posestnika, ki v stiski vse globlje in globlje posega v svoj gozd, ga uničuje in ruši temelje svojega gospodarstva. Krivo je tudi pomanjkanje obče-uprav-nega gozdarskega osebja, ki se pri današnjem številu ne more uspešno boriti proti napredujočemu uničevanju gozdov. Anketa zahteva, da se kmetijstvo zaradi ohranitve gozdov podpre z vsemi razpoložljivimi sredstvi, obče-upravno gozdarsko osebje podvoji, v gozdnatih krajih pa na javne stroške in v strokovno pomoč posestniku nastavijo občinski gozdarji in logarji. 4 Drobljenje male gozdne posesti naj se zaustavi, pomanjkanju gozdov pri mali posestvi pa odporaorc z veleposestniškimi gozdovi. 5. Gozdno gospodarstvo naj se s sodelovanjem gospodarskih krogov načrtno in smotrno uredi. V načrtu naj se predvidi tudi nujno potrebna inventarizacija kmečkih gozdov. 6. Anketa poudarja velik pomen gozdarske prosvete kmečkega ljudstva za gozdno in lesno gospodarstvo. Za napredek tega gospodar stva naj »blastva posvete širjenju te prosvete vso skrb, čimprej pa naj se zn iste namene ustanovi tudi poseben gozdarski zavod za Slovenijo. 7. Slaborodna kraška zemljišča in goličave morejo dati zadovoljiv ^onos Ve z uvedbo gozdne kulture. Pogozdovanje teh, zemljišč naj se pospeši in izdatneje podpre z javnimi sredstvi. 8. Nepravilno gospodarstvo v hudourniških območjih pospešuje poplave in divjanje hu- dournikov. To gospodarstvo naj se prilagodi potrebam smatrne ureditve hudournikov, urejanje hudournikov pa podpre /. izdatnejšimi javnimi sredstvi. 9. Organizaciji lesnih in gozdnih zadrug, ki so za razdrobljeno gozdno posest v • Sloveniji najboljša in nujno potrebna rešitev, naj se postavi čim večja javna skrb. 10. Naraščajoči nezaposlenosti v Sloveniji bi mogli najbolje odpomoči načrtno organizirana lesna industrija in obrt, ki imata varno zaledje v prostranih gozdovih Slovenije. Tej industriji in obrti iiaj se zagotovi čim večji razmah. 11. Zavarovanje gozdnega in žagarskega delavstva naj se v celoti in smotrno izvede.. V ta namen naj se pospeši tudi akcija za J splošno ljudsko zavarovanje. 12. Davčna bremena na gozdove naj se zno va porazdelijo tako, da bodo upoštevane tudi rentabilnost gozdnega gospodarstva in socialne potrebe prebivalstva. 13. Nevzdržen lovski zakon naj se čimprej | spremeni v smislu pravičnih zahtev in resničnih potreb kmečkega ljudstva. 14. Anketa poudarja potrebo, da se za rešitev posameznih važnejših gozdarskih vprašanj prirede še posebne javne ankete ob sodelovanju strokovnjakov ter predstavnikov go spodarskih ustanov in organizacij. 1 Drobne ii Zveza srbskih drušlei .j.• bila ustanovljena v Zagrebu. Včlanilo sc je lli driu>U‘\* Predsednik upravnega odbora je p rol a 1 initrijc Vitkovič. ... n. Enkrat letno javno razglasijo vse vaške skrivnosti po tradicionalnem običaju v vasi Botunju v okolici Kragujevca. V nočeh okrog bele nedelje kričijo z določenih mest vse skrivne grehe posameznikov na vasi od svečenika do župana ter navadnih vaščanov. n 7300 din za telefonski pogovor je plačal pomorski kapetan Betoni i/. Splita ki je govoril s svojo soprogo. Razgovor se ie vodi! med Šibenikom in Brazilijo n. 10!) let ima Djuka Perovičeva jz Dubo-kega Dola pri Šavnilcu. Djuka dobro vidi m sliši ter lahko še vedno brez utrujenosti pešači po več desetin kilometrov. Sedem vasi prosi patriarha za vrnitev Organizacija za prehrano isradništva Pri finančnem ministru dr. Suteiu se ie oglasilo zastopstvo državnih uradnikov, ter ga zaprosilo, da se zavzame za rešitev njihovih perečih vprašanj, ki so jih že ponovno razložili z najrazličnejšimi resolucijami na odločujoča mesta in na javnost. Minister jitn je zatrdil, da ima že pripraviiena denarna sredstva za iz- vedbo svojega načrta za organizacijo prehrane ter za oskrbo nradništva z drugimi najnujnejšimi potrebščinami. Svetoval jim je, naj’ se oglase glede tega še UD drugih ministrih ter naj z lastno iniciativo čim bolj podprejo izvedbo njegovega načrta. iteforma kmetijskega šolstva Kot je povedal kmetijski minister te dni v Valjevu, bomo dobili kmalu nekaj reform v kmetijskem šolstvu. Uvedene bodo posebne šole za gospodarje in gospodinje, v katerih bb trajal pouk šest mesecev ter bo urejen tako, da bodo pozimi posečala šolo dekleta, poleti pa fantje. Absolventi teh šol bodo imeli pra- vico nadaljevanja šolanja ,v srednjih kmetijskih in pozneje v srednjih kmetijskih šolah. Vsaka banovina naj bi imela po eno kmetijsko šolo, vsakih pet okrajev pa po eno nižjo kmetijsko šolo. Najboljši maturanti srednjih kmetijskih šol bi dobili tudi pravico vstopa na visoke šole. JUGOSLOVANSKA PRILOGA »TAG-RLATTA« Uvodni članek ministra dr. Andresa Dunajski »Tagblatt« je izdal posebno prilogo o Jugoslaviji. Uvodni članek je napisal minister dr. An dr e s. V njem objavlja podatke o strukturnih in geografskih temeljih gospodarskih stikov z osiščnimi državami. Minister Dušan Pantič pa je napisal članek »Mladi narod današnje Jugoslavije«. Drugi članki obravnavajo večinoma najrazličnejše gospodarske probleme Jugoslavije (poleg kulturnih in političnih), predvsem monopole, železnice in premogokope. DOBAVA ITALIJANSKEGA BOMBAŽA Po sporazumu v Opatiji nam bo Italija dobavila tudi 4 in pol milijone čistega bombažnega prediva, zaostanek od lanskih 8 milijonov kg. Za prvo letošnje trimesečje bo Italija dobavila 2 milijona kg bombažnega prediva, mešanega tudi š »fiocco« in sicer po 28.80 lir (doslej 24.50). Kontingente za prihodnja trimesečja bo določila nova konferenca. Prost pa je postal tudi ameriški bombaž, ki je bil v italijanskih rokah. Propagandne zaklopnc znamke v slovenščini je izdala uprava Ljubljanskega velesejma za svoj letošnji jubilejni velesejem, ki bo od 31. maja do 9. junij;*. Poštno minislrslvo je uporabo teh znamk dovolilo. Uprava Ljubljanskega velesejma prosi tvrdke, da znamke nalepijajo na vse svoje poštne pošiljke. Znamke se dostavijo na pismeni ali lelefonieni 11-11) poziv tvrdk brezplačno. g. Petletnico je obhajal »Jugoslovanski kurir« te dni. Ta naša prva dnevna informativna gospodarska dopisna agencija 5 let vzdržuje slike med gospodarskimi krogi in javnostjo ter spremlja dogajanja v gospodarskem življenju Jugoslavije.' »Jugoslovanski kurir« ima dve izdaji, srbohrvaško in nemško. že od ustanovitve je njegov urednik Miodrag lndžič. g. Davčne in taksne olajšave Pogoda, ki jih določa posebna uredba, so precejšnje. Pooblaščena gospodarska -d. d. je oproščena vseh državnih irr samoupravnih taks pri ustanavljanju, povečanju kapitala, izpremembi pravil in izdaji svojih delnic ter najemanju posojil. Imovina in dohodki so prosti vseh državnih davkov, doklad, taks in drugih davščin prav tako pa tudi kuponi z delnic. g. Žitni odbor bo ustanovljen pri Prizadu. Skrbel bo za izdajanje- rrredb, ki so v zvezi z žitom. premeščenega duhovnika iz okolice Rakovca, ker je brezplačno opravljal dušebrižništvo. Posebna delegacija je oddala prošnjo s podpisi župljanov. .. n. 20 letni spor je poravnan in sicer niču državnim zakladom in Jadransko plovidbo, ki je kot .naslednica Dalmazie« zahtevala od države nekaj milijonov din odškodnine za prevoz pošte ob obali prva leta po vojni. Po -letih je prejela »Jadr. plovidba sedaj 18^milijonov odškodnine. n. Zaspal je na progi pa ga je povozil vlak, Toma Belanoviči iz vasi Zvonika. Bil je vinjen pa ga je premagal spanec in ga njegov prijatelj ni mogel spraviti dalje. Med tem. '<0 je njegov prijatelj šel po pomočnike, da bi PA spravili s proge, je privozil tovorni vlak ter ga tako razmrcvaril, da so ležali deli telesa. 50 metrov naokrog. n. Portret Branka Radičeviča, so odkrili v Zagrebu na razstavi Društva Zagrebčanov, kjer je razstavljenih mnogo umetniških slikarskih del, ki so zasebna lastnina pesnika-Pesnika je slika! v olju slavni slikar Daniel leta 1850. n. 18 juter zemlje obdelujejo 'h liki subo-tiškega okrožnega sodišča. _ , n. Med vagonskimi odbijači je našel smrt železniški premikač Rajko Petkovič ’ na zemunski postaji. n. Žagar je postal bivši šef davčne uprave v Kavadaru Stojadin Zlatarovič,, ki je bil '• 1925 odpuščen iz službe brez pravice do pokojnine. Stojan živi sedaj v Vranju ter :c star 47 let. . '. n Avtomatska telefonska ccnlrala ,b' la v nedeljo svečano odprla v Osijeku. Dri svcčanoslib jr sodeloval llldi pošlih uit-liisler dr. .lorio Torbar. n Razstava jugoslovanskega turizma b° organizirana na pomladanskih« velesejmu v Beogradu. Raeflo četrtek, ti. marcu Ljubljana: 13.02 zbor učencev orgl.jarsKc šole; 17.30 Ro: 19.50 deset . minul zabave: ‘20. reproduciran koncerl-simfonični; glasbe; 21. konfcerl Ro. Beograd: D-d 17.55 ruske nar. p. s1111 prenos opere i/. Narodni" koncert zabavne in ronuinci% 20. t __________ ga gledališča. Praga: 15.50 koncerl _k°' m orne gl : 1030 češke nar. pesmi; koncerl zabavne gl.; 21.30 lahka gl.; 22-’ I-r. Schubertova simfonija. — Sofija: 12.oG 19 in 21.25 lahka gl ; 18. io japonsko pesnir; 20. Schumannove skladbe. - BmiuBitsk'' • 17. moderna zabavna gl.; 18.30 plesna j-J ’ 19.15 komorni Irio. Budimpešta: !•>— lahka gl.; 19.20 ciganska gl.; 20.10 koncert LiszLovih skladb. Berlin: 18.20. zabavna gl.: 19.15 pisan večerni spored! mm JAN (»REŽA: BARBARA CELJSKA Zgodovinski roman lepe Celjanke Dovolj, Jan! - je skušala zadržati nove izpovedi \Valienroda.* Dovolila sem ti več kot komurkoli. Ne izkoriščaj torej moje ljubeznivosti in potrpljenja. Ne pozabljaj, na-kar te posebno opozarjam, kdo sem. - Ali morem ob lej ljubezni, Milost? - je tako goreče vprašal Jan, da bi ne užalil kraljice. Ne moreš, - je odkritosrčno odgovorila Barbara, poišči si dekle, ki ji ne boš samo izpovedal ljubezni, ampak ti bo mogla'ljubezen tudi vračati. Jaz... lic smem. — Zadnje besede je drhteče zašepetala. Zares^ tega ne srne. Ty je ono. ki ji ne dovoljuje, da to z radostjo v srcu poslušala VVallenrodovo izpoved, Ce bi ne bila vezana na drugega moža - četudi je mož, ki že dolgo več ni vreden njene ljubezni. Toda jaz smem, -— se je Jan Wal-1. majski strastno oklenil Barbarine zadnje besede. Jaz sntem, Milost, ker smem za svojo ljubezen zapraviti tudi v, n,e življenje, ker smem iti za svojo ljubezen tudi skozi pekel trpljenja, kajti nihče na svetu mi ne more prepovedati, da bi p. smel zate tudi umreti. Ti, Mi- je re- lost, ne smeš. Jaz smem ... in upam, da Slednjič tudi ti spoznaš,'da smeš! - Dovolj, Jan! — je vročično vzkliknila Barbara. —. O, ne! Nikoli ne bo dovolj! Spodi in uaženi me! Kaznuj me! 'Toda moje ljubezni mi ne vzameš! Nikar ne izzivaj! — Barbara mračno in bolestno zožila čelo. P drzen si! Huda sem! Nehvaležne/.! — Toda njene besede niso bile tako ostre kot si je želela, da bi bile. Jan Wallenrodski je čutil, da srd kraljice Barbare ni pristen. Ne s pametjo, ampak s.srcem j'e to čutil in razumel. Zavedal se je, da ji mora zdajle, v tem edinem trenutku, čim več izpovedati, čim več priznati, kajti jutri bi /nabiti bilo že prepozno. Srce mu je velelo, da so v življenju trenutki, ko se odloča marsikaj, čestokrat o vsem. In fak trenutek pride samo enkrat in se nikoli več ne povrne. Gorje mu, ki ga ni občutil, spoznal in izkoristil. — Milost, —- je stopil^ še korak bliže, — mar se moreš resnično srditi name? In zgolj radi tega, kar sem ti rekel, in ti hočem in moram še in še reči? Mar naj si skušam dopovedati, da nisi — zena? — Govoriš ko... — ni Barbara končala. Saj ni vedela, kaj mu je hotela'reči. Spregovorila je pač, da-je sploh'kaj rekla, kajti spoznala je, d§ so v tem trenutku besede čisto odveč. Zakaj besede je ne morejo rešiti, če je ne reši srce, ki pa se je ta čas že rahlo odprlo Janu W.allen-rodu. Toda jezilo jo je, da si dovoljuje takle fante (sama ni bila mnogo starejša od njega) proti njej tako drzen napad; da, neizmerno jo je jezilo, da ni našla v sebi toliko odločnosti, da bi ga zavrnila in pahnila v okvir podložniške vdanosti. Očitala sj je saj je jasno čutila, da je ves njen odpor narejen, prisiljen — da je njeno srce klonilo. Zaman je skušala v svoji notranjosti zadušiti glas, ki je čedalje razločneje govoril v prid Janu Wal-lenrodskemu, zaman so bile vse misli, ki j so ff> svarile pred pustolovstvom, pa četudi bi bilo tako neznatno kot je na priliko NVallenrodova fantovska ljubezen. — Kako govorim, Milost? Kakor nerazumni fante! Slednjič je torej našla besedo, ki ji jo olajšala tesnobno bilko v srcu. — Da, prav tako kot nerazumni fante! ie nadaljevala, zadovoljna, da ne stoji več pred njim kakor devica v zadregi. — Saj ne veš, kaj govoriš! Sičer pa, — je rekla strašno resno, Jan, nikar tie misli na ljubezen. PredrzneŠ si; če bi’ ne upoštevala tvoje mladosti, bi tega ne strpela. Jan \Vallenrodski njenih besed ni jemal kdo ve kako resno. Nasprotno. Naravnost v oči ji je gledal. Drzen fant! je pomislila Barbara. Mar ne kan? več spoštovati / njej kraljice? Kaznovati ga mora! — Milost! Na ljubezen mislim. Na svoj0 ljubezen do tebe. Vem, name zreš ko n:l dele. Dokažem ti nasprotno! Mož sem, vitez sem, in vem, da si moram ljubezen one, ki jo ljubim, zaslužiti. Zaslužil i*’ bom, vreden je bom. Zanjo pojdem«v boj, na turnirje. Prav gotovo bo prišel dam ko te bom mogel prepričati o resnično® svojih čustev. Dotlej pa sem, Milost, zg° * tvoj podložnik. Wallenrod je izgovoril te besede trd°> j resno, ko da bi mu šlo za življenje 1,1 smrt. V njih je bila sicer romantika mh*' : dosti, toda ta hip so veljale za Jana rC' sno in odkritosrčno. — Da, Jan, — je odgovorila Barbana - - bodi moj vitez.. Bodi vitdz svoje £°' spe; toda zahvala, ki si jo zaslužiš, ti '10 dUcdino vračilo. / — Edino? » Da, Jan. Edino vračilo ti bodi m°J zahvala... ko si jo zares zaslužiš. c- — Toda, jaz hrepenim po tvoji Ijn*5' zni, Milost. ~ Ne- 'do- lu ne odneham, .dokler si ne PrlC bim t v c j e ljubezni! Ne, se je Barbara slabotno upb-1 ‘ Veni, da me boš nekoč tudi ti ti11'1 la ... moraš me ljubiti! Ne, je dahnila komaj slišno. (lTal)c fiosjfce S prisilnim delom Je treba odpraviti potepuštvo Naše podeželje, posebna pa onr kraji, "* jili lahko prištevamo med bolje situ-!ratie, se danes ne morejo otresti—potepuške in beraške nadloge, ki je pritisnila v te kraje. Razni potepuhi in berači ter delamržneži se radi ognejo mest, kjer je policajev, lci pazijo na -sumljivce, Seveda to ti dobro vedo. pa liajd na de-2elo, kjer je bolj varno, ker so povsod Vejiki orožniški delokrogi- in malo osebja 2a upravljanje službe. , Ljudje so že nevoljni, ker se ne morejo otresti usiljivcev, ki prihajajo v hiše **} hočejo celo z grožnjami izsiliti dar, Ni' pa niti z v»sem zadovoljen, noče kruha ®'i hrane, ampak le denar. Ko nabere 00volj dinarjev, zavije v gostilno in jih japije. ! ako naletiš navadno na poteptt-ki ti tožijo o svojih nadlogah, a iz jim udarja neprijeten dvffi po zaittži-*ern alkoholu. Ge mu ponudiš delo. noče delati in 'že flaide najrazličnejše izgovore-.' Kmetom ko res pravi strah mirnega prebivalstva. Poleg tega pa z raznimi govoricami razburjajo prebivalstvo. Da se ta potepuška in beraška nadloga enkrat za vselej zatre, bi bili potrebni drastični in strogi ukrepi. Znano je, da izdamo letno za podpore nezaposlenim ogromne vsote. S tem pa ne pomagamo nezaposlenim, ampak vzgajamo dela-mrzneže in potepuhe. Vsaka podpora mora imeti tudi vzgojni lrartten ;,ta n&meu bi bil prisilno delo in prisilno bivanje v taboriščtf ter delo pod nadzorstvom. Sedaj se pa uporabljajo'podpore "za pijačo, družine stradajo, delamrzneži pa hodijo okrog in nadlegujejo pridne in poštene ljudi ter ogražajo njihove domove in imovino. Te ukrepe bi bilo treba napraviti takoj in delavce porazdeliti, da opravijo razna javna dela,- ali pa - na deželi pomagajo kmetom pri delu na'polju ali drugod. Treba je. posebno danes mobilizirati vse razpoložljive delovne sile, da bomo opravili vsa potrebna dela, s tem bomo navadili vse na delo,- zatrli bomo nezaposlenost -in dclamržnosi,. oblastim bomo odvzeli mnogo nepotrebnega dela. ljudstvo xm bomo obvarovali nepotrebnega strahu in razburjenja. V—ar. DVA SODA VINA IZLILI V POTOK Pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah so zaplenili nekemu tamkajšnjemu posestniku dva soda vina, za katerega so ugotovili, da je zdravju škodljiva mešanica. Vseh 700 litrov »vina* so izlili v bližnji potok. Strahovita epidemija trebušnega tifusa V Bački, zlasti v Srbobranu se ie po- tudi pomožno bolnišnico, kjer zdravijo javila epidemija trebušnega tifusa, ki je, zavzela vedno večji obseg. Doslej je obolelo- nad 200 oseb. Bilo je tudi nekaj smrt-jjinnanjktije delovnih moči, nihee-pa noče i nih primerov. Zdravstvene oblasti so elftti. ker izsiljevanje in b,eracenje več j ukrenile vse potrebno, da se bolezen j stvenih oblasti. Preiskava je ugotovila, j omeji. Banska uprava iz Novega Sada je j da se je prebivalstvo Srbobrana okužilo Potepuhi hodijo od hiše do hiše, po- poslala v Bačko več zdravnikov s po- z vodo iz nekega javnega vodnjaka, ki •^čt pa izvršujejo razne vlome-in so ta-i trebnim pomožnim osebjem. Odprli soiso ga takoj zaprli. najtežje primere omenjene bolezni. Prebivalstvo se boji silnega trpljenja in posledic trebušnega tifusa, zato se v vsem pokorava ukrepom zdravnikom in zdrav- UPOKOJENCU ZAPLENILI POL PAGONA MOKE Pravo senzacijo je povzročila hišna Preiskava pri upokojencu Ademu Rusen-Pašiču v Dobrinju pri Sarajevu. Na podstrešju so našli pol vagona bele moke, * -10 je lastnik v Banatu pred meseci po-Ce!ii kupil, sedaj pa jo je skrivaj prodajal Po 7.20 din kg. Špekulanta so seveda zaprli: LEPA PRIREDITEV NA SOKOLSKEM °DRU pri sv. MARJETI OB PESNICI Na pustno nedeljo je Inarješka sokol-ska čet:, poklonila svojo skrb trpečim revežem z večjo prireditvijo v 'okviru zim-ske pomoči. Občinstvo je pozdravil četni Prosvetar g. Vaud a Mirko ter govoril 0 potrebi sodelovanja vseh pri akciji žim-SL. pomoči. Učenci in učenke (sokolska U(-‘ea) so deklamirali pesmi o pomoči trpečim bližnjim. Nato je ženski naraščaj ■Pod vodstvom četne načelnice V a uda reirj izvedel' pevsko in rajalno krasno iz-Peljan nastop :>Natakarček« s solopetjem ^čelnice ob spremstvu petja naraščajmo1 ^ harmonija ter ga sklenil s petjem »Hej kovani«. 'Jo uvodnem delu ie sledila vprizoritev vesMoigre »2ertska volilna pravica« z vloženim kupletom »Bodočnost žene«, ki ga le ob velikem odobravanju zapela četna na eelnica v vlogi gdč. Cirnikove. Kot igral-fj in igralke so nastopili gg. Ferk Ivan, o ž u h a r Lojze, Ure n jak Vilček, ^ r e n j a k Hedvika, ,B rukmajster ! l;iica, Sed lase k Mimika, D e ž Mi- in C r e p i n k o Mimika. yLOMl IN TATVINE V SLOV. GORICAH Zahtevajo poostritev kontroli- Pred dnevi so bili izvršeni v bližnjih <|ajih v Slov. gor. zaporedni vlomi in atvine. Vlomljeno je bilo v gostilno Ferk Pesniškem dvoru, v klet Jerneja Pazeča in Antona Ernejška v Ložanah in . podstrešje Ivana Goloba, viničarja v 'l!Perčah, torej v eni noči na treh stra-S ponarejenimi ključi sta odprla hi-ni klet vpok. nadučitelja g. Rajšpa na 1 !|scnn|:u pri Sv. Jakobu dva potepuha, 1 sta kar v kuhinji kuhala vino in meso. Tudi v Medmurlu se rušro hiše Poročila o rušenju hiš zaradi vlage so zadnje tedne vedno bolj pogosta. Sedaj nam poročajo o enakih nesrečah tudi iz Medmurja, kjer se je porušilo več hiš. Mnogo družin z nad 100 družinskimi člani, ki so bili čez moč ob streho, se je moralo zateči k sosedom in znancem. Strokovnjaki, ki so pričeli razmišljati o teh številnih nesrečah, so edini v tem. da je bilo letos izredno vlažno leto, kar je povzročilo toliko katastrof kakor še doslej nikoli.. I. jeti '-'dstvo se je pomirilo, ko je bila pri -1 znana vlomilska tolpa pri Sv. Barbn-f1 v Slov. gor,, od katere pa jih je iu-- llJ pobegnilo iz murskosoboških sodnih ,aPoruv. Skrajni čas je, sumljivim bera-Il;111 in potepuhom v teh obmejnih krajih, 1 Postajajo vedno bolj zatočišče raznim 'Penini tipom, posvetiti več pažnje > Poostreno kontrolo. - nnOTAPGI SVILE V VLAKU L za Slavonskega Broda so policijski ‘•ieni: v viaku aretirali tri tihotapce svile j' -oplenil: 106 kg dragocene tkanine. - ''!!>tapc: so priznali da so svilo blizu Cefte e Mesino gledališče. Drevi ol> ‘20 gostujejo člani mariborskega Narodnega gledališča. Uprizorili bodo Nušiččvo komedijo v ;> dejanjih „Sumljiva oseba . e Salezijanski mladinski dom v Gaborjih bodo razširili, ker so sedanji prostori postali že pretesni-. Poslopje bodo razširili ob Prečni ulici in ob novi projektirani cesti. V soboto, dne 8. marca 1011, Koncertni in recitaeij-sjci večer v Mesi-nem gledališču nastopa S I. A V K O L U K M A N, kon-cerliil pevec tenorist, sodeluj.' ga. ZOJU J L’GO V V kot reeitatorka jjri klavirju gdč. \li-ena Oražen. Opozarjamo na knjigo ..Življenje poje" katera bo izšla v najkrajšem času. Pisec te knjige je Slavko I.IKMA.V -zažgal avlo. Pred je včeraj zagovarjal ESii c Osumljen, v. Dolenji vasi med vožnjo na cesli SMRTEN PADEC V PREPAD PRI TRBOVLJAH S ceste pri Bevškem pri Trbovljah «je zaradi omotice padel rudar Franc Dornik v 20 m globok prepad in se smrtno poškodoval. Steza je tam zelo ozka, pod njo pa je prepad s skalovjem. Dornik je že dalje časa bolehal zaradi hudih nesreč v rudniku. Večkrat ga je popadla slabost. To je bilo tudi: usodnega večera, ko se ie vračal z dela. Nesrečneža so sicer prepeljali v trboveljsko bolnišnico, vendar pa je kljub takojšnji zdravniški pomoči izdihnil. DVA POBEGLA RAZBOJNIKA SO ŽE UJEL! Pretekli teden smo poročali o pobegu petih razbojnikov iz soboških zaporov. Orožniki so bili ves čas na delu in njihov trud je bil poplačan z uspehom. Na Cvenu pri Ljutomera so prijeli Petra Križaniča, ki je povedal, da so se begunci dogovorili za pohod na Hrvatsko. Kmalu nato so prijeli še drugega razbojnika; Cirila Cajnkarja. in ga pripeljali v* Mursko J ’ Soboto. Ostale razbojnike še zasledujejo, i1111 POŽAR V TOVARNI PRI ZAGREBU o. V Pišecah in na Bizeljskem bodo izvedli elektrifikacijo, ki je iz gospodarskih razlogov y teh krajih nujno potrebna. Električni daljnovod bodo napeljali iz Dobove pre ko Kapel v Pišece in na Bizeljsko. o. Veliko divjo svinjo je ustrelil v graščinskih gozdovih pri Pišecah g. Rudi Zagode iz Brežic. o. Upokojen je podšumar pri ljubljanski gozdarski direkciji Anton Hanztovski. o. Slov. Bristrica. Pevsko društvo »Lipae priredi v soboto, 8. marca v dvorani hotela ; Beograd« pester večer pod naslovom Vsa-somur nekaj«.. Sodelujejo gg. komik ■ Jos. Povhe, operni tenor Angel Jarc in Ljuban Vodeb pri klavirju. Na sporedu so slov. narodne in umetne pesmi, šaljivi prizori s petjem ih kupleti. Začetek točno oh 20. o. Zaradi zlobe je povzročil kratek stik na električnem daljnovodu v Slivnici pri Mariboru neznani brezvestnež ter povzročil v vsej napeljavi do Laškega velike motnje. Lžubliana a Ljubljanski živilski trg ima v zadnjih dneh že kolikor toliko pomladanskega nadiha. Pojavlja se regrat, motovilec, domača špinača. Radiča, endivije, cvetač;' prihaja tudi dosti, a to je uvoženo in zalo drago. Radič po 20 do 21 din, endivija po 10 do 12 .cvetača po 7 do 8 din k gl V splošnem se cene dosti ne spreminjajo. Jajca, ki so bila pred tedni že cenejša, so zdaj po 1 do 1.50 ožign avtomobil.* niso .mogli dokazati. e Malo oglase oddajte v upravi „Vo-černika" v Celju. Prešernova ulica H. Tam se sprejemajo tudi novi naročniki. c Na občnem zboru kluba slov. kolesar-.ev v Celju je bil za predsednika izvoljen zopet .Mirko bajs, za namestnika Josip Ainai/. 'v a ;■ 1 ''tihotapili v našo državo. Polarni sij jv vznemiril predvsem prehi- £ - Prekmurja. Alarmiral je celo soboške j p >■■■■■ »■ .■»- j-- *'<>siltiji kj so iiitcli na dozdevni kraj požara. 1 binšek Prane s Pobrežja. Piu p GoSle, ki vodijo v Ptuj, so v zelo slabem stanju. Xu posameznih traktih so vzkipele po mrazu, tako da je lam globoko blato. Vozovi in motorna vozila, postimo tovorni avtomobili, so ceste ponekod naravnost razorali. V nastalih luknjah, jamah in globelih se zbira voda. ki cesto uničuje dalje. Kupi gramoza so ob cestah redki, ponekod jjb sploh ni več, ker so bili že porabljeni. Gramoz čaka na pridne roke, ki ji.li pa od nikoder ni, da bi ga razsipal p Gradbena sezona v Ptuju se skoraj pričenja. Veletrgovce Josip Ornik gradi ogromno podzemsko klel. Z izkopavanjem] zemlje je skoraj končano in seihj bodo skoraj pričeli z graditvijo temeljev Pri delu je zaposlenih precej delavcev in živine. ki odvaža malerial. Pri mestnem kopališču se gratli vodnjak Tudi drugod se opažajo pripravljalna dela za gradnjo. Pri elrkularki se je ponesrečil Sker- KINO UNION. Tel .22-21. Najnovejši, film \Villvja Forsia ,,Opereta". KINO MATICA. Tel. 22-21. Filmska drama ,,Hoku usode"-. V gl vlogah IJonel Barrvmorc in Boh« \VaUon. f 0 ,, . KINO SLOGA. Tel. 27-30. Ameriški tovarne »Ulex« d. d. prt Sv. Klari blizu j študentovski, film .,Pesem mladosti*'. Zagreba požar, ki je grozil skladiščem 1 ■ ■ .........................—.... nafte, olja in bencina. Kljub takojšnji ga- Denar je izvor vsega zla na svetu. Kdor silski pomoči znaša škoda nad 200.0001 ga nima, je žalosten in razočaran, kdor din.' ga ima, je zaskrbljen! — La Bruyere. zažgal svoj avtomobil, da bi dobil izpla- Včeraj zjutraj .ie izbruhnil v destilaciji! Kino S -OCJ3, L|ubl|ana, te3. 2750 predvaja od 5.—7,-marca vese! in zabaven film iz življenja ameriških študentov in študentk po kolegijih in univerzah. To je film Tovarištva in lojalnosti, zabave, športa in raznih revij, kot jih ne pozna naša učeča se mladina. Izvrstna režija, sijajna inscenacija z najboljšim Jazz-orkestrom in priznanimi filmskimi umetniki. V tem filmu nastopa prvikrat nova hollywoodska zvezda Rosemarie Lane. PESEM MLADOSTI Vesel predpust v Sžovenigradcu Devetnajstič je obhajal letos Slovenj- mali vsaki petek na grad«. Posebno ži- gradec tradicionalni »Kurentov večer;, ki ga prireja salonski orkester. Opolnoči na pustni dan izide tudi vedno šaljivi list »Kurent« slovenjgraških penatov. katerim sta se letos pridružila tudi dva dravograjska šaliivčka. List že nekaj let ureja g. Seliškar. Zadnji trije letniki kažejo lep napredek. Letošnja naklada 600 izvodov je bila v 5 dneh razprodana. Tako smo zaključili predpust. Prvi petek v postu so že romali prebivalci Mislinjske doline in hribovja »na grad«, kjer stoji že stoletja cerkev svetega Pankracija, farnega patrona Starega trga pri Slovenjgradcu. V postnem času bodoro- valmo bo tu na Jožefovo. Procesije romarjev se bodo vračale ob petkih v mesto. Z vročini soncem bodo oživela spomladi tudi dela na novih stavbah. Gradič našega notarja je kupil mestni cerkveni zaklad. Tu bodo prizidali dvorano Prosvetnega društva. Svojo hišo si gradi Trgovski greniij. Tudi zasebniki Jvollner, (irein. Vrč -grade. Gradbeno podjetnost bi laljko podprla tudi občina iti Okrajna hranilnica s tem, da bi stavile interesentom na razpolago primerne stavbene parcele in ceneni gsaiiibeni kredit. S. Zanimivosti »Narobe svet na Kitajskem Čudovite in za naše pojme nerazumljive navade Kitajcev Kadgovori Kitajec o smrti v svoji družini ali pa o smrti sploh, če mu na priliko umre prijatelj oz. znanec, govori vedno z nasmehom na obrazu. Joče pa takrat, kadar ga kaka stvar razveseli. V kitajskih gostilnah in gostiščih so brisače vedno iz črnega blaga. Bela barva je namreč Kitajcem barva žalosti, tako da se n. pr. belo pogrnjena miza zdi Kitajcu kot katafaJk. , Ljudje vseh barv in plemen se nad svojim sovražnikom običajno maščujejo na ta način, da ga ubijejo. Pri Kitajcu je to narobe, on izvrši v znak maščevanja samomor, ker je namreč prepričan, da bo njegov duh neprestano zasledoval sovražnika. Če Kitajec sreča prijatelja, rnu ne poda roke, kot je pri nas navada, ampak si stisne samemu sebi roko. Osebo, ki jo Kitajec spoštuje, vselej posadi na svojo levo stran, dočim je pri nas ravno narobe. To pravilo velja tudi na ulici. Čim vstopi kupec v kitajsko trgovino, sl trgovec takoj posadi na glavo klobuk. Kitajski natakarji strežejo pokriti. Kadar pričakuje Kitajec drag ali odličen obisk, prekrije vse pohištvo s pregrinjalom. Kitajsko kosilo se prične s sadjem in konča z juho. Na Kitajskem ne priklepajo na verigo psov, ampak mačke. .Kitajec nikoli ne pije mrzle ali hladne pijače, celo vodo vedno nekoliko pogreje. Kitajci najraje jedo nezrelo sadje; prepričani so, da je med belci toliko želodčno bolnih le radi tega, ker jedo belci zrelo sadje. Povsod po svetu trkajo ljudje na vrata z roko. Kitajec trka z nogo. Če je Kvropejec v zadregi, se navadno popraska po glavi, Kitajec pa se v zadregi sezuje ter se popraska po peti. Telovnik nosijo Kitajci čez suknjič. — Na sto kilometrov požre dva para čevljev. Ker napovedujejo karte za čevlje, ga bomo seveda prodali. Najpomembnejši in najslavnejši dogodek v kitajskem življenju je — pogreb, kajti Kitajci mnogo bolj spoštujejo mrliča kot živega človeka. Kaj čudne pojme imajo "Kitajci o plemstvu, ki pripada samo bogatim. Plemiški naslov pa pridobijo potomci le za svoje prednike. Če n. pr. izvrši mlad Kitajec zaslužno dejanje, si pridobi plemiški naslov njegov stari oče! V Evropi se ljudje sramujejo, če že morajo v zastavljalnico. Popolnoma narobe je to pri Kitajcu, ki sam^°vestno vstopi v zastavljalnico, ponosen na to, da ima sploh kaj takega kar lalik hitro izpremeni oz. zastavi za denar. Dragocenih premičnin (dragega kamenja, zlata, okraskov in pod.) Kitajec ne zaklepa pred vlomilci, ampak obesi v Z afbansko-grške fronte v- vV '” L '\ mm Poveljnik z govorom navdušuje italijanske vojake »Gospod, ali ste osam jeni ?“ NAJNOVEJŠI ŽENSKI POKLIC V NEW YORKU »Niti en moški na svetu se ne sme čutiti osamljenega!« je nekega dne vzkliknila mrs. Pierpont Constable iz New Yorka.« Osamljeni moški vedno mislijo na same neumnosti, zahajajo v zloglasne lokale, pijejo, igrajo karte in zapravljajo denar.« Da bi temu napravila konec, je mrs. Constable ustanovila društvo, v katerem bodo mogli osamljeni moški, ki jih tare dolgčas, najti ljubke mlade žene, ki jim bodo na nedolžen način kratile čas ter jih zabavale. Mlade žene, ponajveč mlade vdove in mlade ločenke, izbira poseben odbor, ki mu stoji na čelu sama mrs. Constable. Odbor je zelo strog: mlada žena oz. dama mora biti lepa in prikupna, izobražena ter lepega vedenja. V njeni preteklosti ne sme biti nobene »senčne plati«. Če je osamljeni moški željan ženske družbe, si more v društvu gospe Constable najeti damo, ki mu bo kratila dolgočasne ure. Cena za družbo take dame znaša 10 dolarjev do polnoči, če pa bi sc stvar zavlekla čez polnoči, mora gospod primakniti še 5 dolarjev. »Dru žabnica«, kot se že imenujejo te izposojene dame, se mora najstrožje ravnati po predpisih, s kavalirjem ne sme zaiti v razpite lokale, niti se z njim ne sme podati na preveč diskretna ali samotna mesta. Mož, ki si je najel »družabnico«, se sme z njo družabno zabavati le v mejah, ki so natančno določene, skratka: sme si zgolj olajšati svoje dolgočasje in osamljenost. Društveni detektivi budno pazijo na vsak korak »družabnic« in njih moralno obnašanje, čim bi katera zašla na stranpot, io odbor še tisti dan izključi iz društva. posebni, s strupeno tekočino napolni®111 pripravi nad vhodna vrata v hišo ali stanovanje. _ . Kitajska knjiga prične na zadnji stran, vrste pa tečejo navpično od vrha Pr0 1 spodnjemu robu. Razne opombe in P°' dobno se nahajajo v knjigi na vrhu in ne spodaj, kot je to običaj v naših knjigah V kitajskih knjižnicah knjige niso zložene druga poleg druge, ampak druga vrh druge. Kitajska družabnost je značilna zlasti zaradi pretiranega govorjenja in frazar-jenja. Priljubljen predmet družabnih raz-govorov je zlasti tema o fizioloških nalogah raznih človeških organov. Tak razgovor je dokaj neženiran, kajti Kitajec prav nič ne izbira besed ter jih olepšuje, ampak imenuje vsako stvar s svojim pravim ljudskim nazivom-Tega, čemur mi pravimo sramežljivost, Kitajec ne pozna v besedi, ampak tem bolj v dejanju. Kitajci nam očitajo, da se pojavljajo naše žene v družbi s pi‘e' hudo izrezanimi oblekami, a lasje ji*11 vstanejo na glavi, če pomislijo, da prinese v Evropi služkinja gospodarju zaiu' trek, ko še leži v postelji. Na drugi strani pa kitajski sluga brez nadaljnjem vstopi v kopalnico svoje gospodinje, M5 ta sedi gola v kadi. Kitajec v tem nC vidi nič hudega, če seveda tega ne vid' tretja oseba! Nemčifa opušča gotico Berlinski list .»Deutsche Wirtsoliafts-zeitung« poroča, da se bo zaradi varovanja nemških interesov v Nemčiji in zlasti v tujini ukinila gotica. Vse šolske knjige bodo v bodoče tiskane z latinico- V latinici se bodo tudi pisali vsi uradni spisi, prav tako tudi vsi javni napisi. Iz-prememba se mora zvršiti v teku treh mesecev. X Polarni sij so preteklo soboto opazovali nad Dansko, lepo je bil viden zla' sti nad Kodanjem, ko je sijal v sivo-rde-či barvi. X 20.000 kmetskih domOv bo zgradil11 finska vlada za one kmete, ki so se pre' selili iz Karelije na Finsko. Xjekleno blagajno, ki vzdrži 10°° stopinj toplote, so izdelali na Dunaju. X Zavod za študij SredozemskeS3 morja je bil ustanovljen v Barceloni. X Pouk verouka je bil s posebno uredbo francoske vlade spet uveden v vse francoske šole v nezasedenem delu Fran' cije. Lau^e! in Virginija tretjič poročena Znani filmski komik Stan Laurel, partner prvo ženo definitivna, medtem pa je manjkal3 Olivera Hardyja, se spet ženi. V filmskem nekakšna formalnost ter so ga obtožili t>>gaT svetu, ziasti pa v Hollywoodu, tretja ženitev mije. Obsodba je bila precej mila, saj Laure' sicer ne pomeni kake posebnosti, toda Laure-lova ženitev pa je vendarle vzbudila pravcato senzacijo. Laurel se namreč že tretjič ženi ; eno in isto ženo, z Virginijo Ruth Rogers. Prvič se je z njo poročil 1933 v Agnas Calientu v Mehiki. Toda že čez dve leti je moral poroko obnoviti, ker je bila prva proglašena za neveljavno. Ko se je poročil v Agnas Calientu, je Laurel Stan mislil, da je ločitev z njegovo BISERJANEC: Darilo Dekle Mojca jc bila nameščenka večje trgovine v llolmcu. Bila je lepe postave in njene črne oči so marsikateremu fantu zmešale glavo. Ko je nastopila služben, je imela dvajset lot, in njen živahen temperament je kmalu povzročil med fanti tekmovanje za njeno naklonjenost. V vasi je živel osmošolec Igor, ki je že tudi pogledoval za mladimi dekleti. Bil je vedno vesel in kot prijatelj dobre kapljice je večkrat zabaval družbo v vaški gostilni. Mlada dekleta so se zanj pote- govala in on it. Sledil s sprejemanjem teli simpatij, četudi jih je bilo istočasno več. Dekle Mojca in študent Igor slu se kmalu sjioznala' in sčasoma sta postala dobra prijatelju. V počitnicah jc. l>il Igor skoraj vsak dan pri Mojci na obisku in o Veliki noči so je bila razvila med njima že prava ljubezen. Ko se je Jgor kot gimnazijski abilu- rijent vrnil domov, sla že z Mojco kovala načrte za bodočnost. Ljubezen med njima je. bila vsak dan večja. Ker se jt: bližal Miklavžev večer, so se vaška dekleta in fantje domislili, da bodo pri liorulir priredili prijateljski večer. Vsi so se s posebno slovsnostjo pripravljali na ta dogodek. Dekleta so stikala glave in se tiho pogovarjala o lepih darilih, ki naj jih dobijo njihovi fantje, fantje pa so se isto (»ogovarjali med seboj. Vsi so bili mišljenja, da morajo biti1 darila lepa in tudi čimbolj originalna. Mojca je kupila Igoru lepo žepno uro, v škatlo pa je še dala fige, pomaranče in listek z opozorilom: Bodi priden in zvest! Škatlo je zavila v živo rdeč papin, pod vrvco pa je dala še šibo. Igor jc dolgo premišljeval, kaj naj da Mojci za Miklavža. Navihan, kakor je bil, je želel, da bo njegovo darilo najbolj svojevrstno in da bo vzbudilo zanimanje vseh 'Udeležencev večera. Po daljšem premišljevanju se je za darilo tudi odločil. Svojini prijateljem je zaupal, da je kupil Mojci lepo spominsko knjigo, čokolado, sladkorčke in zlato verižico z majhno pozlačeno škatlico. Na Miklavžev večer je bila zbrana že vsa družba pri Borutu. V veselem pomenku je čakala na prihod Miklavža, okrog osme ure. Miklavž je takoj pričel z izpraševanjem vesti vseh prisotnih in ko je dajal darila Igorju, je rekel : „Igor, bodi priden in imej rad samo eno dekle. Kakor imaš samo eno srca, tako moraš imeti v tem srcu tudi samo eno ljubezen. Če se tega nauka ne boš držal, te bodo drugo loto moji parklji odgnali v pekel, da se boš lam spokoril in poboljšal." Vsa družba se je smejala Miklavževim besedam, Igor pa se je zadovoljno sine jul, ker je dobil mnogo daril. Zadnja je prišla na vrslo Mojca. Miklavž jo je ogovoril: ,,V moji knjigi je zapisano, da si pridna in marljiva, zato li tudi prinašam mnogo daril. Želim, da ostaneš še pridna naprej, da li bom lahko drugo leto prinesel še lepših reči." Nato je Miklavž odšel, fantje in dekleta pa so pregledovali sprejeta darila. Nekateri so bili veseli in zadovoljni, nekatera dekleta pa so se tudi hudovala nad svojimi fauli, ker jim niso dali nič lepega. Najbolj vesel je bil Igor: dobil jc mnogo lepega od vaških deklet in pri tem so je tudi spomnil na Miklavževo opozorilo^ da mora biti zvest le enemu dekletu. Ob pogledu na vsa prejela darila pa je podvomil, če se bo lahko držal Miklavževega nasveta... Tudi Mojca, ki jo bila ljubljenka vasi, je sprejela mnogo darov. Zavojček za zavojčkom je veselo odpirala, največjega je pustila za konec. Ko je odvila papir temu zavoju in odprla škatlo, je videla, da se v njej nahaja manjša in v tej še ena manjša. Ko je odstranila pokrov tudi te škatle je našla v njej: spominsko knjigo!, čokolado, sladkorčke in majhno pozlačeno škatlico. Zadovoljno je Mojca pogledala v spominsko knjigo. v kateri so bili na prvi strani napisani verzi Simona Gregorčiča, takoj je razdelila nekaj čokolade in sladkorčkov med prijateljice in prijatelje, končno pa je z radovednostjo odprla še pozlačeno škatlico. toda joj: Dekleta so zakričala, fantje *•> odskočili .po sobi pa je tekala sem in tj e mala miška, iščoč izhoda v svobodo • * ni dobil nobene kazni, le njegov zakon je ^ proglašen kot »provizoričen«. Leta 1D37 P‘ sta Stan in Virginija sklenila, da se raziti«1'' Sodnik jima je dal rok, v katerem naj H premislita stvar. Po treh letih sta sedaj gnala, da je najbolje če spet pričneta skuP. ( življenje, pa sta se tako v teku sedmih pravkar že tretjič poročila. ŽRTEV ZDRAVNIŠKE VEDE V Havani je te dni preminul raziskovalec raka Dick I. Perderne. deme si jc pred leti vbrizgal rak‘lS' strupeno sokrvico, da bi na ta način n£ tovil, če je rak zares nalezljiva l)oleZIL| Svoj poskus jc plačil z življenjem Pfl: je raka v grlu ter radi posledic umr' Maribor Uspešna bilanca »Trgovske samopomoči11 y dvorani Združenja trgovcev v Jurčičevi ulici je bil te dni 14. občni zbor “Trgovske samopomoči«, ki ga je otvo-in vodil njen dolgoletni predsednik Vilko Weixl, poročilo o poslovanju, o bla Šajni, statistiki in preračunu pa je podal agilni tajnik Franjo Žnidarčič. Iz poročil je razvidno, da »Trgovska samopomoč« v veliki meri vrši svoje humano in karitativno delo na podlagi svojih pravil. To tudi najbolje dokazuje dejstvo, da je bilo od začetka poslovanja 31 XII. 1940 izplačanih na podporah 2,530.975, od česar odpade samo na lansko leto din 344.475. Tudi v pogledu Premoženja je »Trgovska samopomoč« v Preteklem letu lepo napredovala, zlasti rezervni sklad je lepo narastek Glasom Mance z dne 31. XII. 1940 znaša aktiva °in 401.796, kar odpade na oba podporna sklada ter deloma na inventar. Podporni sklad v obeh kategorijah je imel din 344.475 izdatkov na izplačilu podpor, re- zervni sklad pa je znašal ob koncu lanskega leta din 333.975. Upravni sklad je imel din 34.730. — dohodkov in ravno toliko izdatkov. Na podlagi predpisov zakona o gospodarskih zadrugah je občni zbor sklenil, da se naslov »Reg. pomožna blagajna Trgovska samopomoč« izpremeni v »Dobrodelno društvo Trgovska samopomoč«, sicer pa bo ostala ta humanitarna stanovska institucija neizpremenjena na bazi dokladncga sistema kot doslej ter bo nudila trgovcem in obrtnikom najce- nejše posmrtninsko zavarovanje. Pri volitvah je bila po večini izvoljena dosedanja uprava. Predsednik je zopet Vilko Weixl, podpredsednik Karol Jančič, tajnik Franjo Žnidarčič, odborniki Zdravko Anderle, Anton Paš, Ivan Kravos, Hinko Sax, Josip Povodnik, Franc Kosoll, Ivan Slavinec (vsi iz Maribora), Zvonko Mešiček (Ptujska gora), Alojz Remic (Dravograd), Franc Jug (Celje), Alojz Brenčič (Ptuj). Nadzorni odbor tvorijo Ljudevit Krajnc, Branko Mejov-šek, Anton Linzner (vsi iz Maribora). Koncert GM v ljubljanskem radiu V veliki dvorani Sokolskega doma bo drevi ob 20. veliki vokalni koncert pevskega zbora Glasbene Matice, ki ima na sporedu umetne in narodne pesmi južnih slovanskih narodov. Na sporedu so skladbe najboljših hrvatskih, srbskih, bolgarskih in slovenskih komponistov. Kon- cert bo dirigiral Milan Pertot. Ker bo koncert prenašala tudi' ljubljanska radijska postaja, se naproša občinstvo, da v izogib motenja po pričetku pravočasno zasede svoja mesta. Vstopnice se dobijo v predprodaji v knjigarni Koren v Gosposki ulici, tel. 29-41. Gibanje mariborske obrti v februarju Mestni obrtni referent je izdal v pre-leklem mesecu 12 novih obrtnih pravic, ^edtem ko je bilo v istem času izbrisa-ttih lo obrtnih dovoljenj. Na novo izdane bile sledeče obrtne pravice: Resnik Ivan, trg. z mešanim blagom tta drobno, Meljska c. 85; Pertot Anica, trg- s kurivom na drobno, Kopališka uli-8; Golob, roj. Flak Marta, krojačica jenskih in otroških oblek, Tyrševa 24; "-avur Josip, lesostrugar, Vetrinjska ui. Prešern Ervin, trg. z mešanim bla-|Otti na drobno, Koroška c. 7; Alegro Marija, šivilja, Dalmatinska ul. 17; Gajšek Ivan, trg. z vinom na debelo, Miklo-Sl^eva ul. 2; Pušnik Miha, izdelovanje ™tenega blaga iz preje, Tyrševa ul. 24; Merlak Kvirin, trg. z vinom in ostalimi alkoholnimi pijačami na debelo,.Kopališka ul. 8; Suppanz Erih, trg. z galan-eriio, kratkim blagom, trikotažo in plete- ninami na drobno, Aleksandrova c. 19; Pavšič Valentin, vrtnar, Koroška c. 63; Štraus Alojzij, čevljar, Kettejeva ul. 17. Črtane obrtne pravice v mesecu februarju; Reiser Filip, podružnica brivskega in frizer, obrta, Koroška c. 9; Maver Anton, mizar, Koroška c. 46; Gusel Leopold, trg. z mešanim blagom ter trg. z žganimi pijačami v zaprtih steklenicah, Koroška c. 16; Štancer Karl, pisarna za posredovanje kupoprodaje nepremičnin, Koroška c. 58; Herman Katarina, trg. z meš. blagom, Krekova ul. 6; Mattel Konrad, prevažanje tovorov, Ruška c. 39; Skutnik poroč. Planinc Mara, bife, Meljska c. 63; Lisenz Hedvika, sejmarstvo s ‘konfekcijo, galanterijo in slaščicami, Splavarska ul. 3; Leben Mirko, trg. s kurivom na drobno, Kopališka ul. 8; Šalamun Julijana, dežnikarski in sončnikar-ski obrt, Aleksandrova c. 19. Uredite pot v kamniškem drevoredu! ^e na nedavni mestni proračunski seji mestni svetniki upravičeno grajali na-'!'e cestne razmere. G. župan je takrat Rjavil, da naj mu svetniki samo sporo-Clio utemeljene nedostatke, ki jih bo v okviru možnosti skušal takoj odpraviti. 'a^adi tega objavljamo tudi pritožbe šte-vilnih pešcev, ki morajo dnevno uporab- ljati pešpot v kamniškem drevoredu. Ta^ pot je tako razdejana, da je ob slabem vremenu sploh neprehodna. Prav tako je tudi na cesti proti Kamnici. Z željo, da bo občina upoštevala prošnjo za ureditev obeh cest, ustrežemo s to objavo številnim mestnim davkoplačevalcem iti okoličanom. Rekrutiranje tujih nabornikov Naborniki rojeni leta 1914—1921, ki 'stanujejo v Mariboru pa niso v Maribor Pristojni in želijo biti rekrutirani v Machom, se pozivajo, da se radi vpisa v zadevni seznam javijo pri mestnem vo-Jaškem uradu, Slomškov trg 11, v pasu °d 5. HI. do 15. III. 1941 od 8.—12. S seboj morajo brezpogojno prinesti rojstni lst in domovnico ter kolek za 10,— din. Slavko Reja oproščen Včeraj je bila pred velikim kazenskim Renatom tukajšnjega okrožnega sodišča 'Predsednik dr. Turato, prisedniki dr. Adamič, Kolšek, Juhart in Rebula) sen-^acionahui razprava proti upravniku ma OOrSkf* « filtra./ Qfn\;kn Dali Ra ro °rske podružnice »Jutra« Slavku Reji. zprava je bila tajna. Obtožnica, kate-ie zastopal državni tožilec g. Sever, ■e Reji očitala zločinstvo po zadnjem od-avku § 42 voj. kaz. zakona in žalitve' fadne osebe mestnega tržnega nadzorna inž. Večerjeviča pri izvrševanju legove uradne dolžnosti. Včerajšnja raz-,rava je trajala od 9. dopoldne do 14., ko Bredsediik senatne petorice razglasil r?dbo: Slavko Reja je zaradi pomanjka-dokazov po § 280 oproščen glede obli z,)e po 55 42 voi. kaz. zakona, zaradi ža-. inž. Večerjeviča pa obsojen na 20 1,1 zapora in na 600 din denarne kazni; I za Maribor posebnost. Igrali bodo sami vojaki. » Nakupe in prodaje Vam uspešno posreduje ie yeŽernilcoV“ mali ©S,as slabe oči ? ... k diplom, optiku pefeinu * Občni zbor Sok. društva Maribor-ma* lice je radi koncerta Glasbene Malice preložen na četrtek, dne (5. marca l. 1., ob pol 20. uri. * Dospele nove filmske razglednice v veliki izbiri nudi TISKOVNA DRUŽBA, Cankarjeva 1. * Beletrlstične luje knjige v anlikvarični razprodaji z 10 odst. popusta dobile v knjigarni TISKOVNE DRUŽBE, Cankarjeva 1. * „Staril)or'\ Sestanek v čelrtek, due (5. marca, ob 20. uri v restavraciji Narodnega doma. * Trdo kožo in kurja očesa odstranimo brez bolečin, „BATA“, Maribor. * Vsi časopisi, domači ter inozemski pri Hinko SAX, Grajski trg. * Sokolsko društvo Maribor-matiea vabi članstvo na redni letni občni zbor, ki se vrši v čeU-tek, dne 6. marca, ob pol 20. uri v Sokolskem domu (Aleksandrova c.). V slučaju ,da občni zbor ob določeni urini sklepčen, se vrši isti pol ure kasneje ob vsakem številu članstva. Zdravo! * Dospeli so novi modni časopisi (žur-nali) in revije za spomlad in poletje, v veliki izbiri dobite v TISKOVNI DRUŽBI, Cankarjeva ulica 1. m Z Abrahamom sc je srečal danes strokovni učitelj g. Mirko Ravler, agilni, pobornik številnih človekoljubnih ustanov. m „Pestri svet v barvah1’ je naslov predavanja, ki ga bo priredil jutri ol> 2t>< v dvorani Ljudske univerze alpinistični odsek SPD, predavatelj tir. inž. Avčin iz Ljubljane. Predavanje, ki ga spremljajo številne barvne fotografije, je imelo ]>ov-sod nenavaden uspeti. m V okviru Materinskega tečaja ho dre- vi ol) 20. predaval v dvorani Ljudske univerze Miloš Ledinek o lemi „Naš odnos do doraščajoče mladine*'. m Načrt novega mariborskega gledališča je izdelal po navodilih arhitekta Plečniku inž. Sega iz Ljubljane. Načrt predvideva kot novo mariborsko narodno gledališče veliko modenlo zgradbo. m 2) letnica sodelovanja pri mariborskem gledališkem povskem zboru sla praznovala l.juba Cepičeva ter Ivan Camer. Gledališki igralci so ju ob tej priliki primerno počastili U;r jima poklonili spominski darili. m S kolesa je padel v Kamnici 17 letni viničarjev sin Anton Mežnar tor si poškodoval nogo. * Inserati za vse časopise pri Ilinko SAK, Grajski trg. m Okrajno učiteljsko društvo Maribor levi breg bo imelo svoje redao zborovanje v soboto, 8. marca, ob pol 10. dopoldne v krčevinski šoli. Obravnavalo bo sočasno važne stanovske in službene zadeve. Predsednik g. Vauda Mirko bo podal poročilo o najvažnejših določilih iz osnutka Ijud-skošolskega zakona, kakor ga je sestavila Kmetijska zbornica, šolski upravitelj g. Borko Franjo pa bo predaval o „Teoriji in praksi' strnjenega pouka na višji ; ljudski šoli“. Kakor vedno ob zborovanjih tega obmejnega učil. društva, pričakujemo tudi tokrat polno udeležbo in uspešni potek tega zborovanja. m Ženski plašč, čevlje ter razne jestvine v skupni vrednosti 700 din je nekdo ukradel učiteljici Ljudmili Lužarjevi iz Gregorčičeve rilice iz nezaklenjenega razreda nekega mariborskega zavoda. m V kletno drvarnico je vlomil nekdo ženi avtomehanika Greli Stoinschegovi v Cankarjevi ulici ter ji odnesel tO litrski pločevinasti lonec masti ter okoli 20 kg krompirja. m S palico sla segla skozi odprlo okno pritlične sobe ,,Mariborskega dvora" dva okoli 18 letna dečka ter odnesla učenki Mariji llalckarjevi plašč in razno drugo obleko ter 80 din gotovine v skupni vrednosti) 1100 din. Ko jih je pri delu zasačil neki1 delavec ,sta pobegnila. m Zlat prstan z belini kamnom je našla na križišču Razlagove in Cankarjeve ulice zasebnica Anka Bunčeva. m Zopel sta pobegnila orl doma Peter in Pavel Pirc, sina kaznilniškega paznika. Njuni starši domnevajo, da sta tokrat krenila proti morju, m V tovornem skladišču postaje Maribor Studenci so zasačili nezaposlenega delavca Karla Sorška, ki je imel poleg drugih manj vrednih predmetov v vreči tudi 150 din vredno coklo za ustavljanje vagonov, ki jo je ukradel na škodo- države. * Pisarniške potrebščine, tiskovine pri Hinko SAX, Grajski trg. m Kronika nesreč. Po nesreči je padel z II. nadstropja zgradbe nove gimnazije, v magdalenskem predmestju 35 letni delavec Viktor Gajer iz Hoč ter dobil notranje poškodbe. Pri obiranju suhih vej je padel z drevesa 18 letni soboslikarsld pomočnik Jože l*erš iz Studencev ler dobil notranje poškodbe. Konj je brcnil v trebuh 58 letnega kmečkega dninarja I'e-liksa Sprinčnika od Sv. Lenarta v Slov. gor. m šlirje transporti delavcev so odpotovali zadnje dni preko Maribora v tujini*, vsega 2601) oseb po številu. Mnogi med njimi so bili že na sezonskem delu ter se vračajo sedaj po tako zvanem božičnem oddihu. Ti prvi transporti delavcev bodo predvsem uporabljeni v raznih industrijah. Državna razr. loterija GLAVNO ŽREBANJE RAZREDNE LOTERIJE 17. dan glavnega žrebanja. Din 100.000.—: 93274 Din 60.000.—: 17357 22517 Din 40,000.—: 75422 Din 20.000.—: 74924 Din 16.000.—: 76031 89618 Din 12.000.—: 87693 91291 Din 10.000.—: 934 10464 27004 35083 35586 42152 61520 70269 72300 91779 Din 8000.—: 2566 31868 39676 53854 81348 Din 6000.—: 17538 20800 33417 40375 42649 55475 63528 64578 86792 87106 97035 99966 Din 5000.—: 14442 17689 19816 30652 33382 52640 52760 53015 59687 62188 69296 70138.81303 83591 94752 ■ Din 4000.—: 1789 17013 18214 18369 19525 20059 23286 26004 26404 29908 36828 37885 39330 40641 48366 50367 51845 51846 51902 51917 52008 58286 58587 61559 62315 63417 68227 7280! 80305 84172 96648 99031 (Brez jamstva.) Nadalje je bilo izžrebanih še veliko število dobitkov po din 1000.—. Vsi oni, ki so zadeli dobitke v naši kolek-turi, naj predlože srečke takoj v izplačilo. — Nove srečke so še na razpolago. Pri nas kupljena srečka štev. J7.035 je zadela din 6000.—. Bančna poslovalnica BEZJAK, Maribor, Gosposka ulica 25 (tel. 20-97) VOKALNI KONCERT v sredo 5. marca 1941 ob 20. ur) v Sokolskem domu Predprodaja vstopnic v knjigarni Koren, Gosposka ul., tel. 29=-41. 35853 39867 99435 44161 52511 91162 95435 40923 46812 67171 69428 m Nočno lekarniško službo od 1. do vključno 7. marca liosta vršili lekarna pri sv. Antonu, Frankopanova 18, Icl. 27-01, in lekarna pri Mariji pomagaj, Aleksandrova t, tel. 21-79. Narodno gledališče Sreda, 5. marca: zaprlo. (Gostovanje v Celju). Četrtek, 6. marca, ob 20.: ,,Sumljiva oseba *. Za igralski mirovni sklad. Petek, 7. marca: zaprto. Sobota, 8. marca, ob 20.: ,,Razvalina življenja1'. Premiera. Fuižgarjeva proslava* Dve predelavi v gledališču. V soboto(, 8. marca, bo proslava Finžgarjeve 70 letnice s premiero „Razvaliue življenja", v kratkem pa že decembra nameravana, a iz več vzrokov odložena akademija v proslavo 140 letnice Prešernovega rojstva. CELJSKO GLEDALIŠČE Sreda, 5. marca, ob 20.: ..Sumljiva oseba". * Gostovanje mariborskega gledališča. Kino v Mariboru ' GRA.ISKI KINO. Samo vključno ]>etka odličen francoski film „Ses!ra ali ljubica" Jean Gabin in Josephine Baker. * ESPLANADE KINO. Do vključno četrtka ,.Čarovnik iz O za1', g!asl>eni tehui-kolor film. Film za slaro in mlado ’ UNION KINO. Do četrtka francoski film „Ona in njih 7“ z Vero Korene in i Fernand Gravey. Soorf Podkubovškova zmaga na lahorini Dosedanjim uspehom mariborskih smučarjev je pridružil novega bivši prvak ISSK Maribora v alpskih disciplinah Slavko Pod-kubovšek. Absolviral je v Beogradu visoko šolo za telesno vzgojo ter deluje sedaj v Sarajevu, kjer je že mnogo storil za popularizacijo zimskega športa. V soboto in nedeljo je bilo na Jahorini tekmovanje v alpski kombinaciji. Zmagal je Podkubov-šek, ki je odnesel v slalomu prvo, v smuku pa drugo mesto. V oceni za kombinacijo mu slede 2. Eržen, 3. Škerlj, 1. Primožič, 5. Lapajne. ISSK Maribor — Policijski (SK) Zagreb Mladi boksarski odsek ISSK Maribora bo i stopil v nedeljo, 9. marca, ob 10. v Sokolskem domu pred javnost v zanimivem prijateljskem dvoboju z močnim nasprotnikom iz Zagreba, Policijskim SK. Postava, v kateri bodo nastopili gosti, trenutno še ni znana, ISSK Maribor bo zastopalo sledeče moštvo: muha: Čerin Boris, bantam: Čerin Dušan, peresna: Meglič Hubert, lahka: Sojč Josip, welter: Švajger Aleksander, srednja: Štrukelj Mihael, poltežka: Pečenko Gorazd, težka: Ipavec Josip. ISSK Maribor namerava kot prihodnjega nasprotnika povabiti boksarje zagrebške Croatije, tako da izgleda, da stojimo pred razgibano boksarsko sezono. > fr > i x Proda se lep TRAVNIK .pri postaji Pesnica, čez 3 orale, s skladiščeni za seno. Falež, Mlinska ul 33. 23598-11 PODZVEZINO PRVENSTVO V TEKU NA 18 KM razpisuje Mariborska zimsko športna pod-zveza za nedeljo, 9. marca, na Klopnem vrhu s startom ob 9. Prijave jo treba poslati najkasneje do 8. marcu opoldne na naslov V. Legvart, „Putuik“, Maribor. Na- knadne prijave 1 uro pred startom, prijavnine ni. Zmagovalec bo prejel poleg naslova prvaka MZSP za 1. 1911. še lep pokal, drugi in tretji pa lične plakete. s. SK Lendava v Dolnji Lendavi bo imel svoj občni zbor 9- marca, ob 15. Higienska razstava v Vučji vasi V Vučji vasi je bila odprta higienska razstava, ki jo prireja po obmejnih vaseh ljubljanski higienski zavod s podporo Društva prijateljev Slovenskih goric. V Vučji vasi je na pustni torek odpr! to razstavo banovinski zdravnik g, dr. Feliks Lebar iz Križevec, ki se je najprej spomnil gospe Majcenove, soproge gosp. podbana kot pokroviteljice teh razstav, nato pa je .številnim navzočim materam, večinoma iz viničarskih krogov predaval o važnosti pravilne prehrane dojenčkov. Razstava praktično in nazorno prikazuje higieno, prehrano, nego in vzgojo dojenčkov, ter opozarja na razne nalezljive brezni. Vsak večer so predavanja, za ka^ tera je veliko zanimanje. Podnevi hodita zaščitni sestri gdč. Mastnak Roza in gdč. Bajer Vida v spremstvu učiteljic od hiše do hiše ter dajata nasvete materam. Ob zaključku razstave so bile siromašne matere obdarovane z najrazličnejšimi potrebščinami za svoje dojenčke. Le žal, da se take razstave in predavanja ne vrše redno vsako leto, kajti le na ta način bomo lab ko rešili higiensko vprašanje naše vasi iti naše kmečke hiše. SOBA za dve osebi se odda takoj. Gostilna Omulec- Studenci. 23582-8 POSEST do 20 besed 20 din vsaka nadaljnja beseda 2 din NEODENDRIN, M1XDR1N, žvepleno-apnena brozga, žveplo bakreno apno in druga sredstva troti sadnim škodljivcem nadalje apneni urah, Nitrofoskal in druga gnojila oddaja Kmetijska družba — Meljska cesta, tel 20—83-23038-11 HIŠA enostanovanjska, ugodno naprodaj pri radio postaji Tezno. Vprašati v trgovini preprog Tomčesin Franjo, Maribor, Glavni trg 26 23550-11 Prevzamem TRAFIKO kjer koli v Mariboru- Naslov v oglasnem oddelku »Večer-nika«. 23549-11 STEKLENICE pol litra in tričetrt litra kupu je drogerija Kanc, Maribor. 23476-18 KUPUJEM po najvišji dnevni ceni krojaške šiviljske, pletilske. vol nene odpadke staro, žemper-volno. cunje, iuto vreče itd. Kovačič, Tyrševa ul .35- Bivše strojne tovarne. 23288-18 Rabljen POMLADANSKI PLAŠČ ter Imbertus se ugodno proda Meljska 43, pritličje, vrata 1- 23566-18 GLASBILA 1o 20 besed 15 din. vsakn nadaljnir heseda 1 din Prodam BAS CELO ali tudi zamenjam za druge stvari. Ivan Močnik, Zg- Radvanje 47, Maribor ! 23581-20 RAZNO jo 20 besed 15 din. vsaka nadaUfli3 beseda 1 din VEVERICE. DIHURJE-LISICE kune, zajce in vse _ ostaJ' vrste diviačin kupuiem naivišiili dnevnih . ?c. ' Sprejemam v stroieme in vanje. Peter Semko. bor, Aleksandrova ce^A.2$ VOZILA d* 20 besed 15 din vsaka nadaljnja beseda 1 ^in Prodam v dobrem stanju MOTORNO KOLO Puch« 200 ccm. Studenci, Krpanova 27. 23583-22 Zlato in srebro, urilijante, zastav 'jalne listke is« nujno za nakur jUjgenevjiij Maribor Gosposka 1 EKONOM5KO POSESTVO 38 oralov, jvrimerno za živinorejo, eno uro oddaljeno od Maribora. »Triglav«, realitet na pisarna. Maribor, Aleksandrova 12, Tel. 25-34. 23596-11 NJIVO ob Tomanovi ulici oddam v najem. Naslov v oglasnem oddelku »Večernika«. 23593-11 VEČJA VILA z vrtom se vzame v najem. Najraje v vilski četrti' proti Kamnici. Naslov v oglasnen oddelku »Večernika«. n Reprezentativni doni hrvatske radio- f oni j o bodo zgradili v Zagrebu na Maruli-čevem trgu. StaVbiŠče je darovala zagrebška občina, denar za gradnjo pa ministrstvo pošte. V prometnem mestu v Sloveniji prodam veliko HIŠO enonadstropno, z gospodarskim poslopjem in vrtom, jr. merno za trgovino, gostilno, večjo obrt ali manjšo industrijo- Vpeljan je vodovod, kanalizacija in elektrika. Cena celo ugodna. Ponudbe na oglasni oddelek >Večernlka« pod »Solidna zgradba 325« 23605-11 Dvovprežna črna KOČIJA konjsko opremo vred, se proda Naslov v oglasnem oddelku lista. 23604-22 OPOZORILA do 20 besed 20 din. vsaka nadaljnja beseda 2 din NAZNANILO. Preselil sem Svojo krojaško delavnico iz Aleksandrove c. v Jurčičevo ul. 4-1. Vsem drž. nameščencem 10 odst. po pust Kroiaški salon Jakob Erbus. 21798—25 IZGUBLJENO do.20 besed 15 din. vsaka nadaljnja beseda 1 din ZLATO ZAPONKO je izgubila nezaposlena uradnica Marta Hitijeva na Aleksandrovi cesti- Pošten najditelj se naproša, da zaponko odda v upravi našega lista-■v 23602-27 MALI OGLASI do 20 besed stanclo z davkom vred 15.— din. Vsaka nadalinia beseda 1.— din. Kdor ISčo službo, plača za (ak oglas namesto 15.— din samo 12.— din, Mali oglasi za ženitve, dopise, posest, trgovsko in obrtno* reklamo pa stanejo namesto 15.— din 20.— din. Vsaka nadalinia beseda v teli oglasili stane 2.— din. Za pismene odgovore glede naslovov v malih oglasib znaša posebna pristojbina 3.— din, kateri znesek ie treba nriiožitl v znamkah. Male oglase }e treba plačati tako) pri naročilu. Pri plsnenih naročilih se lahko plača v znamkah. Za vse male oglase, če so debelo tiskani, vella dvo]na tarifa. HIŠA V NAJEM se išče od kolodvora proti Košakom- Potrebno je 4—6 ■$ob, kuhinja in ostale pritikline, potrebne za pisarne. Naslov v oglasnem oddelku »Večcrnikt«. J 2,3595-11 OBRT - TRGOVINA do 20 beser’ 20 din, vsaka nadaljnja beseda 2 din TRGOVCI! Cvetlični med, vosek In la. orehova Jedrca kupite najceneje v Medarni, Ljubljana. Židovska ulica 15. 22541-13 SLUŽBO DOBI do 20 besed 15 din. vsaka nadaljnja beseda 1 di(i ČISTILEC AVTOMOBILOV so takoj sprejme Ponudbe na oglasni oddelek »Večernika« pod »Autoscrvis«. ____________________23603-2 Sprejme se DEKLE prosta šole, za varstvo 1 otroka. Kralj Matjaževa ul. -10. 23526-2 o c i h r j a KANC DEKLE mlado, lahko začetnica, z zna njem nekaj kuhe, zdravo^ in pridno, iščem takoj Služba stalna. Naslov v oglasnem oddelku »Večernika«. 23591-2 KUHARICA samostojna gospodinja, od 25 do 35 let stara, ki zna tudi vrtna dela, se išče za 1. .april. Kaudek, parna žaga, Ruše. 23586-3 K 3 letni punčki iščem INTELIGENTNO DEKLE z znanjem nemščine, ki bi opravljala lažja gospodinjska dela Kaudek, parna žaga, Ruše- 23585-2 Sprejme se STREŽNICA Foto Kieser. Vetrinjska ul. 30 23597-2 KROJAŠKEGA POMOČNIKA dobrega za vsako delo, sprej meni takoj. Dr. Krekova 32, Studenci-Maribor. 23579-2 SLUŽBO IŠČE io 20 besed 12 din. vsaka nadalinia beseda 1 din ŠIVILJA išče službo Nasfop takoj-Studenci, Obrežna cesta 91. 23600-3 VA)ENCI-(KE) do 20 besed 15 din vsaka nadaljnja beseda 1 din MIZARSKI VAJENEC Se sprejme pri Koter Štefan, Maribor, Mlinska. 29, 23548-4 SOBO ODDA lo 20 besed 15 din, vsaKa nadaljnja beseda 1 din SOBA S ŠTEDILNIKOM se odda 1. aprila. Sp. Radvanjska cesta. Poizve se Ko-seskeg 22, 23601-8 Opremljena MALA SOBA se takoj odda. Koroščeva 7-1, vrata. 5. 23562-8 STROJI do 20 besed 15 din. vsaka adalinia beseda 1 din STROJ ZA GUMBNICE (Knopflochmaschine) kupimo. Ponudbe na ogl. odd »Večer nika« pod »Gumbnice«. 23594-14 POHIŠTVO-OPREMA do 20 besed 15 din. vsaka nadaljnja beseda 1 din Proda se GOSTILNIŠKI INVENTAR Vprašati iz prijaznosti v trgo vini Nifergai. Glavni trg- 23590-17 Lepo OPREMLJENO SOBO s souporabo kopalnice oddani takoj. Naslov v1 ogl. odd- »Ve černika« 2.3592-8 Prodam poceni nekaj POHIŠTVA za spalno in jedilno sobo, pi sarniške stelaže in kuh. kre denco. Naslov v oglasnem oddelku »Večernika«. 23587-17 ŽENSKI KOTIČEK do 20 besed 15 din. vsaka nadaljnja beseda 1 din MODRČKI stezniki, rokavice, nogavice, damsko perilo najceneje pri Š Ketišu Stolna 1. 11406-18 BARVANJE LAS TRAJNI KODRI z najnovejšim aparatom in preparatom z garancijo po znižanih cenah. Salon Mra kič, Maribor. Koroška c. 7. 22749-18 L,epa, zdrava, prvovrstna ^ matinska kariijoia, saala in druga zelenjava od 5 kg nj!_ prej, kakor tudi pomaranče, mone in drugo južno sa J po najnižjih dnevnih 9e. Pošiljam tudi po železnici- JOSIPINA BOLE Sadje in zelenjava na ve|jHS| Maribor, Koroška 2 0. Vsakovrstne /ulfuuike papirja m tuni kupuje \n plačuje po naj višjih dnevnih cenah b. železnih trgovina vseh vrst surovin M oi Pobrežje. Cankaiieva tč Nakupovalnica Kopališka ul. Telefon 27-43 Oddajte MALE OGLASE za sobotno-nedeljsko številke „Večernika“ C i m p r e j v tednu, najkasneje do petka %7. zvečer. ker so do tedaj oddani mali oglasi brez posebne pristojbine in zato cenejši, kakor v soboto do 9. ure dopoldan oddani. »VEČ ERN 8K« Oglasni oddelek. Vsemogočni je odpoklical k sebi našega dobrega moža, očeta, tasta, brata in strica, gospoda Tutta Karla vpok. železničarja v 78. letu starosti, previdenega s tolažili sv. vere. Pogreb se vrši v petek, dne 7. t. m., ob 15. uri, iz mrtvašnice na magdalensko pokopališče. Sv. maša zadušnica se bo brala v soboto, ob 7. uri. M a r i b o r, dne 5. marca 1941. Žalujoče rodbine: Tutta, Muršič. Izdaja in urejuje \( >< >1 I RIBNIKAR v Mariboru liska Mariborska tiskarno d d., predstavnik STANKO OK 1.1-1 A no vručujo. — Uredništvo La uprava: Maribor, Kopališka ulica 6. — Tclelon uredništva štev. 25-67 In uprave * Mariboru - *Jyta»i po emku - Kokopiv >e štev. 28-67» — Poštni čekovni ručuu štev 11 t09.