KAZALO. [S] J Sf 3-/3JL Pesmi. Andrej Tomec: Ave Marija..............................1 M. Elizabeta: Ob petletnici Ave Marije.... 7 Trpeči .........................................."1 Marijin od zdrav........................75 Majniški Kraljici ....................94 Avo Maria..................................96 Ksaver Meško: V vsem volja božja naj se zgodi.........................................IJ5 A. L.: Pesem mornarja......................................151 N. Luzar: Najdražji zaklad ..............................194 A. A.: Vrnitev......................................................213 A. B.: Dete božično, bodi pozdravljeno............231 Povesti in zgledi. Satan na delu 28, 40, 58, 75, 94, 115, 135, 154, 174, 195, 216, 240 Zgubljena ovca .......................... 30 Smrt roparja ............................ 13'' Sola trpljenja ........................... 1"2 Pridne roko ............................. 1*53 Molitev iz nedolžnih src...............181, 200 Oh, ti farji .............................. 198 V petek ................................. 214 Kovaški vajenec Janezek................. 228 Zmrznjene roko .......................... 233 Poučni članki. Sin, glej tvoja mati... 8, 35, 53, 131, 152, 172 Brez Boga .....................10, 32, 51, 121 Naši ta črni........................13, 38, 55 Pod Marijino zastavo .............16, 44, 77 Zgodovinske laži ..................24, 43, 97 V obrano resnice.................................................."2 Pastirski list ......................<57, 80, 99 Rojaki—pošteni Slovenci ..................................71 Zlate besede ........ ..................78, 9S Naši delavski prijatelji......................................91 Strašna napoved ...........................111 Ali si že kdaj pomislil!......................................119 Vera ..................................................................145 Papeža ni treba....................................................158 Ne veste ne uro ne dneva..................................159 Katoličan, kaži tudi nazunaj svojo vero.... 176 O I nad od vere ....................................................193 Ameriški Slovenci, kaj hočemo.........203, 220 Na pomoč dušam v vicah..................................211 Nekaj o špiritistih ..............................................214 Nekaj črtic iz življenja Njegove Svetosti novega papeža Benedikta XV.........225. 235 Slike. Jezus, Marija, Jožef ..........................................3 Naše sotrudnice..................................................6 Cerkev sv. Cirila in Metoda v Sheboygan, Wis......................................9 Naši zastopniki .......................11, 15 Slovanski frančiškani v Ameriki ....................19 Slovenska cerkev v Steelton, Pa......................20 Rev! Jakob fierne ................................................23 Rev. Simon Lampe..............................................24 Mr. Jakob Juvančič ............................................2') Miss Uršula Zakrajšek ......................................2(5 Stariši in brat č. s. Regine..............................27 C. sestra Begina ..................................................27 Rt. Rev. dr. Anton Bonaventura Jeglič, knez in škof ljubljanski ..........................................35 1'reč. P. Placid Fabiani ....................................30 Rev. Ksaver Meško ............................................87 Rev. A. L. Blaznik..............................................41 Mr. Anton Burgar ..............................................42 Dr. Vladimir Pegan ..........................................4S Mr. Fran Rus ......................................................50 Na gori Kalvariji ..............................................53 Jezus v naročju Marijinem ..............................74 Zveličar naš je vstal iz groba..........................HI Jezus pred Poncijem Pilatom ........................82 Cerkev sv. Jožefa v Forest City, Pa..............83 t Zofka Logar......................................................87 Jezus v grob položen ........................................89 Danica svetila in mirna je noč ......................90 Ti, o Marija, naša Kraljicif............................93 Sveto Razpelo ......................................................97 Učenci in učenke šole sv.Vida v Cleveland, O. 105 Sv. Anton Padovanski, prosi za nas ..............113 Monsignor Fr. G. Bach......................................128 Sv. Ana, prosi za nas........................................139 Presladko Srce Marijino, usmjli se nns..........157 t Pij X............................................................171 Marija pod križem ............................................180 Novi papež Benedikt XV....................................191 Sveta noč, blažena noč, ....................................232 Blagoslavljali je vogelnega kamna....................237 Bodoča slov. cerkev v So. Bethlohomu............245 Razno. Prvih pet let ............................ 2 Govor .................................. 18 To in ono za vso........101, 137, 142, 107, 205 Nekoliko pojasnila....................... 103 Verska vzgoja ali brezverska popačenoit. .. 122 Cvetice v cerkvi ......................... 123 Slovenskim dekletom v New Yorku........ 144 To in ono................................ 147 Slovenskim služkinjam ................... 160 Vabilo na shod .......................... 166 + Pij X................................. 172 Govor osmošolca šole sv. Vida ............ 178 Dva mala, vendar i>o pomenu velika shoda.. 185 Novi papež Benedikt XV.................. 192 Nekaj črtic izza glav. zborovanja K. S. K. Jednote v Milwaukee, Wis.............. 204 Pravila Zvezo katol. Slovencev v Ameriki 206 1'onižna prošnja ........................ 209 Koncem leta............................. 238 Postanek slov. župnije v So. Hethlehemu. . . 244 Iz slovenskih naselbin. Iz slovenskih naselbin..... 19, 46, 64, 83, 108, 124, 140, 168, 187, 208, 229, 216 Iz urada Družbe sv. Rafaela. Tz urada Družbe sv. Rafaela........ 26, 50, 6G ¥' >. ^ / 5in, glej tvoja Mati! Leto VI. (Vol. VI.) Januar, 1914. i, ■■'/ .'-./i l \ > g. Izdajajo Slovenski frančiškani. — Published by Franciscan Fathers. Po odloku kardinala JOHNFARLEY-ja je "Ave Maria" cerkven Ust in družba Sv. Rafaela cerkveno pripoznana in priporočena. m 0 m AVE MARIA! HOE DO (Za petletnico zložil Andrej Tomec.) Kadarkoli v roke te dobim srčno se te zve selim, ker krasen si v resnici, naš list, Ave Maria! Prinašaš zrnja zlata, na naukih krasnih prebogata- licsede tvoje vse so krasne, vse misli čiste, jasne. Načela tvoja sveta, bodrila tvoja vneta. Besede vse v ljubezni plašč zagrinjaš, ko v zmoto zašle opominjaš, j ljubav da ne trpi. Pot ravno zmir pogumno hodiš, nas modro in razumno vodiš, po pravi poti za seboj, če tudi v boj, zato pa vedno za pravico, za sveto le resnico! Na delo kličeš lene, spodžigaš, kjer gorečnost vene. Vse v vrstah bojnih nm želiš, za pravdo, vero, sveti križ. Lenuhov, omahljivcev in nemožatih strahopetcev, ti ne trpiš- Temveč želiš, da vsi možje kot eden viož stoje v mogočni vojski za teboj! In to je prav! Da, bodi zdrav, ti naš budnik, naš učenik, 'n v boju proti zmotam naš vodnik! Le kar naprej, naprej junaško kot doslej in za svetinje naše drage v boj! Nič se ne boj, vsi mi smo za teboj smo za teboj s srcem vnetim, smo za teboj proti sozragom kleti m. ki vse najdražje nam svetinje dosledno od stopinje do stopinje teptajo v blato. In to edino naše zlato, ki ga je oče vmtrajoč v oči ljubeč nam zadnjič zroč kot dedščino zapustil, za ktere lil je srčno kri sam dolge mnoge, mnoge dni! In te svetinje nam od stopinje do stopinje ti vragi kleti nesramno hočejo vse streti! Zato ne, ne, o j, stokrat ne! Vse damo raje, izgubimo vse, samo svetinj leteli ne damo. Zato, vodnik, le kar naprej! junaško kot doslej, za drage nam svetinje 7' boj! A mi pa vsi, vsi za teboj v krvavi boj! Pripravljeni smo vsi, vse dati, tudi kri, s teboj za drage nam svetinje! Ave Maria! Pet let je, kar živiš, — res mlad, si mlad! — zato junak, junak krepak, nevstrašen naš boritelj. A v letih teh v teh kratkih dneh, pa storil si veliko! Veliko storil si za rod, naj plača vse ti to Gjospod! Naj Rog te mnogo, mnogo let živi naj blagoslov njegov krepi, to tvoje sveto, blago delo, da bi stoteteren sad imelo za narod tvoj slovenski tlačeni! Zato naj širi se med nami in razvija naš ljubi list "Ave Maria"! Prvih pet let. nroi "Kaj se l)oš bahal in ponašal", bo mo da kak naših dražili nam čitateljev vsklik nil, ko l>o dobil to slavnostno številko v roke. Ponižnost je lepa in potrebna cod nost, zlasti nabožnemu listu. I)a, prav imaš. Kes je tako. Toda mi se čutimo z našimi dragimi nam naročniki kakor velika družina, kjer smo vsi enega duha in enega srca in enega nav dušenja da, pravu bratje mej seboj, /a to ne moremo molčati, ko nam je srce pol no veselja in hvaležnosti. Zato pa mislimo, da je naša dolžnost, da delimo z njimi vs:. popolnoma po hratovsko: veselje in žalost Naš mili list "Ave Maria" je doživel svojo petletnico. Tega dogodka se silno veselimo. Kal:o bi tedaj inogli molčati i" to veselje ohraniti za se v srcu. Ven mora! Skupno se moramo poveseliti s celo našo družino "Ave Maria". Zatoni j povdarja-mo takoj, to ni kako ponosovanje, kako hahanje, češ "poglejte nas, kako napredujemo". Bog nas tega varuj! Napuh je grda nečednost. Ako slavimo petletnico, slavimo je le zato, da damo duška svojim srčnim čutilom, ki nas navdajajo, ko piše mo prvo številko šestega letnika, in sicer čutilom hvaležnosti do ljubega dobrega IJoga, ki nas je tako obilno podpiral in blagoslavljal v teh petih letih, do ljubo naše nebeške Matere, ki je tako materino skrbela za nas teh pet let, do naših dragih naročnikov, ki so se nas tako stanovit no in vstrajno poprijeli in nas finnnr-.jcl-no podpirali, da smo mogli pokrivati tc koče stroške, do naših sotrudnikov, ki so žrtvovali marsikako stopinjo pota, marši-kako prijazno besedo, marsikako /.operno o; a/ko, marsikako pikro, ko so hodili o-kiog svojih prijateljev in razširjali naš lis', do naših prijateljev, ki so nam pomagali s svojim peresom. Da, to je čas, ki nam Jozus, Marija, Jožefi Vam podam srce in dušo svojo. ponuja sam po sebi lepo priliko, da moremo vsem tem izreči svojo srčno zahvalo in svoj iskreni "Bog plačaj!" In to pravici! "Nabožni list mej ameriškimi Slovenci bi bil mrtvo rojeno dete", rekel nam je eden, s katerim smo se posvetovali, pred-no smo vstanov|ili list. "Zakaj bi voz pognali, ker bi ga pognali samo za to, da bi po nekaj mesecih zdr-čal v prepad!" mislil je drugi. "Nikar! Nabožni list v Ameriki mej Slovenci nikdar ne bo vspel", nas je stra šil tretji. In vstrašili smo se sami! Mrtvo rojeno dete? — ali bi ne bilo bolje, da bi tako dete nikdar ne bilo? Da! — In če vstano-vimo nabožni list, pa ne bo vspel, ali ne bo ob prepadu sramota večja, kakor bo pa korist, katera bi se morda dosegla z nekoliko številkami? Da! Jn še bolj smo se bali! Hi? ali ne bi? Pri tem smo pa videli, kako se nam naš narod gubi versko, moralno, kako nam gi-ne v krutih naukih rdeče internacijonale! Kako bezskrbni so velikokrat naši naseljenci po Ameriki glede skrbi za dušo, v službi božji, za versko nravno v/gojo svoje mladine. Kaj bo z drugim rodom? Pomoči treba! Odpora treba pr^ti zlu! In videli smo nasprotnike vere, koliko se trudijo, koliko žrtvujejo za to, da jem-1 jo narodu vero, poštenje! Kako vstanav-ljajo po raznih naselbinah nove in zopet nove liste vse v nasprotnem duhu. ("•(( imajo ti svoj pogum, ali se bomo dali tem osramotiti? Ne! Nič! Kar začnimo! In res smo začeli in meseca marca 1909 je zagledal luč sveta nov slovenski list, nabožne vsebine — "Ave Maria", Hvala Bogu! • • Ali se še spomnite, v kako revni in pre prosti oblekici je zagledal luč sveta naš listič "Ave Maria"? Revna je bila oblekica, reven je bil košek, majhen je bil, tako majhen, res pravi beraček. In bilo ga je tudi sram pokaziti se v jasnosti! Kakor liovodošli paglavček mej vaško otročad, priplazil se je počasi in boječo mej slovensko ameriško časopisje naš listič "Ave Maria". Skrbelo ga je, kako ga bojo to- variši sprejeli. Ko bi vsaj imel lepo oblekico , da bi ga vsaj sram ne bilo. Tako se je pa boječe oziral na vse strani in pazil, od katere strani bo priletel prvi kamen, prvi napad. In res kmalu je priletel kamen, in še eden in še eden in skoro od vseli strani. Marsikateri teli kamenov ga je britko zadel Bil je cclo že v nevarnosti, da ga ne vbije-jo. In morda bi se bilo to tudi zgodilo, ko bi ga ljubi Bog in njegova sveta Mati ne varovala. Tako so bile pa vse mahinacije zaman. Da, težko je bilo prvo leto začetka, ja-ko težko. Kolikrat nam je boječe vtripalo srce, kaj ho? Kako bomo premagali to ali ono težavo. Pri tem pa nikjer simpatij, nikjer priznanja, od nikoder prijazne be sede, od nikoder bodrila. Napadi, le napadi, to je bilo vse. Zima, huda zima. Toda božja pomoč in varstvo Marijino je bilo vidno z nami, zaito se je vse premagalo in vse počasi na bolje obrhiJo. Enako drugo leto. Težko je bilo pa je le šlo. Toda tretje leto se je kmalu začutilo, da se je začel že led tajati. Prijetnejše sapice so začele pribijati ./d vseh strani. Več in več prijateljevi se je oglaševalo. Več in več bodrilnih besedij smo culi. I jed se je začel tajati in bližala s • je spomlad. Prvih tisoč naročnikov je. bilo skupaj! Hvala Hogu in čast Mariji! Sedaj smo pa že na konju! Tedaj je pa list postal list in sicer samostojen list, prvi in edini slovenski nabožni list v, Ameriki. In težak kamen se nam je odvalil od srca! Nič več se nismo bali opazke o "mrtvorojenem detetu". Nič več nas ni strašil "voz, ki bi bil pognan zato, da bi zdrčal > sramoten prepad." Ne, naš listič "Ave Maria" se je pokazal kot krepak dečko, poln čilosti, poln živahnosti, poln navdušenja, polii odločnosti in možatosti, ki ima pred seboj še krasno prihodnjost. Pot let je šele star, pa jo v številu naročnikov že veliko svojih starejših bratcev, ameriških slov. listov za seboj pustil. Ali misliš, dragi čitatelj, da se toni j ne veselimo po pravici te petletnice? da ni naša dolžnost, da se zahvalimo dobrem.i Bogu in ljubi Materi za vse te milosti? • « » List "Ave Maria" je bil dete slovcnsk < naseljoniške družbe sv. Rafaela. Navdu- šeni rodoljubi v New Yorku so začutili veliko potrebo naseljeniške slovenske družbe, ki bi skrbela za slovenske naseljence, ki bi se zavzela za novodošlece, jim pomagala in sploh vzela v oskrb naše nn-seljeniško vprašanje. Toda družba je spoznala, kaj je največja potreba mej našim ljudstvom v Ameriki: Dober nabožni list, ki bi z odločnim nastopom branil naše svetinje, ki bi opominjal naše naseljence k zvestobi do Onega, ki je Edini vir vsake in vse sreče! Tako se je sprožila misel j za nabožni list in miselj je postala dejanje in list se je rodil, list — Ave Maria. Prva pisarna je bila v župnišču pri sv. Nikolaju, na drugi ulici v New Yorkj, kjer je bil takrat sedež slovenske Rafaelove družbe. Prve, druge in tretje številke smo razposlali po tri tisoč po širni Ameriki. Nadalje smo pa smeli poslati le onim. ki so se do tedaj naročili, ker je tako zahtevala poštna postava. Da je tedaj odpadla prva ničla pri prejšnem številu iztisov, je umljivo. Pila je pač zima, huda zima in mraz za naš listič. Pile so težave začetka. Da, kako z veseljem se spominjamo, nekaterih naših New Yorskih rodoljubov, ki so ob izidu lista prihajali nam pomagat list rozposlat. Utrujeni od dolgega in tež koga dnevnega delat, pršli so možje na dru so ulico in list zavijali, naslove pisali, ure-jovali pošte do 12. ure, da, do enepononoči ('ast tem možem. Ko je bil urednik prestavljen iz New Yorka v Rockland Lake, N. Y. prenesti se je moralo tudi uredništvo tja, kakor to zahteva poštna oblast. Kjer je glavna uredniška pisarna, potom one poštne podaje se mora tudi list odpošiljati, ako se. hoče poslužiti takozvanega "second ''lass matter" privilegija. Tako ni kazalo drugega, kakor da je moral naš listič vzeti popotno palico v roke in odpotoval je v krasno gorje, mej bistre jezerca, v Rock- 1 land Lake. Tedaj je pa tudi Rafaelova družba stopila na lastne noge in je kazalo, da se list in družba ločita v dve stvari, vsaka sama za se samostojna. Tako je listič zgubil svojega prvega lastnika in očeta, Rafaelovo družbo, in dobil je drugo oblast slovenske frančiškane, ki so ga sprejeli kot siroto za svojega. To mu je pa po magalo na noge, kajti na ta način je dobil ne samo lastnega urednika, temveč tudi lastnega upravnika, ki skrbi za to, da do biva potrebne, krepke hranevobliki obilne naročnine. In vspeli je bil viden. Od kar je dobil tega svojega prijatelja, upravnika, se je število naročnikov podvojilo. Toda v Rockland Lake mu ni bilo usoje no ostati. Slovenski frančiškani so dobili ukaz od predstojnikov, da bo glavni njih sedež v Ameriki v Prooklynu, v New Yorku samem. Tako sta morala tja kakor urednik, tako upravnik, in kaj je kazalo varovančeku drugega, kakor da se jima je pridružil in tudi sam odpotoval v Prooklyn. In sedaj je tu. In kakor upamo, ostane tudi stalno! Pokrepil se je že toliko, da ima svoj lastni dom, lastno hišo, kjer se lepo počasi, vendar krepko in vedno dosledno razvija in razvija in ako naa bo dobri Pog in naša ljuba Mati Marija podpirala, kakor do sedaj, se bo še krepko razvil, da bo v veselje in ponos celemu narodu. Dal Rog in ljuba Marija! * i * Vidite, dragi nam naročniki, to so uz-roki, da letos tako sloviesno praznujemo petletnico našega lista "Ave Maria". Mislimo, da govorimo iz srca vseh naših prijateljev, naročnikov in čitateljev, ako mu zakličemo: Vivat! floreat! eres-cat! gaaaaaaaaaaa^^ MiSBiBiraamiaMaragHiaafflaBB M s « :t ik k k («l k :: k ik i« ik isl Ml XI k m k K >(' ki !!' !! ki )<; ki it: ki ki iki ki k| )(, k >t ki ki ki 'ki k K| iki k| K ki ) i Naše sotrudnice. Miss Mary Ogrinc, Now York. fPl|C=IOElSl E 30C □jjjc HOC 0 11 Mrs. Frančldka Ambrožifc, Kast Hclona, Mont. Miss Ivanka Gruden, Washington, Pa. 51|ci3|fč==3oi ?|fo1 Miss Ivanka Zupan, Forest City, Pa. K K :( lili Ob petletnici Ave Maria. (M. Elizabeta.) K" -Mi Glasnik Marijin, v šesto leto vstvarja se ti danes pot.... Pokaži njo, Deviško, Sveto, da vzljubi jo slovenski rod. O hiti v svet, ti listič mali, pred tisto duri, v tisti stan, kjer sreča se v očeh zrcali, kjer radost je doma vsak dan. Z besedo vneto vsem oznani, da žarek h; je sreča ta c»d sreč, ki jih Marija hrani otrokom svojim vrh zvezda. V domovja pojdi, kjer nesreča za mizo noč in dan sedi, med srca križana, trpeča, kjer v solzah se tope oči. Pokaži njo, ki je trpela veliko Mater bolečin, * 7 in hvalnica bo zadonela trpečim iz srca globin. Tja pojdi, kjer pod božjo roko deviški limbarji cveto in v njih nedolžni blesk globoko pogreza svoj pogled nebo. Sporoči jim z besedo živo pozdrav Marijin dragocen, povej, da srčno ljubeznivo na njih pogled počiva njen. Potrkaj tudi tam na vrata, kjer v duši ni življenja več, kjer je zamrla sreča zlata, zadal je smrt ji greha meč. Povej obupanim, zgubljenim, da eno ljubi jih srce, pri vedi jih s pozdravom enim nazaj v Marijine roke. O, nesi v sela, trge, mesta, pod ljubljeni domači krov, kjer so Mariji srca zvesta, njen materinski blagoslov! "AVE MARIA" m Sin, glej tvoja Mati! —ffl i. Na Žalostni gori pri Preserju na Notranjskem časti naše verno slovensko ljudstvo svojo nebeško Kraljico kot Kraljico mučencev, kot Mater belečin. Takoj ko vstopiš v prijazno cerkvico, pade ti v oči napis nad tro-nom na velikem oltarju, na katerem stoje besede: "Sin, glej tvoja Mati!" Kip v tronu predstavlja nebeško Kraljico v njenih naj strašne jih lirah življenja. Satan je zmagal za trenotek nad božjim Zveličarjem in Jezus je bil pribit na sramoten les križa, kjer naj bo skončal svoje življenje. Vse ga je zapustilo, vse ga sovraži, vse preklinja. Na križu visi prikovan mej nebom in zemljo v nezmernih bolečinah in daruje svojemu nebeškemu Očetu spravno daritev za odpuščenje grehov celega človeškega rodu. Mati njegova mu je ostala zvesta do zadnjega! Z njim je šla po križevem potu na Kalvarijo. Bila je priča strašnega pribijanja na križ. Stopila je junaško pod sveti križ, ko so ga vzdvignili kvišku, da je visel božji njen sin mej nebom in zemljo. O, ubogo srce materino, koliko si moralo tedaj prestati! Kdo raj razume tvojo bolečino? Žival se nam smili, ako je mučena, pa bi se Mariji lasten sin ne smilil in to božji sin Jezus Kristus? Kaj čuda, da se krči ljubeče materino srce boli in gorja in da ji li-jpjo grenko solze v potokih iz oči. Da, sin, človeško srce, glej tvojo Mater! Glej to Mater bolečin, ki skupaj s sinom daruje spravno daritev za tvoje odrešenje, za tvoje zveličanje! Sin, glej, to je tvoja Mati, to je prava njena podoba! Glej te solze, glej te bolečine! Vse je za te! Vse iz ljubezni do tebe! Zato, ljubi Marijo! Zaupaj ji kakor otrok zaupa svoji zemeljski materi ! Mati, ki je za te toliko storila, te mora v resnici ljubiti, ljubi jo zato tudi ti! Kako primeren napis je toraj dal neznani kipar nad to sliko velikega oltarja na Žalostni gori!* * * * Naš list je Marijino glasilo, to pove že njegovo ime, to smo povedali takoj v prvi številki pred petimi leti. Vsa slovenska srca naj bi tudi v Ameriki ostala zvesta svoji materi, stanovitna v njenem češ-čenju, stanovitna v ljubezni do Njo! To je namen našega lista "A-ve Maria!" V teli petih lotili obstanjka so jo naš list znatno pokrcpil 110 samo po obliki, temveč tudi po številu naročnikov. Mislimo, da je že drugi najbolj razširjeni slovenski list v Ameriki. Zato je pa naša dolžnost, da v prihodnje še bolj krepko nastopimo za čast nebeške naše Matere, še več storimo za njeno češčenjo, še bolj vnonianio slovenska srca za Njo, ki jo do nas tako dobra, tako ljuboznjiva. Zato v prihodnje ne bo izšla več številka, v kateri ne bi bilo kaj o Mariji. Zato vabimo vse Marijine otroke, Marijine časti vce, da naj nam od časa do časa pošiljajo kake članke, kake spise o naši Materi. Drug drugega navdušujmo k ljubezni do Matere. * * * Na naslovni strani prinašamo krasno sliko nebeške naše Matere bolj navdušuje za ljubezen do Nje, zaupanju na njeno pomoči. Zato bo cel letošnji letnik posvečen spominu na bolečine in na trpljenje tega dobrega materinega srca, da se ob njih ogreje naše srce v otroški ljubezni do Nje, da jo vzljubimo, in da smo ji zvesti kot njeni ljubeči otroci. "Sin ne pozabi Cerkev Sv. Cirila in Marije pod križom. Poglej jo še enkrat! Poglej ta napis, katerega smo dali nad to sliko! Objokani otroci Eve smo v dolini solza! Naša Mati v trpljenju, jokajoča z nami, je tedaj prava slika naše Matere, je slika, ki nas naj- da v Sheboygan, Wis. bolečin svoje matere," je svaril u-mirajoči Tobija svojega sina, mladega Tobijo. Otrok Marijin ne pozabi nikdar bolečin svoje nebeške matere Marije! In ta spomin te bo ohranil zvestega do nje. =SS Brez Boga. a. tomec. a Na svetu so vedno žalostne j ši časi. Groza in resnoba sedanjega časa postaja čedalje večja. Dasi smo v dobi napredka in prosvitljenosti, vendar časi niso bili še nikdar tako resni in hudi, zmešnjave še nikdar tolike, boji in viharji nikdar tako besni kot ravno današnje dni. Po zakaj? Od kod to? Svet je zavrgel postave Boga, kateri in s katerim edino se more svet prav vladati. Odrekel je Bogu pokorščino in se hoče vladati sani. Da, še več! Svet se je naravnost spuntal proti Bogu in se vojskuje proti njemu in njegovi cerkvi. Sedanji svet hoče biti brez Boga in se ima za tako naprednega, da misli, da brez Boga lahko shaja. Sedanji napredek mu je nekak novodobni babilonski stolp, kateri je že zgrajen do neba. Nikdar se še ni tako delalo proti Bogu, kot dandanes. Vedno glasneje se razlega po svetu klic po svobodi, proč od Boga in njegovih zapovedij. Povsod hočejo biti brez Njega, povsod ga prezirajo, povsod preganjajo. Izgnati ga hočejo iz zasebnega in javnega življenja. Izgnati ga hočejo iz hiš, iz družin, iz šol, iz sodnij, iz vasij, iz mest, iz dežel in držav, iz srca slehernega vernega kristijana. Pregnati Ga hočejo celo iz Njegove hiše — iz cerkve, pregnati Ga hočejo iz zadnjega kotička. Pri vsakem podjetju in delu, pri vsakem začetku in koncu, pri reševanju vsakega vprašanja naj ho — brez Boga! Brez Boga vse in povsod! Zakoni brez Boga, družina brez Boga! Narod brez Boga! Celo življenje od rojstva do smrti brez Bo- Človeška družba že komaj diha pod težo sedanjih neznosnih razmer. Koliko je zmešnjav, nemirov, nereda, bojev, slepote, nevednosti, nevošljivosti, sovraštva, prepira, pokvarjenosti, zapeljevanja, preganjanja, hudobij, umorov, nasilja, izkoriščanja, zatiranja, oderuštva strahovanja in sužnosti!! Iz tega divjanja burnih viharjev, strasti in vročih bojev pa se čujejo obupni in pretresljivi klici, po rešitvi, po pomoči, po miru. Sliši se jok, stokanje in vzdihi. Od vseh strani preti pogin, nikjer rešitve... A čuj! kaj je to? Iz tega vrišča vsakovrstnih glasov, obupnih klicev zapuščenih, pa se čuje nekaj skrivnostnega, pri čemur vsi ti glasovi naenkrat utihnejo. Kaj je to? Morda rešitev, pomoč? Razlega se petje, doni, kakor pesem omamljenih, pijanih, napol norih, kot zmagoslavna pesem o "rešitvi", o "svobodi", o "miru". Vse željno pričakuje, posluša napeto divno pesem, koprni po bližajoči se rešitvi, po svobodi, po miru. Pesem je tako lepa, sladka, vabljiva. Upanje je napolnilo mnogim otožna in potrta srca. Vedno z večjim hrepenenjem poslušajo pesem... Zarja boljše bodočnost i je nastopila. Konec bo trpljenja, konec žalosti, konec bojev in nesreč. Vtihnil bo jok, zacelile se bodo rane in posušile solze. Zavladala bo na svetu svoboda, mir, sre- Naši zastopniki. Mr Jakob Prostor, Sheboygan, Wis. Mr. J. Mihelčič, Mr. Joseph Zupančič, St. Louis, Mo. Chicago, ill. Mr. Andrej Tomec, Johnstown, i'ii. Mr. John Vodovnlk, Milwaukee, Wis. Mr. Michael fceloznlkur, liurboitvn, O. ča, zadovoljnost, veselje in bratska ljubezen. Pozdravljen oni, ki nam prinaša rešitev, pomoč in svobodo! Živela svoboda! Toda, o britke prevare! Bolj ko se tej svobodi bližamo, bolj spoznavamo, da to ni svoboda in z njo rešitev in pomoč, marveč, to je suž-nost v podobi svobode. To je grozna pošast v lepi obleki, ki lioče vso svobodo pogoltniti, nas še bolj zasužnjiti, storiti naše gorje še večje, nas pahniti v še večjo nesrečo. Pričakovali smo rešitve in svobode, pa spoznali smo, da nam preti le še večja nesreča, sužnost in propad. Kje je rešitev? kam naj se zdaj obrnemo i1 od kod naj pomoči pričakujemo? Kdaj bo konce trpljenja, sužnosti, bede in nesreče? Kje je oni, ki Iti nas rešil, osvobodil, ozdravil naše bolezni, nas tolažil, učil in vodil po poti resnice do miru, za-dovol jnosti in sreče. Oni, ki hočejo, da 1 >i človeštvo še nadalje tavalo v temi nevere in zmot, da hi svet še nadalje živel v svojem trpljenju brez Boga, zdi-hoval v bedi in nesreči, da hi še nadalje vladala tema in sužnost, hočejo preprečiti, da hi ljudstvo ne spregledalo in spoznalo nesreče in gorja človeštva, se ne zavedalo svojega žalostnega stanja, ne videlo propada, kateri preti od strani modernega poganstva, pojejo pa vedno glasneje pesem o svobodi, in hočejo ljudstvo prepričati, da svoboda res prihaja in da ho v dogled-nem času povsod zavladala. Kako z največjim veseljem, vpijejo, da se narodi probujajo!Kako pozdravljajo in proslavljajo "luč zapada" Portugalsko — ki bo s časoma razsvetlila celi svet in osrečila vse narode. Povsod napredek! Svita se! Da, da svita se, toda ne v človeških glavah, v teh se le mrači, marveč bojno in revolucijonarno mo-rilno orožje onih, katerim so krivi preroki napolnili glave z najgostej-šo temo nevere in zmot, vzeli jim vsak čut poštenosti ter ljubezni, zatrli v njih srcih vse čednosti in blage lastnosti ter jim vcepili sovraštvo do vsega, kar ne ugaja strastem, jih liravno pokvarili ter jim um popolnoma zmešali. Nadalje, da se ne bi narodi vzdra-mili in v resnici spregledali, ne spoznali pravih vzrokov in korenine zla človeške družbe in socijalne bede, ne spoznali prave poti iii pripomočkov do rešitve, do blagostanja in zboljšanja razmer, ne spoznali, kateri so resnični in pravi prijatelji človeštva in kateri njega sovražniki, zato pa navidezni prijatelji in prikriti sovražniki človeštva, za-peljivci. Lažnjivi proroki pojejo pesem zmagoslavja dobrega nad luidim, svobode nad sužnostjo, pravice nad krivico, resnice nad lažjo, luči nad temo, znanosti nad zmoto i. t. d., hoteč s tem narode goljufati, jih premotiti iu zazibati v spanje, da ne bi preiskovali vzrokov nesreče in gorja, sedanjega časa, ne iskali poniočkov zoper hude čase in težke" razmere zboljšati, da bi odbili roke svojih pravih prijateljev, kateri jih hočejo rešiti, jih ne poslušati, ko jih pred sovražniki svarijo in njih namene odkrivajo in bi tako še nadalje sledili svojim zapeljiv-ceni v temi in sužnosti, nevere in zmot ter zabredli v še večjo bedo in nesrečo. (Dalje.) m „Naši ta črni," ali Pod krilom križa". m S Uvod. Ko smo pred nekaj meseci izdali znano rdečo brošurico "Izpod vislic" ali "Naši ta rdeči", pisal nam je znani Brooklynski "katoliški" (vsaj po društvu) rdečkar J. P. dopisnico, katero priobčujomo prav tako, kakoršno smo sprejeli, z vsemi slovniškimi in logičnimi napakami. Glasi se: Ave Maria, 21 Nassau Ave., Brooklyn, N. Y. Uredništvo Ave Maria! Bral sem Vašo brošurico od naših ta rdečih (podčrtano)je zelo in-teresantna I :ali žali Bog od a do c lažnjiva:] pregovor pravi ako e-nenui jamo koplješ padeš sam v njo! Ego Ti bratec v Kristusu padel si sam noter! Prilika Vam je dana za drugo Izdajo brošure od Rev. Schniidta. mogoče iz napisom pod krilom Križa ali naši ta črni. Več Luči. ,). P. OpazKa: Kartica .)«• res original Ker bi radi, da lii ko tudi naš rdečkar kaj naučil vato hlugohotno popravimo glavne logične napake. Tako piSe, da je brošurica <>«1 a do c "lažnjiva". No, to še ni tako hudo, samo da ni od a do z, to ji* vsa, ker od a do c pomeni, da je samo začetek morda :i|24, to je kakih 10 vrstic, lažnji-vili, vso drugo jo potom res. Zato pa pni vimo, da je kaka stvar od a do z lažnjiva, ako hočemo opisano izraziti, da jo vsa lažnjiva. No, pa to jo malenkost. Ego, jo najhrže pismena pomota, ker navadno jmivimo, ali ergo, ki je latinska beseda in pomeni toliko kakor "toraj", ali je pa morda pisalec mislil napisati hrvatski "evo", to je slovensko "glej". No pa, kakor rečeno, to so malenkosti. ;r M i se tim potem našemu rdeč-karju kar najtopleje zahvaljujemo za to dopisnico, kajti ravno smo sami premišljevali o vsem tem in smo mislili, kako bi dali primeren naslov člankom, katere mislimo pisati v letošnjem letniku kot nadaljevanje člankov o "Naših ta rdečih" iz lanskega letnika. Tako, vidite, časih tudi nasprotnik, ki misli škoditi, koristi! Toraj Hvala Yam, g. J. P.! Pod naslovom "Naši ta rdeči" smo lansko leto priobčevali članke, v katerih smo skušali malo posvetiti v vrste naših slovenskih rdeč-karjev, da naše delavstvo spozna, kdo so prav za prav ti naši "socija-listi"; kdo so oni, ki se tako navdušeno trkajo na svoja rdeča prsa, češ "socijalisti smo! Kaj boste vi?" In kaj smo videli? Videli smo, da je socijalizem in slovenski soci-jalec, čisto nekaj drugega, da je težko najti pri naših socijalistih kaj res socijalistiškega, da je to samo napačno ime za napačno stvar, namreč propalost in podivjanost nekaterih. Socijalizem je nauk, ki skuša potom popolnega prevrata človeške družbe doseči boljših časov, kakor jih pa imamo sedaj in boljših razmer. Toda naši slovenski socijalisti so pa deloma možje, ka- terim se noče delati, ki bi se zato radi živili samo od žuljev drugih, in se zato spravili na ubogega delavca proletarca. To so takozvani voditelji, ali časnikarji naših tako-zvanih socijalistiških listov. Drugi, socijalisti izmej delavstva samega, so pa možje, ki so navadno moralno propadli, katerim je ves socija-lizem samo v zabavljanju čez farje, v sovraštvu do cerkve, v sovraštvu do vsakega, si ima le en cent, več, kakor oni, v prostem uživanju slad-nosti, brezverstvu, v sirovosti in podlosti. Voditelji to dobro vedo! Zato da "kšeft" bolje nese, ubirajo samo ta "socijalizem" in gorje mu, ki jim pravi, da to ni socijalizem! Ta je izdajalec delavskega stanu. 'Pega takoj nahrulijo s klerikalcem in mu takoj kakega Schmidta ali pa kakega drugega nesrečneža zabrusijo v obraz. Zatoraj, ako kdo hoče vedeti od kod zajemajo ti "voditelji" svoj vzvišeni nauk o "slovenskem so-cijalizmu," mu priporočamo, naj si gotovo poišče kje številko onega najbolj obskurnega lista cele Amerike, katerega je neki socijalist sam imenoval "shame of U. S." sramoto Združenih držav, "Manace" po imenu, to je po slovensko "Kuga". Ta list, izdaja neki protestantovski fanatik minister, ki kar bruha blato na sv. katoliško cerkev. Naperjen je samo in edino proti katoli-čanstvu in stiku je po vseh župnijskih smetiščih in po vseh cerkvenih gnojniščih, k jo bi se kaj dobilo, ker samo najnesnažnejše blato je njegova hrana. In vidite iz tega "kužnega" vira zajemajo slovenski voditelji svojo veliko modrost in ves svoj socijalizem! Ali je potem čudo, ako je tudi naš slovenski socijalizem tako le "kužni" socijalizem'? prava "Manace" — "kuga" za slovensko delavstvo? Da, da! Tužna nam majka! Slovenski socijalizem je samo moralni propad slovenskega delavca. Zato pa kolikor bolj se širi ta naš socijalizem, toliko bolj se širi posirovelost in moralni propad naroda in kolikor bolj propada narod, toliko bolj se širi ta socijalizem. Ubogo slovensko delavstvo! Da je temu tako, priča za to so ječe po Združenih državah, kjer sedi tudi marsikak sloyenski zapeljan siromak, priča za to so nesrečni rojaki alia Mali, Erjavec, i. t. d., ki vsi so bili socijalisti, namreč zopet povdarjamo slovenski socijalisti in kakor sami priznavajo, zato tako daleč zašli. To je bil vspeh raziskovanja v naših lanskih člankih o "naših rdečih", tako da smo morali na zadnjo zaklicati narodu: "Stoj! rdeči signal je zunaj!" Nesreča in strašna narodna katastrofa preti! Zato ne po tej poti?! Ne za socijalizmom!" Kam pa tedaj? Nazaj "pod krilo križa!", kakor prav svetuje rdečkar J. P. Zato bomo pa ubogali našega rdečega prijatelja in sotrudnika, ter letošnje leto nadaljevali članke pod tem naslovom in sicer bomo najprej ogledali "Naše ta črne", ter vabili tako naše milo slovensko delavstvo nazaj, tja, kjer je edino sreča in zadovolje — h križu, v njega okrilje! -o- Naši zastopniki. Mr. Geo. Balkovec, Mniiintiquv, Mich. Mr. Math. Ogrin, Waukegnn, III. Mr. Frank Germovšek, Springfield, 111 Mr. Mike Maginter, BrmUlocI«, I'«. Mr. Frank Zupančič, Indianapolis, Ind. Mr. Mike Kramar, Little Falls, N. Y. X 4? 4? 4? 4 4 * 4 4- 4 4» 4 4» 4? 4« 4 4? 4« 4» 4 4- 4» 4 444444444v£ | Pod c7Harijino zastavo. % + * KRASNE BESEDE SLOVEN SKEGA DEKLETA. Cenjeni gospod urednik:— Jaz sem j ako vneta za mladeni-ške in dekliške Marijine družbe. Zakaj so te prepotrebne družbe ne vstanavljajo tudi po Ameriki? Ali ni to čudno? O, ko bi so po vsoli slovenskih naselbinah razširila mladeniška in dekliška društva, kakor v starem kraju, koliko obilno koristi in varstva bi prejemala slovenska mladina po širni Ameriki od toll društev. Pomislimo le na stari kraj! na razmere po župnijah prodno se jo začelo gibanje za taka društva in pa potem! Kolika razlika! Koliko pretepov so je odpravilo in zabranilo! Koliko pobojev je manj, kakor jih je pa bilo! Koliko nesrečnega ponočevanja je manj, kakor prejšne čase! Koliko manj nezakonskih otrok, nesrečnih bitij, ki potem celo svojo življenje nosijo na sebi madež greha svojo nesrečne matere in zanj trpe! Zato so jaz, slabotno slovensko dekle obračam na Vas, častiti slovenski duhovniki, in prosim, da mi no zamorite, da se drznem Vas to prositi. Ali ni Vaše veselje čista mladina? Ali ni Vaš ponos verna mladina, verni mladeniči in pobožna dekleta? In prav imate, kajti to so tisti, ki bojo enkrat očetje in matere! Ako bojo ti dobri, bo cel zarod, eel drug rod dober, ako so ti pokvarjeni, cel drug rod, in morda eel nasljeden rod bo pokvarjen. Da, dragi naši dušni pastirji, naša mla- dina je naša prihodnost! In glejte, kakšni viharji divjajo! Boj je ljut! Boj za življenje in smrt naših mladih src in naših mladih duš! Zbirajte nas pod Marijinim varstvom, pod Marijinim praporom! Če kje, tu veljajo besede: V tem znamenju boš zmagal! Marija je tista žena, ki je kači glavo strla! Marija je tista Mati, ki je rodila božjega Sina, ki je /a nas prelil svojo kri. Marija je. tista naša Mati, katero nam je Zveličal' umirajoč izročil. Še je veliko slovenskih župnij po Ameriki, kjer ni Marijino družbe! Škoda! Ko bi jaz mogla, šla bi po vseh naselbinah in bi delala za Marijine družbe, da bi so povsodi ustanovile. Iz lastne skušnje vem, za koliko velikih milosti in pomoči v skušnjavah in zapeljevanjih so moram jaz zahvaliti ravno Marijini družbi, katero navdušena družbenica sem bila dolga leta doma. Nekatere straši malo število deklet! Ako sta dva v mojem imenu zbrana, pravi naš Odre-šonik, sem jaz mej njima. Ali morda v Ameriki ni mesto za Marijine družbe? Ravno tukaj v Ameriki so še bolj potrebne, kakor doma, tukaj divjajo strasti veliko hujše, kakor doma. Daleč proč od dragih domačih, daleč proč od skrbnih dušnih pastirjev, se vzbuja želja po svobodnem uživanju veliko bolj, kakor doma, ker so lažjo skrije znancem in domačini. Tu je pa zato treba pokazati nam mladini, da Bog tudi v Ameriko vidi, da gospoduje v Ameriki tisti Bog, kakor doma. Me pa slovenska dekleta, kar nas je še zvestih Mariji, vse pod Marijin prapor, pod Marijino zastavo. Tu je mesto za nas! Po Mariji nazaj k Jezusu, naj bo naše geslo, za Marijo za pošteno in krščansko življenje! Skončam to moje slabo pisanje in želim, da bi obrodilo kak sad vspeha mej slovenskimi dekleti. Marijina družbenica. Opazka Urednikova: — Kakor mi, tako bojo tudi čitatelji zmajevali z glavo, ko bojo brali ta dopis, češ, to ni nikdar pisalo slovensko dekle! In ko bi mi ne poznali Vašega sloga in Vaše pisave in ko bi ne videli slovniških pomot v pismu, bi nikakor ne vrjeli, da ste to Vi pisali. Zakaj misli so tako krasne in tako veliko nadarjenost kažete, da Vas je škoda, da niste več hodili v šolo. Čast slovenskemu dekletu, ki ima tako le prepričanje! Takoj, ko smo prebrali ta Vaš dopis, smo se odločili, da se bomo lotili te vaše misli in ji skušali pomagati do uresničenja. Da, slovenska dekleta se morajo organizirati in sicer poti Marijino zastavo, v Marijini družbi! — Res, kolikor bolj imamo pokvarjeno možko mladino, toliko več imamo poštenih slovenskih deklet, da, pravih biserov, na katere smo lahko ponosni! Kako lepo cvete slovenska naselbina v New Vorku v društvenem življenju! Pa kdo drži to po konci V Ali ne ravna naša zavedna dekleta? Pridite ob nedeljah k slovenski službi božji, pridite na prireditve slovenske, pridite k pevskim društvom, povsodi sloni cel obstanek največ le na dekletih! 1" na to smo ponosni! Pisateljico teh vrstic pa prosimo naj nam gotovo za prihodnjo številko zopet kaj napiše in sicer naj nadalje razvije svoje misli glede tega vprašanja. Toraj iskrena Vam hvala za dopis. Urednik. Kno izmej vprašanj, katera se nam usiljujejo naprej in naprej dandanes v re-Mtev, je tudi naše žensko vprašanje. Ne mislimo tu vpašanje o volilni pravi <'i ženstva, o tnkozvanih sui'ragetkah! To vprašanja ne spada sem. Pač pa je drugo vprašanje, katero je bolj pereče, kaker pa volilna pravica ženstva, to je čast ženstva. Žena je bila pred Kristusom sužnja moža, bila je samo orodje možko pohotnosti in možkih strastij. Kakor še sedaj mej pogani, mej Turki, tako je bila povsodi in vse čase, dokler ni Krščanstvo posijala v srea človeška, sužnja, ubogo brezpravno bitje. In kolikorbolj se širi moderno pogan-i-tvo mej narode, toliko bolj zopet izgublja ženska ono čast, katero ji je dalo krščanstvo, toliko bolj se pogreza v strašno suž-l jost možkih strasti. Ali ne postaja ženska vedno bolj in bolj zopet samo trgovski produkt, s katerim se največje dobičke dela? Ali nima samo NewYorku nad 10.000 takih modernih suženj, suženj najpodlej-še in najnižje vrste? Ali ne beremo o strašnih zločinih, katere morajo pretresti vsakega človekoljuba, ko čuje o zastruplje-vanju deklet po ulicah, po železnicah, po prodajalnicah. Dekle gre brezskrbno po poti. Približa se ji neznan člavek, trgovec s sužnjami, jo skrivaj zbode s zastrupljeno iglo. Dekle omedli.. "Prijatelj", ki jo "dobro" pozna, je takoj na mestu, da pokliče kočijaža in jo odpelje "domov", na moderni suženjski trg! Z Rogom svoboda za vedno. Ali ni to strašnejša sužnost, kakor je bila turška, kakor je bila v starih časih ? Mej nami Slovenci te nevarnosti še ni. Tudi še nimamo slovenskih trgovcev 1 belimi sužnjami. T0 smo dokazali pred nekaj leti, ko smo sprožili debato o "prodajanju" slovenskih deklet v Ameriki. Ali toraj mej nami Slovenci ni ženskega vprašanja? Leto za leto, da mesec za mesecem, prihajajo sem trume slovenskih izseljencev, in mej njimi izvanredno veliko deklet. Do. ma na polju morajo težko delati. Toda dandanes so žalostni časi za našega kmeta doma. Delaj trdo, pa živi slabo. Za to se tudi slabotna in boječim dekleta odločijo, da se podajo v tujino iskat si boljšega kruha, boljšega zaslužka in tudi boljše bodočnosti. Tako imamo samo v mestu New York in okolici okrog kakih 300 slovenskih deklet, ki žive tu same. deloma po službah, deloma po tovarnah. Po drugih naselbinah jih imajo več ali manj. V vsaki naselbini jih je pa nekaj. Kako žive ta dekleta po teh njih službah ali tovarnah? Ali je vse v redu? Ali jih nihče ne izkorišča? Ali je za njih varnost vse preskrbljeno? Kaj bi bilo še treba zanje storiti ? Na vsa ta vprašanja odgovoriti, je jako težko. Vendar, ker si je New Vorška Marijina dekliška družba izvolila naš list za svoje glasilo, bomo radi posvetili od časa do časa tudi dekliškemu vprašanju malo prostora v našem listu. Zato odpiramo ta predalček samo slovenskim dekletam in njih zadevam in njih koristim. Na razpolago jim damo prostor, da se prosto oglasijo in potožijo svoje stanje, svetujejo, kaj bi se ukrenilo, kaj bi se storilo za nje. Zato slovenska dekleta, oglasite se /. dopisi. Povejte v listu prosto svoje nasve te in misli! + Govor, katerega je govorila gdč. Kati Pavlic o priliki petletnice dekliške Marijine druž be v New Yorku. V času združevanja smo. Vse se hiti združevati v razna društva, v podporna, >' stanovska. Ljudstva so so zavedla, da jo samo v združenju moč in pomoč! To je .jako veselo znamenje sedanjega časa. V velikem mestu Now York živi že dolgo vrsto let kakih 100 deklet Slovenk, ki delajo po raznih slamnikarskih ali kakih drugih tovarnah in kakih 100 deklet, ki so trudijo po raznih službah. Lepo Ste vilo za naselbino, kakoršna je v New Yorku. Da je bila organizacija teh deklet potrebna je umljivo. Zato so jo prod petimi leti ustanovilo n išo (lično društvo, naša prva slovenska Marijina družba v Ameriki. Nameni, katere si j(. postavilo to druš tvo lot svojo nalogo, so jako plemeniti. 1. Kot Marijina družba ima seveda v P'vi vrsti namen gojiti mej društ venicami goreče oošoonio One, ki jo varhinja vseh deklet. Device Marijo. Preričane smo na m reč. >':> moro slovensko deklo vst rajati na < otu poštenia vkliub vsem nevarnostim edino le pod Marijinim varstvom. 2. K »t slovenska Marijina družba pa ima namen združevati slovenska dekleta, da se bojo čutile tu v tujini kakor sestre onega naroda. Buditi hoče mej njimi narodno zavest, da bojo slovenska dekleta ostala tudi v Ameriki taka, kot kakorSne jih pozna naš narod od doma, kakor je kasno izraženo v krasni narodni pesmici: Slovensko dekle Dokler človeški roti, Biva, po zemji hod'. Hode slovelo! Slovensko dekle! Toraj lastnosti pravega slovenskega dekleta so poštenje, vernost, narodna zavednost in novstrašeiiost v delu za vso dobro in plemenito. Zato je naše društvo sprejelo tudi ia ple meniti namen v svoj program: ohraniti naša dekleta kot pristne poštene Slovenke. Naše dičiio društvo je tekom zadnjih pot let skušalo tudi pridno vršiti to svojo nalogo! Naj omenjam, kako jo mesec za uioso-com zbiralo slovenska dekleta okrog mize (lospodove pri mesečnih sv. obhajilih, kako jih je zbiralo okrog Matere Marije pri družbenih shodih, kjer so so navduševale za ljubezen do Marije, v zvestobi, v poš tenjii. Koristi, katere so prejemala slovenska dekleta tim potoni od družbo, kdo naj .lili dovol j oceni. V večnosti bomo to videli! Naj omenjam, kako je naše društvo pridno širilo narodno zavest mej dekleti potom svoje društvene knjižnice, ko je te. den za tednom delilo knjige mej druž-benice. Naj omenim predstave, kjer so se dekleti) urile v nastopih, v nevstrasenosti, kjer se je gojil narodni verski duh, narod na in verska zavest. Naj omenim najnovejšo cvetko, na katero je društvo ponosno, ki je vsklila na tleh tega. društva, naš dekliški tamburaš-ki odsek "Slovenka", katerega ste videli danes prvič nastopiti v krasni narodni noši I Ko društvo ne bi doseglo nič drugega, kakor že samo to. kar sem sedaj omenila, bilo bi dovolj, da se ob petletnici pokaže pred slovenskimi rojaki, se poveseli in se navduši za. prihodnje delo. Zatoraj vabim vsa slovenska dekleta celega mesta New York, katera še niso v naši sredi, ki so naša, pa vendar še ne naša po društvu, pridružite se nam. K nam v eno kolo! Sestre, v kolo se stopimo! k zvezi urno dajmo si roke! Ti pa dična naša slovenska Marijina družba v New Yorku, živi še nadalje, procvitaj in rasti, da boš obsegala vsa dekleta celega New Yorka. Živiela naša Marijina družba v New Yorku! i m m Slovanski frančiškani v Ameriki. (na sredi Rt. Rev. J. M. Kondolka, Sit of) Iz Slovenskih naselbin. Naša župnija v Sv. Diužine v Rrookly-"U je te dni kupila 4 nove lote — stav-bišea na Ranker St., za cerkvijo. Meseca januarja bomo začeli staviti krasno, veliko dvorano na tem prostoru. Tudi Smo zaceli pridno pripravljati za zidavo nove cerkve, kajti sedanju je od nedelje do ne delje bolj premajhna. Ako nain bo Rog pomagal, upamo, da bomo v par letih že v novi cerkvi obhajali službo božjo. V Steelton, Pa., pri slovenski župniji sv. Petra vršila se je meseca decembra slovesna 40 urna pobožnostt, ki je jako dobro vspela. Pobožno ljudstvo se je ka-'<-or pridig in pobožnosti, tako sv. zakramentov jako marljivo udeleževalo. Slovnostne govore sta oskrbela gg. č. O. Ambrož Širca, O. F. M., slovenski župnik iz New Yorka in Rev. Jos. Tomšič, duhovni vodja kat. Jednote in slovenski župnik iz Forest City, Pa. Sklepnih pobožnosti se je udeležilo jako veliko raznih duhovnikov iz okolice, mej njimi generalni vikar Harrisburške škofije, kar priča, kako zelo tudi duhovniki čislajo blagega gospoda župnika Ažbeta. Hog blagoslovi delo g. župnika! nika Rev. Anzelma M urn, O. F. M. Pridno se pripravljajo k nakupu novega sveta in k zidanju nove cerkve. Dragi rojaki, le krepko in pogumno naprej! Ne pozabite, da je v slogi moč! Ne dajte se nikomur motiti! Vsi ste Slovenci in zato je le slovenska cerkev Vaša lastna cerkev, kamor spadate! V Haverstraw, N. Y., je bila slovesna 40-urna pobožnost ki se je začela 7. de cembra in se slovesno izvršila v torek, 9. decembra zvečer. Blagemu gospodu, župnika Blazniku je pomagal mej drugimi gospodi pri spovedovanju Rev. Ambrozij Širca. Posebno slovesen je bil zaključek pobožnosti. .Slavnostni g> Jft.fittrr* Church ft»if» p.. J)«nl J»l»n«$hM.Airtfct. Slovenska cerkev v Steelton, Pa. Slovenska župnija Sv. Jožefa v So Bethlehemu, Pa., jako lepo napreduje. Prve težave so premagane in vedno manj je prvega nezaupanja do novega duhov v or je imel Rev. A Berhel.v i/. New Yorka, slovesno sklepno procesijo je vo-dil e. O. Kazimir Zakrajšek, O. F. M. iz Hrooklyua ob azisteneiji Kev, Valentina Mihelič, župnika iz Rockland Lake, in Rev. Jacksona iz Tompkins Co.—0. g. župnik Blaznik bi imel priti v New York, kjer mu je nadškof kardinal poveril častno nalogo, da ustanovi še eno slovaško župnijo v Bronx. Toda njegovi župljani, ki ga ljubijo kakor svojega očeta, so ga toliko časa prosili, da jim je moral obljubiti, da. bo še nadalje ostal mej njimi, li čemur se je dal tudi pregovoriti. Ker je g. Blaznik v Ilaverstraw tako priljubljen pri vseli meščanih, bodisi katere koli vere ali narodnosti, in ker ima mesto krasno lepo, najkrasnejšo ob reki Iludsonu, bi bilo gotovo tudi njemu težko ločiti se iz Ilaverstraw in tako je res prosil nadškofa kardinala, da ga je pustil še na dalje v prijaznem Ilaverstraw. Bog blagoslovi blagega g. župnika Blaznika! Posebne sestre, ki imajo namen skr i cti zlasti za katoliška dekleta, ki služijo 1») raznih družinah, so se naselile iz Dunaja tu v New Yorku in kardinal nadškof jim je dovolil se naseliti na 72. ulici. Ker imajo tudi že nekaj Slovenk v redu, bojo gotovo lahko tudi veliko za naša slovenska dekleta storile. V Springfieldu, 111., je bila slovesna 40-urna pobožnost. Slavnowtne govore je mojstersko oskrbel Rev. John Kranjec, duhovni svetnik in župnik iz Jolietu, III. Slovenska Marijina družba v New Yorku .je slovesno praznovala minuli mesec svojo petletnico obstanka. Cerkvene slovesnosti so se vršile od 4. do 7. decembra. <'. o Anzelm Murn je vodil duhovne vaje, katerih so se slovenska dekleta udeleževala v obilnem številu. 7. decembra je bilo pri sv. maši ob 9. slovesno skupno sv. obhajilo. Popoldne od f>. je bila najpro, slavnostna pridiga, katero je imel Rev. V. Mihelič. Po pridigi so družbenice slo vesno ponovilo svojo posvetitev Devici Ma riji in na to so razvrstile v krasno procesijo po cerkvi. Bil je v resnici krasen prizor, ko se jo cela procesija razvrstila po cerkvi; spredaj deklice, za njimi pa nad 150 deklo) s svečami pojoč lavretansko lita nijo. Po procesiji jo bil slovesen blagoslov z Najsvetejšim in flab val na pesem. Po za hvalni pesmi nagovoril jo navzoče družbin Ustanovitelj O. Kazimir Zakrajšek O. F. .M. ter eastital družbi na krasnih vspehih, katere je doseglo takom zadnjih pet let. "Pač s hvaležnim srcem lahko zapojemo danes zahvalno pesem Bogu" je rekel, "kajti velike so milosti, katere je družba prejemala od Boga in od Marije tekom zadnjih pet let. Res sicer ne moremo pokazati veliko vidnih vspehovi.Toda koliko nevidnih milosti so sprejemale slovenska dekleta po tej družbi od Marije, kdo naj tl( ve. O koliko izmej družbenic naše družbe je bilo teli pet let že v velikih nevarnostih. Satan je tej ali oni že pripravil različne zanjke; zaklel se je.' to ali to moram dobiti v svojo pest. Vse je že bilo pripravljeno, vse napeljano, da bo vjeta. Strupena kača v obliki zapeljivca se je že plazila za to ali ono, jo zalezovala, da bi jo uničila, pripravila do padca. Nihče, pravim, ni tega videl, nihče, niti sama sirota družbenica ni niti malo slutila o vsej tej nevarnosti. Toda Mati je videla, kaj se pripravlja, in o prav,eni času še stegnila svojo skrbno materino roko in rešila dekle časne in morda tudi večne nesreče. Kdo ve za vse le čudovite rešitve. O da, drage društveni-oe, koliko izmej Vas bo moralo v večnosti hveležno poljubiti roko svoji Materi, ki Vas je rešila po tej družbi velikih nevarnosti, velikih pretečih nesreč, keterih so niti zavedale niste. Zato, pravim, po pravici smo zapeli sedaj iz celega srca zahvalno pesem. — Da je pa družba vkljub velikim zaprekam vendar v teli letih tako marljivo vršila svojo nalogo, je v prvi vrsti zasluga blage predsednice Marije (lostič, ki je predsednica že celih pet let z malim presledkom, ko je bila nekaj mesecev doma. Da, cel ta ča« ni bila predsednica družbenicam, ampak ljubeča in skrbna mati, ki je imela ljubeznjiv opomin za vsako, ako je hotela postati mlačna v družbenih dolžnostih, ki je ljubcznjivo šla za dekleti, ko so prišle iz starega kraja sem, ter jih vabila v družbo, jih navajala k skupnim sv. obhajilom. Naj ji Marija obilno plača ves njen trud!" — Ali je pa družba sedaj končala svojo nalogo? Ne! Sedaj se delo se le pravzaprav začenja. Ali vidimo danes tukaj tudi naša slovenska amerikanska dekleta, tukaj rojena, tukaj vzgojena? Ne! Ni jih, ali morda le par! Kje so? Vzgojene so v tujem duhu. Slovenščine so le malo zmožne, ker so bile le po tujih šolah. Da, naloga naše dražbe mora biti, da pridobi tudi te naše slovenske Amerikanke! Tudi te moramo zbrati pod Marijino zastavo in sicer pod slovensko trohojnico, da ne bodo samo ponosne, da so katoliške Amerikanke, temveč, da bojo ponosne, da da so slovenske katoliške Amerikanke! To bo ena izmej težkih nalog, ki nas čaka. Druga je: dekliški dom! Dekletam treba v New Yorku doma, kjer se morejo shajati, zlasti one, ki se morajo potikati po raznih službah. — Zato pa, dekleta, kar naprej po začrtani poti! Kar naprej pod Marijino zastavo za napredek slovenskih deklet v New Yorku in okolici. Živela dekliška Marijina družba v New Yorku". Družbene slovesnosti so se vršile v nedeljo 14. decembra, ko je družba nestopi-la v igri "Dve Materi". Čiiotita Mati Stanislava, prednica slovenskih Mariborskih sester prišla je te dni sem i/. Maribora, da obišče slovenske šolske sestre, ki delujejo v slovenski šoli. v Kansas City Kans. in ravno tam v hrvatski cerkvi, kakor tudi v »lolietu 11. v hrvatski cerkvi, ("lastita Mati je pripc Ijiila seboj zopet tri nove sestre. — Mi prav iskreno pozdravljamo častito Mater prednico in jo prosimo, naj se zavzame /ii naše slovenske šole po Ameriki. Sicer nimamo še veliko slovenskih šol po Ameriki, vendar upramo, da se bojo vendar enkrat zdramile tudi one naselbine, kjer še ni slovenske šole in si jo prej ko preje ustanovili. Krasno priliko imamo sedaj, da se priporočimo e. materi prednici, da se njen zavod zavzame za Amerikansko mladino. <"'. č. sestre i/. Maribora so znane kot navdušene Slovenke, zato bojo lahko silno veliko storile za svoj narod ako se stalno naselijo v Ameriki, f'ujcnn da se je začela akcija, da se jim tukaj v Ameriki ustanovi hiša-matiea kjer bo njih središče za Ameriko, kjer bojo imele morda slovensko sirotišnico, ali kako višjo dekliško šolo, in kjer se bojo vzgoj'1 vala tudi slovenska dekleta, ki se bojo ho tela posvetiti delu za slovensko mladino kot šolske sestre . Le naprej! Rev. Valentin Mihelič je bil pretekli me sec sprejet v New Vorško liadškofijo in j*< bil od kardinala nadškofa imenovan žup nikom v Rockland Lake, mesto slovenskih fančiškanov, ki so vsljed pomanjkanja patrov morali kardinalu dati nazaj župnijo. ("'. gospodu želimo obilo blagoslova! Rev. Ambrož Širca, O. F. M. je prevzel vodstvo in duhovno pastirstvo mej New Vorškimi Slovenci v cerkvi Sv. Nikolaja na drugi ulici. Želimo mu obilno blagoslova! V Springfieldu, 111., zavelo je novo življenje, od kar je sprejel ondotno župnijo Rev. F. Šal oven. Kakor se nam sporoča zidajo že novo šolo in morda že tekom prihodnjega leta bojo odprli pouk v šoli. Kakor se sporoča, sprejele bojo šolo flovenske šolske sestre iz Maribora. Živela slovenska zavednost! Bog blagoslovi g. župnika in njegov trud! Slovenska župnija brez slovenske šole je mrtvorojeno dete, bez prihodnosti. V Sheboygan, Wise, v slovenski župniji sv. Cirila in Metoda imeli so naši rojaki slavnostni dan 2. novembra lani, kakor smo že kratko sporočili. Ta dan je dobila njih cerkev tri krasne nove bromuste zvonove, katere je slovesno blagoslovil sam nadškof Milvauški, Most Rev. Messmer Zvonovi so iz starega kraja, delo znane zvonarne iz Ljubljane, Samasa. Skupaj tehtajo 3.700 funtov. Cerkev je bila slovesno okrašena z venci in zastavami. Zvonovi so viseli v stran j ski kapelici, bogato okiteni s krasil in cvetjem. Ob treh popoldne zvrstila ko se vsa slovenska in hrvatska društva v veličastno porado, s slovensko godbo na čelu in šli po naselbini, po glavnih ulicah proti cerkvi, kjer so šli skupaj z duhovščino in nadškofom v cerkev. Špalir duhovščini so delale belo oblečene deklice. Nato je sto pil na prižnico Rev. Anton Sojar, slovenski župnik iz Chieage, in imel slavnostni govor o pomenu in namenu zvonov v katoliški cerkvi. Zvonovi so iz naše mile domovine. Uliti so tako, kakoršne smo culi doma. Zato naj ti zvonovi hude vernike te župnije k stanovitnosti v veri in v ljubezni do naroda slovenskega. Zlasti krasn > je razložil pomen angeljskega eeščenja I'o pridigi je nadškof blagoslovil zvonove ob obilni azistenciji sosednih duhovnikov ki so prihiteli v cerkev Sv. Cirila in Meto- da povzdignit slovesnost in se poveselii skupaj z dobrim slovenskim narodom te izvanredne slovesnosti. Cerkveni pevski zbor je krasno zapel "Zvonikarjeva" Slovesen blagoslov z Najsvetejšim je zaključil lepo slovesnost. Mi še enkrat iskreno častitamo kakor rojakom župnije Sv. Cirila in Metoda tako g. Župniku, Rev. J. (""ernetu, in jim želimo tudi v prihodnjosti to versko gorečnost in to sveto navdušenje, katero so kazali do sedaj. Bog Vas živi! Rev. Jaitob Cerne, župnik v Sheboygan, Wis. Na Folgarskem težki časi turške vojsk,. ne bojo ostali brez velikanskih po-sledie, ki bojo Bolgarski dali popolnom i drugo lice in drugačno prihodnjost. Mej temi posledicami je ena, katero moramo s celega srca pozdraviti, t. j. veliko gibanje za, prestop celega naroda iz pravo slavja v naročje sv. cerkve. Ako se to les zgodi, potem Bolgarska kri ni zastonj tekla! Ti potoki prelite krvi bojo dali narodu krasno bodočnost, zakaj, ka kop hitro se otrese je spon nrcpereloga pni voslavja, zacvetelo bo v narodu novo, čilo in krepko življenje napredka na vseh poljih. Dal Bog! Papež se bo odpovedal lastninski pravici do papeževe dežele, katero so mu u-kraclli laški uporniki 1870. leta. tako s» poročali tp dni angleški listi, ki so tr- dili, da je ta vest prišla iz Rima. Ta novica je velika senzacija za vies katoliški svet. Koliko je resnice na tem, treba počakati natanjčnejih poročil. Na vsaki način bi bilo pa res že čas, da bi se laška vlada zavedla krivice, katero je storila Rimski stolici s tem, da je ukradla sv. cerkvi, kar ji je darežljivost vernikov podarila, ter to krivico poravnala. Papež bo vladar sveta, tudi brez vsake svetne oblasti. Zato njemu lastna država ni potrebna.. Vendar, krasti se ne sme, tudi sv. očetu ne! Laški kralj se zdi, kakor bi se igral /. ognjem. Cel svet je bil razočaran nad novico, da je sam kralj imenov|al kar tri odločne rdečkarje, socijaliste kot senatorje svojega parlamenta. O saj bo morda še na hritek način spoznal, kako veliko napako je s tem naredil. Socijalist je navadni prekucnili in mu ni ne za blagor naroda, ne za blagor dežele, ne za blagor delavca, njemu se gre samo in v prvi vrši; za prevrat družabnega reda in pa za Listni žep!" Na Ruskem se žalostne razmere verskega fanatizma kar nočejo zjasniti. Zadnja desetletja se je zdelo, kakor bi se tudi starokopitna Rusija modcrnizovala in priznala versko svobodo tudi drugovercein. P;, kar ne gre m ne gre. Vlada ie zopet poostrila svoje mahinacije proti katolikom. Vzela jim je skoro vse pravice in dala stroge predpise, po katerih se morajo ravnati vsi katoličanje. Vzrok teh naredi) je naj-brže to, ker je zadnja leta silno velik) pravoslavnih stopilo v katoliško cerkev. Vendar je pa treba iskati pravega uzrok . te verske nestrpnosti ne v Rusiji sami, ampak toliko več zunaj Rusije — v Nemčiji. Nemčija se boji močnega in zjedi njega Slovanstva. Ko bi Rusija postala katoliška, potem bi postala simpatična Slovanom zunaj Rusije, ki so v veliki večini katoličanje. Ako bi bili tudi Rusi ka toliki, spremenile bi se gotovo razmere na pr. mej Rusi in Poljaki. Poljaki bi dobili oporo v Rusiji. Tega pa ne sme dovoliti Nemčija, za to treba prepira mej Poljaki in Rusi. Ves prepir se pa največ suče o verskem vprašaju. Pred nekaj leti se je ustanovilo mej vsemi katoliškimi Slovani društvo, kate-: ega naloga je delovati zlasti za zjedi-i jenje pravoslavnih slovanskih narodov sv. cerkvijo. Temu društvu je ime "Apo-stolat sv. Cirila in Metoda". To društvo mora pozdraviti iz celega srca vsak pravi Slovan. Ako pade mej nami zid razločki v veri, je do združitve in edinosti mej Slovanskimi narodi samo še en korak Treba bo pač še veliko moliti in moliti, da se bo Bog usmilil dobrega ruskega naroda, da se vrne nazaj v naročje sv. Cerkve! Kardinal dekan sv. kolegija kardinalov, Oreglia, je umrl pretekli mesec. Najstarejši mej sedaj živečimi kardinali bi bil, sedaj naš ameriški kardinal Gibona, ki bi imel postati sedaj dekan mesto Oreglia. Toda ker ne stanuje v Rimu, ne more sprejeti te službe. Rov. Simon Lainpo O. S.* B. indijanski misijonar, Cloquot, Minn. Zgodovinske laži. Piše X. i iT« A »T« A A r't; ■»■ •»• -*-^■TU'T'i'T'rTU'TU-I 1. Sv. Pismo nove zaveze ni zgodovinska knijga. Sv. pismo, varuh večnih od Boga nam razodetih resnic, jo imelo vodno v viseli časih dosti nasprotnikov. Takoj v početku krščanstva so pričeli pačiti krivoverci (n. pr. Marcio v 2. stoletju), sveto pismo, črtali iz evangelija čudeže, ki dokazujejo božanstvo našega Odrešenika. Celo Luter, ki je sveto pismo proglasil kot najsvetejši zaklad, ki edino more človeka zveličati, je iz evangelijev veliko črtal, pismo sv. Jakoba jo enostavno zavrgel in razodetje sv. Janeza razglasil kot navadile sanje. Se predrznejši so bili njegovi učenci, ki so trdili, da Evangeliji niso razumljivi, da je v njih mnogo nepotrebnih in kristijanom škodljivih naukov. Drugi zopet so celo tr- dili, da evangeliji niso druzega nego laž, ki so jo zvijačni apostoli uporabljali za svoje koristi: Tej zlobni trditvi so se pro-tistavili celo brezverci češ, evangeliji so tako priprosto pisani, da jih lahko ra zumo vsak otrok in tako priprosto in tako razumljivo pisane knjige pač no morejo imeti zlobnega ali celo koristolov nega namena. Kake posebne koristi pa so imeli apostoli in njih učeno! od evangelij«, v? Mučeniško smrt, s katero so večno resnice ne samo zapisali ampak tudi potrdili. Lutrovi učenci so se vedno in bolj oda Ijevali v temi tako, da je sto učiteljev iste vere iraelo Sto različnih razlag svetega pisma. Konečno leta 1835 je David Pri-drik Strauss združil mneje vseli teh uči- teljev v enem stavku: "Čudeži so nemogoči, zato tudi neresnični." S tem je odprl pot vsem k enemu cilju — k brez-verstvu. In res posledica tega je bila, da so brezverci začeli kričati: evangeliji niso izvirni, da čudežev niso opisali očividci, ampak domišljavi in sleparski ljudje poznejših stoletij. Zakaj pa so potem apostoli in prvi mučenci tako trdno verovali v Kristusa in njegova dela, da so zanj darovali svoje življenje? Pa vendar ne radi čudežev, ki so jih ljudje v poznejših časih zmislili? Te trditve neučenih učenjakov se širijo dandanes po romanih, po brošurah, posebno pa po brezvwrskem časopisju Tudi naš narod hočejo ti brezviestneži zastrupiti s takim čtivom in skoraj ni številke brezverskega časopisja, v kate- rem bi se ne napadali najsvetejši zakladi sv. evangelija. Cerkev je mirno poslušala že dvajset stoletij brezuspešno laganje, zarsamovanje krivih prerokov in tulenje peklenskih vrat. Ona jedrnato zavrača protestantovske in brezverske nauke, ki si eden drugemu med seboj v lažeh nasprotujejo, a žalostne posledice, ki jih rodi brezverska gonja teh, cerkev ne more in ne sme mirno prenašati. — Delavec, ako ti je drago mirno življenje, bodisi v družini ali zunaj družine, ako želiš vzgojiti dobre otroke, proč z listi, ki ne zastopajo delavskih koristi, nego samo bruhajo o genj na vse, kar je božjega tolika časa, da te vidijo nesrečnega že na tem svetu in ko so ti ukradli mir vesti, potem se ti pa posmehujejo. Mr. Jakob Juvančič, Ln Halle, III. Družba sv. Rafaela Predsednik: Rev. A. L. BLAZNIK Ilaverstraw, N. Y Družhiiia pisarna : Dobbin St. eor., Nassau Avenue, Broklyn, N. Y. na razpolago in bo vse storila, kar bo 1 c* mogoče. Objednein ko to veselo novico sporočamo, pa ponovimo svojo ponižno prošnjo do vseg blagih src za podjtoro! Rojaki, spominjajte se družbe sv. Rafaela pri vsa ki priliki! Pomagajte ji vršiti vzvišeno nalogo, katero si je zadala! Pripominjamo, da je družbena članarina letno samo $1.00 Sprejme* se pa vsak tudi najmanjši dar s hvaležnostjo! Zato, rojaki, pristopajte k družbi sv. Rafaela! -»-.jk^' xl " "--»a H fclWi ;;- ,'.-r„vS 5: )( X )!;>!.')! >(.'»:•)(.')( »'!< J! !< !! Jt J! !! I! !! JO! >(,)( >(l><'.)< )(',)('« Zopet velik korak naprej. Družba sv. Rafaela v ancw Yorku za slovenske naseljence v Ameriki je naredila zopet velik I orak naprej na poti svojega napredka. Z velikimi težavami se je družba moral:: boriti zadnja leta. Težava je bila /.lasti. Ker nismo imeli lastnega tajnika in za stotnika, ki bi izvrševal v imenu diužbe tajniške posle, ki bi odgovarjal točno ua vso došlo kol espondeneo, ki bi hodil k o blastem y istopat razne naseljence, ki bi I odil k | urnikom i. t. d. Tako je delo zastajalo in nismo mogli nikakor lianivj /ato sme se trudili in trudili, kako bi si vsaj toliko opomogli, da bi si najeli lastnega tajnika. Pa kar ni šlo in ni šlo. Po dolgih petih letih smo pa dosegli, da nam je avtrijska vlada iz Dunaja dala K 1000. letne podpore. Ta mala podpora in pa lastno premoženje nam je oino goeilo da smo začeli resno misliti ua lastnega tajnika. In res s 1. novembrom b'tos s......nista vili gdč. IT. Zakrajšek za družbeno tajnico in zastopnico, ki bo hodila k parnikom, in k oblastem, kjer koli se bo treba zavzeti za slovenske naseljence in jim pomagati. Zato poživljamo vse slovenske rojake, naj se v prihodnje še bolj s zaupanjem obračajo na družbo sv. Rafaela za vsako pomoč in posredovanje v našeljeniških zadevah. Družbena tajnica jim j(> vedno MIhu UrSula ZakrajAok, IionIujo>*n tajniiMi Kafaelovo družbe. Katoliška naseljeniška družba (Catholic Colonisation Society) je zborovala pretekli mesec v Chicagi pod prcdscdstvoni svojega predsednika nadškofa SI. Louiš-kega, AJost Rev. Gleiinon-a, Družba je sklenila razviti živahno delovanje za nase. litev, katoliških družin in farmerjev po nekaterih državah srednje Amerike, ka 'kor Minnessota i. dr. Kateri koli naselje- liee si misli kupiti kje v Združenih državah kako posestvo, naj bi se gotovo naj-preje obrnil na to družbo. V tej družbi so skoro vse škofije, kjer je še kaj zemlje za naselitev. Vse te škofije imajo svoje škofijske odbore. Po osrednjem uradu in po teh škofijskih pododborih ima družba razvito delovanje po celej Ameriki in mo re toraj dati najlepše nasvete, kje si kupiti zemljo, kje je najbolje se naseliti, kje se prideljuje to, kje 0110. Ta družba potem posreduje pri nakupu posestva s svojimi izvrstnimi advetniki, ki skrbe za to, da dobi naseljenec pravo lastninsko pravico do posestva, katerega kupi, tako imenovani "clear deed". V slučaju, da naseljenec nima dovolj sredstev v nakup posestva, daje ta družba posojila, ali pomaga dobiti posojilo pod jako ugodnimi poboji. Zlasti pa je namen družbe, da skrbi za to, da se katoličani naseljujejo skupaj, da vsaka "Real Estate Co." da zastonj takoj zemljo za cerkev, župnišče in šolo. in kakor hitro je dovolj naseljencev, skr-1 i za to, da dobi naselbina svojega duhovnika. Ta družba; je v resnici potrebna in družba sv. Rafaela namerava stopiti v zvezo s to družbo, ter tako odpreti veliko po moč in varstvo tudi našemu slovenskemu tpPinu, ki si želi kupiti lastni dom. Naš predsednik Rev. A. Blaznik je pretekli mesec podal Njega Eininenci nadškofu Farleyu letno sporočilo o delovanju naše slovenske Rafaelove družbe v New Yorku. Njega Eminenca je z velikim zanimanjem poslušal poročilo in obljubil družbi vso pomoč in sodelovanje, kolikor in kjer bo treba. Omejen je naseljevanja v Ameriko, na 1o zopet resno mislijo ozkosrčni nativisti. Sedaj se pripravljajo, da bojo zopet predložili kongresu v Washingtonu postavo, katero je že bivši predsednik Taft veto-iral.Najbrže zopet ne bojo zmagali.Vendar pa po vsakem poskusu toliko le desežejo, da se poostri poslovanje naseljeniških oblasti. Pripravljeni moramo biti tudi sedaj, da bojo izšle različne nove naredbe, ki bojo otežkočile vstop v Ameriko. Rojaki podpirajte družbo sv. Rafaela, da vam bo v slučaju potrebe šla; na roke in vam v kakih morebitnih stiskah mogla pomagati. Res se različne tuje družbe, sem tertja tudi zavzamejo za kakegft Slovenca; Toda tujec je tujec! Za domačina se more in se tudi s srcem in veseljem zavzame edino le domačin. Družba sv. Ra 1'aela je plemenita družba, je naša lastna družba. Podpirajmo jo, da bo močna, to bo le nam korist, le narodu v pomoč! Starifti in brat č. s. Rogino v Htoclton, 1'tt. C. sestra Regina, Lorain, O. (prodno jo vstopila v samostan). oEirr jj Satan na delu. o1Blfr= Hfol Bolanden. — Slika časa. — Prosto po nemškem prevel za "Ave Maria" X. 1. Snidenje. V prijazni dravski ravnini se dviga hribček, ki pri vsej svoji ponižnosti nosi ime "Marijina gora". Ime je dobil po krasnem svetišču gotskega sloga, ki se dvjiga na vrhu hribčeka in je posvečen nebeški Kraljici. Pred 400 leti je bival tu bogat a ob enem tudi globoko veren tovarnar Stalilberg. Pred svojo smrtjo je sklenil postaviti se bi in svojim potomcem grobišče, nad katerim naj bi stala cerkvica posvečena Brezmadežni. V tem svetišču so se opravljale ustanovne zadušnice za vse člane njegove rodbine. Ustanovna pisma so se tekom časa ob raznih napadih sovražnikov v deželo poizgubila, toda cerkvica je ostala do današnjega dne nedotaknjena in potomci tega plomenitcga ustanovnika so skrbeli tudi za nje kras in lepoto. Kar pot do cerkvice posebno krasi, je kameniti ltrižev pot, ki stoji ob složni cesti, katera se vije od vznožja holmca pa do svetišča. Štirinajst postaj Kristusovega trpljenja je vdolhljenih tako umetniško v kamenitih ploščah, da se potnik nehote vstavi ob njih in občuduje vernost, ki jo je umetnik izlil v mrtvi kamen. To vrste umetnosti danes pač zastonj Iščemo. Ni čuda, da so stari spominki tako dragoceno prodajajo. Ob znožju hribčeka na leseni klopi sedi starka v priprosti kmečki obleki. Ženica počiva in se pripravlja na pot, ki jo je že tisočero božje-potnikov obiskalo. Tudi ona je že neštetokrat hodila tod in ob živih predstavah Zveličarjevega trp ljenja točila solze srčnega sočutja. Tudi danes hoče satrka tja gori do svetišča, ki ji je že tolikokrat nudilo tolažbe, a žali bog, sedaj je zaprto. Ko konečno dospe do cerkvice, poklekne pod križem in iz srca se ji izvije zdihljej 1 Nato se vsede ženica na klop, da se odpočije za na pot domov. Poleg nje stoji mladi vjnuček, kojemu je bilo komaj deset let. "Glejte, mati, naš gospod gredo!" "Ne, dete, ti se motiš. Naš gospod so v Rimu že eno leto in gotovo, Rim je daleč, daleč od tu. V Rimu bivajo papež in naš gospod so šli k njim gotovo za dalj časa." "Ne, mati, jaz se ne motim, le poglejte tja doli! Prav oni sol" Starka si je zasenčila oči in se skušala s svojim slabim pogledom prepričati o resnici. "Moj Bog, kak revež je star človek. Jaz pač vidim na cesti nekaj črnega, ampak našega dobrega gospoda Valderja pa ne opazim." "Gotovo, mati, vi ste že stari in zato ne vidite gospoda. Ko bom jaz star osemdeset let, kakor vi, ali tudi jaz ne bom več razločeval na daljavo?" "Dete, poglej še enkrat natančno, ali so res naš gospod ali ne!" "Da, mati, nihče drugi ni kakor oni, toda gosi>od naju še niso opazili, ker gleda jo v eno mer v tla." "O tem so pa morebiti res gosi>od dok tor Valder!" In pri teh besedah se je razjasnilo lice starko, ki je tako želela gospo da po tolikem času zopet videti. Valder Frank, veleposestnik in doktor niodroslovja jo korakal počasno in zamišljeno. Njegov janni obraz je krasila gosta brada. Izpod visocega čela je žarelo dvojo svetlih oči.obdanihodresnihaljubeznjivih potez. Zamišljeni mož hi šel gotovo mimo starke, če ga ženica ne bi z glasnim pozdra vom zbudila iz zatopljenosti. Olmtal je ter se prijazno nasmehnil stari znanki. "O Ooričeva mati, ste še vedno zdravi? Kako pa je kaj na domu?" "Gospod doktor, vse je zdravo in pridno pri dela. Tudi naš drugi oskrbnik in njegova družina je zdrava. Hvala Hogu, da ste se le tudi vi vrnili po tolikem času. Vedno sem se bala za vas, da bi se vam v tujini kaj ne pripetilo in ni bilo dneva, da bi za vas ne bila molila." Odkritosrčnost starke je filozofu očitno ugajala. Vedel je, da stari ljudje postane jo otročji in ob enen tudi odkritosrčni. "Goričevka, hvala za vašo skrb! Prepričan sem, da ste obiskovali tudi križev pot!" - ji i u Pri teh besedah so se poteze na starki-nem obrazu še bolj skrčile in neka notranja bolest se je zarisala na njih, "Ah, gospod doktor, kar vas ni bilo tu, se je veliko spremenilo. Pomislite teden dni je, kar so zaprli cerkvico in kakor se sliši, ne bo službe božje gori nikdar več. V farno cerkev, od koder je doslej prihajal gospod kaplan maševat, je pa za moja leta preda leč. Ne kaže mi druzega, kot da bom odslej ob nedeljah brez svete maše. Kar je pa še hujše, mladi gospod Štahlberg ne misli odpraviti samo službe božje, ampak tudi postaje križevega pota hoče odstraniti in jih prodati Judom. Božjo pot k Mariji bo čisto odpravil. Kaj ni to v nebovpi-joča krivica za tisoče božjepotnikov, ki s« ob lepih postajah križevega pota in Pri Mariji iskali in našli pomoči in tolažbe?" Ta novica je mladega poslušalca zelo iz-»enadila in skoro nemogoče se mu je zde-kar jo slišal. "Goričevka, vas je naj-brže kdo nalagal!" "Ne, ne, gospod, vse je res! Saj vidite, cerkev je že zaprta in postaje bodo tudi kmalu odstranili." "Neverjetno! Saj Štahlberg vendar ni brezbožne/, kolikor ga jaz poznam!" En čas sem je gospod ves drugačen. Obiskujejo ga prijatelji iz mestu, in mu kljujejo velike svoto za postaje križevega pota. Zvedela sem, da so to sami prostozidarji, ki so v zvezi s satanom iu zato hočejo odpraviti našo božjo pot." "Tako početje bi bilo res zločin", je pritrdil mladi gospod. Poznal je zlobne naklepe prostozidarska lože, a, da bi se že v njegovi domovini širila ta zalega, si nikdar ni mislil. "Skušal bom poizvedeti koliko je na tem in tudi preprečiti zlobno nakano kolikor se bo dalo." S temi besedami se je poslovil od starke in ne več zamišljenih, nego hitrih korakov nadaljeval svojo pot. "To je nezaslišano!" je mislil pri sebi. "Moj stari prijatelj iz mladosti in sošolec Štahlberg, naj bi bil že tako globoko zašel v sovraštvu do vere? Ne, to ni mogoče! Kot malega dečka sem ga spoznal in kako pobožno je molil neštetokrat v tej cerkvici ! Tudi v gimnaziji sva živela vedno skupaj in visepovsod, je kazal poleg marljivosti tudi globoko vernost. Ko sva hodila na počitnice, prva njegova pot je bila v cerkvico, da pozdravi nebeško Mater. In sedaj naj bi bil on tako daleč preslepljen, da proda te dragocene spomine Judom'/ Ne, to je neverjetno! Toda, ali ni pogosto slučaj, da je padec nepokvarjenega še najbolj usodepoln?" Pri tem vprašanju sc je filozof zopet zamislil in iskal vizroka, ki bi mogel človek,i tako nenadoma odvrniti od vere. Premišljeval bi tako še dalje, ko bi se naenkrat ne zakadil proti njemu velikanski pes, ki jc k sreči imel torbo na gobcu. "S tem spa-kom se ni šaliti", si je mislil prestrašeni filozof, ter se brez obotavljanja skušal izogniti lajanju s tem, da se je obrnil, Toda tudi nazaj ga ni pustila zverjad, ampak na zasačenem prostoru naj počaka svoje usode napoznani tujec. Razjarjeni pes gotovo ne bi kmalu od-jenjal, ko no bi slišal gospodarjevega žvižga od blizu stoječe grajščine, ki se pa skriva med gostim drevjem. (Dalje.) Zgubljena ovca. (And. Tomec.) Človeška duša je le za Boga vstvarje-na in le v Njeni, ima svoje življenje, svoj mir in srečo. Kakor more riba le v vodi živeti, rastlina le v zemlji rasti, ptice le v zraku se čutiti proste in srečne, tako more biti človeška duša mirna, zadovoljna, prosta, vesela in srečna le x\ Bogu, ki je njen edini namen. Zato je pa človeška duša, ki zgubi Boga, najubožnejša in naj-nesrečnejša stvar na svetu. Podobna je zgubljeni ovci, ki zajde od svojega dobrega pastirja v golo in suho puščavo, iz katere se ne more sama rešiti, ker ostane sama, zapuščena, nemirna, gladila in žejna, kjer ni najti nobenega izhoda iz strašnega in mrtvega kraja... Povsod naokrog štrle peščene in prazne pečine bi visoke od pekočega solnca razbeljene skalne stene. Nikjer nobenega življenja, nikjer nobene rastlinice, nobene zelene tratice, kjer bi se napasla in utešila svoj glad. Nikjer ni najti nobenega studen-čeka, kateri bi dajal hladne vodice, s ka tero bi si mogla ugasiti mučno žejo, nikjer hladne sence, pod katero bi se mogla umakniti pekočim solčnini žarkom ter se ohladiti in odpočili. Povsod samo grozna puščava. Povsod vlada le grobna tišina. In v tem strašnem kraju tava sem in tja, čisto sama, vsa. preplašena in zbegana gladna in žejna, potrta in zniueena. Brcz-vsega upanja in tolažbe, hira in umira koprnjenja in žalosti. Milo se ozira po svojem pastirju rešitelju, kateri bi jo zadel na svoje rame ter odnesel iz tega ža lostnega kraja, da bi ji ne bilo treba tu žalostno poginiti. Ali ni torej taka duša, taka izgubljena ovca vsega pomilovanja vredna in potrebna naše pomoči? Ali ne zasluži vsega našega usmiljenja, da jo skušamo rešiti in pripeljati iz puščave greha, zmot in nevere, na bogat pašnik, k hladnemu stu-dencu življenja, v ovčnjak Kristusov.' Ali ne bomo z vso močjo skrbeli, da rešimo tako ubogo zgubljeno ovco, dušo? Ali ne bomo vseh svojih moči zastavili, vso svojo skrb in pozornost posvetili ovcam, t. j. človeškim dušam, da jih ohranimo pri čredi Kristusovi? na pašniku Kristusove cerkve, pri prejemanju sv. zakra mentov in vživanja kruha živih, da pijejo i■/ studenca žive vode, da jih varujemo, da katera ne zajde na pašnik škodljivih in strupenih rastlin, na pot pregreh in grešnega uživanja, da ne zajde k tujim čredam, krivim veram in razkolu? Ali nc-bomo čuli nad njimi in pazili, da katere volk ne ugrabi in raztrga? Zavračali jih in svarili pred sladkimi iu vabljivimi glasovi zapcljivcev, ki jih skušajo zvabiti v grozen kraj puščave brezverstva in njega žalostno stanje, katero je zgoraj opisano? (Dalje prill.)