OGLAŠAJTE V
NAJBOLJŠEM
SLOVENSKEM
ČASOPISU V OHIJU ★
Izvršujemo vsakovrstee tiskovine
ENAKOPRAVNO
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER
OF OHIO ★
Commercial Printing of All Kinds
VOL. XXXIII.—LETO XXXIII.
CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY (SREDA), JULY 19, 1950
ŠTEVILKA (NUMBER) 140
G
B R O B N P AZK E
VATRO J. GRILL
"Vera je ena taka zver, da je celo ljubi Bog ne more nikomur dati v rejo."
Ta slovenska kmetiška modrost mi je prišla na misel te dni, ko se v javnem tisku obujajo spomini na takoimenovano "opičjo obravnavo," pri kateri so pravoverni Tennesseečani pred 25 leti sodili mladega uči telja Scopesa, ker je v razredu razlagal Darwinovo teorijo; da namreč človek ni prišel na svet kot izdelan produkt, temveč da je bil po vseh znamenjih sodeč najprej ribici podobna stvar, potem lazeča žival, iz katere se je stop-njema razvil v kosmatinca, iz tega pa šele v človeku podobno bitje, katerega je vzelo nekaj milijonov let, predno seje naučil hoditi po dveh.
Če je imel stari Darwin prav ali ne, ne vem, ker zraven nisem bil, in tudi nisem, biolog.
Voltaire je rekel, da če bi ne bilo Boga, bi ga morali izmisliti. Po mojem nestrokovn j aškem prepričanju bi se nekaj podobnega moglo reči tudi o Darwino-vem nauku o razvoju človeka.
Zakaj ?
Pač zato, ker če ne bi verjeli, da ima človek v sebi zmožnosti za rast in samoizpopolnj evan j e, bi to kar imenujemo življenje, ne bilo nič drugega kot pusta, prazna in brezplodna komedija. Če hočem torej verjeti, da bo
netu lepša in svetlejša, kakor pa je bila njegova preteklost, to se pravi, ako hočem biti optimist, tedaj moram Darwinov nauk pozdravljati.
Bilo je meseca julija v letu Gospodovem 1925, ko je učitelj Scopes sedel na zatožni klopi v farmarskem mestecu Dayton, Tennessee. Torej v letu, ko je čednostni Calvin Coolidge dremal v Beli hiši—mož, ki je čisto resno mislil, da glavna naloga najvišjega uradnika ameriške republike je ta, da malo govori in še manj stori; v letu, ko so v deželi začeli odjekati prvi takti Vesele borzijanske polke, ki pa se je prej ko so minila štiri leta, spremenila v divji derviški ples -—v blazno orgij o, ki je dala Ameriki tak glavobol, da vsi le-ki priznanih ekonomskih padar-jev niso prav nič zalegli, temveč je šlo na slabše toliko časa, dokler ni bil pozvan nov zdravnik, kije predpisal močno dozo zdravila, ki se je imenoval New Deal.
Ampak to je seveda druga zgodba
V tistih vročih julijskih dneh jih je bilo malo, ki so slutili, kaj prihaja. Zato je bila "opičja ob raVnava" vesela dogodivščina, ob kateri seje zabavala Amerika in se je muzal in smejal ostali svet.
človeštva na tem Vojne na Koreji, da pa ne more-
ZEDINJENE DR2AVE SO ZAVRGLE NAČRT INDIJSKEGA PREMIJERJA ZA KONČANJE VOJNE NA KOREJI
WASHINGTON, 18. julija—Ameriška vlada je danes zavrgla predlog indijskega ministrskega predsednika Nehrua za miroljubno poravnavo konflikta na Koreji.
V svojem odgovoru na Nehru-ovo poslanico je državni tajnik Acheson rekel, da Zedinjene države ne morejo pristati na nobeno miroljubno poravnavo, ki bi vključevala pogoj, da se v organizaciji Združenih narodov prizna novo kitajsko vlado v Pei-pingu.
(Nehru meni, da bi morala nova Kitajska biti zastopana v organizaciji Združenih narodov.
Podobnega mnenja so tudi Angleži. Sovjetski premijer Stalin pa je v svojem odgovoru indijskemu premijerju pohvalil njegovo mirovno iniciativo in izrazil mnenje, da bi se konflikt moralo rešiti v okviru Varnostnega sveta, toda s sodelovanjem predstavnikov nove Kitajske.
Zedinjene države pa medtem še vedno podpirajo nacionalističnega diktatorja Ciangkajšeka, ki se nahaja na otoku Formozi).
Odgovor državnega tajnika je bil izročen indijskemu ambasadorju v Washingtonu. Toda vsebina odgovora ni še bila objavljena. Obveščeni krogi pa pravijo, da je v svojem odgovoru Acheson poudaril, da se Zedinjene države zanimajo za končanje
NOVI GROBOVI
jo sprejeti Nehruove sugestije, da se prizna predstavnike nove Kitajske. Po mnenju državnega oddelka bi se sevemo-korejske sile morale najprej umakniti na 38. vzporednik in šele zatem bi pogajanja bila možna.
Stališče ameriške vlade je, da se ne more zgolj vsled napada na južno Korejo priznati novo Kitajsko, ker bi to pomenilo, da bi se lahko na isti način priznalo tudi druge države, na primer Bolgarijo, če bi napadla Jugoslavijo.
Obravnava je bila komaj par dni stara, ko je postalo očitno, da je mladi obtoženec samo figura.
Glavna igralca sta bila dva starca: William Jennings Bryan, "the Great Comimoner," ki je prišel prostovoljno v Dayton, da priča kot veščak Svetega pisma kot dobesednega razodetja božjega, in pa Clarence Darrow, v stoterih sodnih bitkah preizkušeni skeptil^, ki je v mlajših le tih z advokaturo nabral toliko dolarjev, da si je zdaj mogel pri-
(Dalje na 2. strani)
ANGIJA NE POŠILJA VEČ OLJE KITAJSKI
LONDON, 18. julija—Angleško zunanje ministrstvo je danes naznanilo, da je Anglija ustavila vse pošiljke olja za Kitajsko. Sklep je bil storjen vsled vojne na Koreji in v soglasju z napori Varnostnega sveta, da se s silo ustavi napredovanje severno korejskih sil.
22 ŽRTEV LETALSKE NESREČE V INDIJI
NEW DELHI, Indija, 19. julija. — Dvaindvajset oseb, med njimi pet Američanov, je bilo danes ubitih v težki letalski nesreči, ki se je pripetila 12 milj od mesta Pathankota. Ponesrečeno letalo je lastovala družba Indian National Airways.
SPREHOD ZA DOLGO ŽIVLJENJE
DOVER, N. H., 19. julija. — Paul De Roy, ki je star 104 leta, je danes izjavil, da je najboljši način za dosego dolgega življenje, če se vsak dan podate na eno miljo dolg sprehod.
VARNA BLAGAJNA
OSNABRUECK, Nemčija, 18. julija. — Lastnik nekega tukajšnjega cirkusa pravi, da ima najbolj varno blagajno na sve tu. Vsak večer spravi dohodke s predstav v blagajno, blagajno nosi v kletko, v kateri se nahaja velik medved.
Sovjeti hvalijo svoje zračne sile
MOSKVA, 17. julija—Sovjetski časopisi so včeraj proslavili "Dan sovjetske letalske sile" z daljšimi članki, ki so jih pove-činoma spisali vodilni sovjetski generali. Velika parada letal, ki se jo vsako leto prireja nad letališčem Tušino, pa je bila preložena vsled slabega vremena.
Za Komsomol Pravdo je napisal članek gen. Vasilij Džugašvi-li, sin sovjetskega premijerja Stalina. V članku je posebno pohvalil štiri letalce, ki so bili odlikovani z redom Rdeče zastave 13. aprila.
(Ameriški uradniki pravijo, da so letalci bili očividno odlikovani, ker so sestrelili neko ameriško letalo, ki je izginilo nekje nad Baltiškim morjem).
Gen. Džugašvili je v članku izjavil, da so štirje letalci bili odlikovani vsled svoje letalske izurjenosti in izpolnjevanja svojih vojaških dolžnosti. Omenil jih je skupaj z ostalimi sovjetskimi letalskimi heroji, ki so se odlikov.iU ^" vojni proti Nempjiji in ob priliki raznih zračnih parad nad Tušinom.
Moskovska Pravda pa je v svojem uvodniku poudarila, da je sovjetska letalska sila zavarovala meje Sovjetske zveze.
"Noben zračni ropar, ne glede v kakšnem letalu leti, ne glede kako naglo in visoko leti njegovo letalo, se ne bo upal iti čez meje naše velike in miroljubne dežele," je med ostalim rečeno v članku Pravde.
Na splošno so tako Stalinov sin kot ostali sovjetski generali poudarili razliko med sovjetsko in ameriško zračno silo, češ, da sovjetska letalska sila služi stvari miru na svetu, medtem ko ameriška letala mečejo bombe na civilno prebivalstvo in morijo žene in otroke na Koreji.
HEDWIG JANŠA
V	Polyclinic bolnišnici je včeraj zjutraj umrla He d wig (Pat) Janša, rojena Kern, stara 32 let. Stanovala je na 1217 E. 71 St. Rojena je bila v Cle-velandu in je bila članica društva Kristusa Kralja št. 226 KSKJ in Clairwoods št. 40 SDZ.
Tukaj zapušča soproga William, hčerko Donna Marie in sina William, dva brata Franka in William Kern ter dve sestri Mrs. Frances Jakomin in Mrs. Josephine Trunk. Pogreb se vrši v petek zjutraj ob 9. uri i z Zakrajškovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Frančiška ob 9:30 uri in nato na pokopališče Calvary.
#
SOPHIE KAJGANICH
V	Lutheran bolnišnici je včeraj zjutraj umrla Sophie Kaj-ganich, stara 45 let, stanujoča na 1415 E. 39 St. Rojena je bila v Pitsburghtu, Pa. Tukaj zapušča sinova Miloš in Nick. Pogreb oskrbuje Golubov pogrebni zavod, E. 47 St. in Superior Ave.
*
FRANK VOLCANSEK
Danes zjutraj ob 4:05 url je preminil po dolgi in mučni bolezni v Cleveland Clinic bolnišnici Frank Volčanšek, star 45 let. Stanoval je na 1467 Larch-mont Rd. Rojen je bil v Cleve-landu in je bil član društva Loyalites št. 590 SNPJ. Delal je kot "assembler" zadnjih 24 let pri Oliver Corp.
Tukaj zapušča žalujočo soprogo Ann, rojeno Chample, hčerko Mary Lou, brata Michaela, sestro Mrs. Frances Somrack in več sorodnikov. Pogreb se vrši v petek zjutraj ob 8.45 uri iz pogrebnega zavoda Joseph Žele in sinovi, 458 E. 152 St., v cerkev Marije Vnebovzete ob 9.30 uri in nato na pokopališče Calvary.
Dve ameriški diviziji se izkrcali na Koreji, ne da bi sile Severne Koreje skušale preprečiti invazijo
Industrijalist se bo zagovarjal za umor svoje žene
Bogati lakewoodski industrijalist Joseph Gogan je včeraj bil obtožen za umor svoje žene, ki je umrla zastrupljena s ciankalijem.
Gogan je bil aretiran, toda na policijskem zasliševanju je izjavil, da svoje žene, od katere je bil ločen eno leto, ni umoril. Rekel je, da se je podal na stanovanje svoje žene ter hotel vzeti neke slike, ki so veljale okrog $35,000. Ko pa je prišel pred stanovanje, je pronašel, da so vrata zaklenjena. Ker mu žena ni hotela odprti vrat, je s silo vdrl v hišo, vzel dve sliki in jih hotel zaviti v neko pokrivalo, iz katerega pa se je vsul ciankalij tako na njega kot na ženo. ■ Industrijalec trdi, da je prah bil neškodljiv. Toda mrliški oglednik je izjavil, da je žena umrla vsled zastrupljenja.
Gogan in njegova žena sta živela skupaj 20 let, toda lani sta se ločila. Baje je ob priliki ločitve bogati industrijalec dal svoji ženi za 600,000 dolarjev delnic svoje družbe, Gogan Machine Corp., dvonadstropno hišo in dva Cadillac avta.
Ob priliki preiskave v stanovanju industrijalca na 13870 Clifton Blvd. je policija našla večje količine ciankalij a v prahu.
PROTI NACISTIČNA LIGA PROTESTIRA
NEW YORK, 18. julija—New-yorška proti-nacistična liga je danes poslala telegram državnemu tajniku Deanu Achesonu v znak protesta, ker se je dovolilo vstop v Zedinjene države Ferdinandu Durcianskemu, ki je bil zunanji minister tako zvane neodvisne Slovaške, ki je bila lutka nacistjične Nemčije. Predsednik te "neodvisne Slovaške," monsignor dr. Tiso je bil obešen zaradi 118 vojnih zločinov.
V svojem protestu liga pravi, da je bil Durciansky nacistični kolaborator, ki je izročil Slovaško Hitlerju.
Durciansky bo v Amerikp prišel kot begunec in verjetno nastopal na shodih.
FILIPINSKE ČETE BODO OSTALE DOMA
MANILA, 18. julija—Filipinska vlada je danes podprla stališče predsednika Quirina, da se filipinske čete ne bo pošiljalo na Korejo. Neki predstavnik vlade pa je izjavil, da vlada ne bo ugo-i varjala, če se Filipinci želijo javiti kot prostovoljci za korejsko vojno.
Domače vesti
Poroka
Poročila se bosta v soboto zjutraj ob 9:30 uri v cerkvi Marije Vnebovzete Miss Joan Ce-kada, hčerka Mr. in Mrs. Joseph Cekada, 1119 E. 177 St., in Mr. Joseph Kumel, sin Mr. in Mrs. Joseph Kumel st., 13618 Aspinwall Ave. Mlademu paru čestitamo in mu želimo vse najboljše v zakonu!
Pozdravi
Pozdrave s poti iz Anglije v Južno Afriko pošilja poznana Mrs. Irma Amaut, hči poznane družine Mr. in Mrs. Joseph Ka-lan iz E. 74 St. Mrs. Arnaut se je s svojim soprogom nahajala v Angliji od marca meseca.
Ženski klub SNPJ farme
Jutri zvečer ob 7:30 uri se vrši seja Ženskega kluba farme SNPJ v Slov. del. domu na Waterloo Rd. Članice so vabljene, da se udeleže v polnem številu.
Na počitnice
Mrs. Ursula Zdravje i z E. 140 St. se je podala na enomesečne počitnice k hčeri v In-diano. Želimo ji obilo zabave in razvedrila.
HLAČE IZGINILE ZA DOBRODELNE NAMENE
THIEF RIVER FALLS, Minn. 17. julija—V neki tukajšnji restavraciji se je sestal odbor Ženskega kluba, ki zbira obleke za v Evropo. Po seji so žene začele pripravljati pakete s ponošeno obleko. Neki natakar pa je stopil v dvorano in se pritožil, da so mu zginile hlače. Žene so v zadregi pregledale pakete in res pronašle med ponošenimi stvarmi tudi natakarjeve hlače.
TOKIO, 19. julija—Iz glavnega stana gen. MacArthur-ja so danes naznanili, da sta se dve ameriški diviziji iz-krvali na Koreji, ne da bi sile Severne Koreje skušale preprečiti invazijo.
V komunikeju je rečeno, da se je izkrcala Prva kavalerija,
ki je v drugi svetovni vojni osvobodila glavna mesto Filipinov.
Na fronto je bila poslana tudi 25. divizija.
Zadnji dan za plačilev zemljiških davkov
Jutri, 20. julija je zadnji dan za plačitev zemljiških davkov za zadnjo polovico minulega leta. Kdor bo plačal po preteku določenega roka, bo moral plačati tudi obresti zaradi zakas-nelosti.
Zopet na domu
Mrs. Jennie Hrvatin se je po nekaj tednov bivanja v bolniš niči vrnila na svoj dom na 17921 Waterloo Rd., kjer se še vedno nahaja pod zdravniško oskrbo. Zahvaljuje se vsem za obiske, -darila in voščilne kartice, ki jih je prejela.
Na potovanju
Mr. in >Mrs. John Rozance, 15216 Lucknow Ave., ter sin in sinaha Mr. in Mrs. Victor Rozance so se podali na parteden-sko potovanje v Detroit, Chicago, Kansas City in Yellowstone Park. Pisarna Mr. Rozanca, ki prodaja zemljišča, bo odprta med tem časom kot po navadi. Mnogo razvedrila in srečen po-vratek!
Ameriške čete so se izkrcale včeraj okrog 7. ure zjutraj pri majhnem pristaniščnem mestu Pohangu, ki se nahaja 66 milj od glavnega pristaniščnega mesta Pusana.
V naznanilu je rečeno, da bodo ostale ameriške sile kmalu poslane v borbo.
Leut. gen. Walt6n H. Walker, poveljnik ameriških sil na Koreji, ima sedaj na razpolago tri divizije, toda pričakuje se, da bo nadalnje pojačanje sledilo. Dosedaj se je na Koreji borila proti severnim Korejčanom le 24. pehotna divizija, ki je zadrževala napredovanje sovražnika.
Ameriške čete so se izkrcale pod zaščito ameriških bojnih ladij in ameriške ter angleške letalske sile. Namen invazije pa je, da se ustavi napredovanje sil Severne Koreje proti jugu in sproži proti-ofenzivo.
Invazija je ena od največjih vojaških potez s strani ameriških sil, odkar se je vojna začela. Ameriški gen. Walker je ob tej priliki izjavil:
"Naše delo je, da ubijemo se-verno-korejske vojake, dokler Združeni narodi ne izvojujejo zmage na Koreji."
Medtem pa iz fronte pri Tae-jonu poročajo, da od ponedeljka sile Severne Koreje niso napredovale. Samo mesto se soglasno z zadnjimi poročili nahaja še vedno v rokah ameriških sil, čeprav je bilo včeraj naznanjeno, da se borbe vršijo v predmestju.
Ameriški poveljniki pravijo, da so komunisti ustavili svojo ofenzivo, ker da verjetno niso mogli spraviti dovolj tankov čez reko Kum. Možno pa je tudi, da so ameriška letala razbila njihove oskrbovalne zveze.
Verjetno pa je, da se korejske sile pripravljajo na novo ofenzivo, ki jo bodo sprožile, ko bodo v teku noči dobile dovolj tankov in artilerije.
*
Sovjetski častniki služijo kot svetovalci v korejski armadi '
WASHINGTON, 18. julija — Neki predstavnik armade je danes rekel, da so pri severno-ko-rejski armadi nahajajo sovjetski vojaški svetovalci. Izjavil je, da ima ameriška armada zanesljive informacije, da se z nekaterimi sevemo-korejskimi enotami nahaja od 10 do 20 ruskih častnikov.
Predstavnik armade pa ni hotel razkriti, na kakšen način se je zvedelo za ruske vojaške svetovalce. Ko ga je neki časnikar vprašal, če je kakšen od teh sve tovalcev bil ujet, ni predstavnik armade hotel odgovoriti na vprašanje.
"Kolikor je nam znano, so Rusi svetovalci, ne pa aktivni borci," je rekel neimenovani piedstavnik armade.
Ameriški časnikarji pa so bili
opozorjeni, naj bodo zelo previdni, kar se tiče te zadeve.
Znano je, da Zedinjene države imajo ne samo svetovalce, ampak tudi vojake, ki se aktivno borijo na Koreji v imenu Združenih narodov. Toda Sovjetska zveza ne prizna sklepa Varnostnega sveta, ker ni bila navzoča na seji in ker je za sklep glasoval delegat nacionalistične Kitajske, ki da nima pravice zastopati kitajskega ljudstva. Sovjetska zveza meni, da je vojna na Koreji "civilna vojna" in kot taka, je notranja zadeva samih Korejčanov.
SNOW PRAVI, DA JE BUDENZ "LAŽNJIVEC"
CHESTER, Conn., 18. julija— Znani pisatelj Edgar Snow je danes izjavil, da je bivši komunist in sedanji profesor na neki katoliški univerzi Louis Budenz "psihopatični lažnjivec."
Snow je rekel, da je pričanje Budenza pred senatnim odborom le "bajka."
Pisatelj je izjavo podal v zvezi 3 pričanjem Budenza 25. aprila. Med ostalim je bivši komunist pod prisego izjavil, da je pokojni general Carlson, znani heroj marincev, bil "aktivni komunist." Snow pa pravi, da je to laž in da je gen. Carlson umrl za demokracijo.
NEZNANE PODMORNICE V BLIŽINI FORMOZE
TOKIO, 18. julija—Iz glavnega stana gen. Mac Arthur j a so danes naznanili, da so v bližini obale Formoze opazili tri podmornice.
Čeprav v poročilu ni rečeno, kateri državi so podmornice pripadale, se veruje, da so bile sovjetske.
TRUMAN BO GOVORIL
WASHINGTON, 18. julija — Predsednik Truman bo jutri (v sredo) imel govor za ljudstvo ob 10.30 zvečer. Opoldne pa bo kongresu podal posebno poročilo v zvezi z vojno na Koreji.
Reuther predlaga . 100-letno borbo proti komunizmu
DETROIT, 19. julija —Predsednik CIO unije United Auto workers, Walter Reuther, je danes predlagal, naj Zedinjene države v teku 100 let potrošijo trilijon dolarjev (1,000 miljard dolarjev) za borbo proti komunizmu.
V svojem pismu predsedniku Trumanu je Reuther, kije znan kot nasprotnik komunistov, rekel, da bi Zedinjene države po celi zemeljski obli morale sprožiti "totalno mirovno ofenzivo," kot edini način, za "demokratično preživi j en j a."
Reuther meni, da bi se program za 100-letno pobijanje komunizma moralo voditi v okviru organizacije Združenih narodov. Za te namene pa bi Zedinjene države letno prispevale 13 milijard dolarjev.
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PR^INTING & PUBLISHING CO. •231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3. OHIO
HEnderson 1-5311 — HEnderson 1-5312
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
19. julija 1950
SUBSCRIPTION RATES—(GENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta):
For One Year—(Za eno leto)_________
For Six Months—(Za šest mesecev)___
For Three Months—(Za tri mesece)_________
-$8.50 _ 5.00 - 3.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries:
For One Year—(Za eno leto)___________
For Six Months—(Za šest mesecev)__
For Three Months—(Za tri mesece) _
-$10.00 . 6.00 _ 3.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at _Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
UREDNIKOVA POSTA
RAZNO IZ COLLINWaODA
KOREJA—"DEŽELA JUTRANJE SVEŽINE"
•
Japonci so na veliko izkoriščali vsa bogastva Koreje, vso zunanjo trgovino pa so prevzeli v svoje roke. Korejski jezik so preganjali, knjige, ki so pisale o slavni zgodovini korejskega ljudstva,—so zažgali. To preganjanje je imelo za posledico, da se je preko milijon Korejcev izselilo iz domovine v Mandžurijo in južno Sibirijo.
Dogodki v Rusiji proti-imperialistično gibanje na Kitajskem, pa tudi delo japonskega proletariata je vplivalo na korejsko drobno buržoazijo, revolucionarno inteligenco in stare pristaše odporniškega gibanja, da so 1. 1919 sprožili v Koreji narodnoosvobodilno gibanje. Prišlo je do velikih demonstracij v Seulu, odkoder se je gibanje razširilo tudi na podeželje. Japonci so to gibanje zatrli. Toda ta upor je prisilil japonske imperialiste, da so nekoliko spremenili upravo v Koreji, obenem pa so poskušali dobiti stike z delom korejske buržoazije.
To delno popuščanje so izkoristili mladina in inteligenca, pa tudi delavci mest in vasi. Ze 1. 1923 so bili ustanovljeni prvi komunistični krožki, ki jim je pripadala v glavnem inteligenca in ki so začrtali bodočo pot narodne osvoboditve. Predstavniki Koreje v tujini (v Sovjetski zvezi in v ZDA) so to gibanje podpirali.
Za časa druge svetovne vojne je bil leta 1943 sklenjen sporazum med ZDA, Veliko Britanijo in Kitajsko v Kairu (Roosevelt, Shurchill in Ciangkajšek) o obnovi korejske samostojnosti in neodvisnosti po koncu vojne.
Ko je na koncu druge svetovne vojne tudi Sovjetska zveza nastopila proti Japonski, je bil sklenjen sporazum o razdelitvi vojnih področij na Koreji. Demarkacijska črta med sovjetskim in angloameriškim področjem je bila določena ob 38. vzporedniku. Japonske čete, ki so bile severno od te črte so se morale vdati sovjetskim četam, tiste, ki so bile južno od 38. vzporednika, pa ameriškim.
Moskovska konferenca zunanjih ministrov (1. 1945) je sklenila, da bo obnovljena neodvisnost korejslce države in da bo posebna ameriško-sovjetska komisija v posvetu s korejskimi demokratičnimi strankami uredila vse potrebno za postavitev začasne vlade za vso Korejo. Ker je prišlo do različnih političnih gledanj na položaj v Koreji, je omenjena mešana komisija prenehala z delom že 1. 1946. Istega leta so bile meseca septembra v sovjetski okupacijski coni volitve v ljudske odbore. Temu političnemu dogodku je sledilo obširno izmenjavanje diplomatskih not med Moskvo in Washingtonom, ki pa ni rodilo nobenega uspeha, pač pa se je še povečala napetost med Severno in Južno Korejo. Prišlo je do številnih incidentov, ki so popolnoma zastrupili ozračje in onemogočili kakršno koli sodelovanje. Mešana ameriško-sovjetska komisija za Korejo se je sicer ponovno sestala, toda tudi ti sestanki so ostali brez slehernega uspeha. Na zahtevo delegacije ZDA je oktobra 1947 politični odbor Organizacije Združenih narodov imenoval mednarodno komisijo za Korejo, ki pa je svoje delovanje lahko razvila samo v ameriški coni. Tako je propadel tudi načrt o spolšnih parlamentarnih volitvah za vso Korejo.
. Meseca maja 1948 je komisija OZN izvedla separatne volitve v ameriški voni. Izvoljena je bila narodna skupščina, ki'je sprejela novo ustavo za vso Korejo. Teh volitev pa sovjetska vlada in vlada Seerne Koreje nista nikoli priznali za veljavne, češ da so bili rezultati 'ponarejeni. Kljub temu je večina v OZN te volitve priznala za veljavne in potrdila ustanovitev Republike Koreje z glavnim mestom—Seul.
Tri mesec nato so bile splošne volitve v Severni Koreji. Izvoljena je bila Velika ljudska skupščina, ki je tudi sprejela ustavo za vso Korejo. Nova vlada Ljudskodemo-kratične republike Koreje v Fenjangu je prosila vladi ZDA in Sovjetske zveze, naj umakneta okupacijske čete in ji prepustita vso oblast. Sovjetska zveza se je temu pozivu odzvala in umaknila svoje čete iz Severne Koreje decembra 1948. Oblast nad tem področjem je prevzela vlada Kib Ir Sena.
Junija 1949 pa je tudi ameriška vlada prenesla vse funkcije, ki .jih je doslej imela njena okupacijska vojska, na vlado dr. Singman Rheeja v Seulu in umaknila svoje čete iz Južne Koreje.
Tako sta nastali v Koreji dve skupščini in dve vladi, ki sta vsaka zase zahtevali popolno oblast nad vso Korejo. Politična in ideološka nasprotja med obema vladama so bila tolikšna, da je prišlo do čestih incidentov na meji med obema področjema Koreje. Ta nasprotja—pa tudi različni
Važne prireditve v Slovenskem delavskem domu
V	Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. se bodo vršile važne kulturne in pomembnejše prireditve v prihodnji jesenski sezoni. V nedeljo 22. oktobra bo podalo dramsko društvo Verovšek dvo-dejansko igro in namesto običajnega plesa v avditoriju po igri, ima v načrtu tudi predvajanje slovenskega filma iz stare domovine.
Druge važnejše prireditve pa bodo:
V	nedeljo 29. oktobra bo prireditev krožka št. 1 Progresivnih Slovenk; v nedeljo 5. novembra ima svoj dan aktivno društvo Strugglers SNPJ z vari-jetnim oderskim programom. Naše največje in najbolj aktivno podporno društvo V boj, št. 53 SNPJ, pa ima svojo običajno veliko prireditev v nedeljo 12. novembra. Dan pevskega zbora Jadran je v nedeljo 19. novembra. Mladinski zbor SDD pa ima svoj koncert v nedeljo 10. decembra in kot običajno tudi v tem letu bo imel pevski zbor Jadran svojo Silvestrovo zabavo 31. decembra.
Ženski odsek farme SNPJ
Ta odsek je postal jako aktiven y zadnjih časih in tako bo imel tudi v soboto zvečer 29. julija prvovrstno prireditev na farmi Clevelandske federacije SNPJ. Na ta dan bo odsek ser-viral prav okusno kokošjo večerjo ob 6. uri zvečer in ako še nimate za to listka, kateri stane $1.25, imate še čas, da si ga nabavite. Dobite ga pri vseh članicah odseka, ali pa pokličite za rezervacijo predsednico Mrs. A. Tomle, PO 1-3549, ali pa tajnico Mrs. Mary Zaman, IV 1-4871. Tudi plesalo se bo, saj bo to "mun-lajt" piknik in igrala bo jako popularna godba Richi Vadnal do jutranje ure. Posebnost tega večera bo tudi kazanje jugoslovanskega filma "Tb ljudstvo bo živelo." (Živeče ovaj narod — Unconquered People). Kakor se vam je dopadel film "Na svoji zemlji," tako se vam bo tudi ta, katerega vsebina je iz bojev junaških partizanov v Bosanskih planinah. Mlado dekle, z imenom Jagoda, je januki-nja, katera je bila partizanska sanitetka, ko je njen oddelek nosil ranjene partizane preko snežnih žametov in je bil napaden po sovražniku. Stari njen prijatelj, profesor, je bil na mestu ustreljen, Jagodo pa so odpeljali v ujetniško taborišče na izpraševanje. Nacijski povoljnik jo je mučil, da bi iz nje izsilil tajno, kje je partizanska bolnišnica, ker pa junaška partizanka noče niti za ceno svojega mladega življenja izdati svojih tovarišev in tovaršic, jo nacijske beštije obesijo.
To je delno resnična zgodba iz bojev za svobodo in socialno-narodno življenje jugoslovanskega naroda. Film se bo pričelo kazati ob 9. uri zvečer na SNPJ farmi. Po večerji, pred kazanjem in po kazanju filma, pa se bo plesalo, ker v zatišju dreves so večeri v poletnih dneh n^ naši farmi kakor nalašč za plesanje.
Ne pozabite, vse to se bo vršilo v soboto večer 29. julija. Ako bo ta dan, oziroma večer hladen in bolj pust, se bo predvajalo film v dvorani, ako pa bo običajna poletna vročina—no, zato pa je hribček poleg hiše oskrbnika kakor nalašč ustvarjen po naravi za "outdoor theater." Ako bo šlo vse po sedajnih načrtih, bodo med nami tudi naši gostje
iz stare domovine Seliškar, šega in zdravnica Bidovec.
Poslovilno pismo
Hitro teče čas, komaj so prišli med nas—žena-zdravnica-ju-nakinja Franja Bidovec, prole-tarski pesnik in pisatelj Tone Seliškar in književnik-kritik Drago Šega, kateri so prinesli zahvalo za vse ono, kar smo ameriški Slovenci darovali svojim lastnim krvnim bratom in sestram v porušeni rojstni domovini. Komaj so prišli, pa že zopet morajo oditi, ker doma jih čaka delo. Tisoč in eno stvar je treba, narediti in popraviti, ker vojni vihar je porušil vse, kar mu je bilo v napoti.
Naša stara domovina, naš rojstni kraj pač ni mogel izbrati boljših poslancev zahvale in dobre volje, ka,kor so ti trije.
Seliškar, Bidovec, Šega—priljubili ste se nam vsem ameriškim Slovencem, vsem onim, ki jih ni in ni bilo nikdar sram v tujini, da smo ene in iste narodne krvi! Ponosni smo, da smo po rodu In krvi Slovenci, ker ponosni smo tudi na vaš junaški odpor proti naci-fašističnemu okupatorju. V nekaj dnfeh boste odšli od nas. Ponesite s seboj naš pozdrav vsem vašim na poljih, rudnikih, tovarnam in uradih. Povejte jim, kaj ste videli pri nas: krasne stavbe, ogromne velike tovarne, široke tlakovane ceste, po katerih drčijo krasni avtomobili. Ne pozabite pa jim povedati tudi tega, da vseh teh zemeljskih dobro ni bilo tedaj, ko smo ameriški Slovenci prišli s trebuhom za kruhom v sedanjo našo novo domovino, zato, ker naša stara domovina ni imela kruha za nas.
Povejte jim tudi, da imamo ameriški Slovenci velike in lepe narodne domove, mogočne pod porne organizacije, pevske, dramske in socialne organizacije ter še mnogo tega in onega. Toda, ne pozabite jim povedati, da mi vsega tega nismo imeli, ko smo prirajžali preko oceana s prazno culo v roki, s praznim žepom. Treba je bilo delati in ustvarjati, da smo do tega prišli, kar imamo danes.
Pred 30, 40 ali 50 leti vsega tega še ni bilo—tlakovanih cest, ogromnih stavb in lepih avtomobilov. Za vse zemeljske dobrote je moral splošno ameriški delavec marsikatero znojno kapljo obrisati raz obraza, žuljave roke so ustvarjale vse to, ker pred temi leti še ni bilo tudi pri nas teh vsegamogočnih strojev. Delavec si je ustvaril stroje, ker (:i niso hoteli pasti z neba; ni jih ustvarila narava,' vse to je delo človeka.
Sto in sto delovnih ur so naredile naše žene in dekleta "na .udariiiškem delu" na polju naše kulture, naših organizacij, možje po osem, de^et in dvanajst-urnem delu v tovarnah, uradih in trgovinah, ko so prišli domov izmučeni, so se po par urnem odpočitku vrnili nazaj na delo— na udarniško delo za procvit naših narodnih domov, društev socialnih, podpornih, pevskih in dramskih. Povejte našim krvnim in rodnim bratom, da naj se nikar ne vdajajo malodušju, da pečene piške same ne padajo izpod neba komu v usta, ko spi pod košatim kostanjem. Brez godrnjanja je treba pluniti v roko, za vihteti kramp in lopato, ker delo mora biti storjeno.
Pozdravite jih v našem imenu in povejte jim, da smo mi ameriški Slovenci videli v vas treh poslancih dobre volje ono, česar nismo videli v obstoju nekdanje
Jugoslavije ali cesarske Avstrije. Ko ste prišli med nas, mi vas nismo poznali, razen Toneta Se-liškarja, ki nam je znan potom pisane besede in proletarske pesmi. Ko pa smo se osebno seznanili z vami, smo videli v vas treh novo Jugoslavijo, narodni in socialni preporod, produkt druge svetovne vojne.
Zdravo! Izročite naš iskreni bratski pozdrav vsem našim materam in očetom, bratom in sestram tam doma, povejte jim, da še vedno nosimo v spominu našo vas, našo gmajno in potoček za vasjo.
Vincent Coff.
Piknik Naprednik Slovenk, št. 137 SNPJ
Od vsega početka so članice največjega ženskega društva Slovenske narodne podporne jednote, Napredne Slovenke, št. 137, delovale v naprednem duhu, zato so povsem upravičene, da so ponosne na svoje lepo dru štveno ime, katerega so si izbrale naše pionirke in si s tem začrtale ravno pot sodelovanja pri naprednih aktivnostih. Da so zveste tem svojim načelom, so zopet dokazale na svoji redni društveni seji, katera se je vršila v četrtek 6. julija, ko so z veliko večino odglasovale, da se ugodi prošnji SANSovih uradnikov za skupni piknik, kateri se bo vršil v nedeljo 23. julija na naši lepi zadružni farmi.
V finančnem poročilu SANSa se je videlo, da blagajna ni velika in sedaj, ko so poravnani konvenčni stroški in druge obveznosti, je naravno, da se je blagajna znatno skrčila. Uvidele so, da ako hočemo in kar tudi pričakujemo, da bo SANS, kateri naj bi bil nekaka vez med nami in našo prerojeno rojstno domovino uspešen, je treba, da ga finančno podpremo. Vidite, take so te naše vrle članice, katere se zanimajo in sodelujejo pri vseh naprednih ustanovah. Zato mislim, da zaslužijo, da se v polnem številu udeležite tega skupnega piknika, na katerega ste prav vljudno vabljeni.
Odlični odposlanec Drago Šega nam je zagotovil, da se pravočasno vrne in poseti naš piknik, da na kratko oriše delovanje nove Jugoslavije.
Prostor piknika je seveda naša zadružna farma SNPJ na Chardon in Heath Rd. Za lačne poskrbe naše kuharice, kakor znajo samo one, vesele natakarice pa utešijo vse žejne. Ob zvokih godbe Tomšičevih fantov, se bomo pa prav urno vrteli.
Na svidenje v nedeljo 23. julija na lepi zadružni farmi SNPJ! Josephine Tratnik, predsednica.
interesi, ki jih imata i ^lada ZDA i vlada Sovjetske zveze glede Koreje—so povzročila sedanji spopad med Severno in Južno Korejo. S tem perečim vprašanjem se peča Varnostni svet OZN; ta vojna in to vprašanje,pa upravičeno razburja svetovno javnost, ki vidi v tem spopadu nevarno ogrožanje miru na svetu.
Piknik krožka št. 3 Progresivnih Slovenk
Krožek št. 3 Progresivnih Slovenk priredi svoj piknik v nedeljo 23. julija na vrtu Ameriško-jugoslovanskega centra na Re-cher Ave. Vabljeni so vsi člani in članice kakor tudi njihovi prijatelji, da nas obiščete.
V slučaju dežja bomo pikniko-vali v zgornji mali dvorani in se vrteli ob Grabnarjevi godbi. Kuharice in natakarice bodo poskrbele, da ne bo nobeden lačen. Frances Gorjanc bo pripravila govejo pečenko, ki bo tako dobra, da si jo boste še zaželeli. Piknik se prične kmalu popoldan pod košatimi drevesi; peli in veselili s6 bomo kot vedno pri Pro--gresivnih Slovenkah.
Vabljeni ste tudi člani Slovana, da nam pridete pomagati peti, kakor tudi drugi, ki se radi pridružite veseli difužbi. Ako pa kateri ali katera želi, da postane naša članica, naj se kar na pikniku javi eni ali drugi članici in ]o bo z veseljem vpisala na prihodnji seji.
Torej, še enkrat vabim vse, kar leze in gre, da se nam pridruži na tem pikniku in pomaga pri rajanju in k gmotnem! uspehu.	Gusti Zupančič, i
GORICA
Kljub revščini, vojnam in splošni bedi število goriških prebivalcev sorazmerno še vedno narašča. Seveda so uradne statistike zelo neenakomerne, netočne in tudi politično pobarvane, zlasti kar se tiče prebivalstva po narodnosti.
V stari Gorici 16. in 17. stoletja, ki je segala od Podturna do Korna ter z Grada do Kor-zal, je živelo kakih 7 do 8 tisoč duš. Vseh hiš je štela Gorica le kakih 1500. Pozneje se je mesto širilo, število Goričanov večalo. Zato bi morale statistike vedno točno jemati v poštev površino mestne občine, ne pa govoriti kar o "Gorici".
Mesto Gorica, kot je bila stara mestna občina, meri 2347 hektarjev zemlje. Na tej površini so našteli leta 1910, ko je rajnka Avstrija izvedla štetje, 30,995 prebivalcev. Med temi je bilo 10,868 ali 35.1 od sto Slovencev. V treh stoletjih je torej število ljudi porastlo za trikrat toliko.
Ko je zavihtel fašizem svoj bič, je hotel utopiti slovenske okoliške občine. Zato je Ločnik, Podgoro, Solkan, Štandrež, Št Peter in Vrtojbo kratkomalo priključil k mestu. Če si šel na Sv. goro, si hodil ves čas po mestu; izlet do pod Kojskega ob Pevmici te je peljal vedno po "mestu". To seveda le zato, da bi se z volivno geometrijo slovenski značaj goriške okolice zbrisal. Razen tega pa niso več šteli prebivalstva po "ob čevalnem jeziku", ampak so kar prisilno vpisovali po mili volji. In vendar so našteli v tej "veliki Gorici" leta 1921 torej po uradnem štetju, med 42,260 prebivalci 17,133 Slovencev. V mestu samem, torej nekaki stari Gorici, pa 6141 Slovencev med 28,154 prebivalci. To se pravi, da je živelo v mestu samem nad 22 odstotkov meščanov slo venske narodnosti brez utajenih in brez poturic, ki so se izdajali za Italijane.
Fašizem je razpisal novo ljudsko štetje (osmo v Italiji) za dan 21. aprila 1936. Takrat so že docela zatrli razlikovanje po narodnosti. Vse so kratkomalo zapisali za Italijane po narodnosti in Slovencev v Italiji — ni bilo več.
Vpeljali so tudi nov pravni pojem glede prebivalstva "resi-dente" (pristojen) in "presen-te" (prisoten). Tako se je zgodilo, da je že leta 1931 imelo v Gorici-mesto pravico 13,000 oseb iz notranjosti Italije. Ta dotok je naglo menjal narodno strukturo mesta. Pri volitvah so ti tujci tudi odločili, kdo bo di zastopnik slovenskih kmetov n. pr. iz Vrtojbe ali Podsaboti-na.
Po letu 1936 ni več pravih uradnih statistik objavljenih za javnost. Zato smo si bodisi gle. de celokupnega števila prebivalstva v Gorici in okolici, bodisi glede števila po narodnosti na nejasnem.
Lansko leto je magistrat objavil nekaj številk. Čeprav suhoparne, pa le marsikaj povedo. Pravijo: 1. januarja 1949 je bilo v Gorici 44,976 prisotnih, 40,648 pa pristojnih (z residen-co). čez šest mesecev, to je 1. junija, se je pa to razmerje spremenilo, in sicer je bilo 44,-963 prisotnih, 45,007 pristojnih.
To se pravi, da je v nekaj mesecih poskočilo število "prisotnih Goričanov" kar za 5000, vsak mesec za tisoč. Odkod so se vzeli? Ta porast seveda ni naraven, ampak političen.
Tudi celokupno število 45,000 prebivalcev kaže zgolj na umeten dotok, na priseljevanje. Pomisliti je treba, da dokazujejo uradne številke, da je organski razvoj rasti goriškega prebivalstva baš obraten. V teh nekaj mesecih, ko je kar 5000 novih meščanov več, se je v resnici rodilo le 270 Goričanov, umrlo
OBROBNE OPAZKE
(Nadaljevanje s t. strani) voščiti luksus brezplačnega za-govorništva v slučajih, ki so mikali njegovo briljantno domišljijo.
V naslednjih treh tednih je Darrow figurativno skalpiral ubogega Bryana.
Vzel je vse znane zgodbe starega testamenta, jih vzporedil z obče priznanimi dognanji znanosti in dosegel, kar je hotel: osmešil je Bryana, kakor ni bil v vsej zgodovini Amerike osme-šen še nihče pred njim ali za njim.
Darrow je na primer recitiral zgodbo o kači, ki je v raju Adama in Evo zapeljala v izvirni greh, potem pa vprašal Bryana, če veruje, da se je zgodilo tako, kakor je zapisano v Svetem pismu. Bryan je seveda odgovoril, da veruje.
"V svetem pismu je tudi zapi-sano," je nadaljeval Darrow, "da je Bog po tistem dogodku rekel kači: 'Ker si storila to, prokleta bodi pred vsemi živalmi in pred vsemi zvermi poljskimi; po trebuhu svojem se plazi in prah jej vse dni svojega življenja.' Ali verujete tudi to, Mr. Bryan?"
"Verujem," je odvrnil v znoju se kopajoči Bryan. Nakar pa je lokavi Darrow vprašal:
"Ali bi mi mogli pojasniti, kako se je kača gibala, predno jo je Bog preklel? Mar je imela noge?"
In tako dalje. Kakor bi dejal Ljubljančan: B'lo je za poč't!
Obravnava se je končala 21. julija. Porota je Scopesa našla za krivega in obsojen je bil, da plača $100 globe. (Te dni je bilo poročano, da je po tistem procesu dal slovo učiteljskemu poklicu in da ima že mnogo let službo pri neki veliki korpora-ciji. O "opičji obravnavi" ne govori rad.)
Bryan, potrt in uničen, je zbolel. Pet dni pozneje je v Day-tonu umrl.
Darrow je živel še trinajst let. Louis Adamič ga je nekoč imenoval "klopčič kontradikcij."
Ta kolona pa bi ne bila pravična, ako se ne bi prej ko postavi piko zadnjemu stavku, za hip ozrla nazaj in naprej. Krivico bi predvsem delala Bryanu.
Bryan je bil kajpada staroko-piten, zlasti kar se tiče vere in alkohola. Ampak v vsakem drugem oziru je bil vrl značaj. Boril se je za mnogo važnih reform, ki so se od tedaj uresničile, v letih, ko je bil Wall Street nekronani kralj Amerike, je bil najmočnejši glas v deželi, ki je govoril v prid malemu človeku.
Bil je državni tajnik v kabinetu predsednika Wilsona. Ko pa je leta 1917 postalo jasno, da bodo Zedinjene države potegnjene v vojni vrtinec, je odstopil. Njegovo srce mu ni pustilo drugega izhoda.
Bryan je bil v stvareh, tikajo-čih se religije, naiven, a bil je civiliziran mož in kristjan, ki bi ne ubil muhe.
Znanost, s katero ga je Darrow tako osmešil, je od tistega časa med ostalim iznašla atomsko bombo, ki je v Hirošimi v enem trenotku pokončala tisoče človeških življenj.
Kakšen nauk bi se dalo iz tega izluščiti?
Morda ta, da so vsi miselni sistemi, tirani do skrajnosti, zapeljivi, in da nobena ideologija nima v zakupu vse resnice in izključnega patenta za rešitev človeštva.
pa jih je 316. To je objektivna resnica. S takim načinom večanja prebivalstva pa nameravajo ustvarjati italijanski značaj mesta in okolice.
19- julija 1950
ENAKOPRAVNOST
STRAN 3
Jugoslavija na prvem mednarodnem trgovskem velesejmu v Chicagu
Letos bomo v Chicagu in sploh v USA prvič imeli priliko videti mednarodni velesejem. y Evropi imajo skoro vse de-2ele navado, da v večjih trgovskih središčih prirejajo mednarodne sejme, na katerih se zbijajo z vzorci svojega blaga trgovci iz vseh strani sveta. V Ameriki dosedaj tega ni bilo, razen v Torontu v Canadi, zaradi tega letošnja prireditev v Chicagu vzbuja še posebno pozornost.
Velesejem je zasnovan zelo velikopotezno, kar lahko sklepa-%o iz veličine prostorov, ki so Namenjeni za vzorce, ki jih bo-^0 razstavljali, in števila držav, ki sodelujejo. Velesejem bo ^anžiran v Navy Pier-u in v kternational Amfitheatru. Sodeluje s svojimi proizvodi poleg ^SA še 40 drugih držav kot n. Pr. AngUja, Francija, Italija, ^apadna Nemčija, Holandija, ^®igija. Švedska, Canada, Švi-Norveška, Danska, Avstrija, finska. Irska, Trst, Grčija, Co-iumbija, Indija, Cejlon, Peru, Mehika, Hong-Kong, Islandija itd.
Naše ljudi bo še posebno za-^ifnalo dejstvo, da na velesejmu razstavlja svoje proizvode tudi ^ova Jugoslavija. Čim bolj široka menjava proizvodov z deželami, ki hočejo trgovati na enakopravnih osnovah, je po-Soj ne samo za čim hitrejši razvoj mladega socialističnega gospodarstva FLR Jugoslavije, temveč tudi za ekonomiko vsqh ostalih držav. Jugoslavija se 2ato trudi, da naveže trgovske stike z vsemi državami, ki so
zainteresirane v viških proizvodnje jugoslovanske industrije, rudarstva in poljedelstva v zameno za proizvode njihove industrije, ki so potrebni Jugoslaviji.
Naša stara domovina, ki ima že kar lepo tradicijo v pogledu sodelovanja na različnih vele-sejmih, saj je po vojni sodelovala na vseh pomembnejših sejmih v Evropi pa tudi v Canadi ima v Navy Pier-u in International Amfitheatru ima odmerjenega sorazmerno dosti prostora, da bodo lahko razstavljeni izdelki skoro iz vseh polj de-lovnosti naših ljudi v starem kraju. Škoda je le, da ne bodo razstavljeni proizvodi mlade jugoslovanske težke industrije. Ti produkti se zelo težko prodajajo na ameriškem tržišču, ker tudi sama ameriška industrija ne more prodati vsega doma, ampak dobršen del svojih izdelkov izvaža v druge dežele. Razen tega pa nova Jugoslavija potrebuje proizvode težke industrije za svoje gospodarstvo in jih zaenkrat še ne prodaja v druge države.
V	jugoslovanskih paviljonih bomo lahko videli skoro popolno zbirko rud in mineralov, ki jih kopljejo in predelujejo v Jugoslaviji. V USA se posebno in-teresirajo za jugoslovanske neželezne rude in kovine, kakor n. pr. baker in svinec, zato bodo ti paviljoni še posebno bogato preskrbljeni z vzorci.
V	novi Jugoslaviji je lep napredek napravila kemijska industrija, kjer ima najugodnejše pogoje za nadaljni razvoj.
Thirty Thousand Hostelers Will
' Soon Be On the Roads and Trails

This summer some 30,000 boys and girls in their late teens and early twenties will tour North America, Western Europe and |North Africa as members of American Youth Hostels. They vill travel "under their own steam," on bicycles or on foot,
pay 50 cents to spend the night at a hostel — which may be any-jthing from a former army barracks to a converted barn — and itheir average expenditures will be ,Under two dollars a day. Above,
a young hosteler takes time out to enjoy the scenery; right, the same hosteler repairs the results of a	.
•pill with a touch of antiseptic and an adhesive bandage (one ready-to-use dressings with the gauze pad already affixed to heeive tape).
of those the
Na sejmu bodo proizvodi kemijske industrije zavzemali važno mesto.
Jugoslovanski les, posebno slavonski hrast, cenijo po vsem svetu. Poznani so tudi proizvodi lesne industrije kot n. pr. pohiš-stvo, upognjeno pohištvo, par-keti, furnir itd. Vse te stvari bodo razstavljene v Chicagu.
Staro tradicijo ima jugoslovanska industrija stekla, ki je po vojni še razširila svojo proizvodno kapaciteto. Na vseh dosedanjih sejmih so veliko pozornost vzbujali vzorci jugoslovanskega (slovenskega) brušenega kristalnega stekla in brez dvoma tudi v Chicagu ne bodo ostali neopaženi.
Usnjarska industrija bo zastopana z vzorci vseh vrst usnja in z izredno okusnimi izdelki kožne galanterije.
Veliko prostora bo zavzemala razstava poljedelskih proizvodov in proizvodov industrije živil kot n. pr. paprika, konoplja, hmelj, suhe slive, smokve, orehi, lešniki, mandeljni, salame, prekajeno meso, sir, konzervirane ribe, razne pulpe, sadni sokovi, marmelade, suhe gobe itd. Zanimiva je tudi zbirka zdravil in zdravilnih rastlin.
Težko je najti med našimi ljudmi človeka, ki si ne bi hotel ogledati izdelkov narodne domače obrti iz starega kraja. Ta del razstave je še posebno skrbno pripravljen. Na velesejmu bo mogoče videti narodne domače obrti iz vseh koncev Jugoslavije: od ribniške suhe robe, idrijskih čipk in slovenskih lončarskih izdelkov pa do hrvatskih in srbskih narodnih nošenj, makedonskih filigranov in bosanskih in pirotskih preprog.
Nekaj posebnega za naše ljudi je tudi skoro popolna zbirka jugoslovanskih vin, žganih pijač in tobaka.
Poleg razstave vzorcev pa pripravljajo v jugoslovanskih paviljonih razstavo naravnih krasot naše stare domovine. Razen množice prekrasnih fotografskih posnetkov iz vseh predelov Jugoslavije bodo tam stalno vrteli filme o lepotah Jugoslavije in o življenju in delu naših ljudi v starem kraju.
Asortiment vzorcev je preobširen, da bi mogli tu našteti vse, kar bo razstavljeno v jugoslovanskih paviljonih. Jugoslovanska trgovinska delegacija, ki šteje 5 ljudi, je že prispela v Chicago, tako da so priprave za razstavo v polnem teku. Sejem bo odprt od 7. do 20. .avgusta. Jugoslovanski paviljoni Se nahajajo v Navy Pier-u in International Amfitheatru. Velesejem bo odprt za publiko ob torkih, četrtkih, sobotah in nedeljah.
Naročajte, širite in čitajte 'Enakopravnost!"
PREDLOG ZA SPREMEMBO KOLEDARJA
Pred kratkim je delegacija republike Panama poslala tajništvu organizacije Združenih narodov predlog za spremembo sedanjega koledarja. V glavnih obrisih je to isti predlog, ki je bil svoje čase predložen in pozabljen v arhivih Društva narodov. Panamska delegacija predlaga, naj bi vse države sprejele splošni koledar, ki bi bil vsako leto isti; vsako četrtletje naj bi se začelo z nedeljo, velikonočni prazniki pa naj bi dobili stalen datum. Leto bi se začelo s 1. januarjem in bi imelo 12 mesecev kot doslej.
To prav za prav ni nobena bistvena sprememba. Novi časi zahtevajo koledar novega stila, kakor piše D. Arhazi v "New -York Herald Tribune."
Od 16. stoletja, ko je papež Gregor XIII. popravil nekdanji "julijanski" koledar, ki ga je uzakonil Julij Cezar 46. leta pred našim štetjem, se je v večini dežel uveljavil "gregorijan-ski" koledar. Leta 1917 je tudi v Rusiji uradno zmagal "grego-rijanski" koledar, čeprav upošteva pravoslavna cerkev še vedno staro—Cezarjevo štetje.
Od Gregorjeve reforme do da-
nes pa je preteklo precej časa in razmere so se bistveno spremenile. Ritem moderne delavnosti, dvig proizvodnje in način človeškega dela se ne more več strinjati z oblikami starega mišljenja. To zahteva, da se tudi koledar spremeni tako, da bo osredotočena pozornost na enotno računanje časa, ki more biti bolj natančno kot doslej.
Predvsem je to važno za mesečne statistike ,ki jih sedaj ni mogoče primerjati, ker meseci nimajo enakega števila dni. Sprememba, ki bi poenostavila sedanje štetje časa, bi koristila gospodarstvu, zmanjšala bi napore in delo uslužbencev.
Na teh načelih sloni naslednji predlog, ki je bil znan že pred drugo svetovno vojno:
Sončno leto ima 52 tednov in še en dan v navadnem letu, dva dni pa v prestopnem letu. Teh 52 tednov je mogoče razdeliti na 13 enakih mesecev s štirimi tedni, tako da bi vsak mesec štel 28 dni. Vsak tedeii; vsak mesec in vsako leto bi se začenjalo s ponedelkom in končalo z nede? Ijo.
Prvi dan v letu bi ne imel številke in bi ne bil dan v tednu, kajti imenoval bi se "Dan Novega leta." Drugi dodatni dan v
ZAVAROVALNINO
proti
Ognju, tatvini, avtomobilskim nesrečam, itd.
preskrbi
Janko N. Rogelj
6208 SCHADE AVENUE
Pokličite;
ENdicott 1-0718
prestopnem letu bi prav tako ne imel številke ali imena v tednu, marveč naj bi se imenoval "civilni dan," ki naj bi ga država izkoristila za svoje namene. V tem koledarju bi vsaka država ali veroizpoved določila izredne praznične dneve.
Predlagajo, naj bi bil "Dan Novega leta" 21. marca, ko se začne astronomska pomlad. Tako je izgledal tudi starodavni perzijski koledar, ki so ga Rimljani popačili. Trinajsti mesec naj bi tekel od 22. marca do 18. aprila.
h
OBLAK MOVER
Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega
znanca
John Oblaka
1146 East 61st St. - HEnderson 1-2730
, . „ahe
L
Every time you looK at a clock does it reproach you for not laying aside something for the future?
Does its scowling face warn you that it's later than you think?
If that's the way a clock looks to you, it's high time you signed up for some United States Savings Bonds—under your firm's Payroll Savings Plan or your bank's Bond-A-Month Plan.
Soon as you dp that, your clock will start to grin at you every time you give it a look. And each cheery tick will be a bright reminder that you're getting nearer your goal of financial independence.
And in the decade of progress that most economists say is just ahead, financial independence is going to be more important than ever before.
With a nice nest eqp of U. S. Savings Bonds, you'll have freedom of action. You'll be able to take advantage of opportunities as they come along—to make the moat of every situation.
Remember, every $3 you put into U. S. Savings Bonds becomes $4 in ten years. Better start gro\ying money now —before that clock scowls at you again.
SAVE FOR YOUR INDEPENDENCE fiUY U.S. SAVINGS BONDS
ENAKOPRAVNOST
This is an official U. S. Treasury advertisement— prepared under auspices of Treasury Department and Advertising Council.
^^ežihov Voranc:
DOBRO JUTRO
(Nadaljevanje)
Nekega zgodnjega jutra sem SHal živino na pašo. Takrat sem z novim šolskim duhom in jjapredkom že prepojen. Ura je mogoče šele štiri zjutraj in Po dolinah je bilo še vse polno ^'Ggle. Po tleh je bilo rose kakor ^'ode in, ker sem bil bos, me je ®koraj zeblo. Živino sem moral '^^pasti do šole. Take zgodnje so bile zame zelo hude in na t^ol zaspan sem se nevoljen po-"^ikal za živino. Sreča je bila ^3-me le, da je bila tudi živina lena, neprespana in se ni ^osti zmenila za okolico, ampak mirno držala navajene poti.
Počasi je korakala živina, menda kakih osmero glav, proti j)aš-niku. Razen topotanja živinskih korakov ni bilo slišati nobenega drugega glasu, le nekje daleč so peli petelini.
Tedaj sem na poti pred seboj nenadoma zagledal prikazen, ki se je nisem prav nič razveselil. Ta prikazen ni bila nič drugega kakor gosposko oblečen človek, ki je imel ogrnjen dežni plašč in mi je počasi korakal naproti. Srečati gosposkega človeka ob tej zgodnji uri, je bilo res več ko nenavadno. Kdo ve, kaj ga je prignalo sem? Ali je namenjen mogoče k nam? Zaman
sem skušal razsoditi, kaj mi je vrglo na pot tega gospoda.
Nisem pa še dobro končal s temi mislimi, ko me je začelo gristi nekaj drugega. Tega človeka bo treba pozdraviti. Na vsak način pozdraviti! Toda kako, slovenski ali nemški? Tako sta se v moji notranjščini začeli boriti med seboj šolska vzgoja in domača vzgoja. Tujec je bil po vsej svoji podobi Nemec. Mogoče je bil iz bližnjega letovišča in se sprehaja že ob tej zgodnji uri. Saj letoviščarji niso vsi pri zdravi pameti. Toda kaj, če bi tujec bil Slovenec? Kaj naj torej storim? Nisem se mogel odločiti, ker me je navzlic šolski vzgoji le bilo še sram nemški pozdravljati.
Razdalja med tujcem in med menoj je bila vedno manjša. Postal sem vedno nemirnejši, čimbolj se mi je tujec približeval. Zakaj jo nisem takoj pocedil
pod cesto v 'grmovje, brž ko sem ga zagledal, sem si očital. Zdaj je bilo na žalost že prepozno in bi ne bilo posebno olikano, ako bi to storil. Tedaj sem upal, da se bo v zadnjem hipu še izognil živini, toda tudi to upanje mi je splavalo po vodi, zakaj tujec se živini ni izognil, pač pa se mu, je živina izognila v velikem ovinku.
Sedaj sva bila že čisto blizu skupaj. Mene je spreletavala vročina. Vrhu tega sem imel še grozen občutek manjvrednosti, tujec je bil lepo oblečen, medtem ko sem bil jaz sirotej in še bos. Gotovo sem bil "Ves rdeč v lice, ko sva prišla vštric. Tedaj mi je prišlo iz ust kar samo od sebe;
"Guten Morgen . . .!"
Moj glas je bil svečan, podlož-niški in srce mi je pri pozdravu zelo močno utripalo. Tujec bo
gotovo zelo zadovoljen in neko toplo čustvo me je navdajalo.
Toda nenadoma se je pred me-menoj zrušil ves svet. Tujec je zasukal glavo proti meni, da sem mogel videti njegove oči. Te oči so bile ponižujoče, obsojajoče. Z močnim značilnim glasom je tujec odzdravil po slovenski :
"Dobro jutro, mladi gospod!"
Vse, kar sem v naglici mogel zapopasti, je bilo zame udarec po glavi. Mahoma se mi je od doživete sramote stemnilo pred očmi. Bil sem tako neznansko ponižan, da bi se bil najrajši po-greznil na dno pekla. Lovil sem sapo kakor utopljenec.
Tujec je šel dalje po poti in jaz si nisem upal pogledati za njim. Komaj sem čakal, da so njegovi koraki utihnili pod bregom, ki se je nagibal proti domači hiši.
Takoj me je zaskrbelo, če tu-
kakih opravkih in bo očetu po-kakih opravkih in bo očetu povedal, da sem ga po nemško pozdravil. To bi me stalo nekaj udarcev s prizemnikovcem. Toda sramota, ki sem jo doživel, je bila močnejša od strahu pred očetom. Priznal sem si, da sem kazen celo zaslužil, če bi me doletela.
Pravkar doživelo ponižanje me je temeljito in na mah poučilo, kako prav je imel moj oče, ko je rohnel proti vpeljavi nemškega pozdravljanja v šoli. Sprevidel sem, da sem tej potuj-čevalni novotariji tudi jaz podlegel. Spoznal sem, da sem v važnem trenutku zatajil samega sebe, svoj rod in svoj dom. Če bi tega ne bil storil in bi bil ubogal očeta, bi te velike sramote nikdar ne doživel. Moje dejanje je bilo grdo. Tega me je naučil tujec, ki ni bil tujec, #m-pak človek našega rodu, ki se
ni sramoval slovenskega pozdrava, čeprav je bil nedeljno oblečen.
Ko sem vse to čisto jasno spoznal, sem si globoko oddahnil in v moji notranjosti se je odluščilo nekaj težkega in ogabnega in odplavalo od mene. Sedaj sem dihal mnogo laže. Ko sem stisnil iz srca zadnjo tesnobo, sem za-žel pesti in se v mislih zarekel:
"Moj rod, nikdar več v življenju te ne bom izdal. . .!"
Pri tej prisegi je vstajalo na vzhodni strani jutro, ki je bilo zame, kljub veliki sramoti, katero sem bil pravkar doživel, stokrat svetlejše in stokrat ve-ličastncjšc, kakor so bila vsa moja jutra dotihmal.
(Konec)
V "Enakopravnosti" dobite vedno sveže dnevne noDice o aogodkih po svetu in doma!
STRAN 4
ENAKOPRAVNOSl
ANTON INGOLIČ:
PRED SONČNIM VZHODOM
NOVELE
Starca je prevzela ginjenost.
"Služil sem, dokler me niso vzeli v vojake," se je spet oglasil. "Na Grombrgu sem se naučil delati, pri vojakih pa živeti. Spoznal sem, da ima človek pravico tudi do veselja. Ko sem prišel kot vojak na krajši dopust in sem v svetli uniformi nekaj dni svatoval po hribih, sem se zavozljal z Žitničko v Vinšah, ki je nekaj mesecev prej izgubila moža. Sprva je bila nekaj jezna, da je prišlo tako daleč. A kaj je hotela? Ko sem odslužil vojake, sva se vzela. Bil je poslednji čas, kajti njeno, sicer precej obširno po-
Sterile Gauze Pads H^dy for Shampoo

When a head cold plays havoc with hair-washing plans, substitute a cleansing "dry" shampoo. Your own dressing table holds everything you need for this beauty routa^ie.
Baby powder sprinkled into, the hair and then brushed out again takes with it dulling oil and surface dirt that makes the hair look limp and untidy.
Or try a model's quick trick for making hair shine without benefit of shampoo. Raid your medicine chest for one of those sterile gauze pads. Unwrap it from its protective glassine envelope, and moisten the square with witch hazel or rubbing alcohol. After unfolding it partially, force it down over the bristles of your clean hairbrush. Then brush, brush, brush your hair into fluffy cleanness again. Renew the sterile gavize pad as it becomes soiled.
A "dry" shampoo such as this is handy, too, when there's an unexpected date in the offing.
^ Rv PranfM Ainsworth KtS
Isn't it amazing what a wonderful difference color can make in your home? The women in our neighborhood have discovered such an inexpensive way to get fresh new colors, that I thought you'd like to know about it.
It all began two weeks ago when Mrs. Jonson wai expecting a visit from fier mother-in-law. She'd just painted her guest room walls a soft grey and planned to buy new furnishings. ' But, as she put it: "The budget ran dry!" Well, to th, rescue came her own automatic washing machine, a few dime packages of all-fabric dye and a bulletin 01 instructions issued by the Tintex Home Economics Bureau of New York City . . . and when her guest arrived, there were crisp pink curtains at the window, a matching pink bedspread, two.
navy blue rugs on the ]
floor—and the easy chair had a fresr navy blue slip cover.'
The complete transformation cost less than $2.00!
Mrs. Jonson simply dyed the furnishings she already had with all-fabric dye.
So easily, too — she just put the items into her washing machine, let the water run in, then added the dye she'd mixed in a pitcher of hot water. When the washer had run through its regular course, including the final rinse, the tintexing process was complete, whereupon she hung the pieces to dry, ironed them and put them back in the room!
I") "That guest room simply glows 'with color . . . and now, we're all following Mrs. Jonson's example — : tintexing our furnishings and oulky ; wearables right in our washing machines. The results are simply amazing. And it's such an inexpensive way to rejuvenate every room — as well as your wardrobe — that I luow youll want to try il; too!
sestvo je lezlo v dolgove. Prva leta ni bilo drugega ko delo, trpljenje in garanje. Njive so rodile slabo, pašniki so bili brez trave. Gnojil sem njive, čistil pašnike, regulil vinograd, krčil gozdove. Ni bilo gibanic za ju-žino, tudi slivovke ne, komaj kisla jabolčnica in plehki tro-njevec. Toda z leti je postala jabolčnica pitna, vino slajše, žganje močnejše in ob nedeljah so prišle na mizo tudi gibanice. Rodili so se otroci. Pomoč je rasla." Starec si je segel na skrivaj z rokami preko oči. "E, drugače bi bilo, ko bi moji trije dečki še živeli!"
Poznal sem zgodbo njegovih treh sinov, bila je znana visoko gori v Pohorje in daleč okoli v Polje. Nisem ga maral motiti; napravil sem se, kakor da ne vidim njegovih solznih oči.
"Marjeta je pri tretjem fantu umrla. Ostali smo sami. Jo-žek, Franček, Jakec in jaz. Delal sem za vse štiri, oni pa so rasli, da bi mi bili čimprej v pomoč. Dekle so jih vzgojile, niso jih mogle pokvariti, ker so pili mleko sončnih pašnikov in jedli rženi kruh naših njiv. Vča si pa so dobili tudi kapljico vina iz vinograda pod hišo. Bili so težki dnevi. V hiši ni bilo prave ženske, pogrešal jo je vrt, pogrešale so jo njive, po grešal sem jo tudi jaz. A nisem hotel dati sinovom mačehe. Po trpel sem. V delu sem pozabil. Njive so še bolj rodile, vino je bilo slajše. Dočakal sem, da je Franček vzel bič roke in vodil vole, Jožek je odšel z ovcami na pašo in Jakec je v sadovnjaku pasel svinje. Odtlej je čas hitro tekel. Že smo kosili vsi štirje. Fantovska pesem se je raz-legalaridaleč preko hribov. Tudi jaz sem pel. Nisem mogel drugega. Sosedje pa so se smejali: 'Glejte, Dobnik je znorel. Na stai-a leta je začel prepeva ti". Tako so govorili, jaz sem pa vriskal s svojimi fanti, zdelo se mi je, da sem se pomladil ob njih. Prvi smo pokosili, prvi po želi, prvi zmleli sadje. Vrh je postal kmalu premajhen za nas vse. Moral sem se ogledati naokoli. Kupil sem Migličevo njivo, stari Miglič se je preselil v mesto k sinu, tam sta si postavila hišo. Drugo leto sem dokupil nekaj gozda. Slednjič nam je postala tudi hiša pretesna. Poklical sem zidarje. Podrli smo staro hišo in postavili nov dom.
v katerem je bilo prostora za vse, tudi za tiste, ki bodo še prišli. Daleč naokoli ni takega doma. Ali ne?"
Moral sem k tehtnici.
"Lepa in mogočna je bila vaša hiša," sem potrdil, Jto sem se vrnil.
"Bila? Kako govoriš?" se je starec razburil, "še vedno je moja in bo ostala, dokler me ne bodo iz nje ponesli na pokopališče. Vse je še moje."
šele čez dolgo je znova nadaljeval, glas mu je bil tišji, stavke je zlagal počasneje.
"Vse bi bilo dobra, da ni bilo vojne. Mene je udarila huje nego druge. Franček in Jožek sta morala takoj v vojake. Franček je padel že prvo leto v Galiciji, Jožek pa je bil ujet na italijanski fronti in nismo več slišali o njem. Z Jakcem sva opravljala posestvo sama: Jakec je delal za dva in jaz za dva. Težko je bilo dobiti delavca, zato sva opravila sama na njivah, v vinogradu, v gozdu in hlevu. Svinjake, kuhinjo in vrt pa sta oskrbovali Neža in mlada Lojzka, ki je prišla od nekod iz doline. Ej, kakšen je bil Jakec! Sam smeh in samo veselje ga je bilo! Ves teden je delal, v nedeljo pa je zapel po klancu v vas. Tudi Lojzka je bila veselo dekle. Nikoli prej ni bilo tako glasno na našem vrhu. Pustil sem ju, saj sta bila kakor otroka. Vojne pa ni bilo konec. Spodaj v vasi in tudi po hribih so propadale kmetije in družine. Gorje je prihajalo od nekod po cesti z Dunaja in sililo po klancih tudi k nam v bregove. Toda čas je le mineval, čeprav so se tedni vlekli kakor prej meseci. Dve leti sta že minuli. Tedaj so mi vzeli še Jakca. Vrh je nenadoma utihnil. Tudi Lojzke skoraj ni bilo čuti. Delo je zaostajalo, kakor da je odšlo deset delovnih rok. Sena ni bilo ob času spravljeno, gnilo je po senožetih, dež je zmočil žito, da je začelo trohneti, jeseni ni bilo mogoče sprešati sadja, pol ga je zgnilo ali pa je pojedla živina."
Starec se je zagledal nekam preko mlatilnice, segel z desnico po slami, Jo zmečkal in spet nadaljeval.
"A bil sem še pri močeh. Računal sem, da imam še dva sinova. Bil sem celo ohol. Ko sem videl, kako je z Lojzko, sem jo poklical predse in ji povedal, naj si čimprej poišče hišo, kjer bo rodila nezakonskega otroka. Razjokala se je, jaz pa nisem popustil, češ za dekleta, »ki se je spečalo, ni mesta v moji hiši. Ko sem pa zvedel, da se je spe-čala z Jakcem, sem jo pri priči spodil. Kako? Moj sin in pote-peno kočarsko dekle iz doline? Ne! Nikoli! S staro Nežo sva ostala sama. Ko ni šlo nikamor več, sem si najel priletno deklo, pozneje še hlapca. Toda zaman, pol njiv je ostalo v prahu, v hlevih je bilo pozimi mrzlo. Tako sem dočakal poslednjo vojno po-
mlad. Za veliko noč je prišel list o Jakčevi smrti. Nekaj tednom po končani vojni pa i Jož-kovi."
Spet je utihnil. Nisem si upal kaliti molka. Vedel sem, da je bila to najtežja doba njegovega življenja. Oče mi je nekajkrat pripovedoval, kako je Dobnika prizadela smrt njegovih treh sinov. Govorili so že, da se mu je zmešalo. Ves se je zapustil, v raztrgani obleki, zamazan in kosmat je tisti čas taval po svojem vrhu. Z nikomer ni govoril, toda ponoči sb ga ljudje često slišali, kako je spodaj ob izvirku, kamor so sinovi gonili napajat živino, klical zdaj Fran-čka, zdaj Jožka in spet Jakca. Drugič so ga spet našli v kleti, sedel je med polnimi sodi m glasno govoril s sinovi o delu, ki ga bo treba opraviti. Posestvo so opravljali hlapci in dekle, na nesrečo je imel take, ki so gledali le nase, Vrh je propadal, njiva je šla za njivo. Ni je branil, ni spraševal po vzrokih, le svoj grenki, rezki smeh je imel v odgovor in opravičilo. Takšnega sem ga kot nižješolec prvič videl. Oče mi je že prej pravil o njem, toda ko sem ga zagledal, sem se zgrozil. Nenadoma pa, nihče ni vedel prav, kdaj in ob kaki priložnosti, je vzel motiko m odšel na njivo. Pozneje se je oglasila iz gozda njegova sekira, še pozneje je zgrabil za plug in zaoral v ledi-
19. julija 1950
Za ločno in zanesljivo postrežbo
ako želite prodati ali kupiti hišo ali večje poslopje v vzhodnem delu mesta, se obrnite na nas. Govorimo slovensko. BEACHLAND REALTY 767 EAST 185th ST.. IV 1-1012
DELO NA FARMI
bi rad dobil prileten moški, ki je vajen tega dela in še vedno zmožen opravljati ga.
Vpraša se na 14504 SYLVIA AVE., PO 1-8444
Mirna in poštena dvojica
želi dobiti v najem stanovanje s 3 ali 4 sobami in kopalnico. Oba stalno zaposlena. Kdor ima za oddati, naj sporoči na
HE 1-5311
DELO DOBI
izuCen mizar; "finishing" karpenter.
Stalno delo. Vprašajte pri ED KOVAČ
960 E. 185 St.. KE 1-5030
SLOVENSKA DVOJICA
išče stanovanje s 4 ali 5 sobami v okolici E. 185 St. in Euclid, Ohio. Kdor ima za oddati, naj pokliče
KE 1-5508
SLOVENKA
srednjih let, vešča trgovskih poslov, želi dobiti delo v pekariji ali trgovini po 6 ur na dan, v okolici Collinwooda ali St. Clair Ave. Naslov se naj pusti v uradu tega lista HE 1-5311
VAS MUČI NADUHA?
Pri nas si lahko nabavit« najboljšo olajšavo za to mučno bolezen. Zdravilo je jamčeno ali pa dobite denar nazaj.
MANDEL DRUG CO.
Lodi Mandel, Ph. G., Ph. C.
15702 Waterloo Rd. — IV 9611
N. J. Popovic, Inc.
IMA ZASTOPSTVO
Chrysler - Plymouth avtov
PRODAJA NAJNOVEJŠE 1950 IZDELKE KOT TUDI
RABLJENE AVTE
V zalogi ima razne dele in potrebščine za avfe ter izvršuje razna popravila po tovarniško izurjenih mehanikih.
8116 LORAIN AVE.
ME 1-7200
NICK POPOVIC, predsednik
no. Polagoma se je vračal k zemlji, toda ljudi se je še vedno izogibal, že je opravljal vsa dela, že je vedel za vse, kar se je dogajalo na njfegovem vrhu, že mu ni mogel nihče ukrasti vedra vina ali vreče žita, toda bil je še vedno redkih besed, tudi doli v vas ga ni bilo. Šele ko so spodaj pri cerkvi ob vzhodnem zidu uredili grobove padlim v vojni in je vsak posameznik dobil svoj grob s ploščo in sliko, je prvič po dolgih letih prišel v vas. Odšel Je na pokopališče in ves popoldan stal ob grobovih svojih treh sinov. Teden pozneje jim je napravil sedmino. Povabil je znance s Pohorja in iz doline. Dal je ubiti vola, za vsakega sina je odprl polovnjak vina in velel speči gore belega in črnega kruha. Prišlo je ljudi, kakor jih ni videl še noben dom na tej strani Pohorja. Učitelj in župnik sta govorila tako lepo o njegovih sinovih, da so ženske jokale na glas, ta in oni mož pa je odšel doli v vinograd in se tam razjokal. Tudi /Dob-
nik je spregovoril. Nihče ni pozneje mogel ponoviti, kaj je povedal, toda" njegove besede so pretresle se tiste starce, ki so bili že onstran človeških nesreč in bolečin. Od takrat je spet zahajal med ljudi, toda to, kar je bil prej, ni bil več.
"Kdaj pa je prišel Ivan k vam?" sem vprašal, da bi mu pomagal preko njegovih najtežjih let.
(Dalje prihodnjič)
HIŠA NAPRODAJ
Od Highland Rd.—Krasna zidana "veener ranch type" hiša, z garažo za dva avta poleg hiše. Lota 120x300. Breezeaway. Kdor je natančen kupec, si bo gotovo ogledal to hišo.
PAGE REALTY 15525 Lake Shore Blvd.
KE 1-4967
LASTNIK PRODAJA
dve zidani hiši na eni loti, 50x420. Garaža za 4 avte, veliko sadnega drevja.
Za podrobnosti se poizve na 18700 SHAWNEE AVE. IV 1-3877
V ITALIJI JE DOVOLJENO PREPEVATI FAŠISTIČNO HIMNO
Sodišče v Grossetu je obravnavalo priziv, ki so ga vložili štirje mladeniči, katere je prej okrajno sodišče obsodilo na več mesecev zapora, ker so lani septembra na javnem kraju peli fašistično himno "giovinezzo". Sodišče je ugodilo prizivu, češ da petje "gioyinezze" ni kaznivo dejanje.
Delikatesna trgovina
naprodaj V zelo prometnem kraju. Poleg je tudi stanovanje. Proda se po nizki ceni, ker gre gospodar v pokoj. Podrobnosti dobite pri JOHN K O V A C I C 6603 St. Clair Ave.
VSLED BOLEZNI SMO PRIMORANI PRODATI
hišo z 2 stanovanji in novo zidan "tavern"
z licencami D 2 in C 2 ter z opremo za restavracijo. Zraven je lota in prostor za balincanje. V lepem kraju, kjer je dosti novih tovarn. V zameno se vzame tudi hišo.
Za vse informacije pokličite KE 1-1949 in vprašajte za Mr. Desmond
STAKKH FURNITURE CO.
Quality at a Price — Easy Terms
IVanhoe 1-8288—James D. Stakich—16305 Waterloo Road
PERUTNINA
17330 BROADWAY, MAPLE HEIGHTS
V zalogi imamo vedno mlade piščance in vseh vrst perutnine. Se priporočamo za svatbe, bankete in razne druge prilike. Pridite in si izberite.
ANDY HOČEVAR in SINOVI
TEL. v trgovini: Montrose 2369—na domu: Montrose 1368 W
PENASTA PLASTIČNA MASA
Ameriški znanstveniki so pred časom iznašli novo vrsto plastične mase, ki je uporabna kot izolator za ohranitev tople ali hladne temperature. Ta masa je zelo lahka in jo sedaj uporabljajo v prvi vrsti za izolacijo hladilnih naprav. Nova plastična masa sestoji iz nekake smole, ki jo prevažajo v sodih. Pred uporabo jo je treba segreti do 176 stopinj Celzija, na kar "naraste" v zmes, ki je stokrat večja od prejšnje smolnate zmesi.
Naročajte, širite in čitajte "Enakopravnost!"
e. J. RADIO SERVICE
1363 E. 45 Si. — HE 1-3028
SOUND SYSTEM
INDOOR — OUTDOOR
Prvovrstna popravila na vseh vrst radio aparatov
Tubes, Radios, Rec. Players Vse delo jamčeno
PRIPOROČILO!
• Cenjenim avtomobi listom se priporočamo za naklonjenost. Postrežemo točno in prijazno z najboljšim GULF gasolinom, oljem in drugimi avtnimi potrebščinami. Izvršimo razna popravila na avtih vseh izdelkov.
Nickolas Juranko, lastnik CULF GAS STATION Vogal E. 43 St. & St. Clair Ave.
EN 1-9181
Zakrajsek Funeral ^ Home, Inc.
6016 ST. CLAIR AVENUE Tel: ENdicott 1-3113
Heard of the "NEST EGGS" that
... RESIST FIRE?
... RETURN, IF LOST?


... REPEL BURGLARS? | ... GROW Vs IN 10 YEARS?
Believe it or not, "nest eggs" of
U. S. Savings Bonds have such amazing abilities!
' For the U. S. Treasury registers every Bond's serial number with the owner's name. If destroyed by fire, stolen, or lost, a new Bond is issued to him.
Yes, with your money in Savings Bonds,
you can't lose a cent. In fact, you automatically make 4 dollars for every 3 invested, in ten short years!
So, join the Payroll Savings Plan where you work or the Bond-A-Month Plan at your bank today.
Either way, you'll start gathering safe and profitable "nest eggs" automatically!
Automatic saving is sure saving— U. S. Savings Bonds
ENAKOPRAVNOST
This is an official U. S. Treasury advertisement—prepared under asupices of Treasury Department and Advestising Council.