ičji tlorenaki Združenih drtAv&h sa m leto • • - $6.00 leta . - • • . $3.00 York celo leto - $7.00 celo leto $7.00 GLAS NARODA lisfislovenskihdelaycev'Y Ameriki. TKLKF0M: CHelsee 3—»7i KO. 223. —* ŠTEV 223. Entered as Second Olm Matter September 21, 1903, at the Port Office at New York, H. under Act of Congress of March 3, 1870 TSLXTOV: OHelMa S—M7# NEW YORK, THURSDAY, SEPTEMBER 22, 1932. — ČETRTEK, 22. SEPTEMBRA 1932 VOLUME RAZOROZITV|NA KONFERENCA BREZ NEMČIJE " 1 ~ v ' " " ' ---- Število nezaposlenih—manjše RUSKI DELEGAT UTVINOV JE V SVOJEM UVODNEM GOVORU ODOBRIL STALINE NEMČIJE Posvetovanja se bodo za toliko časa od godila, dokler ne dospe iz Berlina definitiven odgovor. — Herriot je dospel v Ženevo, pa je kmalu nato odpotoval. — Predsednik razorožitvene konference, Arthur Henderson, je izjavil, da je dospel svet na razpotje. ŽENEVA, Švica, 21. septembra. — Danes se je obnovila tukaj razorožitvena konferenca. Oficijel-nega posvetovanja ni bilo nobenega, pač so pa delegati razpravljali v skupinah in pojasnjevali svoje mnenje. Zelo zagonetno se je obnašal francoski ministrski predsednik Edouard Herriot. Zjutraj se je pripeljal v Ženevo ter se je podal v svoj hotel. V pa- j lačo, kjer so zbrani delegati, ni prišel, pač je pa < proti večeru zopet odpotoval. V glavnem stanu francoske delegacije je bilo re-• čeno, da je hotel biti navzoč, ako bi se načelo vpra-! sanje enakopravnosti Nemčije z drugimi državami. Ker pa ta zadeva ni prišla na površje, je odpotoval. Pred odhodom je pooblastil francoskega vojnega ministra Paula Boncoura, naj se udeleži tajnih pogajanj, ki se vrše med rusko, angleško in ameriško delegacijo. Ko so se danes sestali delegati k prvi javni seji razorožitvene konference, ni bilo opaziti v dvorani nobenega zastopnika Nemčije. Potemtakem je obveljala izjava nemškega zunanjega ministra Konstantina Neuratha, da Nemčija na konferenci ne bo zastopana, če ji ne priznajo glede orožja enakopravnosti z drugimi deželami. Predsednik Arthur Henderson, je prečital Neu-rathovo izjavo, naj se odgodi debata glede nemške zahteve, dokler Nemčija uradno ne odgovori na njegov poziv, ki ga ji je poslal pred par dnevi. Henderson je pozval Nemčijo, naj dobro premisli, pred-no odreče udeležbo na konferenci. Hendersonu je v svojem poročilu glede konference rekel: "Zdaj se bližamo razpotju, kjer moramo izbrati med mirom in razorožitvijo, ali pa med oborožitvijo in morebitno vojno". Zapisnikar je prebral Hendersonova pisma, ki jih je pisal von Neurathu, nakar je konferenca prišla k dnevnemu redu. Nato so bila prebrana poročila o razoroževanju od časa, ko je konferenca zaključila svoje zadnje zasedanje. Nemški zunanji minister baron Konštantin von Neurath je v nekem članku obdolžil nasprotnike Nemčije v svetovni vojni, da so dopolnili vse oboroževanje, ki jim je bilo dovoljeno. Zanikal je tudi poročila izven Nemčije, da se hoče Nemčija oborožiti, mesto razorožiti. "NerAčija je razorožena," je rekel, "in narodna varnost zahteva, da tudi drugi narodi zmanjšajo svoje oboroževanje do enakega stanja z Nemčijo, da bo imela Nemčija iste pravice in isto varnost." BERLIN, Nemčija, 21. septembra. — Priporočilo predsednika Hooverja, da Nemčija ostane članica svetovne razorožitvene konference, medtem ko zahteva enakost z drugimi državami, je bilo pri nemški vladi sprejeto z velikim zadovoljstvom. Uradni krogi v tem priporočilu vidijo nujno potrebo za splošno razorožitev, kot jo vedno priporoča Nemčija. Zelo značilen govor je imel ruski delegat Litvi-nov, ki je rekel med drugim sledeče: AMERIKA JE IZGUBILA RUSKO TRGOVINO Amerika je morala izgubiti rusko trgovino. — Rusija ni imela drugega izhoda, kot prenehati s trgovino. Moskva, Rusija, 21. septembra. Xcnadna ixpuba ameriške industrije za svoje izdelke, v vrednosti $12."».000.000, je bila neizogibna. Ta izguba je prišla tako nepričakovano. da je ameriški narod pri«"e] razmišljevati. ako ne bi kazalo. da Združene države priznajo Rusijo. Po pravici pa se mora sovjetski vladi priznati, da je bilo za Ruse nemogoče preprečiti tako iz-premombo. pa ee bi tudi hoteli. Sovjetska Rusija, kot vse drupe države na svetu, je v svoji trgovini zelo previdna. Kar Rusija potrebuje, kupi v deželah, kjer se dobi najboljše blapro in za kar najnižjo ceno. Svoje blago pa prodaja državam, ki ji plačajo najboljšo ceno. Pod. navadnimi razmerami »se Rusija ne briga za to. ako države, od katerih kupuje blago, tudi kupujejo njeno bla- Sovjetska vlada je v Združenih državah in v Nemčiji kupovala več. kot pa jima je prodala; prodala -pa ,i|> več blaga v Angliji, Franciji in Italiji, kot pa so te države kupile od nje. Splošni sedanji gr**podarski položaj je prisilil Rusijo, da je ustavila svojo trgovino z Združenimi državami in Se jo obrnila k drugim deželam. JUGOSLOVANI OPUŠČAJO BRADE Beograd, Jugoslavija, 21. sept-V Jugoslaviji je zadnje ease videti vodno ntanj bradatih mož. V Beogralu jo bila tudi otvorjena prva tovarni za izdelovanje varnostnih britev, da zadosti vsem zahtevam balkanskih držav. INDIJANCI ŽANJEJO DIVJI RIŽ Pri žetvi se poslužujejo starih metod. — Moderni stroji niso primerni. Delo opravljajo večinoma ženske. Minneapolis, Minn., 21. .septem-ihra. — Yr tem letnem času žanjejo Indijanci severozapada divji Tiž ,po metodi, ki je pri tem indijanskem rodu v navadi že več stoletij. Riž je za njihovo prehrano tolike važnosti kot je riba in divjačina. Medtem ko so do sedaj vedno pospravljali toliko riža kolikor so ga: potrebovali za sebe, ga sedaj pridelujejo tudi za trgovino. Xajvec tega dela opravijo indijanske žene. Dve ali tri ženske se peljejo s čolnom do riževega polja v plitvih vodah ob obrežju jezer ter zmlatijo klasje v čolnu s palieami. Pri tem delu morajo imeti gotovo izurjenost. Kla-sje je treba tolei tako. da riž pade v Čoln. Klasje pa ne sme biti razbito kajti drugače prihodnje leto ne bi bilo žetve. Kar še ostane riževega zrnja na klasju, je seme za prihodnje leto. I Moderni stroji so zadnja leta skušali opraviti to žetev in mla-tev. toda izkazalo se jo, da je bilo klasje popolnoma uničeno, vsled j česar je postala nevarnost, da bo ta pridelek Indjaneev uničen. Zaradi tega je postavodaja države Minnesota prepovedala uporabo strojev pri žetvi riža. Riž v teh krajih ni samo poglavitna hrana, Tndijaneev, temveč tudi za divje ! race in gosi, kadar se na svojem ' j potovanju ustavijo v teh močvirjih. DRŽAVLJANSKA VOJNA _V BRAZILIJI Rio de Janeiro, 21. septembra. Brazilska vlada naznanja, da jo vladna armada in mornarica, ki se bojuje proti upornikom države Sao Paolo v Pa rat v okraju, zavzela mesto Cunha. Poročila iz Sao Paolo naznanjajo, da t%e je mesto Sao Ijourenco v državi Rio Grande do Sul pridružilo upornikom. S pridelovanjem toga riža se največ pečajo Indijanci Chippewa plemena. Medtem ko so v prejšnjih letih prihajali Indijanci s svojimi družinami in šotori in so se za časa1 ustanovili ob obrežju jezpr, se se-' daj pripeljejo v avtomobilih in se zopet vrnejo na svoja stalna bivališča, ko je pridelek posprav-' ljon. j Vsaka žena more na dan pridelati do 10 funtov riža. Nato je treba riž izluščiti, kar -se izvrši na način, ki je bil v navadi pred več stoletji. Pridelovanje riža pomeni za Indijance velik narodni I praznik, kajti tedaj se snidejo stari znanci in se obnove stara prijateljstva. Tedaj je tudi čas snubitve in ob tej priliki je sklenjenih mnogo porok. GANDHI PRIČEL S STRADANJEM Opoldne je zavžil svojo zadnjo jed. — Zavzel se je, da ne pokusi nobene hrane, dokler Anglija ne izpremeni volilno pravico. Poona, Indija, 21. septembra.— Mahatma Gandhi, slabotni, mali mož, ki vodi narodni boj v Indiji, je pričel stradalno stavko "do smrti" v protest proti angleškemu postopanju z zatiranimi "nedotakljivimi". Opoldne je povži! svojo zadnjo jod. je sprejel iz tresočih rok svojega udanega tajnika Mahadeo Desai kozaere citronovega soka in je nato mirno izjavil, da ne bo okusil nobene jedi, dokler Anglija ne izpremeni volilne pravice v Indiji. Kmalu nato je sprejel v svoji celici v Yeroda kaznilnici časnikarskega poročevalca, katereimi je izjavil, da ostane v kaznilnici navzlic temu, da ga hoče vlada izpustiti na svobodo. — Moj post, — je rekel, ko je stal kaznrlniški ravnatelj poleg njejja. — ni v nikaki zvezi s politiko v katerikoli obliki, ali na katerikoli način. -Sel sem do temelja "nedotakljivosti" in to načelo je mnogo večje važnosti kot pa "home rule". — I "stava bo po svoji lastni moralni teži mrtva, ako no bo dvignila izatiranih milijonov. i\ok tajni glas me je sili k temu, da sem posvetil svoj odpor svojega celega bitja. — Želim živeti in upam, da bom še dolgo živel ob sami vodi. Voda ima čudovito moč. da podaljša življenje in z nadčloveško silo se bom skušal držati, dokler se ne gane vest angleške vlado. Gandhi je izjavil željo, da ni-kdo drugi ne bi pričel stradalne Kta vke. Vlada ni ukrenila ničesar, da bi ga šiloma izgnala iz ječe} ko je enkraf odklonil, da bi bil izpuščen pod 'poniževalnimi pogoji', da bi bilo omejeno število njegovih obiskovalcev. Ker se v ječi vedno vzorno obnaša in je označen kot najvzor-nejši jetnik, jo število njegovih obiskovalcev neomejeno in lahko zapusti ječo. kadar se mu poljubi. Medtem ko Gandhija obožujejo milijoni njegovih rojakov, pra angleška vlada smatra za velikega upornika. Ker oblasti vedo. da je zmožen potegniti za seboj velikansko ljudsko množico, so mu v ječi dovoljene vse udobnosti. Po eel i Indiji je mnogo ljudi, ki se bodo postili ves čas Gandhi-jevega posta. Gandhi bo 3. oktobra >tar 63 let. GOSPODARJI SO DELAVCEM ZNATNO ZMANJŠALI Pl AČE WASHINGTON. D. C.. 21. septembra. - De-lavski department v Washingtonu izjavlja, da je meseca avgusta število nezaposlenih nekoliko nazadovalo. Zmanjšalo se je za polovico odstotka. Istočasno so se pa tudi plače delavcev zmanjšale za en odstotek. To je bilo ugotovljeno na podlagi poročil, ki jih je dobil delavski department od 64.000 podjo-tij v šestnajstih glavnih industrijah, v katerih je zaposlenih nad štrri milijone delavcev. Zaposlenja je nekoliko več v industriji trdega premoga in industriji petroleja. Tudi po kamno-I lomili so se razmere nekoliko iz-j boljšale. I V elektrarnah, pralnicah in barvilnicah je mianj zaposlenja. Precej delavcev so najela podjetja, ki izdelujejo zimske suknje. klobuke in volneno obleko. Red Lion, Pa., 21. septembra. V tem malem kraju, ki ima le nekaj nad štiri tisoč prebivalcev, so lansko leto izdelali nad stoosemin-' dvajset milijonov cigar. V tobaeni tovarni je bilo zaposlenih delavcev, ki so zasluzili vsega skupaj $1.317.700. MCDONALDOVA HČI SE JE POROČILA Wendover, Buckinghamshire, Anglija, 21. septembra. — Mala protestantovsk-a cerkev v slikoviti vasi Wendover je bila natlačena, ko se je poročila druga hči angleškega ministrskega predsednika Ramstav MacDonalda. dr. Joan MaoDonald s svojim sošolcem na vseučilišču dr. Alastair Mackin-nom. Beseda "pokorna" je bila pri poroki opuščena. Nevesta jo stara 23 let in nekaj let mlajša od svojesra ženina. SAMOMOR ANGLEŠKEGA __KRVNIKA Obesil je 203 zločincev« Med njimi je bil irski upornik Sir Casement. Ko je obesil Mrs. Edith Thompson, so mu od« povedali živci. strela ubila 122 ovac Cagliari, Italija, 21. septembra. Strela je ubila 122 ovac v va«i Villa Grande. / POSLANIK EDGE POZVAN V WASHINGTON Paris, Francija, 21. septembra. Ameriški poslanik Edge bo jutri odpotoval s pamikom "Manhat-(tan" proti Ameriki. Pozvan je bil v Washington, kjer bo poročal dr-( žavnemu departmentu o franco-sko-ameriških zadevah. London, Anglija, 21. septembra. Sloviti angleški krvnik John El. Ik se je sam usmrtil. Našli so ga s prerezanim vratom, in britvijo poleg njega. 9. januarja 1923, ko je opravljal 22 let svojo ne ravno (zavidljivo službo in o katerem je bila rečeno, da je poslal v smrt več morilcev, kot katerikoli drugi, je Ellis stopil v pokoj. Istega dne jo obesil Mrs. Edith Thompson, ki je z mladim Frederiekom Bywater bila ohsojena na smrt vsled umora njenega moža. Že več let poprej se je Ellis o-gibal družbe. Vedno je postajal bolj potrt. In ko so morali Mrs. Thompson vleči pod vislice. je bilo preveč za njegove živce. Xavzlic temu, da se je odpove-I al obešanju, se ni mogel otresti strahov, ki so ga zasledovali. 20. avgusta 1924 ni mogel spati in si je z revolverjem skušal končati življenje. Toda ozdravil je, obljubil sodniku, da ne bo nikdar več poskušal samomora. Z leti pa ga je vedno bolj moril spominu nai njegovo kruto službo, dokler se ni sam usmrtil. EHis je obesil 203 zločince. Med temi je bil bivši angleški konzul Bir Roger Casement, ki je bil obešen zaradi veleizdaje 1. 1916. Na Irskem je skušal vpriizoriti vstajo in je pri Nemcih iskal pomoči. Ko je obesil Mrs. Thompson, so mu odpovedali živci in je prisegel, da ne bo nikogar več obesil« — Sovjetska vlada se ne bo udeleževala pogajanj vojaško-tehničnih komisij, če ne bo sprejet sklep, da gre v tem slučaju za resnično razorožitev. Zal mi je, da ni Nemčija navzoča. Edina pot, ki vam preostaja je, da sprejmete predlog sovjetske Rusije in Združenih držav, ki določa, da naj vsaka država takoj zmanjša število svojega vojaštva in o* rožja za eno tretino. S tem predlogom bi bila Nemčija tudi zadovoljna in bi brez dvoma poslala na konferenco svojo delegacijo. Sovjetska Rusija bo odobrila vsak predlog glede resnične razorožitve. PIVO IZ NEMČUE , TJrfcontown, Pa., 21. septembra, j Lastnik hotela Leo H. Havn jena-j roč.il 50 sodčkov piva pri Hof-j braeuhaus v Wuerzburgu. Pivo | mora biti poslano do 15. aprila 1^1933. Havn pravi, da pri tem na-^ ročilu-prihrani $2 pri vsakem sodčku in je prepričan, da bo poši-j ljatev točno izvršena. Naročite ae nt "Glas Naroda- — največji slovenski dnevnik t Zdro-feenlh drfevah. KAR0LYIRESIGNIRAL KOT MINISTRSKI PREDSEDNIK Budimpešta, Madžarska, 21. .septembra. — Danes je resigniral madžarski kabinet, kateremu je načeloval ministrski predsednik TCarelyi. Resiignacijo je baje povzročil nesporazum med ministri in madžarskim regentom Horthy-jem. PREVELIKI IZDATKI ROMUNSKEGA KRALJA "GROF ZEPPELIN" _SE JE VRNIL Friedrichshafen, Nemčija, 21. septembra. — "Graf Zeppelin" je za vršil svoj najkrajši polet v Južno Ameriko in. nazaj. Iz Pernam-buea, Brazilija, do sem je vozil samo 67 ur, Bukarešta, Romunska, 21. sep€« Voditelj kmetske stranke dr. Ni« kolaj Lupu je v poslanski zborni* ci -povzročil velik vihar, ker jd Tiri razpravi glede proračuna za« hteval. da se znižajo izdatki krtu lja K&rola in njegove družine. Med drugim je dr. Lupu za h te* val, da se za kraljevo družino dovoli samo po en posebni vlak naj mesec. Dosedanja civilna lista dovoljuje kralju $240,000 na leto« $120,000 nI kraljico vdovo Marijo, $42,000 xa princesinjo Ileano, $30,000 za prestolonaslednika in $42,000 za prevoz kraljeve rodc* ime* —n - • -n— r1 MW YORJC, THUggPAS, SEPTEMBER 32, 1032 thm LAjtyyr ILOTEM P4pcy tim^ Glas Naroda ] Owned and Published by SLOVENK PUBLISHING COMPANY (A Corporation) L Bcnedik. Trm. ti« «C Wfe Hm«. ot Uus corporation and addresses of above officers: •f Manhattan. New York City. N. Y. "GLAS NARODA" (Vato of the People) Every Day Except Sundays and Holidays Zm celo leto THJa xa Ameriko lo Kfnytff...................... $«.(10 Za pol leta...................... $3. bili v • davnih časih lovišče kitajskih ce-' carjev. Gozdovi bi postali na ta ' način kronsko imetje in z njimi bi ! razpolagali Japonci, ker je cesar' ! Pu-yi samo lutka, za katero se i skrivajo osvajai-i otoškega cesar- JAPONSKA EKSPANZIJA Ko je imel pomožni mornariški tajnik Jalim-ke v Cle-velandu kampanjski govor, je pojasnil republikansko stališče napram prohibicijskeinu vprašanju na tak način, da je vzbudil sfplošno začudenje. Jalim-ke je naiureč rekel: — — Reptdbli kanci nudijo narodu pri'iko, da i>dlo<~i. naj osemnajsti amendment ostane, ali ee naj se ga odpravi. V slučaju, da je narod za odpravo, l)o pfMvzela zvezna vlada kontrolo nad prodajo opojnili pijač ter bo pri tem »trogo zaščitila one države, ki lux'ejo obdržati proliibieijo. Morda je republikanska stranka res nekaj takega nameravala, toda njena platforma se povsem drugat?.* glasi. Platforma hoče predložiti državnim konvencijam samo revizijo oseimiajstetfa amendment a ter uveljaviti določba, da ^e i*e sme salon nikdar več vrniti. Nekateri domnevajo, da je šel predsednik Hoover v svojem sprejemnem govoru preko republikanski platforme, ker je dejal, da mu obstoječe razmere lie ugajajo in se je zavzel za revizijo proliibieijskega amendment a. Sel je sicer dalje kot je šla njegova stranka, ni se pa se zavzel za preklie osenmajstega amendmeuta oziroma za splošno glasovanje o tem vprašanju. Nadalje tudi ni rekel, da bi bilo treba proliibieijske postave tako izpremeuiti, da bi bila dovoljena prodaja dobrega piva in vina. Med Hepublikansko in demokratsko platformo gled.-prohtbieij?»kega vprašanja je sledeča kapitalna razlika: Republikanci predlagajo modifikacijo osemnajstega a-me lid men ta. doč im lioeejo demokratje -enkrat za vselej pomesti z vso prohibieijsko hiuavseino. Proti povratku salona sta se obe stranki izrekli v Svojih načelnih izjavah. Volitve v Mame so pokazale, da posvečajo volilci pro-hibicijalaeniu vprašanju veliko pozornost. Meseca novembra bo prišla do izraza volja naroda. Tekom prihodnjega kongresnega zasedanja prohibi-cija sicer še ne bo odpravljena, dalo se bo pa regulirati trgovino s pijačami tjer doseči, da bo imela od trgovine vlada dobiček, ne pa butlegarji. Volilci naj volijo samo one kandidate, ki javno obljubijo, da bodo skušali čimprej odpraviti proliibieijo in njene zle poslcdiee. Izvolitev mokrega kongresa j* dosti večje važnosti kot pa izvolitev mokrega predsednika. Po razglasitvi samostojne mandžurske države se Japonska na \>e mogoče načine trudi da bi se utrdila v deželi in kako bi svojo novo poset zaokrožila s priklopi-tvijo važnih sosednjih pokrajin. V južni Mandžuriji se ji je to posrečilo, v kolikor .so bajoneti številnih japonskih bataljonov jamstvo za obstanek novega političnega stanja. Večji dH .Mandžurije (pobito severno mandžurske železnice ležeči Holung Kiang pa je Ntva. Japonci so z -zvenečimi argumenti že pridobili poglavarje ne-j katerih džehoLskih plemen za svoj , načrt m svet bo morda v kratkem I doživel farso, da bo japonsko vo-Ijaštvo šlo "os v oboja t*' Džehol iz-! pod kitajskega jarma. da priklo-j pi deželo vladavini navideznega i manžurskega e»*sarja. Gotovo jim j bo šlo tudi to gladko od rok. ako i jim morda približevanje Moskve j in Združenih držav ne bo prnkri-j zalo računov. To bi bilo tem lažje ker se tudi Francija na gibi je k tej zvezi. Cisto lahko bi velesile potrkale na pogodbo devetih dr-{ žav. s katero se je tudi Japonska zavezala, da bo spoštovala neokr njenost Kitajske. V ostalem je o-toško ccsarKtvo že neštetokrat niti za las, smatrajoč, da se Evro- prchimi]o to pogodbo, vendar bi pa nima pravice vmešavati v za- enoten nastop ostalih podpisnikov deve ob rihiem oceanu. POZIV NAROČNIKOM Vse naročnike, ki se niso odzvali na poslane jim opomine prosimo, da po možnosti takoj poravnajo naročino. Ko mur to začasno ni mogoče, naj nam sporoči. Vsem onim, ki se ne bodo odzvali, bomo pri-morani vstaviti nadaljno pošiljanje lista. Uprava 4 'Glas Naroda'' POZDRAV . morda le nekoliko zaustavil Pri takem stanju stvari Japon- ko pro(iira„je. ska ni imela povoda, da odnclia v ;__ ■Mandžuriji, tem bolj, ker je bila j šla tak«» daleč, da bi vsak umik ' občutno oškodoval njen ugled nu j Daljnem vzhodu. Zato je vrgla1 svoje pohlepne oči .preko zapadne ! mandžurske meje in si prizadeva 1 vključiti v niandžursko samostoj-! no državo še kitajsko ]>okrajino ja- Kingston, W. Va. Pred par meseci nam je bil Hog domena razbojnikih tolp. ki de-1 Džehol. To ozemlje.' ki meri dobrih vode. katera Jc za" i. .. ........ i: i - i... i o-i a.u> * . - • dostovala. da le odneslo oar vto luje po navadi kitajskih vstašev j 181.000 št i r ija.sk ih km in ima o koli 5 mrlijouovu prebivalcev, je ■stisnjeno med Mandžurijo in notranjo Mongolijo, ua .jugu pa meji na kitajsko provinco Čili. Gospodarski pomen tega ozemlja jc velik, kajti Džehol je bogat ua raznih rudnikih (premog, železo, svi-ncc. zlato in srebro), obenem pa je važen zaradi živinoreje, s ka-Sovjet.ski pritisk na Kitajsko \tero s<* hf,v> prebivalstvo po več-*e javlja uspešno iu zmagovito zj-ipni delu. Tudi za kolonizacijo Ja-vseh strani. Od Turkestauske me- [ ponc-ev bi prišlo v poštev, ker so zdaj za ruski zdaj za japonski de nar, v splošnem pa pod navidezno kitajsko etiketo za dobiček posameznih "generalov*'. Delovanje teh tolp olajšuje poplava, ki je u-ničila skoro vse prometne možnosti in *e razbojnikom ni bati zasledovanja večjih japonskih vojaških oddelkov. Predno odhajamo iz Xew Yorka s pa mi kom "Paris" še enkrat najprisrčnejše pozdravljam svojo sestro v Alia sov jet o m ne gre tako po sre<*i. kajti Japonska je povsem drugačen nasprotnik ne-1 go raztrgana Kitajska. Dokler r*a severna in srednja Mandžurija v neredu in razkroju. j,e to gotovo v interesu Japoncev, ki radi v kalnem ribarijo. Moskva se ne čuti dovolj močno, da bi u-veljavila svoje pravice na Mandžurijo. potekajoče iz solastništva vzhodno-kita jske železnice. Japonska pa lahko čaka. da ji izmožgana dežela sama pade v naročje kot zrelo jabolko. Liga narodov je v mandžur.ski zadevi in v stvari japonskega napada na kitajsko c-elino pokaizala tako očividno slabost, da se mikadovim državnikom s te strani ni bilo bati ničesar. pa naj je preiskovalna komisija ženevskega društva dognala še tako kompromitujoče stvari iza nje. Japonci se v Ženevi niso dali potoniti v položaj obtoženca, marveč so proti vsem pravilom nastopili v razpravi kot sodniki v lastni zadevi. Ves svet se je zgražal nad trmastim cinizmom japonskega delegata, ki se ni umaknil rabiti za večne napade v Mongolijo in zelo lahko bi bilo izzvati spopade s sovjeti. ki se jih Moskva tako skrbno ogiblje. Japonci pa jih isto tako skrbno iščejo. S posestjo vzhodno kitajske železnice je postala tudi zahteva po Džeho-lu zelo pereča, ker železnica med Cicikarom in Harbinom dvakrat prehaja na džeholska tla. Državno pravno sicer Džehol nikoli ni spadal k Mandžuriji, marveč je bil neposredna kitajska provinca, vendar se Japonci sklicujejo na tradicijo, ki je vezala pokrajino ua cetsarje dinastije Mandžu. Mesto Džehol. po katerem je tudi pokrajina dobila svoje ime. leži v prelepi rodovitni dolini ter je bilo zavoljo podnebja poletna prestolnica kitajskih cesarjev omenjene dinastije. Ta o-koliščina sicer ne menja državno-pravmega položaja province Džehol. ker so Mandžurci prihajali tja na leto van j-e kot cesarji Kitajske. Vendar se 'cesar Pu-yi o-klepa te tradieije svojih prednikov in jo hoee ohraniti tudi kot mandžurski cesar po milosti Ja- Se pred tremi leti srednje premožen človek v Parizu ni mogel dobiti sebi primernega stanovanja in moral je stanovati v opremljenih sobah. Zdaj j«* pa v Parizu \>e polno srednjih stanovanj praznili. V Parizu .so celi neobljude-ni okraji, ki so jih zgradili deloma zasebniki, deloma pa občina. Obči na je zgradila več ogromnih stanovanjskih hiš. ki pa stoje prazne. Stanovanje 5 sob z vsemi pri-tikliuanii in najmodernejšo opremo stane 7."»'M> frankov, z vsemi bremeni pa okrog 11».(>:M> frankov. Ker si pa Francoz dovoli za stanovanje -amo .sedmino svojih ;lo hod kov (če bi bili pri nas ljudje tako srečni». je tako stanovanje primerno samo za najemnika, ki ima najmanj 70.IKX) frankov letuih dohodkov. FRANCIJA PRODAJA TOPOVE Taikih j»- mnogo, t odi bodo iim-li v Parizu sicer zehi i ljudje se boje. da iu vedno tako lepih do- Nesreča ne počiva! T*di smrt ne. Podvrženi ete eni ali drugi mk daa. KAJ 8TE F A BTOR1L1 ZA SVOJO OBRAMBO IU ZA OBRAMBO SVOJIH OTROK t AH th i* tavarovani ua »lučaj J>oUswi, netgode ali amrtif Ako ne, tedaj pristopite takoj k bližnjemu druitvq Jugoalo-vaaake Katollike Jednote. Naia jednota plaSnje najvti bol-niike podpore med -vsemi jngoalcrvaiuskimi podpornimi organizacijami v Ameriki. Imovina snaia nad $1,100.000.00, Članatva nad 20,000. Nova dmltva se lahko vatanorijo ▼ Združenih državah s 8. Slani Pristopnina preste.— Burita najbolj* tlovanaki UdniM "Nova Pobo", pimtOa JSKJ. Pilite po pojasnila na glavnega tajnika, Anten* Xbainik, JCly, Minp. V fontainebleauškem artilerijskem j>arku so te dni razprmlajali t'»pove po izredno nizki ceni. Naprodaj i** bilo 32 topov. 7 možuar-jrv. 2 metalca min itd. Pri prodaji j niačini. ff je obralo dokaj občinstva, prišla (»a sta samo dva kupca. Štiri tope so naposled prodali za 586 frankov, neki revolverski kanon je šel celo za 2f)0 frankov, gorski top celo hodkov in zato nočejo najemati dragih stanovanj. Haje sc stiskajo v .starih, manjših stanovanjih, prihranjeni denar pa spravljajo za slabe čase. V mestnih hišah -stanujejo zdaj večinoma tujci, zlasti Husi. ki jim ni treba računati z jutrišnjim dnem. kakor do- ZA SAMO $1.850 ZGRADI — stavbenik 5 sob hiio. cementirano klet in veliko podstrešje. Konp'etno s kur-... „ i javo kjerkoli laatuje lot v'okolici New samo za Ob frankov. Oborozefva-1 ycrka Hj_a doootovlJei„ „ to ceoo r je se torej kmalu ne bo izplačalo iahko ogledate. — -Bunder • c. ot cia* VeČ. 1 Naroda, 216 W. 18tS St.. New York. N. V. i IX) DRUŠTVA K NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE, ZABAVE OGLAŠUJTE "GLAS NARODA" n* čiU ramo čltnitro, pič p* td Slovenci v vail okoHel, CENE za oglase so zmerne — Človek božji, zopet ste pijani! Začnite vendar redn^jše živeti! — Prepozno, prepozno — — Ce ste mož, ni zato nikoli prepozno. — Bom pa še malo počakal! * V višji dekliški šoli je poučeval star in siten profesor. I)a >♦* maščujejo nad njegovo sitnostjo, so mu deklice z goho omočile stol. Profe.sor pride, sede ter plane kvišku rekoč: — Katera iznn'd jrospodičen je preje sedela na t<*m stolu.' * Francozi zahtevajo vedno več od Nemcev. Nemci zaenkrat nočejo dajati. Prišel bo pa čas. ko bodo dali Francozom. In takrat jim bodo dali pošteno. * Nastopilo je čudno politično razdobje. Narod, ki iiiina nobenega oljnega polja, .je zre} za samovlado. Narod, ki ima velika zalojje olja. mora biti pod pokroviteljstvom Anglije oz. Združenih držav. * Iz Ljubljane poročajo, da j** otvorila "Slovenska Politika" svoje urade v Zvonarski ulici. * Za časa kralja Luja Filipa j" prišel v Pariz nek; prosilec da po-išče mogočnega ministra, ki ga j** govorica označevala za brezvestnega in podkupljivega. Prosilec se je najprvo prepričal, da je sam z ministrom, nato je dejal s -kriv-nostnim glasom: — (Gospod minister, tukaj sva sama. Evo vam 10.CKK) frankov, nihče ne bo o t "in zvedel. Minister se je zazrl v bankovce, nato je dejal: — Veste kaj. dajte mi 25.0(Xl frankov iu povejte to. komur hočete. * Iz slovenske našel him- v New Yorko ne morem drugega poro-čatj. kot da bo meseca oktobra par krstov in meseca novembra par porok, če bodo očetje storili svojo do l žn as t in bodo z mladimi materami zadovoljni. * Neki londonski »i vi ji se je baje posrečilo, ^napraviti žensko o-bleko. ki je tako majhna in lahka. d;j jo vsak odra-Ii moški lahko stilne v pest. Svarim vas. pečlarji. ne obupajte. kajti paradiž bliža! * Sedaj je že drugi sin angleškega kralja padel s konja ter se precej nevarno poškodoval. Stari se pa še precj trdno drži v sedlu. Toda. ko bodo začeli padati ljudje njegove viMe. bodo zaman skušali sklicati toliko pomagačev. da bi jih sproti pobir&li. . . * Pa je rekla ona : — Brez vsakega pomisleka bi .se poročila z moškim. pa naj bi bil še tako neumen in grd. samo č** bi imel dosti denarja. — S temi besedami .ste me pa zelo razočarali, gospodična, — je odvrnil. — Kaj. ali nijnate dosti denarja? — se je začudila. * On: — Zdravnik mi je naročil, naj pazim, da bom živel kolikor mogoče v miru. Ona : — Pa si mu pokazal svoj jezik ? On: — Ne, pač pa sem mi$ pravil o tvojem^ ... 11AI «4*0tt4- DA V (J RIS RAVLJES: PRI HMELJAKOVIH Ihllomek iz tretjega poglavja po- j lakova. če ne bi imela Anke I Ta se itati "Tulptin", ki jo bo leto* u-,vc?i v uiesto, izvrstna šivilja je, dalo Vodnikom družba. ie precej lepo *luži pri tvrdkj En- gehnann & Conip. Potem pa ob večerih še doma vse poravna in prekontrolira. jjijenareja in preobrača, da je v hiši red in snaga. '*Prosim va»>, pijte!" nudi go-^ifi I imela kova. Pepou uboga, ne tekne pa um ne, Tudi [>onudeni keks nalomi in ga le |>oča*i požira. Tako se mu zdi. kakor da krade otrokom, ki radovedno zro vanj. "Ali mi še ne greste *pat.'" .se razhudi mati. Pa se le [»oča^i obirajo. "fra bo že kmalu polnoči, vi mi pa še tu postopate!"' "Tudi zgoraj še v>i bedijo." se izgovarja desetletni kratkohlačnik. "To so pa »Jurigovi, ti IkkIo Predlan.skitn. pri ti*ti hudi m-areči, ki je vwega skupaj ugonobila štiri in dvajaet rudarskih živ-ljenj. *o Hmelakovi izgubili oče-ta Zdrobilo mu je obe nogi, prsni ko* mu je stisnilo. Ko so ga spravili n jame, je bil še pri življenju, išo lw bil lahko živel — o, j»eveda bi še lahko, *aj ni bil donti preko petdeset. Ali ko so iuu v bolnici odrezali olw uogi in ae je pozneje, prebujen iz omotice, zavedel .wojč črne bodočnosti, mu je .od groze /a.«talo xree. "Kar ne smein .v tega spomniti, l rebridko me prauiue," pravi vdo-\ H, ko je Pepon že vprav na to l a veza I pogovor. "Sedela. *»eiu ob njegovi puMelji, njegovo delnico sem pe*tovala v *voji leviei. z de^-niso sem ga božala po čelu in la-*eh Ko >e je predramil in z motil in očmi zrl vame, setn v pr*ih kcma.j kr »lita ><>k. W *e je trgalo v meni. — 'Kdaj me preneno do-ja'iv 1' je tiho vprašal. — .hitri, p« jutrišnjem morda, .sem lagala. 'Naj ni mofrnre,* .se je bridko nasmehnil. 'Čutim, dobro čutim, d« iu bom nikoli več hodil.' je |*>to-itj s slabim glasom. Dve bridki črtasta >e mu vrezali v obratr. Nikar n" obupaj! »cm ga bodrila. ko mi je sami bilo v ».reu tako, kakor bi lue žgal / žareč i ui železom. 'Kaj tir-! a jo otroci.' So pridni * P<»vej jim: Ko m* vrnem domov. bom "Jaz še za po j eni." .se pohvali vdova in z obraza ji gine vsa o-t( žnost. "Ali ta moja mladina — pozablja, ničesar je ne morem naučiti." "Kako. da ne, bolje znam od tebe!" se protivi Anka. Zapoje nirmraje, vendar poskočno, kakr-šu.*t je ta vesela pe.sem. Pa se vendar zaplete v besedah. "Eli, vt»e eno...." Pepou strmi vanjo. Zares nocoj ne more doumeti, kaj jo je vžgalo. Morda je malo vročična, tako ji žarijo, lica. Pesem ponovijo znova in pojo tiho. N"ad njimi pa bobni .-trop.-Pri Jurigovih hrešči >tari gramofon, vmes je čuti kreg iu prepir. Spet >e dajeta oče in sin. "Nikoli ni miru pri teh šuien-tib!" .se vznevolji Hmelakovka. — .»pet rH'.sajali vso noe!" se razhndt "Ho vrhu na«* še sekirajo. vsem v Hmelakovka in zagrozi: "Bom! hie] nagajajo. Ko bi le živel moj na prosila gospoda Pepona. da va.» ! stari! Tako pa — dokler je v>aj še nabik»al! Vam močno, konec moškega na svetu, tudi žensko še kaj pomenijo. Ko ga ni več. t-,' lahko objeda vsakršen mrčes." bo vse manjka močne roke, tla tri vam katero priložila in z brezovko po-l>o/.ala !' * "Tak. tak!" glolmko resno pri-irdi Pepon. ".Mladina .spat!" Zdaj ubogajo. -lulčika jih odžene v so!h» kakor ovčice. Malo .se š- pretepaj«* in rav*ajo, potem v.si za smrčijo pod toplimi odejami. "Si videla, mama se |»oiie>e Anka. "Pepou i/.na krotit:." "Kako ne. tak možak! Prosim, kai pijte! Anka. na t oči! O ne, tudi možu nisem branila piti. Pa ni toliko pil. kakor drugi. Jako do-iker je bil. ali kadar >e je razhudil. vsak milijonar svojo cerkev It, knjige Otto Hellerja "Sibirija druga AmerikaLmversum-Uuecherei fuer alle, Berlin IV 8. Jenis.ej.--k, mesto bivših krznarskih milijonarjev, lastnikov zlatih rudnikov, meat o, ki je štelo 7000 prebivalcev in 14 cerkva. Vsak milijonar je imel svojo cerkev. Tudi sinagoga je tu, tri dni poti od-oaljena od sibirske magistrale, na robu kulture; na jugu Rusi, na severu Tunguzi. Zelo lepa, stara sinagoga z veliko kupolo, iza starimi drevesi; tako .sinagogo si človek mora o-gledati. Mlajši mož. čedno oblečen, njegova obleka spominja na avstrijsko uniformo, nit vpraša: — Si hočete ogledati šolo.' (".se wolln sach anfcchaun dr Schul.'") — Alojze- dežele, kjer se ljudje ne poljubljajo slovensko samostojno bolniško podporno društvo za Greater New York in okolico, ink. Že mnogo se je pisalo o poljubljanju, ki ga izlasti zdravniki obsojajo iz higijeaskega^vidika, m ljudje so se zadnje čase v prijateljskih in porodniških ]K>ljubih res nekoliko omejili, kar ni čuda. t*aj «e bolezni, posebno hudih nalezljivih bolezni, vsak človek boji. — Zdravniki pa neprestano opozarjajo ljudi, naj opuste poljubljanje posebno tam, kjer človek ne ve točno. » kom ima opraviti. Mladim zaljubljencem pa seveda zdrav niki v pretežni večini primerov zaman prigovarjajo, naj se ne poljubljajo. saj ljubezen v svojih prvih korakih ne pozna nobenih o-vir in navadno tudi z zdravo pametjo ne računa. Nobenega dvoma ni. da se baš s poljubi prenese naj -sa (Maiseha) ni tu. Morda pa želi ve<~: nalezljivih bolezni, toda mladi-g<*pod stopiti k meni.' - Iz hiši-|na za'° "e Wm" ,,a iv na. dvorišču sinagoge se .skloni I tu narodl',kl ',ol-]uba ^>,oh ne '>0" lepa židovka, še dokaj ndada, je želf,aJ" ^ ° ubijanju sploh vredno pogledati tja. .saj se bo * sh**h U1>°- (V 1,1 Vri\md- marsikaj videlo. Xe, raje ne. | »,kl teh »ariKlav Vldoll. kako >e - Ste iz Jemsejska ? j OVa GloVt'ka 1 »»Uubljata, bi gotovo - Jaz! - Silno začudenje. - Vltt!li v lIMrlj,lbu uekaj Jaz iz JenLseiska ? | f.:: ,U1 Narml,. ki po- Žena na oknu se »meje. — Jaz1 ,IJuba "e .miaj° ,,a ZO,><,t sem i/ganee. | drugačne ohu aje m načine po- - Kaj .^te pa zakrivili * - Mož li ido robantil. če te ne ImhIo ubo-1?r;. j,, hilo hud ► krotiti. jih I i. —- Naj Milejšega prihodnjič ]iipelji reb'ij. da jra tnalo |H»uj«"'-kam.' — Saj t?« ue boš mogel, je tiha bridko-1 planila iz men«* ill .MMii /m- razjokala. — *N'e Imiiii inegtl, nikoli \eč ne liom mogel.' — so bile nj«*gove zadnje ln-s»xi»*. Ivakor d« mu je moj« žalost razklala »*w. j ■ stuio ie zakrilit z ;olrama. ki >tn m* nato zložili na !t»ego\ih strtih prsih. B Jj in b«»lj bile motne nj«go\r trudno so zapirale m njih Ma J-e k»»-maj še utrnili dve silh. — *"Tiuii se ••ii\ajte! 'Kudar tedt»« ntirii{<^tili letih! y iu4*r*U biti wW. ko je imxrvitala v s^oji |w>iuladi ta«» nekje ua Morav-kern. Najlepša je bila p-ni farnim izvo- iioni. k<> je |«>iij» \f»-| * «4mj v «Mtrav<*ki rrvir. Ni-»la .Jol^o i^tala tatu Kmalu |mi leni. ko j" m a la mati odstavi!« f rx«»roj*-no Ank » pr^ii. «ta >«-lda * Neti*.-ij«». UN /a|»ad. Ti-jfa je /daj d<4»Mh tri in d* ;«js<-t let. Da prav gotovo. — pri- "Smo po večini vsi i7. enega le- "Jaz 11»' vem. ali \i nekoliko spominjate nanj, tudi j»o irlasu.'* " Ke>, da."' koj pritrdi Anka. Hmelakovka |>a >uame z ž^ilja nad zoj'o fot<»grafi|K»kojuega. ko je š« <-*>Karja služil in je bil korf»oral. "Zur Eriiterung an nj«-n*' Dienst->» it VH»4 b.s lf»OT" stoji .spodaj \ t Ukano v karton, okrog fotografije pa j»o jmm! steklom naložene ene le šmarnicc iu vijoilcc. 1'ijo. ča- iu pogovor veselo žu-l»«»rita d«lj»*. Pe|»on suče avijo o doiuačih krajih. Okroglo in .^amo-d< padljivo razlaga kmetska ženi-tovanja. Stara Hmelakovka pa se razgovori o svoj i rodni vasi. O svojih Marših, ki >ta že pomrla. <> dveh se-trah. ki sta poročeui 11a kmetijah in imata kopico otrok. t reško veka nje' ' Spa vaj. o trok." treh bratih, ki jih je vse po-'^r _ . , . , l»rala uijna. O malem gruntu, ki je prrvel v tuje roke. "TL-»ti grunt — naša dih' vedao tarna za ujiiu." .s*1 ' .(nka. l*a je malo lnnT Ampak Hmclakov' ugnati. V tistem gru. njo iu za otrobe ui več. je zakopana njena mladost. Samo v pomeniti;. na daleč še boža krotko živini- v zadregi povesi o«'i. potem pa od-! govori: "I. kaj. Pepona vzamemo za — Trgoval >em. Iaeli liab ge-varuha!" se pošali Anka. Takoj s? heudelt"> .-»pet zdrzne: "Ca-ih pa že kakšno, — s čim Mr pa trgovali.' bieknem, da ni za koš ne za caj- _ Vojnik sem iz Ivošic. Prišel i >«'iu v Kijev, tam .sem ostal. Trgo-"Nič zato. tudi jaz nimam aj odkritosrčen. Prvi hitro pomenimo." zadovolino pri- pr:mor, 4iH izgnanee ne izjavi, da preže Pepon. , j,. n<.d„ižen in (Ja ,sani lu, ve kako "Samo. da se mene ne bi izne-1 J " l)ri»Hl Sf>n»- Poslovim >e. stopim biii tako kniHlu.... K. čas je že, da(z dvorišča 11a ee.-to. K«»maj pa na- se razstanemo Kazalea Ih*I«'. okrogle kuhinjske rte. obešene nad vrati, eiiomerno klopotaje li-zeta ua polt ret jo. Pe-p >n s«- zahvaljuje, kakor da je vžil bogvekaj dobrega. "Tak pridite š»* kaj. gosjHKi Pe-|.on. prosim v a-. vabi vdova. "Pridem, dem. mati! pravim nekaj koraku^ zasliši 111 za se}>oj klie: — (iospcnl doktor, go-«pod doktor! Mojzes je že tu! I11 Mojzes je prišel. V škornjih, ovčem kožuhu, z brado. ledeno sivo in Nkuštrano. riLsko kučmo potis-njeii'» na čelo. prastar. — Gospod bi si rad (»gledal šole— Govoril je zelo počasi in ve.s presenečen nad tem. da jv» stal pred njim Kvrojiec. ki >i je hotel ogledati .sinagogo. Morda sem bil Anka. seve. mu je šlo odklepat. v "iwih očeh k<»misar. ki «e ho-Lo je še zašepetnla. je prihrum I zapreti .sinagogo, mor- preko stopnie mladi Jurija. S«ai d:1 ^ bil >krivn^tni konzul. Rot--s>eboj kolne. kakor zver je. ki gre! M*hlldav odprslanee. g!adna na 1 »v. Pepon bi ga udaril, t Ves zbegan je .stal Mojzes pred kar na lepem bi ^a. a Anka .se pri-J nvM1°J- \ija k njemu in Juriga se z ^"o-1 Potrm SVil v V- bo kletvico izgubi na cesto. ! ^omnimi. .starinskimi ključi no s^ '^'iklenila velika lesena vrata. M4»j- PradMUnlk: FRANK HOTKO 607 E. 73rd St.. New York City Podpredsednik: 1QCHAEL U REK. 1715 Gates Avenue, Brooklyn, N. Y. Tajnik In arhivar: JOSEPH POGACHNIK, 580 Liberty Avenue. Williston Park, Blagajnik: PETER RODE. 72-23 67 PTiit-e. Glendale. Zapisnikar: RADO VAVPOTICH. 22-15 — 28th St.. Astoria, Nadzorni Odbor: FRANK LTTPSHA. 4S1 Morris Avenue, Rockvllle Center. L. ANTON CVETKOVICH 983 Seneca Ave Brooklyn, ft:KI> V?;T.kpi:C 72-25 — «7 Place. r;iend;ilf L. I L. t. L. 1st. I si N. T Kdor izmed rojakov all rojakinj Še nI član tega društva naj vpraša svojega prijatelja ali prijateljico ali pa enega izmed odbornikov sa natančna pojasnila. V nesreči se šele pozna kaj pomeni biti član dobrega društva. To društvo je sicer najmlajše, toda najmočnejše bodisi v premoženju ali čLuistvu. Društvo je v tem kratkem času svojega obstanka izplača« Io že skoro 14 tisoč bolniške in nad šest tisoč smrtne podpore ter ima v blagajni skoro $17,000.00. I. t. Di-uitvo zboruje vaako č=trto soboto v svojih društvenih promtorib v American Slovenian Auditorium, 253 Irving Ave.. Brooklyn. N Y. Po koloniji tu in tain še gore litri. oglaša >»e vsakovrstna muzika iti zateglo. robato |>etje. Xekje >e izza dobro zaprtih oken krade o- ina- ')0*iti ne utegne k tobi! Morda je »v t -n kakor drugi, morda je lnč-ma kakor sto in .sto "'t mater .> uselilimi i«» bi bilo toliki« xkr>M a* kruh. ki «*«i. mi.sli na zelene pomladue liva-ira terjajo ^nri kakor nenasitni, de in na zoreč« polja, valujoča v |.:i< kt v gne/du! Pokojnina w-! zlatih |ulovili preko nv'Jtih potni dokladanu /atloNtn ji- ob koneu (liočij. In zimskih večerov >e sj»<»-luesee« komaj z« |>oravtiavu v kon-j minja starih hajk m |>esmi. TLste /Mini. Potem je A« nekaj streškov prelepe morav>ke: za najemnino, kurjava je poceni nloštru >e po hoI-obeduiei zibajo pijane tu v e. Kantiner še toči potvor-jeno žganje. Pričkanje, kreg. pesem ropot stolov. Daleč okrog nad planjavo od časa d«t časa zardi uebn v krvavordečem s«»ju. To je jutrf» novega leta. resnično. — toda kf\]\o obleči o-tr< keKaj bi |>oče|« mati Hme- Pridi, Janku, moj pre mil i. prišli k nam.... I ■ ^tmMUUafia^kUlvatU^*.UltiSICHftn*>*S5.M'"*,. iiij:^Jili^iii!3Hh .rtjubir;«! imajo velik uspeh i I - •t.' Prepričajte se CENA dr. mmm berila JE ZNI2ANA Angleško-glovensko (ENGLISH SLOVENS REfQkl) Sme I 9ardHto ^ pc| - > knjigarni 'glas nagoua' ti« Vaft Utn ti ze^ je \>topil prvi. — To je naša la. Najlepša .sinagoga dale«'- naokrog. Vv >f> nam vzeli. V*e zlato, v.-«' srebro. — Ka?* je >topil k nif-ni še en Mojze««. manjša |>osta-ve. b<»lj siv. še liolj -ključen, z očali. In Spregovoril je v brezhibni n»'iiiŠ4"ini: — — prihajate iz lierlina .' St»' a«»»*nt politične upra-\e. Ali .-t** — novinar' — Hi! je nadomestni rabin ali rahiu>ki nadome^ek. Pojasnil s#>ni inu |k»-l"ža.j - Koliko ŽiV je v -lenL-rj- sku 1'etnaj.st Židov in ln»žji hrain za tristo. Ra-zkosj«-. drago»-ene kb»pi. po>likano steklo na oknih, kristalni lestenci, marmornati stebri, bila je bogata .sinagoga. — Tistih, ki .so sinagogo zgra^li-li. ni več tn. — je dejal prvi Moj-zi.s. — ti so v Berlinu in v Parizu, mi smo pa ostali tu, mi. "die ar-men -Tiden". V?»e natn vzeli iz šole. — Kdaj vam pa vzamejo sinagogo? — seni vprašal. — ('emu potrebuje petnajst Židov na hram ? — Grozno je to vprašanje, toda umestno. Trikrat je skomignil /. rnmeni. — Morda jutri, morda danes. morda pojutrišnjem, vzeli jo pa bodo. Mi itak ne moremo živeti. Od kod naj vzamemo denar za davke? Petnajst Židov!? — Kratka pavza: Potem se pa oglasi sta-r;. ki govori gladko nemški: — Drugi časi! Obupano razproste roke. — Zelercnico grade do Jenisej-•uka in sinagogo dobe železničarji. V sovjetu so že sklenili, da pride tu sem železničarski klub. — Zelo mi je žal, toda po mo-j^m mnenju je sovjet zelo pameten. to bo krasen klub. — Trije židje ko me presenečeno pogledali. Trvemu sem dal srbrn rubl. Spremil me je na cesto. Drugi je pa .zaprl težka vrata, potem je vzel starinske ključe, izmajal z glavo in se odmajal eez dvorišče. Prihodnje leto zaplapoia rdeča zastava nad zadnjo sinagogo v Severni Sibiriji, ob robu pragoada. Prebivalci II itagonga >e pozdravljajo na ta način, da pritisnejo drug drugemu nos in usta na obraz, ne da bi >e pri tem p »ljubili na lica. Zdi se, kakor hi hotel drug «irng«*ga ]K»diihati. Moiiki oče nikoli ne poljubi .svojih otrok, tem-, več poduha samo njihove lase. (V hočejo prebivalci otokov \ -lužneni morju izkazati komu posebno r-nst in .spoštovanje. mu polijejo glavo s. vodo. C V hoče Kitajee koga posebno prijazno pozdraviti, se pokrije. Pri na*» .se odkrijemo in rav-i anin torej v takem primeru bas, nasprotno. ()Jikan »Japonec po-zdravlja po >t;jrern običaju na t.i. nučin. da se >ezuje. V Perziji je pa izkazovanje ča>ti še posrbno čudno, j (hiličncnui gostu se sme olikan' I t-rzijec približati samo bo>. ker smatra, da bi ga hudo žalil, če bi .-topil predenj obut. Araln-i >i poljubljajo noge in kolena, odličnjakom pa poljubljajo rob halje. Prebivalei Zlate obale se pripogibajo pri pozdravu do tal. "dlagajo halje in jili .-spravljajo po 1 paziluho. Prebivalei Brazilije ]>ovabijo go-ta. naj s»*de. i»>t»'rii pa sedita ir<».st in domačin d«4»ro minuto molče in nepremično. Šele ko mine dobra minuta, pogleda domačin začudeno in vpraša : "Kaj -i tn?" <*e }>o<"-*» Ufisiito •esra ]M>jrlavarja naarovoriti. ^ji pozdravi naprej / ne baš la-kavim priimkom "divje zveri *, kar bi se zdelo nam gotovo dokaz najhujša* neotesanosti. | h »glavar pa vidi v t»'in i/ram njegov** silne in >p >š|»»-\. l.ja. triko da |K>sl;iša iu zdrav Z i.ajvii'-jeni ve.-eljem in užitkom. dni p. AniinuLsenovo pismo >e gla- ......, , I "Ekspedieija na ladji 'Mami .j .Norveška |»olarna «*ksj»ediei.iii >e j'-|-.«'liala mimo <.'elju>kiuovega rtiča v septembru 1!'1S. pa jo je zadržal led in tičala je v nj"m štiri! dni. Pri rtiču..,, (tu pi-mo ni čil -Iji\o) UKi stopinj .">0 minut vv.hod-i.e dolžine po (! reemviehu. je mo-. rala ekspedieija prezimovati. Po-| d rob n ost i o naši ekspediciji. sej (iobe v njenem glavnem stanu vzhodno ofl otoka Loekwood. 24 milj vzhoilno od tt. in T. n.r.ja. Amundsen iz Kverdrup. — Meriii >1110 s teodolitom višino >oln-na ('eljuskinovem rtiču. Dobili .'.me 77 .stopinj. 4:J minut. sekund«* severne širine. < 'eljiiskiimv itič. 7. maja Sverdrup." Xa kraju, kjer je iiaš<»l prof. Samojlovič pismi, je bilo najdeno v dvojni višini odraslega moškega znamenje, ki ga je napravil Sverdrup. član Auiundsenove ekspe-tiicije ua ladji "Maud** leta lfl!'. Sovjetska ekspedieija je sklenila ustanoviti tu polarno stanico. KAKO CIGANI "NESO'' BANKOVCE AMUNDSENOVO PISMO NAJDENO TRACEDIJA GLUHONEME DEKLICE Pred .sodiščem V < >sjeku V je zagovarjal včeraj slu»;;i Pero Hau-čuk iz vasi Kraškovič zaradi 11 in< r,. NVoje l."> l«'tne hčerke Roz.ik". }fož s+« j«- bi! |«M-i! .s\*ojf žen.*. InVrka j** pa o-tala pri njem. Si-rf.ta je bila gluhonema in bebasta Hi;nčukov delodajalec je prot»*sti-r;:> da bi imel ^luga lieerki pri iti tako rev.ž ni vedel. kaj po«'eti z otrokom. Iterači .-o m 1 |M.nujaIi za heerko l'K) I>in. da bi r njo lažje U»ra«"*ili. in slednjič ^ j* (*'•♦• imIIo U prodati heerko ei-gauoni. ki je pa iilmi hoteli kupiti. fH.vratku Slatine, kjer jo ji-hotel pro*lat . jo je pahnil z mostu v \odo. da je utonila. Mb*ojen j -bil na I>-ta težke je -»-. Na originalen načiu >0 cigani pvvvarili Matijo (io!ul»a i1. prek-laurske v«i.-i Creii.sovei blizu Dolnje Lendave. Poglavar eiganske toipe Znidarič .se je seznanil z i:jim. ga od vedel v svoj šotor iu mu pokazai star lonee. poln stodiuar-.-kih bankovcev, češ da zna delati denar in sicer tako. da položi neki;,! .stodinarskih bankovcev v lonee, ki mora biti ve.s dan dobro pokrit, potem se* pa rode iz >tod;-u;a-skiii ti>očdinar>ki bankovci. — Svetoval mu je. naj prinese vsaj ."jiMi Din. pa bo iuiei ">n jurjev. Lahkoverni fant je ciganu verjel, prinesel je pet tiso^kov. ki jih je cigan .spravil v lonec. <'-•• pravico izterjati .«[ moža • b-nariio VNoto. ki je potrebna za • lostojjio življenje zakonike druž -re. ("e -e ta sredstva i/ kakršnih koli vzrokov skrčijo, mora prisjw-\*iti k vzdrževalni ni bel^i>-ka država iz |ntM-linen vr.-ti preti /.UtraIh> m«»že\>- avtoritete. ♦'«!>■ |u ji pravico, tla sama 11-I r..vlja imetje, z njim sv-ph'-dno la/fHtlaga in ga tudi lahko prodaj? 00 ia.stui previlariniti. 17 M««kve |H»roeajo. tla je vtnlja sovjetske polarne ek.s-]ieili«-ije prof.i Samnglovič z ledoloniilca 4'Ru.sa-» nova" .sponV-il, da je našel ua ("eljuskinovem rtiču dve angleško j pisani piMiii. Prvo pismo je pjsjd Amundsen, drugo pa drugi znani raziskovalec polarnih krajev Sver- Poziv! Izdajanje lista je v zvezi z velikimi stroški. Mno go jih je, ki ao radi slabih razmer tako prizadeti, da so nas naprosili, da jih počakamo, zato naj pa oni, katerim je mogoče, poravnajo naročnino točno. Uprava "ft/ N. M KNJIGE POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO se dobi pri "GLAS NARODA" 216 W. 3.8th Street New York, N. Y. POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN DA" NEW YOBK, THURSDAY, SEPTEMBER 22, 1932 TO LARGEST BLOVBHE DAILY In U. JL VSAKDANJI KRUH "S (KOMAH IZ ŽIVLJENJA- ...____j 10 (Nadaljevanje.) je — N> znam kuhati. — pravi bojazljivo Mina. Teta jo temno pogleda. Toda njen glas je priliznjen: — Zdaj vidite, milostljiva gospa, kako je ponižna. Biti ponižen je dobro, tako pravim vsak dan mojim otrokom: — Bodite ponižni; v vašem stanu morate biti ponižni. — Toda Mina to pretirava. V tem trenutku pride Berta. Steklenico z žganjem nese skrito pod belim predpasnikom; rdeča bluza, katero si je oblekla popoldne da bi tem bolj ugajala kupovalkam, stoji ljubko na lepi postavi. Njena lica so bila še bolj rožnata kot ponavadi; bila je veselo raizgreta. *Saj je, ko je ravno prišla iz pivnice, poklicala trgovčeva gospa z nasprotnega vogla, okrogla žena z zlato verižico in z velikim glavnikom iz želvine kosti v velikem šopu las. Tudi trgovčeva gospa je izvedela, da sta k Režekovim prišli dve dekleti iz dežele. Berto pozove, da bi stopila v trgovino, kjer je bilo mnogo bonbonov in čokolade. Vse je bilo tako zapeljivo za Berto. Trgovka ji ponudi šestdeset dinarjev na mesec iu trideset dinarjev božičnega darila, ako stopi pri njej v službo. Berti se kar zavrti v glavi, toda izprosi nekaj časa za pomislek Bila je vendar-le samo trgovina! In z nasmehom se pogleda navzdol, zadrgne pas s svetlo zaponko okoli vitkega pasu — toje moralo biti dekle, za katero se kar trgajo! Z velikim veseljem gledajo njene bistre oči tujo damo, ko se gibčno mimo sadnih košar zmuzne mimo nje v kuhinjo. Stotnikova gospa drži naočnike pred očmi; nato pa se ojunači, rekoč: — Oprostite, gospa Režek. zdi se mi. da je to ono dekle, o katerem je naš sluga govoril. — Ali ne iščete tudi vi službe? — se o-brne k Berti. — I)a. milostljiva gospa, — Berta se jasno nasmeje, vsled česar je takoj vsakemu ugajala. — Ali se razumete na kuhinjo in gospodinjstvo? — Pri svoji materi sem vodila gospodinjstvo, imela sem mnogo opravila. Vse sem naredila sama, materi se ni bilo treba za nič brigati. Gospa Režekova je vsa trda. Ta pa se je znala hvaliti. Občuduje jo. pa tudi jeza jo prime do nje. Ta drzna stvarica ni niti potrebovala njene pomoči! — Berta, —■ reče trdo, — milostljiga gospa Smoletova hoče vdinjati našo Mino. — O, saj ne vem — rajši ne bi, — pravi mlada gospa obotav-Ijaje in neodločno oprazuje Mino, ki .se je po svojem čudnem obnašanju zelo raizlikovala od Berte. Smole t- stotnik Smole! To je bilo nekaj! Bertin nasmeh bil vedno bolj prikupljiv. — Ta je tako prijazna. — pravi gospa Smoletova, kot bi se hotela opravičevati proti gospej Režekovi. — Tako rada imam okoli sebe prijazne ljudi. In to je potrebno za otroke. — In nato z odločnostjo reče Berti: — Dam vam šestdeset dinarjev! Režekova postane temno rdeča. Le z veliko težavo premaga svojo nevoljo iu jezo. Še lepše! Mina, katero je bilo težko oddati — niti stotnikova gospa je hotela — ji je ostala na vratu, ta uraka pa si zna kar sama pomagati. Tod tej mali žabi je privoščila, da bo prišla v hišo. kjer bo le malo je.sti. In tako s tajno škodoželjnostjo potrdi mlado gospo s svojim dobrim mišljenjem o Berti. Samo plača je še bila zapreka. Berta je v vsej svoji ponižnosti rahtevala sedemdest dinarjev in ji je celo rekla, da ji je gospodar pivnice obljubil celo več in trgovčeva žena na drugem voglu še Gospa Režekova .se trese od zatajevane jeze — ta banda! Ne samo, da ji jemljejo kupovalke. celo tudi postranski zaslužek, s katerim se včasih zasluži nekaj dinarjev, hočejo uničiti. Naznaniti bo treba policiji, taka nesramnost! Kar za hrbtom jemati dekleta! Toda zdaj je hotela priti do svojega denarja. In zato govori prav važno: — Dajte ji sedemdeset, milostljiva gospa; nobenega dekleta ne boste dobili, ki bi bila za vas bolj pripravna. Da. Berta je dekle, l-ot bi jo vzel iz škatljice. In tako gibčna — boljša ne more biti! Berta. imejte srečo pri taki gospodi! Vedno prihajajo dekleta z vprašanji: — AJi še ni nobenega mesta pri gospej stotnikovi? — Toda teh vain nikakor ne bi priporočila, milostljiva gospa! In ka-'*rro Co. "Ako mož napiše boljšo knjigo, ako ima boljšo pridigo ah če naprat i boljšo menico kakor nje-gov sosed 3 bo si ct naprai il izbojrno pol do njegotib trat, četudi zbrali stojo hišo t gozdu." RALPH VTALDO EMERSON Ali nc pojasni to, zakaj je jirnl sv« sprejel in oJobril Lucky Strike? ^ SHIPPING • NEWS Berta maje z glavo in gleda za njo, ko že skoro ob popolni temi hiti v kuhinjo. Nasmeh polil usmiljenja do ubogega dekleta spreleti lepe Bertine ustnice. Visak večer po deveti uri je bila velika skupščina v prostoru, ki je dišal po slanikih. čebuli ni gnilem sadju. Čepele so na lončenih posol) ni zavedal življenjske nevar-j i-osti. V ognju je čutil le sla-st, radost in popolno varnost. Odlikovanje Cosyiisa VOJNA - BOLEZEN Holsteinski (zdravnik dr. Emil K!user je izdal zanimivo knjigo, Ivi ji je napisal predgovor slavni fizik prof. Einstein in ki razlaga vojna kot bolezen. "Vojno smatram iza ]>osledico bolezensko .spremenjene človeške razsodnosti," pravi Flusser v tej knjigi in nato svojo trditev tudi dokazuje, V nekem poglavju navaja primer mladega Rieharda Wagnerja. ki je med julijsko revolucijo v Lipskem zašel v množico plenilcev ni že je ž njimi plenil od hiše do hiše. Naslednji dan se ni vsega skupaj skoraj niti spominjal in si ni vedel razložiti, kaj ga je gnalo do takšnega ravnanja. Začudeno je opar.oval razbit k as pohištva, ki ga je bil prejšnji dan kot plen prinesel domov. V podobnem razpoloženju je moral biti bojevnik v svetovni vojni. Delal je to. kar so delali drugi, šel je, kamor so šli drugi in je nudil sliko obolenja na vojni psihozi. Znaki tega obolenja so bili na različnih osebah različni, kakršna je bila pač posamezna duševrtost. O tem na* naborno poučujejo literarna dela. ki se bavijo 's svetovno vojno. Njih junaki niso Bolnica, kjer je umrl Doumer, na prodaj. izmišljeni, ampak doživljeni. Te osebnosti so pravi spomeniki) \ojne zblaznelosti in vsak jih danes občuti kot takšne. Žal pa so >e b ivili .s temi pojavi samo pisatelji, ki so v prvi vrsti umetn.ki in morali stilizirati s če.sto podzaved-nm oriirom na bralca. Znanstvenega opisa od njih ne moremo zahtevati, zdravniki pa so vse to zamudili, ker jih je same zajela psihoza in x)i>o »tali nad položajem. Sedaj po i>oidrugem desetletju jim je težko rekonstruirati vse tiste bolozeiLsge pojave, ki bi lahko rabili v nauč-ne ,s\ rhe. A tudi to, kar poroča ne-zdravniška literatura o duševnem vedenju vojnih udeležencev zatkv-stuje. da nas prepriča o tem. za kar gre mamreč o tem, da je bilo vse človeško početje v vojni tako bolno, da bi potrebovalo organizirane zdravniške pomoči, če bi se moralo š? enkrat ponoviti. Bitke in življenjske nevarnosti so iznaten del! moških skoraj izključno tistega tipa. ki ga Kretschner označuje za astraičnoJatletskega, spravljale v svojevrstno opojno stanje. Romano-! pixee Walter Bloem opisuje to i stanje, ka govori o bojevniku, ki jfi ( ital v opmju granat neko slado-1 Pariška bolnica, v kateri je izdihnil umorjeni predsednik republike Doumer. je zdaj naprodaj. Ilolniea je zasebna klinika, ki jo je -redi 18. stoletja zgradil finančnik Nicolas Beaujou. Zgodovina te stavbe je po mnogih dogodkih v zvezi z zgodovinp Francije. Sedanji lastniki klinike prodajajo t>ol-nieo izategadelj. ker nočejo namestil nje zgraditi večjo in modernejšo zgradbo, ki bo v vsem govarjala najsodobnejšim pridobitvam medicine in higiene. V JUGOSLAVIJO Preko Havre Na Hitrem Ekspresnem Pamutu ILE DE FRANCE 1. Oktobra (opoldne) 20. Oktobra CHAMPLAIN ■i. Oktobra — 5. Novembra PARIS 8/Oktohra — 11. Novembra NIZKE CENE DO VSEH DELOV JUGOSLAVIJE Za pojasnila in potne list* Vpra* iajte naš® pooblaščene agente Srerteh JOna 19 STATE STREET. NEW YORK Belgijski kralj je podelil prof. Cosvnsu. Piceardovemu asistent*i na drugem vzletu v .stratosfero, vi-t'-žki križ Leopoldovega reda. S ITALIAN . ©LINE' "ITALIA" — "COSULICH" 1 State Street, New York DIREKTNA SLUŽBA V TRST in DUBROVNIK Od New Yorka do Trsta v 11 DNEI1 SA2KOŠNE IN OGROMNE LADJE PRIHODNJA ODI'LI "TJ A 24. SEP. 1. OKT. 8. OKT. 12. OKT. 15. OKT. 22. OKT. ... SATURNIA .....ROMA ........R E X ... VULCANIA Conte GRANDE AUGUSTUS ZNIŽANE O E N E TJA TER TJA IN* NAZAJ Sijajni Prostori — I zbor na Kuhinj« V:>n,fiajie lokainega. agenta, ali družbo VSE LINIJE IN PARNIKE zastopa LEO ZAKRAJ5EK Genera] Travel Service, Inc. 1359 Second Ave.. New York. N. Y. Pišite po naš brezplačni vozni red za vse najboljše parnike. rrrrr nmmnmmnmnmCTD METROPOLITAN TRAVEL BUREAU (FRANK SAKSER) 216 WEST 18th STREET NEW YORK, N. Y. PIŠITE NAM ZA CENE VOZNIH LISTOV. REZERVACIJO KABIN. IN POJASNILA ZA POTOVANJE •y"; ?;-;-- a-a-J 23. septembra: Majestic v Ch-rhour* Weaternland v Havr« 24. septembra: f SATUR.VIA V TfcST l-afayeite v Havre Rotterdam v Boulogne tur M«.' Cleveland v Churbcurg In w Hamhuif 25 septembra: Kuropa v Cherbourg In v Bremen 28. septembra: Pr« . I larding v Havr« Bfrenp'ria v Cheibourg 29. septembra: Cen. v. StfjVn ▼ Bremen New York v Cherbourg In » Hamburg 30. septembra: Homeric v Cherbourg Mlnnftonka v Havre 1. oktobra: II« Franci- v Havre rjrasse v Havre noma v flonoa. Kremen v Rremen Milwaukee v Hamhur* In fherbuur* V.-endam v Houl<>gne sur Mer 4. oktobra: Chamolaln v Havre 5. oktobra: M;«.tir.-t:i nia v Oherb<»urg Manhattan v Havre 6. oktobra: I >r^s«5»»n v Bremen Albert Ballin v Hamburg ' 7 oktobra: filvmpir v Cherbourg 8. oktobra: v llavre !{»■* v 0»-noa ^tatendam v Boulogne sur Mer 12 oktobra: Europa v Bremen VT-M\\X|.\ v Trst Aqultanln v Cherbourg 13. oktobra: Ilnmbnrs v Hamburg 14. oktobra: " " Majestic v Cherbourg 15. oktotra: I.nfa vet te v Havre f .nt.. (Inindr v fjcnna Vo'end:»m v Boulogne sur Mer 18. oktobra: leviathan v Cherbourg frl Bremen 19. oktobra: IVr'ticHria v Cherhourg ?0 oktolra: l'e 'le Kran«-e v Havre Bt-enen v Bremen neutsrblnnd v Hamburg 71. oktobra: irr,rn-ri»- v r"ber>M.iire St I.r.uic v Hamburg 22 oMohra: 'iltffiiic v r;..Tioa R tlerd Itn v Rr,ii|r,enw R1,r Mer Veendam v Boulogne »ur Mer 27 oktobra; New- Vi.rk v Hamburg r;epenS von steuben v Bremen 28 oktobra: f tlvmnl« v Cherbourg S\TT-RXIA v Trut '■'"'""•"i v Bremen 2. Novembra: I loma v (letim Manhattan v Mavre AM.ert llaijin v Cherbourg 3. novembra: Prrpden v Bremen 4. "ivembra: Majestfe v Cherbourg Penn'ajid v Hnvre Sta tendam IV»ti'ngne sur Mer A<|iiitania v Cliebourg 5. novembra: '"hamplain v Havre Rex v C"n«.a 9. novembra: • T"»es Itooseiett Havre Hamburir v fherliourg I 11. novembra: I Homerie v fherbotirg Bremen v Bremen Buriš v Ha\r« 12 novembra: C»-nte 'Iranrle v Genoa Vob-nda>n v Itoulopne sur Mer 15. novembra: I.«-via.t t'a n v Cherbourg in Bremen 13 novembra: Vubania v Trst I»eutsehland v Cherbourg 18. novembra: < t|ympie v Cherbourg Ki i ropa v foremen 19. novembra: Conte rli Savoia v Genoa novembra: Si. l/min v '"herbourg Pre«. Harditig v Havre 25. novembra: P« rengaria v Cherbourg 26. novembra: Chnmplain v Havre Augustus v Genoa Ma jest ie v Cherbourg 23. novembra: Bremen v Firemen 30. novembra: New York v Cherbourg Manhattan v Havre Statemlam v Boulogne lur Mer 1. decembra: ■ Be* v Genoa Stuttgart v firemen 2. decembra: Homeric v Cherbourg 6. decembra: Sutuinia v Trst 7. decembra: Kuropa. v Bremen Pre.s R'roseveH v Havre 3. decembra: PARIS (BOŽIČNI IZLET) Havre Albert Ballin v Cherbourg Olympic v Cherbourg 10. decembra: Koma v' Genua 13. decembra: Hamburg v Cherbourg 14. decembra: Mnjwlic v Cherbourg Bert-nRarfa v Cherbourg 15. decembra: Conte di Savola v Geti >a Bremen I.eviathajj v Cherbourg in Bremen 21. decembra: Pret«. Harding v Havre I>eutschland v Cherbourg 23. decembra: Champ'ain v Havre Homeric v Cherbourg 27. decembra: Kun va v Bremen 23. decembra: New York v Cherbourg Manhattan v Havre 30. decembra: «-•!> mpic v ChertwHirg k