Pefer Rešefor reSefari. .Jutro« je bllo obsojeno. Svoj Cas Je »Jutro« «ako poročalo o umoru farovške kuharice na Ja.»orju na Kranjskem, kakor da jo je umoril 70 letnl domači gospod župnik. Seveda je moral goapod župnik tožitl, da bl si vsaj malo spravil na_aj svoje pošteno ime. »Jutro« je bilo sedaj obBojeno na 5000 din In na vse stroške. Tako je eodila sodnlja. S tem pa Se ni končana sodba, kl Jo mora izreči še iiarod sam! Llst, kl ga je morala sodnija kaznovati, ker je tako pisal, da 'jje slovenskemu duhovniku podtikal umor, ne zasluži, da bl ga s kako šalo zavrnil, ker je to početje preveč žalostno. Zavrnitl ga je treba na _rug, toda energičen način! Videl bom, če ste za fcaj! Sedaj je Cas, da daste takemu casoplsju Jnllo za drago! Narodni praznik — brez naroda. Fri nas imamo nacionalno organizacijo, ki praznuje narodni praznik, pa samo zase, ne z narodom. Kako se more tak praznik potem pri njih imenovati naroden? In kako se more taka organlzacija smatrati za narodno organizacijo ? Če je bilo to doeedaj mogoče, za naprej ne bo več! Bi naj bilo, pa ni bllo! Nekemu kovaču se je tole zgodilo: Razgovarjal se je s sosedom, pa gonil meh in držal železo v ognju, pozabil pa je kovati. Zelezo se mu je stopilo. Tedaj je na koncu opazil svojo nesrečo, pa je rekel: »Bilo bl naj, pa ni bilok Tudi JNS je delala tako. Govorila je, meh je gonila, žclezo je imela v ognju, kovala je, bilo bl naj, pa ni bilo, ker je pozabila kovati, ker je pozabila delati. Sedanja vlada pa dela, kuje boljšo bodočnost z obema rokama. JNS pa samo na mehu sedi in napoto dela. Jd bo treba zamehurlti, da bo mir! -zobraženci — nevedni! Včasih je bilo tako, da so dotični, ki so v Sole hodill, se nekaj nauCili ln še narodu pomagali. Sedanja mladina posebno na univerzah pa misH, da je njena naloga eamo to, svoje moči dajati na razpolago za komunistično agitacijo. Kako so ti ljudje pozabili na svojo zibelko! Menda je malo preveč svobode, odkar smo šibo odpravili, da so sedaj tiatl, ki bi tnorali biti izobraženi, ostali nevedni! Bruseljska konferenca, kamor so ae preselile Iržave, da bi sklepale o miru in odbrusile vse ¦»strine, se je v celoti ponesrečila. Brus je odpovedal. Francoske kloti so bile dosedaj znane po dobrem vinu, odslej pa bodo po dobrih bombah. Naša JNS ima precej francoskih manir. Kaj, če lma tudi to? Piccard v Belgradu. Znani letalec v nebeške vlSave do 25.000 metrov visoko, je prišel v Belgrad. JNS ga je takoj prosila, če ima še kak star balon odveč, da bi se vsaj z njegovo pomočjo malo dvignila od tal. Državna vera. V Nem.iji bodo vpeljali posebno državn: vero. Ta pa ne bo držala, četudi bo kljukasti križ njihovo znamenje. Za vero je treba, da jz nekdo na križu, pa od teh, ki to državno vero snujejo, sedaj še nihče noče na križ. Fašlstično kožo hoče imeti neki francoski minister. Lal • mu svetujejo, naj pride po njo. }Je vem, čc bo iz tega kaj dobrega! Dvorano Društva narodov so spremenili v d^tirano za rokoborbe. Upajo, da bodo vsaj na tak način mogli kazati svetu zgled, kako naj dela za ljubi mir. Ce se že borijo narodi med seboj, naj bi se samo z rokami: Jaz pa sem So vedno starega mnenja, da bi se naj borili z glavo! Pa moja žal ne obvelja! Diplomati se menda te borbe bojijo, ker imajo preslabo glavo!