Oglasnik DELOVNE SKUPNOSTI ■ INDUSTRIJSKEGA MONTAŽNEGA PODJETJA ■ LJUBLJANA 1. SEPTEMBER 1975 LETO IX ŠTEVILKA 8 STABILIZACIJA V IMP # STABILIZACIJA V IMP • STABILIZACIJA V IMP • STABILIZACIJA V IMP • STABILIZACIJA V IMP USMERITEV V VEČJE VARČEVANJE IN SPREMINJANJE ZAVESTI Že od prvih objav o letošnjih gospodarskih dosežkih naprej je čutiti rahlo nervozo v širši družbi, ki se odraža, med drugim, tudi v dnevnem časopisju. Odločitve, sprejete z ,,razgreto" gjavo, niso nikoli dobre: začenja se birokratski način razreševanja problemov, tako dobre kot tudi slabe kolektive se meče v isti koš, sprejemajo se pavšalni ukrepi, ki samo na videz koristijo celotni družbi, itd. Zunanji videz tega administriranja pa se kaže v kopici takorekoč vsakodnevnih anket, evidenc in poročil, kijih zahtevajo poklicani, še več pa nepoklicani. Vse pa samo poslabšuje že itak slabo delavnost in vodi stran od začrtanega, ki se spremeni v svoje nasprotje: tudi redno delo začenja zastajati in režija postane dodatno in resnično breme v vsakršni kalkulaciji. O stanju so morali razpravljati najvišji partijski in državni forumi. Ocene in poziv na šiiše zastavljeno akcijo, ki jo je zasnoval Izvršni komite CK ZKJ, so našle svoj odmev in konkretno spremembo v sklepih in stališčih predstavniških teles v republiki in po občinah. Predvideni so bili novi ukrepi v tekoči ekonomia politiki in bolj odgovorno opravljanje nalog v združenem delu. V soboto, 26. julija 1975, je bila v dnevnem časopisju objavljena „Akcija za uresničitev resolucije", stališča in predlogi ukrepov IS skupščine SR k oceni uresničevanja resolucije o družbenoekonomski politiki in razvoju SR Slovenije ter o neposrednih nalogah v letu 1975. kom, da predložijo ček, ali spremljala antiinflacijske menico z avansom banke, ali sklepe in njihovo izvajanje, nepreklicni dokumentarni V komisijo so predlagani kredit ali garancijo. ing. Vladimir Kuret, mag. Alojz Kosi, Pavel Troha, Va- KAKO JE V IMP 2. Vse prodajne službe v KoS1> ravel lrona> va" TOZD in DSSS naj si priza- lentin Mendiževc, mg. Mar-de vaj o za pridobitev novih J?n Anžur, dipl. oec. Jurij del na objektih, kjer so sred- ^avec, Stanko Kmmpak in stva zagotovljena. Cini Kurent. 3. Glede na visoko ceno 9. Komisija na ravni de- naše prodajne ure je treba lovne organizacije bo pregle-razmisliti o znižanju nad- dala tudi delo DSSS, koordi-umega dela, skrajšanju do- ni rala sprejete sklepe, jih bavnih rokov, prostovoljnem predlagala v razpravo orga-delu na dan sobote ter o nom upravljanja, prav tako možnostih znižanja % za pl a- pa je skrb vseh, da bodo čevanje nadurnega dela. inflacijske programe obrav- Sklepe je treba uresniče- navali v vseh delovnih kolek-vati takoj. tivih in da so vsi zaposleni z 4. S pdno odgovornostjo njimi tudi seznanjeni. je treba v vseh TOZD takoj .„ IZ ... . . J - J 10. Komisije so prav tako Ijanjem nove Ustave. Disku- temeljni področji: izraba V reiLaciie zak leto ddžne> da pregledajo izvoz- Takoj na začetku moram sija in politična akcija v ne- fonda ur in znižanja stro- ,Q7c ‘ ‘m J,!., tl no-uvozno dokumentacijo in povedati, da v naših TOZD katerih delih IMP sta bili po- škov. Rezultati enoletnih T07DP nrl dlnsJn predlagajo, oziroma črtajo iz ne moremo govonti o prisot- gosto bolj usmerjeni na prizadevanj v posameznih P seznamov materiale in opre- nosti neke nervoze, lahko pa samo TOZD in njeno konsti- TOZD so tesno povezani z e ' mo, ki jo lahko nadomestijo vsaj v večini opazimo izrazi- tuiranje, manj pa odnosom z njihovimi napori, da izbolj- 5. Vse TOZD naj takoj s programom domače proiz-| to usmerjenost in odločnost, , drugimi TOZD in v IMP na- šajo situacijo. uredijo dokumentacijo, ki vocjnje da se po svojih močeh pripo- sploh. Zato je bilo čutiti in Kot ,,uraden" začetek le- opravičuje ceno prodajne niore k izboljšanju situacije, je še, tendenco po zapiranju tošnjih prizadevanj (kot do- ure. 11. Komisija, ki bo Vzroja pa sta predvsem dva: takih TOZD vase, ostra na- datnih ukrepov poleg rednih 6. Vsi materiali, ki so bili spremljala izvajanje stabiliza-ue glede na razna odstopanja sprotja pri ščitenju ,,svojih" planskih nalog) lahko obele- obravnavani v zvezi z izvoz- cijskih ukrepov, naj izven 'n pomanjkljivosti v nekate- interesov na škodo drugega, žimo 11. julij, ko so se se- no-uvozno problematiko, podjetja opozaija še na pro- dh TOZD je treba vedeti, da Zelo malo pa je .teženj po stali predsedniki DS TOZD, bodo posredovani vsem bleme, ki so prisotni in ki jih Podjetje ne bi beležilo že v odpiranju in sodelovanju v predsedniki DOS, sekretarji TOZD v obravnavo in spre- ni mogoče rešiti v delovni Preteklosti takšnih ugodnih svojem in v skupnem inte- 00 ZKS in direktorji TOZD jem konkretnih odločitev, organizaciji in naj zahteva rezultatov dela in poslovanja resu preko sporazumevanja v in v DSSS na posebnem se- 7. Predlog stabilizacijske- od pristojnih organov kon- kot jih je, če ne bi skrbeli za lastni hiši, rajši pa preko Stanku o stabilizacijski akciji ga oziroma an ti inflacijskega kretna tolmačenja, oziroma dobro gospodarjenje in d vi- tretjih. Kolikor mi je znano, v TOZD, DSSS in v IMP kot programa, ki zajema 8 po- dodatne predpise. Sanje delovne in samouprav- smo s to privatizacijo inte- celoti. Sprejeli so naslednje dročij, je treba takoj posre- ne zavesti. Vsakemu kolikor resov in s tem tudi gospodar- sklepe: dovati vsem TOZD s tem, da 12. Vsi predlogi, progra- loliko osveščenemu članu jenja pri nas v IMP pometli. 1. V vseh TOZD in služ- TOZD imenujejo posebne mi in poročila naj se do- kdektiva IMP in posamezne Dmgi vzrok je v tem, da bah je takoj treba pregledati komisije, da program pregle- stavljajo v tajništvo DSSS, ki 'OZD, je znano, da skuša- smo se že v lanskem letu vsa naročila in pogodbe ter dajo in da konkretizirajo do je dolžno te posredovati ko- z združenimi močmi (konkretno: začenši s 12. 7. ugotoviti, če so v vseh pri- 20. julija 1975, do 20. misiji, omejiti naključje in usmeriti 1974) vključili v stabilizacij- merili zagotovljena plačila avgusta pa ga še ovrednotijo rast in razvoj proti premišlje- ska prizadevanja, ki so bila kot zahteva zakon o žago- s podatki polletnega finanč- 13. V vseh TOZD naj bo n° izbranim ciljem. Vendar sprožena s stališči ZIS in tavljanju plačil za investicije, nega obračuna. vzporedno z obravnavanjem ^oram omeniti: v zadnjih Občinskega sindikalnega Če sri primeri, da sredstva 8. Na ravni delovne orga- rebalansa plana realizacije za Ireh letih smo si nabrali bo- sveta LJ. Bežigrad. Že v lan- niso zagotovljena, je treba nizacije pa naj se imenuje ®te izkušnje tudi z uveljav- skem letu smo opredelili dve takoj pristopiti k naročni- posebno komisijo, ki bo Nadaljevanje na 2. strani Nadaljevanje s 1. strani leto 1975 razprava o srednjeročnem programu razvoja na podlagi gradiva, ki ga je vsem TOZD posredovala plansko-analitska služba. 14. S predlogi in zaključki strokovnih služb, organov upravljanja in družbenopolitičnih organizacij je treba seznaniti vse zaposlene v TOZD. 15. Glede na zadane naloge antiinflarijskega programa se ponovno opozarja vse delavce na vodstvenih delovnih mestih, vodilne delavce družbenopolitičnih organizacij in druge, da smo vsi moralno in politično odgovorni za izpolnitev sprejetih nalog. 16. Ker je čas rednih letnih dopustov, naj se ti koristijo tako, kot so planirani, vendar mora biti za vsako vodstveno delovno mesto določen namestnik. IZHODIŠČA ZA STABILIZACIJSKE PROGRAME S stališča IMP pomeni „antiinflacijski program16 vrsto raznih programov, katerih skupen cilj je nevtralizacija negativnih posledic inflacije in vzporedno s tem naš prispevek h krotenju inflacije in njenemu postopnemu zmanjševanju. Posamezni programi imajo različno dolžino, so lahko enkratni ali permanentni ali novonastali (zaradi novih težav). Ene lahko kvantificira-mo (zmerimo učinke), drugi imajo bolj kakovosten značaj (ustvarjanje pogojev za realizacijo vseh ali posameznih programov). Vedeti je treba, da antiinflacijski program in enostaven seštevek posamično zastavljenih, ampak da gre za večkratne učinke, ki bistveno izboljšajo skupen rezultat. Kot osnova vsem ukrepom nastopa poglabljanje samoupravnih osnodov v TOZD in med TOZD, večja mera samoupravnega sporazumevanja in družbenega dogovarjanja pri razreševanju širših problemov. V današnji situaciji splošno družbenih in ekonomskih pojavov pomeni antiinflacijski program dopolnitev našega letnega planiranja3 v smislu intenzifikacije na področju ustvarjanja več dohodka in zagotovitev dodatnih sredstev za razširjeno reprodukcijo. Torej gre za intenzifikacijo gospodarjenja na sploh in ne zgolj za ukrepe za izvrševanje planov (ki jih v redu izvršujemo). Drugače povedano, gre za izven- planske naloge, ki zahtevajo gotovitvijo zadostne infor-dodaten napor in spoštova- miranosti (interni časopis, nje zakonitosti in ukrepov sestanki DPO in poslovodnih poslovne politike. organov, zbori delavcev, Obrzdanje inflacije je go- itd.), tovo dolgoročnejša naloga in Zavedati se je treba na-zato bistvenih pridobitev v slednjih temeljnih resnic o kratkem času ne gre priča- pomenu stroškov: kovati; vendar je ta dolgo- 1. Zniževanje stroškov je ročnost pogojena s kratko- temeljni dejavnik za obstoj ročnimi ukrepi. In zato je TOZD: samo zniževanje treba takoj pristopiti k ta- stroškov lahko zagotovi stal-kim ukrepom, ki zelo hitro nost in uspešno proizvodno in neposredno prispevajo k delo. večjemu dohodku in s tem 2. Zniževanje stroškov večjim osebnim dohodkom zahteva stalno posodabljanje in okrepitvi razvojnih poten- proizvodov, tehnologije in rialov TOZD. Taki ukrepi poslovodnega materiala., morajo biti obdelani v po- 3. „Danes“ ne moremo sebnih programih (ki skupno uporabljati »včerajšnjih66 tvorijo antiinflacijski pro- metod in obenem upati, da gram) kot so: za izboljšanje bomo lahko z njimi konku-poslovanja (izkoriščanje no- renčni,jutri66, tranjih rezerv), za izkorišča- 4. Za zniževanje stroškov nje zunanjih rezerv, za iz- ni poklicano samo vodstve-boljšanje stimulativnega raz- no in tehnično osebje, tem-porejanja dohodka in delitve več vsi zaposleni. OD, za sanacijo, za revizijo 5. Znižanje stroškov in vseh investicij (v smislu te- porast produktivnosti mora koč ih in programiranih inve- spremljati odpravljanje stro-sticij), za konsolidacijo in škov vsake vrste, poglabljanje na ustavi te- 6, Zniževanje stroškov ne melje čih medsebojnih ek o- sme v nobenem primeru po-nomsko-finančnih odnosov slabšati pogojev dela; izha-(inteme cene, skupna vlaga- jati mora iz racionalizacije nja za skupne interese itd), delovnih metod, za dolgoročne kooperacije 7. Zniževanje stroškov in skupno nastopanje na do- vodi do večjih ali manjših mačem in tujih trgih, za pretresov, ki dosedaj niso integracijska gibanja, za po- bili prisotni, vendar je treba večanje izvoza in zmanjšanje z njimi hrabro in odločno uvoza, itd. obračunati, se spoprijeti. Globalno govoreč je treba 8. Najbolj škodljiv pojav programe usmeriti takole: za zniževanje stroškov je po- — da še intenzivneje raz- manjkanje zaupanja in na-šiijamo in poglabljamo sa- sprotovanje uvajanju novosti moupravne odnose tako v in sprememb. TOZD kot med TOZD in podjetju kot celoti; vedeti je IZDELAVA treba, da ne bomo uspeli v POSAMEZNIH naših ekonomskih, teh nič- PROGRAMOV nih in tehnoloških naporih, 1. Program analize vred-če ne bo hitrejših in bistve- nosti proizvodnje: nih premikov na samouprav- (proizvodna grla, okvare nem področju. Saj tudi pro- strojnega parka, pomanjka-gram zniževanja stroškov, nje rezervnih delov, lom oro-kot druga bistvena naloga, dij, čakanje na material, ne-apelira na čut odgovornosti kakovosten material, defici-in poziva k boljši informira- tamost energije, bolniški iznos ti in preko nje boljšemu ostanki, fluktuacija delav-medsebojnemu sodelovanju: cev, pomanjkanje delavcev, pri vseh zaposlenih mora do- neustrezna organizacija, ne-zoreti želja za borbo proti zadostna stimulativnost, ne-razsdpanju, ki vodi k nazado- prava kvalifikacijska struk-vanju v poslovanju, pre- tura, pomanjkanje tehničnih majhno zasedenost z deli in norm, itd.), s tem padanje realnih OD; in Cilj: doseči znižanje pro-prav zato ima čut odgovor- izv od nih stroškov in izbolj-nosti in medsebojno s odelo- šanje karakteristik proiz-vanje večji pomen (zlasti na voda. daljši rok) kot tudi potrebne 2. Sistematičen program tehnične novotarije; znižanja, oziroma zadrževa- — če že ne zmanjšati nja nabavnih cen (ima stalen stroške, vsaj onemogočiti značaj!) tendence njihovega narašča- Cilj: ustvariti atmosfero nja; tekmovanja med dobavitelji — programe za zniževanje (domačimi, iz izvoza), stroškov izvajati s konkretno 3. Program povečanja opredelitvijo vsebine naloge, produktivnosti dela. osebno zadolžitvijo in časov- Cilj: izboljšanje delovnih nim rokom izvršitve in z za- metod. 4. Program znižanja ozi- nega značaja, v začetku raz- roma zamrznitve fiksnih (re- deljena na dve fazi: oprede li-žijskih) stroškov. tev posameznih področij v Cilj: znižati vse stroške, ki prvi in v drugi fazi ovredno-zadevajo zlasti: tenje in številčna opredelitev — pomožne materiale, zastavljenih ciljev. Ugotovi- drobni inventar, orodja, em- mo lahko, da smo prvo fazo balaže, uspešno izvršili (imenovanje — električno energijo, posebnih komisij, opredeli- vodo, plin, komp rimi rani tev področij, obravnava na zrak, itd. samoupravnih organih), da j — odpadke vseh vrst pa nekatere TOZD v drugi — pisarniške potrebščine, fazi zamujajo; vzrok je v ko- : PTT, itd. riščenju letnih dopustov. . — potne stroške Tudi na ravni IMP je imeno- < — periodično spremljanje vana posebna koordinacijska doseženih rezultatov komisija, ki se redno sestaja. 5. Program nadaljnjega Skupna karakteristika vseh razvoja samoupravnih odno- programov iz prve faze je, da sov. so izrazno obširni (pretežno) I Cilj: preiti od formalne iz- in verbalno zelo razviti, ni vedbe samoupravljanja (prva pa čutiti neke povezanosti faza) na dosledno in trajnej- vseh predvidenih ukrepov. Z še razreševanje vsebine novih veseljem lahko ugotovimo, samoupravnih odnosov; gre da so se takoj vključili v za-za vzpostavitev kolektivnega stavljene napore tudi vse tri in totalno antiinflarijskega „nove“ TOZD: Blisk, Elek-in samoupravnega obnašanja trokovinar in Dvigalo, vseh TOZD, brez katerega ni Ob zaključku bi dejal, da vsebinskih sprememb pri so naši napori dejansko uresničevanju ustavnih do- usmerjeni v varčevanje, da se ločb. počasi začenjamo zavedati, i 6. Program uvozne—iz- kolikšne so notranje rezerve vozne dejavnosti. v naši družbi sploh. Na tem Cilj: najmanj izenačiti, če področju že dosegamo rezul-ne ustvariti pozitivno deviz- tate. Nekoliko manj pa jih v no bilanco v ZT poslovanju spreminjanju zavesti, ko bi vsaj na nivoju DO. se morali zavedati, da za na- 7. Program razvoja do- stalo situacijo ni odgovoren brih poslovnih odnosov. samo vodilni kader, ampak Cilj: Vzpostaviti lojalnost vsi, ki aktivno ne delajo v v poslovnih odnosih v duhu okviru svojih delovnih in po-samoupravnih socialističnih liričnih zadolžitev. In če je družbenih in proizvodnih tako, tedaj tudi drži, da je odnosov, ob popolnem sp o- samo od nas samih odvisno štovanju zakonov, samo- (kakor se bomo dogovorili upravnih sporazumov in in predvsem delali), kaj bo-družbenih dogovorov. mo naredili. Ne samo od vo- 8. Program integracijskih dilnih in ne samo od nepo gibanj. srednih proizvajalcev, ne Cilj: prispevati k večji samo od samoupravnih orga- smotmosti in usmerjenosti nov, in ne samo od dejavno-družbenoekonomskega raz- s ti družbenopolitičnih orga-voja. nizacij. Programe lahko se- 9. Program izpopdnjeva- stavljamo vsi, napišemo na nja nagrajevanja zaposlenih, tone fraz, še vedno pa ostaja Cilj: Vzpostaviti takšno temelj našega blagostanja stimulativnost v razporeja- samo delo in ne čvekanje in nju dohodka in delitvi OD, razni sestanki, ki spodbuja vse zaposlene k Zavedajoč se te ricupne izboljšanju v poslovanju (iz- odgovornosti za nastalo si-koriščanje notranjih in zuna- tuacijo, je tudi pri občinski njih ekonomskih rezerv). konferenci SZDL Lj.-Beži- 10. Program za sodelova- grad imenovan poseben konje (animacijo zaposlenih ordinacijski odbor za izva-preko njihovih predlogov), janje stabilizacijske akcge v Cilj: skrb za varčevanje naši občini, ki ima tri pod-naj postane primarna naloga komisije. Ena izmed njih je v vsakega zaposlenega. ponedeljek, 11. avgusta 11. Program specialnih 1975, obiskala našo delovno celoletnih iniciativ. organizacijo in se pogovar- Cilj: animacija zaposlenih jala o izvajanju stabilizacij-v prihodnjem delovnem letu ske akcije in drugih družbe-za neko temo (problem), ki neekonomskih problemih v se zdi s stališča vodenja naj- našem kolektivu, s predstav-bolj aktualen. niki TOZD iz bežigrajske ob- čine in DSSS. Občinsko ko- KAJ JE NAREJENO misijo je vodil predsednik Kot je razvidno iz skle- skupščine občine Lj.-Beži-pov, sprejetih 11. julija, je grad, Janez Rigler, bila akcija, tiplje sicer stal- JURIJ ZAVEC • IZ DELA DRUŽBENOPOLITIČNIH ORGANIZACIJ • IZ DELA DRUŽBENOPOLITIČ NIH ORGANIZACIJ • IZ DELA DRUŽBENOPOLITIČNIH Komunisti nosilci akcije za stabilizacijo Stanje v našem gospodarstvu je pripeljalo do tega, daje bilo nujno potrebno pristopiti k akciji za stabilizacijo. Tudi J' našem podjetju smo lahko ugotovili, da ne gre vse tako, bot bi moralo iti, da se tudi pri nas pojavlja vrsta problemov, ki jih z organiziranim pristopom in načrtno akcijo lahko rešimo. Še bolj pa so ti problemi izstopili, ko smo Pričeli ugotavljati, da vsi izračuni, ki smo jih uporabljali ob sprejemanju ..Samoupravnega sporazuma o osnovah in merilih za razporejanje dohodka in za delitev sredstev za osebne dohodke" ne držijo in da so se nam osebni dohodki dvignili več, kot smo predvidevali. To pa predvsem zaradi tega, ker se nismo držali dogovorjenih načel in smo bili Pmveč popustljivi pri razporejanju na delovna mesta, ki tiso odraz dejanske kvalifikacijske strukture zaposlenih. Lahko bi rekli tudi drugače, za napake ni kriv sporazum, ®tipak človeške slabosti in nespoštovanje samoupravnega sporazuma, S tem v zvezi je nastopila bojazen, da bomo pfeveč sredstev razdelili za osebne dohodke in da ne bo ostanka dohodka, ki bi nam zagotavljal pokrivanje zakonskih in samoupravno sprejetih obveznosti do družbe, kakor tidi ne sredstev za razširjeno reprodukcijo in nove investi-tije. Iz tega razloga smo v podjetju pristopili k izdelavi in sprejemu rebalansa plana, ki nam zagotavlja pokrivanje OD 111 ostanek dohodka najmanj na isti ravni kot v preteklem letu. Istočasno, ko smo v našem podjetju sprejemali re-btians plana, pa je stekla tudi akcija za stabilizacijo našega gospodarstva. V to akcijo so vključene vse družbenopolitične organizacije in skupščine od federacije preko republike do občine. Ta akcija je bila sprožena tudi v vseh OZD ti TOZD. Nosilec akcije za uresničitev stabilizacije v našem Podjetju je svet ZKS, po TOZD pa OOZKS skupno s sindikatom, mladino in DS. Osnovne naloge in sklepi za delo OOZK so bili podani 1,3 seji sveta ZKS IMP dne 30. 6. 1975 in te bi bile: — obseg poslovanja se preveč povečuje na račun novo ^poslenih — izboljšati produktivnost dela — zmanjšati vse vrste stroškov — izboljšati organizacijo dela — zmanjšati nadurno delo, ki ni odraz dejanske potrebe. VEČJA ODGOVORNOST Osnova za izdelavo stabilizacijskih programe pa so bili ^ključki sestanka političnega aktiva podjetja z dne 11. 7. t975. Lahko rečem, da so v vseh OOZK naloge zelo resno °bravnavali in tudi sprejeli ustrezne sklepe, povsod je še Posebej poudarjena osebna odgovornost posameznikov (od ti rektorje v do mojstrov in vodilnih monterjev) in da je P°vsod čutiti odločno voljo, da se te naloge in sklepi tudi utisničijo. To pa je tudi naloga vsakega zaposlenega, kajti P°t stalnega višanja inflacije nas je peljala v to, da bi bili *bko razvrednoteni sadovi in trud naših delovnih ljudi, da r bila zmanjšana in razvrednotena vloga samoupravljanja ti delegatskih razmerij in okrnjen ugled neuvrščene Jugove. Tega pa ne smemo dopustiti in vse sile moramo vložit °> da bo ta pot takšna, kot smo si jo začrtali Zato moi ti° preprečiti vsakršno nedisciplino in neodgovornost t tipolnjevanju teh nalog. Mladinci DSSS pregledali dosedanje delo Mladinci 00 ZSMS v DSSS smo dne 23. 7. 1975 na nekakšni polletni konferenci kritično pregledali naše delo od ustanovitve do danes ter dopolnili akcijski program z nalogami, kijih moramo uresničiti še letos. Poleg sprejetja treh novih članov v našo OO ZSMS, smo v znak hvaležnosti za vsestransko pomoč pri našem delu Stanku Krumpaku, Antonu Križanu, Francu Ciuhi in Borisu Berne-tiču podelili priznanja ter jih imenovali za častne člane 00 ZSMS DSSS. Posebno tovariši Krumpak, Križan in Ciuha so vedno pokazali toliko razumevanja, izkušenj in pripravljenosti na sodelovanje in pomoč, da mladi v delovnem kolektivu DSSS na in ob svojih delovnih mestih zaživimo s svojimi interesi v mladinski organizaciji, da so ta priznanja skromna, a iskrena zahvala za njihov trud. V prisrčnem nagovoru je glavni direktor STANKO KRUMPAK ob nadvse koristnih napotkih, predlogih in smernicah za nadaljne uspešno delo 00 ZSMS v DSSS tudi za v bodoče obljubil vso potrebno podporo in pomoč, v čemer sta se mu pridružila tudi tovariša Križan in Ciuha. USPEŠNO POLLETNO DELO Ugotovili smo, da smo uresničili od ustanovitve januarja letos do sedaj začrtane si naloge. Ne hvalimo se z doseženim, čeprav rezultati glede na težave, predvsem pa relativno maloštevilno organizacijo in kratek čas njenega delovanja, niso skromni. Posebno razveseljivi so bili odzivi za humanitarne akcije (krvodajalstvo), začrtan program izobraževanja mladincev pa je izredno uspešno nadomestila široka samoiniciativnost pri izobraževanju. Morda je največji uspeh na področje samouprave, saj so bili člani OO ob dopolnilnih volitvah izvoljeni v delavski svet in večino drugi organov upravljanja DSSS. Konec maja so nam mladinci PMPP „Romanija“ iz Kragujevca vrnili obisk, pri tem pa so se podrobneje seznanili z dvema našima TOZD. S tem smo zaključili neposredne stike z vrstniki iz naše širše domovine, kar pa nas obvezuje na nadaljne sodelovanje. Povezava z ostalima družbenopolitičnima organizacijama in uresničevanje nalog političnega aktiva DSSS so tudi pokazali ugodne rezultate. MLADI ŠE NEZAINTERESIRANI Mladinci smo opozorili na tri ključne probleme pri našem delu, za njihovo reševanje pa naj bi se v bodoče najbolj prizadevali Prvi je še vedno nezainteresiranost mladih v DSSS za sodelovanje v OO ZSMS. Kljub stalnemu, a počasnemu bogatenju organizacije z novimi člani, ta danes ne združuje niti polovice vseh mladih, zaposlenih v DSSS. Glavni vzrok, ki je neposredno povezan z drugim problemom, je v zmotnem prepričanju nečlanov, da gre v organizaciji pretežno za družbenopolitično delo, za kar večina nima veselja. Delo OO ZSMS doni na izhodiščih, načelih in programu ZK, toda njen namen je združevanje socialistične mladine v organizacijo, v kateri uresničujejo svoje interese. Zatorej mlademu človeku pripadnost taki organizaciji odpira možnosti vključevanja v marsikaj, PASIVNOST IN NEORGANIZIRANOST Večina članov 00 ZSMS pa je nedelavna, pasivna. Vzroke lahko iščemo od zasičenosti našega vsakdana, okupiranosti do nezainteresiranosti in nekolegialnosti. Tako lahko večino rezultatov, ki jih je 00 dosega, mirne vesti pripišemo delavnosti in marljivosti predsednice in le peščice članov. V nekaterih TOZD v IMP OO ZSMS sploh še niso organizirane, nekatere pa so le na papirju. Propadla pa je tudi povezava vseh 00 ZSMS na ravni podjetja, kar je tretji problem. S tem so mladinske orgaizacije v okviru podjetja prepuščene same sebi, njihove akcije pa so razumljivo neusklajene. Naša OO ZSMS se bo v bodoče resneje in bolj organizirano posvetila športu, za kar je največ zanimanja, možnosti pa so naravnost odlične. Prav tako se bomo dotaknili ekonomske problematike oz. poslovanja našega podjetja, da bo tudi vsak mladinec s svojim delom na delovnem mestu - še posebno ob zadnjih ukrepih - prispeval k izpolnitvi plana, ki smo si ga v IMP začrtali Čeprav je ostanek dodeljenih nam sredstev izredno boren, smo prepričani, da bomo program uspešno uresničili. ALEŠ ČERIN J Za mlade je dela dovolj! Mladina vemo, da predstavlja velik del kolektivov TOZD, toda do nedavna ni Mia kaj prida v ospredju pri ivojem delu. Tako je tudi mladina na Trati štela 120 članov, a v organizaciji niso bili dolgo povezani, zato je predsednik ZSMS javno pozval vse mlade, naj se do določenega roka včlanijo. Morda ta želja ne bo popolnoma uresničena, zato bodo potrebni tudi osebni stiki s posebnim poudarkom na mladince, ki so prišli v naš kolektiv iz raznih delov naše države in jim stroj nikakor ne more biti edino sredstvo za razvoj. Čeprav vemo, da je skrb za življenje in delo mladih na ramenih vseh organov v tovarni, je venarle mladinska organizacija tista, ki povezuje mladi svet med seboj, ga vodi skozi njihove probleme in potrebe do vzgoje, katero posebno potrebujejo vajenci še zato, ker je opaziti, da se nekako držijo ob strani, pa čeprav jim večkrat ni tako kot bi moralo biti, a potožiti se pa komu nimajo. V tem pa jim pomaga 1 ali ko le organizacija. Znano je, da smo imeli pred časom več športnih panog v tovarni, med odmori se je igral tenis, odbojka itd. Zdaj je ta aktivnost zamrla. Zato so si mladi zadali nalogo, da dobijo prostor za tenis, strelstvo, sploh želijo, da se za rekreacijo čim več stori. Tako želijo ustanoviti tudi enoto za pohode po spominskih poteh iz NOB, letos pa so se številno udeležili tudi pohoda ob žici. Še posebno veliko je zanimanje za planinstvo, ki pa se še organizira po dvojnih tirih ker ni enotne organizacije, čeprav bi jo tako velik kolektiv, kot je IMP potreboval. Mladina si sedaj na začetku svojega bolj aktivnega dela želi, da bi jim sindikat pomagal pri organizaciji krožnih izletov po domovini. Tej želji bodo morali le prisluhniti, da bi se tudi tako utrjevala povezanost med mladimi. Obenem pa mladinsko vodstvo želi od mladih, da povedo svoje želje, da dajejo predloge za rekreacijo, razvedrilo, za izlete in podobno. Naj mladi zaupajo svojemu vodstvu kot staršem, kajti potem se bodo v kolektivu mnogo bolje počutili kot sedaj. Mladina ne sme biti odvisna od volje starejših, imeti mora svoje pobude za uspešno delo, za napredek, za lastno in splošno korist. x CIRIL KURENT X. F. VODNIK IMP — pobudnik konkretnih predlogov za zniževanje investicijskih stroškov V NAŠEM PODJETJU SMO OPRAVILI NEKATERE TEMELJNE RAZ- Ijamo nemške DIN norme, ki temperaturo za Ljubljano na IŠKA VE NA PODROČJU RAČUNANJA TOPLOTNIH IZGUB V GRAD- tikulmmh °vr Jd no s^za'm- -12 stTin Celzfa tVt? bi- BENIŠTVU IN UGOTOVILI MOŽNOST ZMANJŠANJA INVESTICIJ ZA čunsko zunanjo temperaturo, stveno odstopalo od 50 let sta-OGREVALNE NAPRAVE ZA OKOLI 18%. Dosedaj sta bili pri nas oprav- rega podatka—20 stopinj Celzija v našem podjetju, ki v svojih beni standard naslednje odstotke vedno kupec stanovanja ki mora ^mperatura^.Totena0 paT tih men^ m^esOc^kT^riCnek^ ,6T~U)'prtk° 5000 —t 35-38% **»V m* Z večanjem števila prebival- kretnih rezultatov, ki bi se moštva in z naraščanjem življenjske- rali odražati v cenejšh, hitro ga standarda, lahko računamo zgrajenih in funkcionalnih stano-lovne organizacije. V vseh TOZD tudi z močno in nelinearno po- vanjih zaenkrat šeni. so tudi ustanovili podobne od- večano porabo energije. Zato bore, sestavljene večinoma iz moramo na bodoče razmere gle-predstavnikov samoupravnih or- dati še bolj kritično. delavcev, smo sklepe predsedstva CK ZKS in napore celotne družbe za stabilizacijo vzeli zelo resno. Na pobudo družbenopolitičnih organizacij smo takoj ustanovili koordinacijski odbor za spremljanje in izvajanje stabilizacijskih ukrepov na nivoju de- Zahodna Evropa Jugoslavija Slovenija ganov, družbenopolitičnih organizacij in vodstev. Stabilizacijska miselnost je tako prišla do vsakega člana kolektiva. Rezultati teh POTRATNA GRADNJA STANOVANJ Če pogledamo naše stanovanj- snovah z določevanjem naj- Primerjajoč metode računanja toplotnih izgub v ZDA, Kanadi in Franciji smo ugotovili, da tam ugotavljajo tudi verjetnost pojavljanja nizkih temperatur in vetra. Pri tem zavestno tvegajo, da se dejanska zunanja temperatura spusti pod predpostavljeno Vare,,,,, pripomb; S VARČEVANJE ŽE PRI PROJEKTIRANJU ljano, bi lahko uporabili tudi v drugih krajih, čeprav jih ne bo mogoče samo analogno povzeti' Ta predlog bomo poslali ustreznim republiškim organom, ki bodo rezultate strokovnih raziskav preverili in eventuelno priobčili navo- je treba že pri prv.h urbanist.č- ^darda, la ga želimo v določe- dila o njihovi uporabi mh m ldeinih arhitektonskih za- ______ ...............n_: _______ ut«,™ ■:«+»• c I objektu ustvariti. Pr, tem Urinem listu. S tem bo IMP brez dvoma obogatit stabilizacijski program celotnega slovenskega in jugoslovanskega energetskega gospodarstva. Obenem pa upa- v zg or,° s/orav,1 začetnicami m^a^^naj^adost^obstoje^em okntjfd. ItTbi moral v bol- J|°Jav Doka L notesa s e® tel »pouarstva vucnem paup- mu sebi. Od tod tudi sklepi o predpisom, pr, tem pa ni upošte- če pr v'vseh urbanističnih zasno- ™ličen. Dokazanoje, la et1 17 |7 11' 22 29 )Zj i z jdK eld eja) sno' ill'; i d' žbe: eva1 ule' Ali smo lahko zadovoljni z doseženimi uspehi poslovanja? NADALJEVANJE S 6. STRANI Elementi delitve I.-VI. 1974 I.-VI. 1975 Indeks dohodka v 000 din struk. v 000 din struk. 1975/74 Pogodbene obveznosti 2251 1,39% 4.274 1,59% 189,4 Zakonske obveznosti 21.036 12,96% 33.777 12,58% 160,6 Osebni dohodki 78.902 48,61.% 115.222 42,92% 146,0 Drugi os. prejemki 2.986 1,84% 5.153 1,92 % 172,5 Ostanek dohodka 57.139 35,20 % 110.025 40,99 % 192,6 Skupaj dohodek 162.320 100,00 % 268.451 100,00 % 165,4 V celotni strukturi razporejenega dohodka je zabeležen največji porast v ostanku dohodka, nadalje pri pogodbenih obveznostih, med katerimi najvidnejše mesto zavzemajo obresti na kredite (tudi na interna finančna razmerja) in zavarovalne premije. Zakonske obveznosti iz dohodka so nam porastle za 60,6%, torej izpod porasta dohodka. Glede na to, da predstavljajo zakonske obveznosti ca 13 % razporejenega dohodka, jih bomo analitično razčlenili: I.-VI. 1974 I.-VI. 1975 Indeks v 000 din v 000 din 1975/74 Prispevek za uporabo mest. zemljišča 58 125 216 Prispevek za ter. obrambo — 36 — Prispevek za zaklonišča 43 8 18,6 Davek na dohodek TOZD 2.462 5.400 219,4 Prispevek za Bos. Krajino Vodni prispevek glede na 537 564 104,9 porabo vode Spl. vodni prisp. glede na 49 147 300,6 dohodek 656 951 144,8 Prisp. za stan. izgradnjo 4.647 6.822 146,8 Dodatni prisp. za soc. zav. 2.118 2.688 126,9 Prisp. za rep. izobr. sk. 6.681 11.596 173,6 Prisp. za raz. dejavnost 1.477 2-459 166,4 Pos. prisp. za inv. in pok. zav. 2.301 2.597 112,9 Prisp. za solidarnost — 356 — Ostalo 5 28 - Skupaj 21.034 33.777 160,6 Več kot ena tretjina zakonskih obveznosti zavzema prispevek za republiško izobraževalno skupnost, pri katerem je zabeležen porast za 73,6 % zaradi povečanih osnov in povečane stopnje prispevka. Za II. polletje 1975 je določena znižana stopnja prispevka. Naslednja večja postavka med zakonskimi obveznostmi predstavlja stanovanjski prispevek katerega d el ostane posameznim TOZD za financiranje stanovanjske izgradnje. Največji porast med zakonskimi obveznostmi pa je nastal pri postavki davka na dohodek TOZD zaradi povečane osnove in za 30 % povišane stopnje (v primerjavi z letom 1974 — 6,5 %:5 %). Glede na to, da dokajšen del dohodka odvajamo za raziskovalno dejavnost (za 1. polletje 1975 2,459.000 din), se bomo morali v bodoče intenzivneje vključiti na to področje tako kot koristnik raziskovalnih nalog, kakor rudi kot potencialni realizator raziskovalnih nalog glede na strukturo kadrov v naši delovni organizaciji. Ali smo lahko zadovoljni z ostankom dohodka, doseženega v 1. polletju 1975? Če ga obravnavamo izolirano od ostalih dogajanj v delovni organizaciji, smo lahko nadvse zadovoljni, saj nam je porastel za 92,6 % ali 52,886.000 din. Toda vprašati se moramo, kam se je prelil ta povečani ostanek dohodka. Oggovor najdemo v povečanih zalogah reprodukcijskega materiala, nedovršene proizvodnje, zalog izdelkov in ne nazadnje tudi v povečanih terjatvah, predočijo sledeče številke: Kakšne so te povečane zaloge, naj nam Stanje Stanje Indeks 30. VI. 1974 30. VI. 1975 1975/19 Zaloge materiala in drobnega inventarja 78.949 118.609 150,2 Nedovršena proizvodnja in zaloge polizdelkov 23.127 40.389 174,6 Zaloga gotovih izdelkov 4.359 4.465 102,4 106.435 163.463 153,6 Vezava v obratnih zalogah se je povečala za 57,028.000 din torej za več, kot znaša porast ostanka dohodka. Posamezne TOZD naj razmislijo o naslednjih svojih povišanjih zalog reprodukcijskega materiala in sprejmejo ustrezne sklepe: TOZD OV, Ljubljana 27,55 % TOZD K, Ljubljana 14,26 % TOZD PMI, Maribor 12,10 % TOZD PM, Koper 48,77 % TOZD ELM, Ljubljana 34,41 % TOZD TEN, Ljubljana 48,02 % TOZD TRAA, Ljubljana 103,46 % TOZD LSL, Iv. gorica 179,98 % TOZD TIO, Idrija 43,35% TOZD SKIP, Ljubljana 54,34 % TOZD PB, Ljubljana TOZD ZIP, Ljubljana 32,42 % Res je, da so povečane zaloge posledica povečanega obsega poslovanja in dviga cen, res je pa tudi to, da moramo povečane zaloge, kijih trajno vzdržujemo na isti višini, pokrivati z akumulacijo, če hočemo tudi na tem področju prispevati svoj delež k relativni stabilizaciji. Če smo izdali novo-ustvarjeni dinar za povečane naložbe v obratna sredstva, nam bo ta denar manjkal za naložbe v osnovna sredstva in družbeni standard. Na koncu še nekaj besed o samem ostanku dohodka, kije, kot smo že ugotovili dokajšen. Ali lahko TOZD prosto razpolaga z vsem ostankom dohodka, ki je izkazan med letom? Odgovor je negativen, ker je treba del sredstev združevati za financiranje naložb na nezadostno razvitih področjih SFRJ, za izgradnjo cest in železnice. V prvem polletju leta 1975 smo morali združiti za financiranje nezadostno razvitih v SFRJ 6,007.433,00 din za ceste v SRS 4,740.589,00 din za železnico v SRS 1,896.235,00 din skupaj 12,644.257,00 din V drugem polletju bo potrebno dodatno združevati sredstva za energetske objekte in pa povečati združevanje sredstev za železnico, o čemer so bili že sprejeti republiški zakoni. Po zaključnem računu se nadalje zmanjšajo prosta razpoložljiva sredstva za obvezni rezervni sklad delovne organizacije ter občinske in republiške skupne rezerve. TOZD s področja Ljubljane morajo računati z odvodom prispevka za financiranje cest na področju Ljubljane, TOZD s področja občine Ljubljana-Bežigrad pa tudi s prispevkom za Skupnost družbnega standarda. Te povečane dajatve pa naj nas ne pasivirajo, saj bo širša družbena skupnost, katere del smo mi sami, imela določene koristi seveda ob racionalni porabi oziroma naložbah naših združenih sredstev. IMP GLASNIK izdaja delovna skupnost IMP - Industrijskega montažnega podjetja v Ljubljani. Izhaja mesečno v 5.268 izvodih. Uredništvo in uprava v Ljubljani, Titova 37. Ureja uredniški odbor: inž. Ernest Blažon, Rudi Bukovec, Vili Guček (odgovorni urednik), Anton Križan (glavni urednik), Janez Kržmanc in Jože VVeiss. Tiska: Tiskarna Ljudska pravica v Ljubljani. Po mnenju sekretariata za informacije IS SRS, št. 421-1/72 z dne 26. septembra 1974 je IMP Glasnik oproščen plačila temeljnega davka od prometa proizvodov. KAKO STE LETOVALI V FIESI IN VELEM LOŠINJU Tradicija nekaj velja. Ta pregovor uporabljamo tudi pri tem zapisu. Pa ne zato, da bi iskali opravičilo za poskus opisa vaših počitnic v naših počitniških domovih v Fiesi in Velem Lošinju, temveč zato, da bi s tem prikazali delček vašega dopusta. In tako sta pred vami dva zapisa -prvi naključnega obiskovalca doma v Fiesi in drugi, ki nam ga je poslal eden od dopustnikov na Lošinju. SLABO VREME POSPEŠUJE RAZMIŠLJANJA Tisto avgustovsko soboto vreme naSm dopustnikom res ni bilo naklonjeno. Rosilo je, pa še hladen veter se je silil. In zato je bil tako imenovani „predprostor “ pred točilno mizo in ob klubskih garniturah toliko bolj poln. Torej en razlog več, da z ljudmi poklepetaš, da jim prisluhneš. Mnenja o dopustu in počutju v F esi pa so takšna: Boris Gregl iz TOZD TRAA je bil letos v Fiesi že tretjič. „Sem prihajam predvsem zavoljo otrok. Otroci so še majhni in tu v Fiesi imajo res vse možnosti za igro. Kar se pa samega počutja tiče, mislim, da je vse v najlepšem redu, le hrana se mi zdi za razliko od prejšnjih let malo slabša. Res je, da so sedaj domovi v eni TOZD, vendar se mi zdi, da se kljub gledanju skozi ekonomski interes to ne bi smelo odražati v hrani. Te je sicer dovolj, je pa izbira malo manjša kot prejšnja leta." Tudi Drago Stjepič iz PMI Maribor je v Fiest ze tretjič in kot sam pravi, bi si kot delavec želel krepkejše hrane in -da bi bile cene malo nižje, ker ga sedaj preveč spominjajo na hotel. No, ravno nasprotno pa meni Ferenc Helmut, tudi iz TOZD PMI Maribor. On je v Fiesi prvič in kar ne more vsega prehvaliti. „Hrana je v redu, kot doma. Kuhano je okusno, mislim, da je kuharica zelo dobra. Hrane je dovolj in če bi je bilo več, bi je ne mogli pojesti. Veste, po mojem mnenju, kdor se pritožuje nad hrano in postrežbo v tem 'Dopust se skoraj vedno konča s še lepšim vremenom — na trajektu domu, se samo lahko vpraša, kaj pa doma je. Če bi bilo povsod tako lepo, tako lepe sobe, mislim, da niso nikjer počitniški domovi tako lepo urejeni. Naj vam povem primer. Enkrat smo šli na izlet in smo se vrnili malo prepozno za čas kosila. Vendar upravniku ni bilo težko naročiti, da so nam prinesli za jesti kar v sobo. Vidite, to je tisto, kar človeku ostane, in prav zato bom jaz s svojo družino in prijatelji še večkrat prišel v Fieso.“ KNJIGA PRIPOMB V domu v Fiesi imajo tudi knjigo pripomb. V njej smo našli zanimiv predlog skupine otrok naših dopustnikov, ko so zapisali takole: „S hrano smo zadovoljni, vendar je kosilo prezgodaj. Naj bi bilo ob 13.30, saj smo sedaj do večerje ob sedmih zvečer že vsi lačni in jo komaj čakamo. Zunanji tuš bi lahko imel tudi toplo vodo in luč bi lahko bila. Ob sobotah in nedeljah bi morala biti sprejemna soba odprta, da bi mi otroci lahko gledali televizijski program. Obroki peciva pri kosilu bi bili lahko malo večji. “ — podpi-1 sani Tomaž, Ciril in Sašo. Upravnik doma Hočevar pa takole razlaga prehrambeni dnevni red: ,,Za kosilo porabimo okoli 15 kilogramov mesa, za večerjo pa 10 do 12 kilogramov. Meso je dvakrat dnevno, ob petkih pa imamo ribe. Za zajtrk je en dan salama, drugi dan maslo in med, tretji dan sirček in pašteta, pa marmelada in tako se vse izmenjuje. Letos za razliko od prejšnjih let dajemo namesto sadja več sladic, čeprav je v kuhinji zato več dela.1 In kaj mislite o dopustnikih? „To, da so vsako leto zahtevnejši in da se vedno najdejo takšni, ki nergajo neupravičeno. Sicer pa, sto ljudi, sto okusov in vsem je najbrž težko ustreči. “ Tako torej Fiesa. In kako je na Lošinju, ko „stari“ dopustniki še odhajajo in »novi _ že prihajajo? VELI LOŠINJ DOPUSTNIŠKO »OPRAVLJANJE" Deseta dopoldan je mimo, ko že prihajajo gostje za novo izme- no v dom. Prvi so vsekakor mo-toriziranci, ki se držijo starega reka »rana ura - zlata ura . Dovolj zgodaj so prišli do trajekta in ušli dopoldanskemu navalu na to ozko grlo, zakar pa so morali žrtvovati najmanj polovico noči. Bolj seznanjeni s prometnimi ugankami naše obale, pa se pripeljejo do Brestove po dvanajsti uri. Če so „furo“ dobro planirali in imeli kaj sreče, so zapeljali na plovilo brez čakanja v vrsti. Seveda pa ne smemo pozabiti avtobusarjev, ki imajo pri trajektu »protekcijo", zato pa razdražene in preplašene želodce, če je šofer količkajkoraj-žen pri vožnji čez Cres. Zamudniki pa prispejo šele zvečer, izbrali so dopoldanski vlak do Reke, pa ladjo do Malega in končno avtobus do Velega Lošinja, kar pa niti ni slabo. BIFE - SRCE DOMA Dnevi nadaljnjega bivanja se v glavnem razlikujejo po bolj zagorelih kožah in stanjšanih denarnicah. Ritem pa jim daje srce doma - bife s kuhinjo. Sonce je kar vroče, a morje prijetno sveže v primerjavi s prejšnjimi leti. Tudi zrak je bolj svež in prijeten; zlasti v jutranjih urah je ta pridne redno zvabil na pohode po otoku. Večina jih je prišla tudi do končnega cilja -do bifeja in travarice, kajti »družice" so takrat še počivale. Na zajtrk prihajamo umiti in seveda tudi obriti, če je elektrika. Mlajšim navihancem je pogodu tudi »brezvodje", da se ni treba umivati tja do Rovenske, v mivki in slani vodi pa že gre -fant kakšen dopust! Hoja na kosilo je kot aperitiv, ki kljub opoldanski vročini apetit poveča. Vračanje na kopanje pa ze šteje za trim, ker se dodobra preznojiš in si zaželiš kopeli po kratkem postopku. Tudi med plavalci se najde kak »maratonec", da ga dalj časa ni v dosegu družinske nadzorne službe, ki sprašuje: »A ste videli kje našega . ,.? “ Večetja je običajno zbrala vse živo. Mnogi so posedali ob zasluženi kapljici pred domom ali v OBVESTILO IZ ELEKTRO MONTAŽE Da bi uskladili želje posamezni- dodatno izobražujejo, se namera- splošno in kadrovsko službo TOZD kov in potrebe TOZD po kadrih, vajo izobraževati ali so morda šolo Hektromontaža do 15. IX. 1975. prosimo vse tiste, ki se kakorkoli že končali, da o tem obvestijo Splošna in kadrovska služba TOZD Elektromontaže MONTAŽA V IRAKU IMF LJUBLJANA TOZD ELEKTROMONTAŽA bo predvidoma v mesecu decembru 1975 pričela izvajati el. instalacije na objektih za predelavo celuloze in papirja Bas rak II v Iraku. Montažna skupina bo štela od 20 do 60 delavcev. Pozivamo zainteresirane KV elektroinstalaterje, KV ključavni- čarje ter montažne delavce, ki se želijo vključiti v to montažno skupino, da vložijo prijave v kadrovski in splošni sektor TOZD Elektromontaže Ljubljana, Titova 37/n do 20. 9. 1975. IMP GLASNIK IMP GLASNIK Otroško igrišče - eden iz^tevilnih razlogov, ki so naše zaposlene privabili v po^ki dom v Fiesi Tudi tisti, ki so svoj dopus^ bvelj na Veliki planini, se niso pritoževali, saj so jih1 ™°di pomenili pravo dopustniško rekreacijo jedilnici, kjer nam je televizij hčnega toka. Tako smo ob sve-nudila svoj repete. Zlata mlad1' av, nehote bolj korajžno popri-se je rekreirala ob edini slav ra ^ kozarce> da ^ ng £ *Č1 * brnih starših. Vso to idilo pa J _ __V.G» I.M. znala popestriti prekinitev Foto: V. G. in I. M. VZPON NA TRIGLAV Pred štirimi leti so ljubitelji planin Tovarne elektro-naprav prvič uresničili zamisel, da povabijo vse člane kolektiva, ljubitelje gora, na skupni vzpon na Triglav. Tako se je že v letu 1971 mala skupina članov kolektiva povzpela na naš najvišji vrh. Naslednja leta se je skupina večala, tako da se nas je letos v petek, 1. avgusta, že 21 napotilo proti Vratom — vznožju Triglava. Ze lepo in toplo vreme je poskrbelo za naše dobro razpoloženje. Po dveurni vožnji smo se znašli pred Aljaževim domom v Vratih, kjer smo se pošteno podprli in na nahrbtnike pripeli zastavice z oznako IMP, opremljene s prvim žigom. Pri spomeniku padlim partizanom - gornikom smo se fotografirali, nato pa se pognali v strmino. Hitro smo uvideli, da se nekateri z neznatnimi odvečnimi kilogrami ne moremo kosati s suhci, zato smo se v dveh skupinah pomikali naprej. Čeprav nas je hoja precej utrudila, dobre volje ni manjkalo, saj so domislice kar deževale. „KRST“ NA VRHU Po nekaj urni hoji smo prišli na Kredarico, kjer smo se okrepčali s toplim čajem in si olajšali nahrbtnike za nekaj dobrin. Utrujenost nas je kmalu spomnila na počitek, zato smo se spravili na nekoliko trša ležišča, kot smo jih vajeni in tako pričakali jutro. Svežina jutra nas je kmalu popolnoma predramila, zato smo se že navsezgodaj napotili na vrh. Uro hoda, pa smo bili pri stolpu, -obdanem s sončnimi žarki, od koder se nam je ponujal čudovit razgled. Kar ostali bi tu, saj smo doživeli nepozabne trenutke. Nekateri med nami so bili prvič na vrhu Triglava, zato so morali hočeš nočeš prestati mokri in nekoliko boleči „krst“. Še potem, ko smo vrh našega očaka pustili daleč za seboj, so se držali za zadnjice. Da ohrabrim tiste, ki bi se prav zaradi krsta ustrašili pridružiti se nam, naj povem, da se da prenesti, saj gaje prestal med drugimi tudi dedek v visoki starosti, ki je bil z vnučkom prav tedaj tu gori. ČUDOVITA SEDMERA JEZERA Ker dol gre hitreje kot gor, smo bili kmalu na Planiki, nato pa smo se mimo Doliča napotili k Sedmerim jezerom. Čeprav se hoja po stezi do narod- Pred vzponom smo se ustavili pri spomeniku padlim partizanom — gornikom Počitek pri enem od sedmerih triglavskih jezer je vsem dobro del (Foto: Alojz Bradač) nega parka in mimo jezer vleče nekaj ur, se zdi, da gre brez vsakega napora, saj je ta gorski svet tako lep, da se ga ne da opisati. Kristalno čista jezera, obdana z raznovrstnimi cvetlicami in mogočnimi vrhovi kot čuvarji tega gorskega raja, dajejo občutek večne pomladi. Do doma na Jezerih smo prispeli pozno popoldne, zato smo tu prenočili. Zjutraj pa smo se mimo doma pod Bogatinom in Komne spustili v dolino Savice. Tu smo se še enkrat okrepili z izdatnim kosilom in se odpeljali proti domu. Se se bomo povzpeli na naš najvišji vrh. Prepričani smo, da se nam bo pridružilo še več ljubiteljev planin. Čeprav so se nekateri, ki so bili letos prvič z nami, nekoliko bali poti, jim sedaj ni žal in že danes zatrjujejo, da gredo drugo leto spet z nami. Vsem tistim, ki jim morda manjka poguma za tako pot, naj povem, da se jim ni kaj bati, saj v planinah vlada pristnejše prijateljstvo kot v dolini, zato v potrebi prav rad priskoči vsak na pomoč. Da organizacija steče kot po maslu, poskrbijo naši fantje, posebno Matjan iz lakirnice. Na svidenje torej v avgustu 1976. FRANCKA OSREDKAR Lepote mgiavsKega narodnega parka prevzamejo vsakogar (Foto: Alojz Bradač) • DRUGI O NAS ® DRUGi O NAS @ DRUGI O NAS • DRUGI O NAS 9 DRUGI G NAS S DRUGI O NAS 9 GLASOVI »ZA« DELO, 2. 7. 1975 Po referendumu zadnji dan junija, na katerem je večina zaposlenih v ptujskem Elektro-kovinarju, murskosoboškem Blisku in ljubljanskih Dvigalotehni ter Elektrodvigalu glasovala za združitev, so se našteta podjetja pridružila kot tri .nove temeljne organizacije Industrijskemu montažnemu podjetju. ,,Ta zdmžitev bo omogočila enotno usmerjanje tehnološkega razvoja, tržno in kadrovsko dopolnjevanje, kar naj bi pripomoglo k izboljšanju in pocenitvi naših storitev,“ je dejal glavni direktor IMP Stanko Krumpak. Elektrokovinar in Blisk montirata razne vrste instalacij, imata pa tudi svojo proizvodnjo: Elektrokovinar izdeluje razne posode, cisterne in hidroforje, Blisk pa ima livarno za medeninaste odlitke. Elektrokovinar ima 168 zaposlenih. Blisk pa 253. Dvigalotehna in Dvigalo sta manjši organizaciji — prva s 67 in druga s 76 zaposlenimi, ki imata delovne prostore na petih različnih krajih po Ljubljani. Z združitvijo v eno TOZD Dvigalo in s pripojitvijo k IMP se jima odpirajo boljše možnosti za izgradnjo tovarne, v kateri bi izdelovali hidravlična in električna tovorna dvigala. Še naprej bodo tudi montirali vse vrste osebnih dvigal. IMP je imel pred priključitvijo treh novih temeljnih organizacij 13 temeljnih organizacij v Ljubljani, Mariboru, Kopru, Idriji in Ivančni Gorici s skoraj 4000 zaposlenimi in 650 vajenci, ki so lani ustvarili 1.400 milijonov dinarjev celotnega dohodka. Pripojene delovne organizacije imajo 564 zaposlenih in 130 vajencev, lani pa so imele 158 milijonov dinarjev celotnega dohodka. POMEMBNA ZDRUŽITEV DNEVNIK, 2. 7. 1975 Delavci Bliska iz Murske Sobote, Elektroko-vinarja iz Ptuja ter Elektrodvigala in Dvigaloteh-ne iz Ljubljane so se na referendumih odločili pristopiti v sestavljeno organizacijo združenega dela IMP Ljubljana. Za pripojene TOZD bo to velika pridobitev na raznih področjih; v prvi vrsti pri razširitvi montažne in inštalaterske dejavnosti in pri boljšem izkoriščanju zmogljivosti ter razvijanju tehnoloških in strokovnih dosežkov. Ne gre spregledati tudi izboljšanja prostorskih zmogljivosti, saj so v teku že tudi priprave za gradnjo nove tovarne ,,Dvigalo" v kateri bodo združeno v eni TOZD.delali delavci Dvigalotehne in Elektrodvigala iz Ljubljane. Pomembnost te združitve je velikega pomena. Dosežena bo boljša izkoriščenost kadrov, boljša konkurenčnost na domačem in tujem trgu, boljša servisna služba. Racionalnejše projektiranje in instaliranje pa bosta pripomogla k boljšim in obenem tudi cenejšim storitvam v tej panogi. Še posebej pa je potrebno omeniti dejstvo, da vstopajo v združitev delovne organizacije, ki so tudi do sedaj poslovale s pozitivno bilanco, kar še potrjuje upravičenost združitve. Za združitev je glasovalo 93,67 odstotka vseh delavcev ali 459. Nova sestavljena organizacija bo štela nekaj tisoč delavcev, predvideni celotni dohodek v letu 1975 bo po predvidevanjih znašal 1.558 milijonov dinarjev. PLAČEVANJE IN TERJATVE DVOREZEN MEČ? DNEVNIK, 2. 7. 1975 Pred dnevi smo objavili najnovejši predlog ZIS za sprejem zakona o zagotovitvi plačila med uporabniki družbenih sredstev. Zakon, ki ga bo skupščina Jugoslavije bržčas sprejela, bo vsekakor dolgoročno uvedel red na področju gradenj in potrošnje. Predlog namreč pravi, da ne bo več mogoče graditi, zapravljati ali kupovati, ne da bi plačali. Če v roku 8 dni ne bo mogoče plačati z gotovino, bo dolžnik prisiljen jamčiti izplačilo s čekom, menico ali jamstvom. Ček bo moral plačati v 15 dneh od njegove izdaje, menico pa v 90 dneh. Vsekakor je zanimivo slišati, kaj pravi na takšen predlog stabilizacijskih ukrepov gospodarstvo. Zato smo izbrali tri ljubljanske organizacije — IMP, Saturnus in SKIP DOBRA REŠITEV V IMP so povedali, da omenjeni predlog pomeni izredno dobro rešitev, vendarle se bojijo, da bo doživel razne popravke in s tem izgubil na kakovosti. Kaj bo predlog pomenil za IMP, zgovorno pove podatek, da jim kupci dolgujejo 130 milijonov, medtem ko so sami dolžni 47 milijonov dinarjev. Kako velika je prva številka, ki je iz meseca v mesec skoraj enaka, pa pove dejstvo, da znaša njihova mesečna realizacija 120 milijonov dinarjev. Iz povedanega sledi sklep, da je celotna mesečna realizacija neizkoriščena . .. Kljub vsemu pa so v IMP poudarili, da nimajo slabih plačnikov in vendar ob tem zaposlujejo kar pet strokovnjakov, ki skrbijo za terjatve. VELIKO VPRAŠANJE BERNARD POTOČNIK, komercialni direktor Saturnusa nam je povedal, da je takšen ukrep z njihovega stališča vsekakor pozitiven. Gospodarske organizacije jim dolgujejo 55 milijonov din, medtem ko so sami dolžni okrog 20 milijonov dinarjev. „Mi bomo lahko plačali, če bodo plačevali tudi dmgi — se razume. V bistvu problemov dosedaj niti ni bilo, kajti vse terjatve so bile razščičevane v 30 dneh, le redke so se vlekle dlje .. . Problem bo za nas v bodoče, ko ne bomo mogli in smeli več tolerirati zamud, kot smo delali do sedaj," je menil Bernard Potočnik. Sicer pa so v Saturnusu mnenja, da bodo tisti, ki so že do sedaj solidno poslovali, to tudi vnaprej, za vse ostale pa bo to problem. PROPADEL POSKUS? SKIP: „Od tega predloga zakona si ne obetamo veliko. Verjetno se bo na ta način nelikvidnost še povečala, zakon pa bo tako drastičen, da za tiste DO, ki že poslujejo na robu rentabilnosti, poslovanje skoraj ne bo mogoče. Zakon vsekakor ne bo mogel stopiti v veljavo kar čez noč, v sam zakon pa bo potrebno vgraditi faktorje pregona, ker drugače ne verjamemo, da bi ga vsi spoštovali. Vsekakor se bodo morale vse TOZD dosledno držati tega zakona, ker bo drugače tudi ta zakon, ki bo zagledal luč dneva nekaj let prepozno, pomenil samo propadel poizkus stabilizacije našega gospodarstva. Za našo delovno organizacijo bo ta zakon veliko pomenil. V terjatvah imamo zamrznjeno" dvomesečno realizacijo, ali skoraj 10 milijonov dinarjev. Vsak zakon je lahko dvorezni meč, pri tem najnovejšem predlogu zakona pa se celo bojimo, da bodo padla naročila, ker določena podjetja ne bodo mogla plačevati in s tem tudi naročati naših izdelkov." NOVA POT »BLISKA« DELO, 8. 7.1975 Več kot 260-članski kolektiv soboškega elektrotehničnega podjetja „Blisk“, ki se ob montažni dejavnosti vse bolj usmerja tudi v predelavo barvastih kovin, je po nedavni priključitvi ptujskega ,,Elektrokovinarja“ k industrijskemu montažnemu podjetju v Ljubljani postal petnajsta TOZD te velike OZD. Razlogi za združitev so na dlani. Sicer pa dobro zasnovano in skrbno pripravljeno integracijo potrjuje podatek, da je na referendumu v ,,Blisku" od skupnega števila 234 volivcev glasovalo za združitev skoraj 96 odstotkov zaposlenih. Z IMP Ljubljana jih očitno povezuje več stičnih točk, ki so predvsem povezane z nadaljnjim razvojem te mlade soboške industrije. „Blisk“ se je namreč že pred nekaj leti usmeril od izrazito montažnih dejavnosti v elektro stroki tudi v livarstvo in na predelavo barvastih kovin, vendar v sedanjih objektih, ki so v samem središču Murske Sobote, nima pravih jamstev za nadaljnji razvoj. V tem znamenju so v podjetju „Blisk“ zasnO; vali načrte za graditev nove tovarne v bližini bodočega avtoporta na Bakovški cesti v Murski Soboti, kjer bodo v sodelovanju z matični«1 podjetjem kmalu položili temelje za nov industrijski objekt, ki ga nameravajo graditi v dveh etapah. Za uresničitev prve etape bodo p° sedanjih kalkulacijah potrebovali okrog petnajst milijonov dinarjev. S tem bodo v sestavi ljubljanskega IMP uresničili tudi enega izmed osnovnih ciljev, ki jih vsebuje sprejeta programska politika do razvoja manj razvitih območijv naši republiki. Ker spada soboški „Blisk“ po svoji proizvod; ni usmeritvi med podjetja, ki kljub gospodarskj recesiji niso na udaru hujših konjunkturnih nihanj, razvojnega načrta te TOZD, po prepri' Čanju vodstva te delovne organizacije, ne bodo • DRUGI O NAS • DRUGI O NAS • DRUGI O NAS • DRUGI O NAS • DRUGI10 NAS • DRUGI O NAS • DRUGI O NAS • DRUGI O prizadeli poostreni kriteriji v naši investicijski politiki. To tem manj, pravijo, ker se je podjetje v zadnjem obdobju ekonomsko utrdilo in njegov dohodek naglo raste. Letos so že ob polletju dosegli vrednost tridesetih milijonov dinarjev družbenega brutoprodukta, to pa je toliko, kot je znašala lanska skupna bilanca. Ura izgubljena, ne vrne se nobena DNEVNIK, 2. 8. 1975 Skozi polletne rezultate poslovanja in gospodarjenja bodo delovne organizacije najlažje ugotovile pomanjkljivosti pri poslovanju. Samoupravni organi v vsaki TOZD naj bi bili tisti, ki naj bi sprejeli točno določene sklepe in tudi skrbeli za njihovo izvajanje. To pot smo se i napotili v ljubljanski IMP, da od Stanka Krumpaka — glavnega direktorja, Alojza Kosija — direktorja finančnega sektorja in Jurija Žavca — direktorja plansko analitske službe izvemo, v kakšnem položaju je njihova delovna organizacija. Stanko Krumpak: „Ocena našega polletnega gospodarjenja ima dve strani. Prva, ki nam kaže dobre podatke: celotni dohodek smo dosegli v višini 676 milijonov dinarjev, kar pomeni za polovico večji celotni dohodek kot lani v enakem obdobju. Pri tem smo fizični obseg dvignili za 21 odstotkov. Ostanek dohodka seje dvignil za 92 odstotkov na vrednost 110,25 milijonov dinarjev. Slabi kazalci: zaloge v materialu so nam narasle za 50 odstotkov (vrednostno: 118 milijonov dinarjev), zaloge končnih izdelkov pa za 74 odstotkov (vrednostno: 40 milijonov din), terjatve pa nam rastejo še hitreje od zalog — povečale so se za kar 93 odstotkov." Jurij Zavec: ,.Področje nabavnega trga nam povzroča največ sivih las. Določene vrste repro-materialov lahko kupujemo samo v določenem časovnem obdobju, nekaterih vrst materiala pa na domačem trgu sploh ni, pa čeprav njihova izdelava ni komplicirana (gumijaste obleke). Vse to nam povzroča velike skrbi, ker moramo velik del trajnih obratnih sredstev vezati na zaloge. Zadnje čase se je pri domačih proizvajalcih repromateriala pojavila čudna navada: izsiljevanje. Že vnaprej moramo plačevati repro-material. Pri takšnem plačevanju vnaprej pa se vse skupaj postavi na glavo takrat, ko se cene zvišujejo. Problemi cen se nam zaradi stalnega zviševanja vlečejo že od sredine preteklega leta. V podjetju delamo s 15.000 materiali, ki se jim cene iz dneva v dan zvišujejo. Prava umetnost je, da lahko sploh sproti spremljamo dvig cen!" Alojz Kosi: .Problemi likvidnosti so še vedno močno prisotni. Predračunska sredstva za katerokoli investicijo skoraj nikoli ne zadoščajo in to samo zaradi tega, ker noben predračun ni upošteval tudi stopnje inflacije. Po dmgi strani pa so gradbeniki samo zato, da bi pač dobili določeno delo, prikazovali manjšo investicijsko vrednost od realne. Novi zakon, ki je že v veljavi, bo te nepravilnosti do neke mere ublažil. Garancija poslovnih bank za investicije bo morala upoštevati tudi stopnjo inflacije. Postavlja pa se drugo vprašanje: kdo zna pri nas zračunati, kakšna bo stopnja inflacije, recimo, v treh letih? ! Se nekaj v tem zakonu ni točno razjasnjeno. Namreč kdaj lahko izvajalec ustavi dela, če je investicija zaradi stalnega spreminjanja načrta in notranje opreme kar na lepem precej dražja. V vseh primerih se gradbišča ne izplača zapreti. Terjatve so nam lani rasle hitreje kot zaloge. Na terjatvah imamo vezanih 150 milijonov dinarjev, svoje obveznosti pa v redu izpolnjujemo. Dolžni smo 85 milijonov dinarjev." Stanko Krumpak: „V 16 TOZD, kolikor jih sestavlja IMPV je zaposleno okoli 4000 delavcev (brez integracije SKIP) in 600 učencev v gospodarstvu. Naši interni stroški so se v polletju dvignili za 15 odstotkov, kar pa je s trikratnim povečanjem zunanjih stroškov še vedno malo. Vse to se nam seveda odraža skozi osebne dohodke in ostanek dohodka. Izvoz nameravamo letos povečati za 6,2 odstotka, kar bo predstavljalo 90 milijonov dinarjev, od tega bomo izvozili 63 odstotkov na konvertibilno področje. Pri izvozu so težave zaradi nerealnega tečaja dinarja. Ker se ne držimo dogovora o povišanju cen surovin, se nam to krepko maščuje v izvozu. Celotni narodni dohodek bi morali gledati prav s stališča nerealnega tečaja dinarja." Jurij Zavec: „Akcijo za stabilizacijo smo v IMP začeli že lani, vendar smo se usmerili le na področje produktivnosti na delovnem mestu in na problem visokega števila izgubljenih ur na račun subjektivnih faktorjev. Že lani smo produktivnost dvignili za 5 odstotkov, v prvi polovici leta pa še za 4 odstotke. Problem izgubljenih ur pa se nam iz leta v leto še povečuje, pa čeprav imamo svojo ambulanto. Vse TOZD bodo morale do 20. avgusta predložiti konkretne programe stabilizacijske akcije, ki bo na podlagi desetih zbranih pokazateljev morala dati konkretne zadolžitve in nosilce akcij za odpravo vseh nepravilnosti. Rentabilno poslovanje in produktivnost dela morata še naprej ostati sintetična izvora vsega našega poslovanja." # 181 novih učencev v gospodarstvu Potrebe posameznih TOZD pri IMP Ljubljana so spomladi letos pokazale, da moramo sprejeti 280 novih učencev v gospodarstvu, in sicer: TOZD Ogrevanje - vodovod 48 učencev, TOZD Klima 31 učencev, TOZD Elektromontaža 52 učencev, za svoj obrat v Konjicah pa 14 učencev, TOZD Tovarne elektronaprav 30 učencev, TOZD Tovarna regulacijskih armatur in aparatov 20 učencev, TOZD Projekt montaža inženiring Maribor 40 učencev, TOZD Projekt montaža Koper 18 učencev, TOZD Livarna Ivančna gorica 4 učence, TOZD Tovarna instalacijske opreme Idrija 7 učencev, TOZD SKIP 20 učencev. Pri kadrovanju učencev so sodelovali TOZD Projekt montaža inženiring Maribor, TOZD Projekt montaž^ Koper, TOZD Livarna Ivančna Gorica in TOZD Tovarna instalacijske opreme Idrija, ki so za potrebe svojih TOZD opravili vse potrebno za pridobitev učencev in sklenitev Učnih pogodb. Za vse ostale TOZD pa je celotni proces zbiranja učencev, razgovora s posa- mezniki, iskanja testnih rezultatov do sklenitve učnih pogodb opravil kadrovski oddelek podjetja. Največji problem pri kadrovanju novih učencev je predstavljala izbira kandidatov. Mnogi učenci so poslali svoje vloge na več prostih učnih mest in tako se niso samo pri nas, temveč tudi drugje pojavili primeri, ko se že z učencem odnosno z njegovimi stara dogovorimo, učenca enostavno ni več. V takem primeru je treba nemudoma iskati nadomestilo na njegovo mesto. To je velikokrat zelo težavno in odgovorno delo, ker zadrževanje prošenj brez odgovorov lahko potegne za sabo, da tisti učenci, ki so poslali vloge za sprejem v uk in niso pravočasno dobili odgovora, poznejši odgovor pa je bil negativen, ostanejo lahko brez učnega mesta. ŽELJE LE ZA DVA POKLICA Izbiro učencev je otežkočalo tudi dejstvo, da so v leto sijem letu bile želje učencev predvsem za poklice vodovodni inštalater in monter centralnih kurjav. Drugi tak masovni pojav je bil RTV mehanik. Te učence je bilo janja. Me potrebno preusmeriti v druge poklice našega podjetja, kar je zahtevalo veliko veščega usmer-ija. ded kadrovanjem učencev smo dobili sporočilo, da TOZD Ogrevanje - vodovod zmanjšuje svoje potrebe po učencih, čeprav smo mi za njih že imeli z učenci in starši dokončen dogovor. Težko je bilo prepričati te otroke, da se preusmerijo v drugi poklic. Nekateri so bili celo odklonjeni. Tudi od TOZD Tovarna SKIP smo dobili obvestilo, da bodo sprejeli le 8 ključavničarjev. Ko so bili dogovori za sprejem pri nas in drugod že skoraj pri kraju, smo dobili naknadno sporočilo, da bi TOZD SKIP sprejel vsaj 15, če že ne 20 ključavničarskih učencev. Učne pogodbe za nove učence v gospodarstvu pri našem podjetju so sedaj podpisane. Sprejeli smo: ZA TOZD Ogrevanje - vodovod 31 učencev, za TOZD Klima 32 učencev, za TOZD Elektromontaža 56 učencev in za obrat v Slovenskih Konjicah 8 učencev, za TOZD TEN 25 učencev, za TOZD TRAA 14 učencev, za TOZD SKIP 15 učencev. Skupno smo sprejeli za vse TOZD na področju Ljubljane. 181 učencev. Iz Ljubljane ali okolice smo uspeli dobiti le manjše število učencev. Zato'je potreba po prostoru v vajenskem domu velika. PROBLEMI Z DIJAŠKIMI DOMOVI Računali smo, da bomo v letošnjem letu lahko dali v naš dom v Domžalah vse novo sprejete učence, pa smo 9. 7. 1975 dobili sporočilo, da bomo dali v naš dom v Domžalah lahko le 26 novih učencev. To obvestilo je predstavljalo največji problem sprejetja novih učencev, ki ne morejo stanovati doma. Imeli smo namreč že z vsemi dogovor. V tem času so imeli tudi drugi dijaški domovi že zasedene svoje kapacitete. Zastaviti smo morali vse poslovne in osebne stike z dijaškimi domovi v Ljubljani, da smo nekako za silo dobili prostor za vse naše učence. Tako imamo na razpolago v dijaškem domu v Kersnikovi ulici 30 mest, v domu mladine v trgovini in gostinstvu na Poljanski ulici 45 mest, v domu srednjih šol v Gerbičevi ulici 10 mest, v našem domu v Domžalah pa le 26 mest. Učenci, ki bodo stopili v uk v Slovenskih Konjicah, bodo nastanjeni v dijaškem domu v Celju. Za večino učencev, ki so sprejeti in so svoje vloge dali pravočasno, smo dobili testne rezultate, pravzaprav testna mnenja od Komunalnega zavoda za zaposlovanje v Ljubljani in nikogar ni med njimi, ki za poklic, za katerega je sklenjena učna pogodba, da ne bi bil primeren. Komunalni zavod za zaposlovanje v Ljubljani nam je tudi pregledal vse testne rezultate, ki smo jih dobili od Komunalnega zavoda za zaposlovanje iz Čakovca in prav tako ugotovil, da ni med temi nikogar, ki ne bi bil primeren za poklic, za katerega je sklenjena učna pogodba. Tisti učenci, katere smo kasneje sprejemali zaradi odjav nekaerih, niso bili testirani. Ob tej priložnosti se zahvaljujemo Komunalnemu zavodu za zaposlovanje, ki je testna mnenja opravil za naše podjetje brezplačno. Pripomniti pa moramo, da v bodoče, če želimo testna mnenja in rezultate, se je treba povezati z Komunalnim zavodom za zaposlovanje že v jesenskih mesecih za prihodnje leto. • PRIŠLI - ODŠLI e PRIŠLI - ODŠLI O PRIŠLI - ODŠLI • PRIŠLI - ODŠLI • PRIŠLI - ODŠLI • PRIŠLI - ODŠLI # PRIŠLI - ODŠL! PRIŠLI JUNIJ 1975 DSSS: 1. Dušan Mučič - SS 2. Jožica Peterlin - SS 3. Cveta Korošec - SS TOZD EM: 1. Ivan Mohar - KV ključavničar 2. Alojz Kolenik - SSU sam. ref. nab. iz inoz. 3. Radmila Antonijevič - PM sna- 4. Slavko Šantič - KV el inštalater 5. Mato Dujmovič - KV el. inštalater 6. Branko Struna - KV el. inštalater 7. Janez Bončina - KV eL inštalater 8. Erik Mihelag - KV el. inštalater 9. Radiša Petrovič - SSU el. tehnik 10. Dušan Šloser - KV ključavničar 11. Roman Brdnik - PK ključavničar 12. Roman Vuk - KV ključavničar TOZD PM - KOPER: 1. Valdi Markežič - NK delavec 2. Milan Krevatin - NK delavec 3. Angel Rota — NK delavec TOZD KLIMA: 1. Franc Zavrl - KV mont. ki. 2. Stjepan Gali - NK delavec 3. Alojzij Vresk — KV kriv. pl. 4. Emil Peterlin - KV pom. kr. pl. 5. Jadranka Vestič - NSD admin. 6. Ivan Slaviček - NK pom. varil. 7. Ivan Bergovec — KV mont. ki. 8. Drago Farič - KV ključ. 9. Anton Mihelič — KV ključ. TOZD OV: 1. Jože Mavretič - voznik tov. avtom. 2. Franjo Čančar - transportni del. 3. Milo rad Cvijič - transportni del 4. Miloš Vukmirovič - pokalkulant- 5. Igor Jarc - monter vod. 6. Franc Kokalj - spec. monter c. k. 7. Alojz Turza - izolater TOZD PMI MARIBOR: 1. Janez Lah - varilni tehnik 2. Karmen Miki - NS strojepiska 3. Anton Kos - NK CK 4. Igor Založnik - dipl. ing. TOZD LIVARNA IVANČNA GORICA 1. Jože Štupan - PK delavec 2. Jože Tomažin - PK delavec 3. Stanko Kmet - PK delavec 4. Marjan Oltra - KV delavec 5. Francka Rogelj - PK delavka 6. Anton Murn - PK delavec 7. Josip Sudac - PK delavec 8. Janez Globokar - PK delavec 9. Milan Grešak - KV delvec 10. Milena Knafelc - PK delavka 11. Rudi Murn — PK delavec 12. Jože Kralj - NK delavec 13. Alojz Strnad - KV delavec 14. Angela Mestnik - PK delavka 15. Edi Veler - KV delavec 16. Nedeljko Sladojevič — PK dela- 17. Alojz Spelko - PK delavec 18. Jože Kužnik - PK delavec 19. Sabri Čiriči - PK delavec 20. Matija Lavrič - KV delavec 21. Rozalija Godec — PK delavka 22. Džemail Kazič - PK delavec 23. Alojz Lakner - PK delavec TOZD TRAA: 1. Milorad Ležaič - KV strugar 2. Marjan Starešinič — voznik vili- 3. Milan Šurdonja - KV strugar 4. Rezka Jereb — NK delavka 5. Zvone Zmazek - NK delavec 6. Alojz Petelinkar - PK varilec TOZD TIO IDRIJA: 1. Miloš Poljanšek, dipl. ing. - VS sam. razvijalec 2. Miran Menard — SS normirec 3. Metod Uršič - KV ključ. 4. Stanislav Koler - KV ključ. TOZD TEN: 1. Danilo Heina — monter vezalec 2. Jožica Vozelj - pomožni elektro-meh. 3. Edo Godnjavec - montažni dela- JULIJ 1975 TOZD LIVARNA IVANČNA GORICA; 1. Ciril Mandelj - PK delavec 2. Jože Teme - PK delavec 3. Jože Sadar - PK delavec 4. Mijat Golič - PK delavec 5. Matija Zaletelj - PK delavec 6. Milan Bregar — PK delavec 7. Marinka Ferlin - NSD delavka 8. Mirsad Demirovič - PK delavec 9. Ivana Hočevar — NK delavka 10. Janez Kastelic - PK delavec 11. Stanko Kneževič - PK delavec 12. Nikola Perič - PK delavec 13. Franjo Perič - PK delavec 14. Izet Hrlovič - PK delavec 15. Lazo Mihajlovič - PK delavec 16. Stjepan Šimiš - PK delavec 17. Husein Mujdanovič - PK delavec 18. Gajo Sienizič - PK delavec 19. Andrija Marjanovič - PK delavec 20. Ibraga Silič - PK delavec 21. Anica Ferlin - NSD delavka 2 2. Mirko Klaus — PK delavec 23. Karel Gracar - PK delavec 24. Ciril Vidmar - KV delavec TOZD TEN: 1. Marija Pušljan - NK pomožni elektro mehanik 2. Rozalija Stanko - NK pomožni elektromehanik 3. Dušan Semole - NK pomožni ličar 4. Jože Kamin - NK pomožni ključ. 5. Franci Srakar - NK montažni delavec 6. Ljubo Klanjščak - NK montažni delavec 7. Marjan Kastrun - NK montažni delavec 8. Jože Knap - K ključ. 9. Franci Doles - K RTV mehanik 10. Vinko Mehle - K ključ. 11. Zlata Naglič - SS ek. tehnik-pri-pravnik 12. Stane Šifrer - K monter vezalec TOZD TIO IDRIJA: 1. Iztok Čar - transportni delavec 2. Matjaž Gnezda - transportni delavec 3. Bojan Brus - transportni delavec 4. Samo Zelene - transportni delavec 5. Evgen Petrič - transportni delavec 6. Drago Primožič transportni delavec 7. Aleksander Mikuž - specializiran ključ. 8. Darko Jereb - ključ. TOZD TRAA: 1. Slobodan Jovič - KV varilec 2. Kostadin Aleksov - PK strugar 3. Dušan Čuk - KV strugar 4. Božo Todorovič - KV strugar 5. Brane Prestrl - KV reskalec 6. Ljudmila Bizjak - NK delavka 7. Alojz Perpar - KV strugar TOZD OV: 1. Martin Gramc - monter vod. 2. Marjan Ožbolt - monter vod. 3. Šaban Selimovič - montažni de- 4. Zahid Selimovič - transportni delavec 5. Stanislav Mulh - monter c. k. 6. Branko Javoršek - monter c. k. 7. Peter Komel dipl ing. - spec. za avtom. 8. Vesna Štanger — admin. tehnik-pripravnik 9. Alojz Dornik - sam. prod. r. m. c. k. 10. Irena Dolinar — admin.-neobv. praksa 11. Vlado Juriač - montažni delavec 12. Radoslav Jenko - monter c. k. 13. Bojan Stele - monter c. k. 14. Radovan Bogdanovič - varilec 15. Dušan Gačič - montažni delavec 16. Zoran Ilič - mont. delavec 17. Rudolf Graf - mont. delavec 18. Dragutin Valentič - mont. delavec 19. Branko Ivanovič - mont. delavec 20. Branko Polzelnik - mont. dela- 21. Miroslav Božič - transp. delavec TOZD KLIMA. 1. Štefanija Režonja - SSD - ref. 7.1 taHrp 2. Emil Grad KV ključ. 3. Zlatko Jeram - NK delavec 4. Drago Unčanin — KV varilec 5. Jože Medle - PK pom. mont. ki. nap. 6. Robert Pihler - PK pom. skl. 7. Jože Fajdiga - KV klepar 8. Boris Bučar - KV mont. kL 9. Janko Kramžar - NK delavec 10. Vinko Brezavšček - KV monter 11. Janez Debeljak - KV monter 12. Anton Škof - PK spec. mont. 13. Rudi Kokalj - NK mont. delavec 14. Boris Cerk - KV monter 15. Janez Škrbec - KV monter TOZD PM KOPER: * 1. Jožef Andrejašič - KV monter 2. Nevenka Koruza - NSŠ 3. Danilo Laharnar - KV 4. Damijan Piščanc - NK 5. Roman Albreht - KV 6. Dušan Debernardi - KV 7. Vinko Božič - NK 8. Vilma Šukljan - SŠ 9. Martin Horvat - KV 10. Danilo Bončina - SŠ 11. Danilo Špeh II - KV 12. Stanislav Močnik - KV 13. Slavko Debeljak - KV TOZD SKIP. 1. Qamil Krasuiqi - NK delavec 2. Peter Kobe - NK delavec TOZD PMI MARIBOR: 1. Alojz Osovnikar - KV vod. 2. Ivana Vranič - kuharica 3. Janez Cizerli - PK CK 4. Avgust Šoster — KV vod. 5. Branko Trpin - SS strojni tehnik DSSS: 1. Leopold Kmetič - VŠS 2. Jože Trampuš - SS 3. Dragiša JCitič — §§ Al 4. Nevenka Mastek - SS 5. Nevenka Hrs - NS 6. Nevenka Jovanovič - NK ODŠLI JULIJ 1975 sp TOZD TIO IDRIJA 1. Iztok Čar - transportni delav., elE do L čas bi 2. Matjaž Gnezda - transportni de- |,\t lav., dol. čas ela 3. Bojan Brus - transportni delav., pr dol. čas žal 4. Samo Zelene - transportni delav., ob dol. čas del 5. Daniel Leskovec - spec. ključ., v JA IM da TOZD TRAA: ij 1. Jože Koščak - KV ključ., v JA jel 2. Anton Macedoni — KV vozni' 'L vilič., v JA 1 -l 3. Brane Rožman - korespondent, rf JA 4. Franc Srša — KV ključ., spora zumno 5. Ivan Nemec - KV strugar, spora zumno al 6. Stanislav Marolt - vajenec, v JA , kt 7. Stane Škulj - KV ključ., spor, -g zumno . „ ir 8. Josip Kutnjak - KV strugar, sa J( odpov. . ig 9. Zvone Šmid - PK ključ., sa litji, odpov. tac ber TOZD OV: tcr 1. Stanislav Zorec - spec. m. c. k.,*tiz JA del 2. Vladimir Hrženjak - spec. m. c“'ov k., v JA 1 3. Janez Plestenjak - vaj. c. k., v J Mg 4. Željko Kanceljak - m. c. k., v J«ch 5. Ivan Pave - m. c. k., v JA dol 6. Leonard Mesarič - monter c. k., tlel JA da 7. Jože Berdajs - pomož. izol., riban željo delavca 'aP 8. Franjo Čančar - transp. dela, ;n posk. r. kve 9. Roman Vergo - spec. monter, til željo del. TOZD KLIMA: \ 1. Boris Blaznik - PK skl. delavec, beg JA T i 2. Anton Knap - KV spl. ključ." v( JA _ i< 3. Janko Žagar - KV klepar, pre n v inoz. ‘ flo 4. Vojislav Gačič - KV klepaRp, prem. v inoz. ak 5. Nikola Grujčič - KV klepar prem. v inoz. , 6. Miro Lezič - KV klepar, prem. Jc]v inoz. ,„a 7. Radovan Mikača - KV klep^s prem. v inoz. ,,a 8. Ivan Budiša - KV klepar, sporen zumno 9. Rajko Mahkovic 10. Franc Simončič - NSD skM podal odpoved 11. Mitja Krtelj - KV klepar, sar.^ ^ 12. Janez Lenasi - KV mont. (Nadaljevanje v prihodnji števiHJJ,^ ■ NK klepar, ^ sam. prek. f d DELO SAMOUPRAVNIH ORGANOV • DELOV SAMOUPRAVNIH ORGANOV # DELO SAMOUPRAVNIH ORGANOV • DELO SAMOUPRAVNI AKTIVNO DELO J V zadnjem obdobju je bilo delo samoupravnih organov posvečeno zlasti združevanju novih temeljnih I organizacij združenega dela v delovno organizacijo 1 IMP, rebalansu planov temeljnih organizacij združenega dela, stabilizaciji gospodarstva ter sistematskim spremembam samoupravnih aktov v podjetju. Delavski sveti so v večini temeljnih organizacij združenega dela obravnavali poleg omenjenih vprašanj še I svojo tekočo problematiko, kot je razvrščanje delavcev " na delovna mest apo analitični oceni delovnih mest, delitev sredstev za stanovanjska posojila, izvršitev polletnih planov realizacije in podobno. Predčasno smo v IMP izdelali obširni integracijski '•> elaborat, kjer smo obdelali več podjetij naše stroke, ki bi kot temeljne organizacije združenega dela v okviru s* IMP združevale svoje delo in sredstva. Ta integracijski elaborat smo tudi začeli v lanskem letu uresničevati s Pripojitvami podjetja SK1P ter dijaškega doma v Dom-žalali, ki po reorganizaciji DSSS ustvarjalno deluje kot obračunska enota v temeljni organizaciji združenega dela Družbeni standard. v Vse te naloge iz elaborata za integracijo v okviru IMP tudi v letošnjem letu uspešno izpolnjujemo s tem, da so sc IMP pridružila še štiri podjetja, ki sc bodo rganizirala v treh temeljnih organizacijah združenega :cla, in sicer: temeljna organizacija združenega dela lit U.ISK Murska Sobota, temeljna organizacija združe-tt rga dela ELEKTROKOVINAR Ptuj ter temeljna , rgamzacija združenega dela DVIGALO Ljubljana. ra ZBORI DELAVCEV PODPRLI PRIZADEVANJA ra Da bi tem temeljnim organizacijam združenega dela ali tudi suverenost v okviru IMP, smo po politični , kciji angažirali tudi samoupravne organe v temeljnih r; rganizacijah združenega dela, da na podlagi temeljitih . v taliz odločajo o statusnih spremembah omenjenih a Jdjctij. Naj omenim, da so vse dosedanje temeljne iganizacije združenega dela v okviru IMP po temeljitih pripravah na sestankih družbenopolitičnih organizacij, kakor samoupravnih organih pretehtale družbeno ekonomske vidike novih pripojitev v okviru IMP 'er predlagale zborom delovnih ljudi v temeljnih orga-Alzacija h združenega dela, da podprejo prizadevanja delovnih kolektivov kot širše družbene skupnosti v nji-. chovili odločitvah, da se pripojijo IMP. Iz zapisnikov z zborov delovnih ljudi po temeljnih J A) rganizacijah združenega dela je razvidno, da so se vsi jMdovni ljudje v IMP zavestno odločili, da bodo delili dobro in slabo z vsemi delovnimi ljudmi v novih te-c„ 'heljnih organizacijah združenega dela. Prav to dejstvo, da je kolektiv enoten ter homogen v svojih odločitvah, , n*»m daje še nadaljnjo spodbudo v prizadevanju vseh taposlenih. da nadaljujemo z našo politiko združevanja a, *n povezovanja z vsemi delovnimi ljudmi v stroki in kven nje. , ni TOZD DVIGALO - ZA BOLJŠI JUTRI V novo ustanovljeni temeljni organizaciji združe-ec,bega dela DVIGALO Ljubljana so tudi izvedli volitve ‘a nove organe samoupravljanja in se že tudi sestali na č." vem zasedanju delavskega sveta. Analizirali so preleno pot in si zadali načrt za bodoče delo. Vsi zapore ni v novi temeljni organizaciji združenega dela so si notni, da bodo z združenimi močmi in slogo vseh ;paRposlcnih ustvarjali boljši jutri v korist samim sebi akor celotni samoupravno organizirani družbi. epiU STABILIZACIJA ZADEVA VSAKOGAR ;nV V vseh ostalih temeljnih organizacijah združenega M a so se tudi veliko pogovarjali o stabilizaciji in reba-epaiansih planov. Vse temeljne organizacije združenega lcIa so si bile enotne, da je treba čimprej popraviti porine načrte realizacije, to zavoljo tega, ker so v zadani obdobju po sprejetju samoupravnega sporazuma aali6 delitvi dohodka in osebnega dohodka opazile, da po Stavljenih načrtih v začetku leta ne bi mogle kriti skl1’1'! novih osebnih dohodkov. Tako so se odločili, da 5°do z novimi načrti ter z isto delovno silo ustvarjali saflfč ter s tem krili vse nastale stroške (beri višje). Isto-‘šsno pa so si v vseh temeljnih organizacijah združc-t. kl^ga dela v IMP edini, da je potrebno posvečati tudi ,eliko pozornost trošenju materiala in s tem manjšemu žtfietu, nadalje delovni disciplini na slehernem delovnem mestu, prizadevanju vseh zaposlenih za večjo pro-e "aktivnost dela ter boljši odnos do delovnih sredstev tako v proizvodnji, kakor na montažah. Vse temeljne orgaizacije združenega dela so si tudi konkretno zadale stabilizacijske naloge, ki naj bi bile odraz delavčeve zavesti, da le z večjo produktivnostjo ter disciplino lahko pridejo do boljših rezultatov svojega dela in boljšega ter večjega kosa kruha, ki ga režejo v vsakdanjem življenju. Nadalje so na zborih delovnih ljudi v temeljnih organizacijah združenega dela obravnavali tudi samoupravni sporazum o varstvu pri delu in ga tudi povsod sprejeli v objavljenem besedilu. Kakor tudi dopolnitev samoupravnega sporazuma o združevanju v delovno organizacijo IMP s tem, da so potrdili ustanovitev inženiring službe v DSSS ter organizacijsko shemo DSSS, ki jo pogojuje na novo ustanovljena služba za inženiring. BORIS BERNETIC - delegat: Franci Brenčič - namestnik: Danilo Držan J. Odbor za razvijanje sistema razporejanja dohodka in OD podjetja - delegat: Jože Vidic - namestniki Ferdo Andreiz K. Odbor za varstvo pri delu podjetja - delegat: Ambrož Dečman - namestnik: Vinko Gašperšič L. Odbor za splošni ljudski odpor podjetja - delegat: Andrej Lovšin - namestnik: Jože Žalec Z \ Člani samoupravnih organov TOZD DVIGALO IZVOLJENI X_____________________________J Dne 12. julija so v novi temeljni organizaciji združenega dela Dvigalo na volitvah izvolili naslednje člane za nove samoupravne organe te temeljne organizacije in za samoupravne organe na ravni podjetja: A. Delavski svet TOZD DVIGALO11 - dele- gati: 1. Ferdo Andreiz 2. Jože Bavdek 3. Izidor Brlečič 4. Vinko Gašperšič 5. Ivan Kotolenko 6. Jože Kraš kovic 7. Marjan Lunar 8. Stefan Maček 9. Ernest Marinčič 10. Sonja Miklavc 11. Janez Smrekar 12. Anton Sušeč 13. Stanko Šaš 14. Vojko Škerbec 15. Boris Vuga B. Odbor za medsebojna razmeija, štipendije in izobraževanje ČLANI NAMESTNIKI: 1. Danilo Dižan 2. Jože Fortuna 3. Mohor Podbevšck 4. Henrik Skantelj 5. Stane Vatovec 1. Viljem Ben kič 2. Drago Grandovec 3. Frančiška Korošec C. Odbor za razvijanje sistema razporejanja dohodka in OD ČLANI; 1. Andrej ing. Erzar 2. Alojz Indof 3. Milivoj Kupec 4. Dušan Lovšin 5. Jože Vidic NAMESTNIKI: 1. Branko Jug 2. Anton Lani 3. Vlado Gerdina D. Odbor za stanovanjske zadeve ČLANI: 1. Ambrož Dečman 4. Andrej Majtan 2. Ljudmila Kegl 5. Ignac Tomšič 3. Janez Ložar E. Odbor za ugotavljanje kišitev delovnih dolžnosti ČLANI: NAMESTNIKI: 1. Peter Colarič 2. Martina Kramar 3. Jošt Pavlič 1. Ivan Perc 2. Jože Šinkovec 3. Peter Večerin F. Odbor samoupravnega delavskega nadzorstva ČLANI: 1. Darko Benčič 4. Jože Medvešček 2. Marjan Kopitar 5. Severin Suhadolc 3. Gabrijel Markelj G. Delavski svet podjetja IMP Ljubljana — delegati 1. Darko Benčič 3. Marjan Lunar 2. Vinko Gašperšič 4. Ernest Marinčič H. Odbor za gosp oda ije nje in razvoj podjetja - delegat: Žarko Zavrl, dipl. ing. - namestnik: Mihael Rober ing. I. Odbor za medsebojna razmeija, štipendije in izobraževanje podjetja M. Odbor za stanovanjske zadeve podjetja — delegat: Dušan Lovšin - namestnik: Jože Bavdek N. Delegati v svetu uporabnikov TOZD Družbeni standard: 1. Dijaški dom Domžale: Franci Brenčič 2. Centralna kuhinja: Stane Vatovec 3. Počitniški domovi: Mohor Podbevšck TOZD TRAA Ljubljana ZBOR DELAVCEV -PRVIČ PO ODDELKIH Dne 18. julija so bili v temeljni organizaciji združenega dela TRAA zbori delavcev po oddelkih, na katerih so zaposleni obravnavali in sprejeli naslednje: elaborat o pripojitvi FTP Blisk Murska Sobota, pripojitev Elektrokovinar TOZD Montaža, Dvigalotehnike in Elektrodvigala Ljubljana k IMP. V ta namen so tudi delavci že junija dobili predloženo gradivo v obravnavo in so za pripojitev glasovali vsi navzoči na zboru. S tem v zvezi so sprejeli tudi spremembo statuta podjetja, samoupravni sporazum o združitvi v delovno organizacijo, predlog in dopolnitev organizacijske sheme DSSS in samoupravni sporazum o varstvu pri delu. Delovni kolektiv TOZD TRAA je sprejel tudi rebalans plana in se s tem obvezal, da bo letos povečal svoje proizvodne zmogljivosti in s tem tudi kosovni plan proizvodnje. Tokratna prva organizacija zborov delavcev po oddelkih je pokazala vse svoje prednosti, saj je bila razprava dosti živahnejša, kot če bi se vsi zaposleni zbrali na enem zboru. Delavski svet TOZD TRAA KRITIČNO O SVOJIH NAPAKAH 13. avgusta je zasedal delavski svet TOZD TRAA in najprej obravnaval analizo poslovanja v prvem polletju letošnjega leta. V razpravi so člani delavskega sveta kritično ocenili delo nabavne in skladiščne službe, zlasti kar zadeva zaloge in poslovanje v skladišču. V razpravi so se dotaknili tudi vprašanj o izgubljenem delovnem času in sklenili storiti vse potrebno za izboljšanje planiranja delovnih nalog, odnosa do proizvajalnih sredstev, kakovosti dela in zmanjšanje stroškov poslovanja. Pod točko ,,razno" so člani delavskega sveta obravnavali stabilizacijski program in sklenili, da mora delavski svet razpravljati o izvrševanju delovnih nalog. Predsednik delavskega sveta je člane tudi seznanil z zaključki skupščine občine Ljubljana-Šiška o gospodarskih razmerah v občini in stabilizacijskem programu gospodarstva. Na omenjeni seji so na predlog komisije za varstvo pri delu sklenili, da zaposlenim na nekaterih delovnih mestih pripadata po dve delovni obleki letno. Ker je en član komisije za norme prenehal delati, so imenovali za novega člana Bena Zagorca. Družbenopolitične organizacije so tudi zadolžili, da do prihodnje seje pripravijo predloge za izvolitev dveh novih članov v delavski svet podjetja. Na seji so tudi odobrili 20.000 din sindikalni organizaciji in plačilo izdelave prospektnega materiala (18 prospektov) inženirju Stanetu Kačiču. R. B. 16 TOZD V IMP PREDSTAVITEV TREH NOVIH TOZD V SESTAVI IMP: BLISK MURSKA SOBOTA, ELEKTROKOVINAR PTUJ, DVIGALO LJUBLJANA Po pripojitvi „Simplexa“ iz Idrije k IMP v letu 1973, so živahne statusne spremembe naše delovne organizacije v zadnji četrtini lanskega leta (pridružitev S KIP in Dijaškega doma Domžale) napovedale večje integracijsko gibanje, ki so ga zaenkrat zaokrožile pripojitve ETP BLISK M. Sobota, MP ELEKTROKOVINAR TOZD Montaže in storitev Ptuj, DVIGALOTEHNE in ELEK-TRODVIGALA iz Ljubljane k IMP. Delavci omenjenih štirih organizacij so se na zborih, ki so bili 30. junija letos, odločili za pridružitev k IMP, delavci v vseh tedaj 13 TOZD, združenih v IMP, pa so na zborih, ki so bili v juliju, dali soglasja k tem pripojitvam. Danes so tri nove TOZD, katerih status je povsem enak statusu TOZD, dotedanjih podpisnic samoupravnega sporazuma o združitvi v delovno organizacijo IMP, v fazi konstituiranja in vključevanja v delovni proces našega podjetja. Za pripojitev k IMP se je odločilo v ETP BLISK 88.5 % vseh zaposlenih delavcev (4,3 % proti pripojitvi), v MP Elektrokovinar TOZD Montaže in storitev 84.5 % vseh zaposlenih (0,6 % proti pripojitvi); v Dvigalotehni 73,1 % vseh zaposlenih (6,0 % proti pripojitvi) ter v Elektrodvigalu 57,8 % vseh zaposlenih delavcev (15,8 % proti pripojitvi). Seveda vsi zaposleni niso bili prisotni na zborih. Podatki nazorno kažejo, kolikšen interes je bil med delavci za pomemben korak v življenju in razvoju njihovih organizacij. TOZD BLISK MURSKA SOBOTA Skoraj v centru prijetne prekmurske metropole, nedaleč od veličastnega spomenika osvoboditeljem, je ob cesti, ki vodi dalje proti Lendavi, sedež ETP BLISK, današnje TOZD v sestavi IMP. Dvorišče krasi nova majhna, a sodobna montažna zgradba (v njej so skupne službe, t. i. delovna enota uprava — računovodstvo in splošni sektor) kot nekak simbol razvoja in začetka novega, še uspešnejšega obdobja tega delovnega kolektiva, saj drugi prostori, raztreseni v več zgradbah, ki obmejajo dvorišče niso najboljši, predvsem pa njihovo pomanjkanje in nefunkcionalnost onemogočata nadaljnji napredek. ETP BLISK je bilo ustanovljeno leta 1951, njegova domena pa sta montaža in proizvodnja. Podjetje se je razvilo iz obrtniških osnov in je obdržalo ves čas prvot- ni obrtniški značaj, k temu pa je tudi pripomogla razdrobljena dejavnost po posameznih razmeroma strogo ločenih panogah. Proizvodni program v montažni dejavnosti, ki obsega izvajanje različnih vrst instalacij ogrevanja s kotlarnami, vodovoda, elektrike in klima naprav v objektih različnega namena, delavnico za stavbno kleparstvo ter elektro-delavnico, je povsem v okviru dejavnosti IMP. Izjema je le stavbno kleparstvo, ki s proizvodno dejavnostjo TOZD BLISK — livarno barvnih kovin z obdelovalni-co — pomeni novost v IMP in torej obogatitev proizvodnega programa oz. poslovnega predmeta podjetja. 6 DELOVNIH ENOT V organizacijsko strukturo TOZD BLISK je povezanih 6 delovnih enot (vodovod, elektroinstalaterstvo, mehanična delavnica, kleparstvo, servis in uprava). Zaradi določenih pomanjkljivosti so razmišljali o novi notranji organizaciji, ki pa bo z načrtovanim razvojem te TOZD slej ko prej postala aktualna in tudi nujna. V Blisku je bilo leta 1970 zaposlenih poprečno 130, leta 1974 že poprečno 189, ob pripojitvi k IMP pa 253 delavcev, vštevši približno 50 učencev v gospodarstvu. Leta 1974 so delavci Bliska ustvarili 37,13 milijona din celotnega dohodka, ki se je, računajoč na zaposlenega, od 106.275 din v letu 1970 povečal na 187.517 din v lanskem letu. DOBRI OBETI Raziskave so pokazale, da ima TOZD Blisk tako na področju montažne kot pro Podobno kot za TOZD Blisk je kazno, da ima tudi TOZD program se križa z Elektro- ELEKTROKOVINAR kovinarjem, da bi dosegli de- PTUJ litev dela, ki bo za TOZD in MP Elektrokovinar Ptuj je s tem ,IMP ^ celoto dal° bilo ustanovljeno 1961. leta optimalne rezultate, izvodne dejavnosti (livarstvo jn je do razdelitve in torej v današnji TOZD Elek-barvnih kovin) zelo obeta- prenehanja ostalo pri servis- trokovinar je bilo leta 1971 joče perspektive (že sedaj ni njh jn obrtniških osnovah, zaposlenih poprečno okoli mogel prevzeti precej mon- Dejavnost tega dokaj mla- 150 delavcev, ob koncu lan-tažnih del) na prekmurskem dega podjetja se je razvijala v skega leta in ob pripojitvi pa področju, kjer je pretežno dveh različnih smereh, približno 13 % več (168 ob nastopal, z vključitvijo v montaži in proizvodnji, pripojitvi). Ti so lani ustva-IMP pa zlasti še na širšem Konstituiranje po načelih rili skoraj 46 milijonov din prostoru. Možnosti se bo nove ustave se je zato odra- celotnega dohodka, ki se je, dalo , dodobra izkoristiti zji0 v organiziranju dveh računajoč na zaposlenega, zlasti s povečanjem produk- TOZD v sestavi MP Elektro- °d 122.503 din v letu 1971 tivnosti (realizacija na za- kovinar, TOZD Montaže in povečal na 272.048 din v poslenega v Blisku je bila v storitev in TOZD Elektro- lanskem letu, kar kaže na letu 1974 občutno nižja kot motorji. Integracijska gi- zelo hitro rast. v IMP), z organiziranjem iz- banja, s katerimi seje TOZD TOZD Elektrokovinar vedbenega projektivnega bi- montaže in storitev pripojila ima naslednje organizacijske roja na področju montažne k IMP, TOZD Elektrarno- enote oz. obrate: direktor s dejavnosti (vsa montažna torji pa k Elektrokovini M a- tajništvom in tehničnimi od-dela je podjetje izvajalo po ribor, so dosedanje podjetje delki, ključavničarski obrat, tujih načrtih) ter z močno razdvojila. Dne 30. 6. 1975 kleparski obrat, elektro strokovno skupino, speciali- so delavci v Elektrokovinar- obrat in obrat vodovoda in zirano za odlivanje barvnih ju najprej podjetje razdelili centralne kurjave, kovin na področju proizvod- tako, da vsaki TOZD pri- r,~;|v— nje. S tem v zvezi se po- pada v nadaljnjem, povsem stavlja vprašanje kadrov, po- ločenem upravljanju z zdru- TOZD Elektrokovinar v sebno z visoko in višjo izo- ženim premoženjem, vlože- montažni in proizvodnji de-brazbo, ki jih bo za realiza- nim sredstvom in delu soraz- javnosti na ptujskem poučijo načrtovanega razvoja mere n del, kamor spadajo ročju z okolico, kamor je do nujno potrebno zaposliti, tudi prostori. V sporazumu sedaj usmerjal montažno de-Danes v Blisku namreč ni oz. sklepu o razdelitvi so javnost in na širšem pro-niti enega delavca z visoko, poleg razmejitve sredstev, štoru, obilo možnosti za raz-le eden pa ima višjo strokov- pravic in obveznosti tudi do- voj. Ob večji produktivnosti no izobrazbo. ločili, v katerem od dveh bo za zadovoljevanje potreb novih delov bodo v bodoče tržišča nujno povečati za-Vsi najlepši obeti za pri- združevali svoje delo delavci, poslenost. hodnost, katerih realna pod- ki so bili zaposleni v skupnih Kar se kadra tiče, bi v laga so ugodni rezultati go- službah podjetja. Delavci Elektrokovinaiju ob omenje-spodarjenja v prvi polovici vsakega od razdeljenih delov ni premajhni zaposlenosti letošnjega leta, bodo ostali so se nato z veliko večino potrebovali tudi precejšnje le na papirju, če delavci odločili za pripojitev k Elek- število učencev v gospodar-Bliska v novi širši sredini, za trokovini oz. IMP. Delavci stvu. Tako kot v Blisku tudi katero so se odločili, ne TOZD Montaže in storitev v Elektrokovinarju ni poseb-bodo našli možnosti, da re- pa so med drugim sklenili, nega razvojnega oddelka, šijo že omenjeni problem ne- da bo njihova TOZD v okvi- niti projektivnega biroja. Iz-ustreznih in zlasti utesnjenih ru IMP nosila ime TOZD gleda, da je danes na tem prostorskih razmer. Okvirni Elektrokovinar. odločujočem področju naj- program, po katerem bo mo- Raznolik proizvodni pro- primernejša povezava tako g°če vso montažno dejav- gram TOZD Elektrokovinar za montažno kot proizvodnost iz obstoječih prostorov se tako na montažnem (izva- no dejavnost s temeljnimi preseliti v lahke montažne janje različnih vrst instalacij, organizacijami v okviru IMF, hale, ceni investicije v te vodovoda, elektrike, ogreva- bl miajo bolj ali manj razvi osnovne naložbe na približ- nja, prezračevanja na objek- ustrezne oddelke oz. službe, no 21 milijonov din. Rešitev tih različnega namena) kot Prostori, v katerih je da-tega problema je navse- proizvodnem področju nes TOZD Elektrokovinar, (stavbeno ključavničarska 50 sicer stari in nefunkcio dela, prezračevalne napra- nalni, vendar bodo svojemu f----......j- .......... .—.... ve...) z redkimi izjemami namenu služili še nekaj le • vprašanje proizvodnje barv- (kot stavbeno ključavničar- Nujna pa je nabava nekaj nih kovin, ki bi se s predvi- stvo in kleparstvo) povsem novih strojev in delovnih pri deno selitvijo montaže za- prekriva s proizvodnim pro- pomočkov. Vse to pa delav enkrat razširila v sedanje gramom IMP, zato bo celo ce TOZD Elektrokovinar za prostore Bliska, sicer pa bo potreben sporazum oz. vezuje» da skrbno načrtujmo njen razvoj začrtan z investi- usklajevanje s TOZD v sesta- NADALJEVANJE NA 15 cijskim elaboratom. vi IMP, katerih proizvodni STRANI zadnje izrednega pomena za IMP kot celoto, saj se je s pridružitvijo Bliska rešeno j h I S d ' j’ Si ji s< P n le d' D g; P- ni D T ni P' tn sp za tn Us IS če gr, t*a lo Us Pc lo' T( ni kc bii da gi sp: rai ni ko Pti Uo TC do vai na tin vrs Ele tu( Dv nje nil set oz. del ob lav v 1 12 19' mi gal leti din faz S tiaš Nadaljevanje s h. STRANI danes za boljši in uspešnejši jutri. TOZD DVIGALO LJUBLJANA Medtem ko se je Blisk kot ^mostojna OZD po pripojitvi organiziral v TOZD v Ustavi IMF, Elektrokovinar Prevzel ..statusno dediščino" kot TOZD v okviru delovne organizacije, pa sta se dve doslej samostojni OZD, Dvigalotehna in Elektrodvi-Balo, oba iz Ljubljane, po Pripojitvi k IMF samoupravno organizirali kot TOZD dvigalo. Vključitev slednje TOZD v podjetje pomeni novost, bistveno razširitev Poslovnega predmeta, pa tudi povečanje konkurenčne sposobnosti podjetja na vse zahtevnejšem domačem in tujem trgu. Elektrod vigalo je bilo ustanovljeno 1955. leta, 1972 pa se je po ponesrečeni 2-letni integraciji z beograjskim podjetjem ..David J ajič“ osamosvojilo. Dviga-l°tehna je precej mlajša, Ustanovljena leta 1964. Obe Podjetji sta bili enoviti delovni organizaciji (brez Tozd), notranje organizirani v upravo in splošni sektor, komercialni sektor, tehnični biro, tehnični sektor, gospodarsko računski sektor (Dvi-Salotehna) in sektor za splošne zadeve, finančno-računovodski sektor, tehnični sektor in sektor tehnične kontrole (Elektrodvigalo). S Predvidenim razvojem bo-notranja organizacija nove TOZD dobila drugačno podobo. Pri predmetih poslednja bivših podjetij gresta na skupni imenovalec inženi-ting in montaža različnih yrst dvigal, med dmgim se je Elektrod vigalo ukvarjalo tudi s proizvodnjo dvigal, Dvigalotehna pa z zastopanjem tujih firm. Število poprečno zaposlenih pri obeh podjetjih ni posebno naraščalo, pač pa precej nihalo. (Dvigalotehna oz. Elektrodvigalo leta 1970 64 °z. 57 poprečno zaposlenih delavcev, lani 79 oz. 65 in nb pripojitvi 67 oz. 76 dedcev). Celotni dohodek je v Dvigalotehni od približno [2,6 milijona din v letu ‘970 narastel na skoraj 28 ■nilj. din lani, v Elektrodvi-Mu pa od 4,1 milijona din v ‘etu 1970 na skoraj 7 milij. din v letu 1974. Komparativna analitična piskava dvigalogradnje v Jugoslaviji je pokazala (ob dših največjih tovrstnih kabina tovornega dvigala OZD „David Pajič“ Beograd in Radnik Zagreb) položaj, težave in perspektive obeh k IMF pridruženih podjetij, slovenskih predstavnikov s tega področja. Razdrobljenost obstoječih zmogljivosti, strokovnega znanja, star način dela in druge disfunkcije so narekovale . potrebo po združitvi sredstev in dela za hiter in uspešen razvoj dvigalogradnje v procesu investicijske izgradnje sploh v Sloveniji, katere rezultat je samoupravno organiziranje TOZD Dvigalo v sestavi IMF. Potem, ko so se delavci v Dvigalotehni in Elektrodvi-galo odtočili za pridružitev k IMF, so nekaj ur kasneje na prvem skupnem zbom sprejeli sklep o organiziranju TOZD Dvigala ter dotočili poslovni predmet nove TOZD, ki obsega projektiranje, proizvodnjo različnih vrst dvigal in naprav tovrstnega transporta, njihovo montažo, servis, preizkušanje ter zastopanje tujih firm in proizvodno kooperacijo. Zaenkrat bo TOZD Dvigalo uporabljal vse prostore bivših Dvigalotehne in Elektrodvigala s funkcional-nejšo razmestitvijo sektorjev, oz. oddelkov. Za razvoj TOZD Dvigalo v letih 1975-1980 je bil v elaboratu o pripojitvi Dvigalotehne in Elektrodvigala izdelan jedrnat program, ki za letos predvideno skupno realizacijo TOZD Dvigalo skoraj 53 milij. din ceni na 123 milj. din v letu 1980. Za gradnjo novega objekta, nabavo strojne opreme in še nekatere naložbe program predvideva poslovne investicije v vrednosti prek 31 milj. din, ob čemer naj bi bilo v TOZD Dvigalo, v naslednjem letu zaposlenih poprečno 189, leta 1980 pa že poprečno 342 delavcev. Ob tem sta nadvse pomembna tudi sodelovanje in kooperacija s poslovnimi partnerji izven SFRJ, o čemer je program v stabilizacijskem duhu dotočil razvojne smernice. Pri dosedanjem delu si je bivša Dvigalotehna ob širokem sodelovanju z najbolj znanimi tujimi firmami s področja dvigalogradnje pridobila obilo izkušenj, pa tudi ugleda. UČINKOVITO VKLJUČEVANJE Želja in dolžnost zaposlenih v IMF sta, da se tri nove TOZD čimhitreje in s čim manjšimi težavami vključijo v poslovanje našega podjetja. Jasno je, da prilagoditve ni mogoče izpeljati kar čez noč, še posebno, ker vemo, kako radikalno so se (ali se bodo) spremenile številne okoliščine in pogoji organizacije in poslovanja štirih kolektivov po pridružitvi k IMF. Samoupravni sporazum o združitvi v delovno organizacijo IMF je temelj, na katerem bo slonelo poslovanje in upravljanje tudi treh novih TOZD, od sodelovanja in povezovanja z drugimi TOZD v sestavi IMF pa do prepuščanja del skupnega pomena v opravljanje DSSS. Ob prilagajanju za popolno vključitev v organizacijo in poslovanje IMF v bližnji pri hodnosti je posebno pomembno, da je v treh novih TOZD samoupravljanju z volitvami v organe upravljanja novo ustanovljenih TOZD in podjetja in njihovim delovanjem zagotovljena njegova vloga, ki jo ima v naših družbeno ekonomskih razmerjih. aleš Čerin GRADNJA NOVE LAKIRNICE V TEN Novi delovni zmagi naproti! Že dalj časa smo delavci v TOZD Tovarni Elektro-naprav občutili potrebo, da spremenimo tehnologijo in delovne postopke ter pogoje dela pri lakiranju naših izdelkov. Sedanja lakirnica nam predstavlja ozko grlo v proizvodnji, zaradi zastarelosti naprav in preutesnjenosti ter slabih pogojev dela pa nam ne dopušča večjih sprememb tehnologije. Delovni kolektiv in organi upravljanja so se zavestno odtočili, da je gradnja nove lakirnice najbolj potrebna investicija v TOZD TEN, za katero moramo zagotoviti finančna sredstva v letu 1975, zato smo se praktično odrekli vsem večjim nabavam tako osnovnih sredstev, kakor tudi drugi potrebni opremi. Nova lakirnica, ki meri 37 x 17 m, bo moderno urejena v skladu z veljavnimi predpisi in vsemi novitetami, ki so do sedaj na tem področju znane oziroma jih dmgod že uporabljajo. Gradbena dela na novi lakirnici TOZD TEN Ljubljana so v polnem teku in gradbinci zagotavljajo, da bodo pravočasno izpolnili vse svoje obveznosti (Foto: Boris Kobal) Oprema v lakirnici bo domače prizvodnje, izdelalo y pa jo bo podjetje SOP iz Krškega, ki je na tem področju specializirano in ima že velike izkušnje pri izdelavi in montaži lakirnic. Lakirnica bo predvidoma po programu začela obratovati že v letošnjem letu, kar je redno pričakovati, seveda če ne bo kakšnih izrednih zaprek. Gradbena dela so že v polnem teku in gradbeniki zagotavljajo, da bodo vsa dela opravili v predvidenem roku. Oprema za lakirnico je tudi v izdelavi in bi jo moralo po programu podjetje SOP Krško izdobavljati že v mesecu avgustu. Z vključitvijo nove lakirnice v obratovanje bomo odpravili dosedanje ozko grlo proizvodnje, spremenili bomo tehnologijo dela, ki bo modernejša, uvedli bomo racionalnejše postopke dela in kar je najvažnejše, spremenili se bodo pogoji dela naših ličaijev, ki so do sedaj delali v zares težkih pogojih. Ko bo nova lakirnica dograjena in dokončno usposobljena za obratovanje, bomo v IMF in TOZD Tovarna Elektronaprav zopet slavili pomembno delovno zmago. J. K. j V________________________________________________ J • REKREACIJA V IMP # REKREACIJA V IMP • REKREACIJA V IMP # REKREACIJA V IMP # REKREACIJA —— w - :---------;----------- • REKREACIJA V IMP # REKREACIJA V IMP O REKREACIJA V IMP S REKREACIJA V IMP S REKREi ------ ----------------------------------------------------------------------------- KORISTNO IN ZABAVNO! Razvoj civilizacije in avtomatizacije je eden največjih sovražnikov sodobnega človeka, ker nas šili v telesno neaktivnost, ta jia povzroča vrsto obolenj in degeneracijskih sprememb. Želimo torej, da bi se človek čimveč gibal. Hodi - zakaj hoditi? Hoja je osnovna oblika človekovega gibanja. Ugotovili so, da pri hoji deluje 54 velikih in malih mišic. Zmerna hoja ohranja normalno sposobnost vseh teh mišic. Pri hitri hoji in hoji navkreber krepimo mišice, hkrati pa učinkovito vplivamo na srce in ožilje, dihala, elastičnost prsnega koša in na presnavljanje. Izguba kalorij pri hoji S hojo lahko izgubimo na telesni teži. V eni uri počasne hoje po ravnem lahko izgubimo 50 do 150 kalorij, pri hitri hoji navkreber pa celo do 400 kalorij v eni uri. Tabela (po dr. Cooperju): razdalja prehojena v času izguba (v metrih) (minute) kalorij 800 7,30 do 50 kal. 1600 15 50-500 2400 30 100-150 4000 50 150-200 4800 65 200-250 6400 80 25 0- 3 00 8000 100 300-350 8800 96 350-400 9600 105 400-450 Primerne razdalje za hojo na enodnevnem izletu starost razdalja hitrost gibanja v eni uri čas hoje 5-7 let 5-6 km 3 km 2 uri 7-8 5-8 3 2-3 8-10 8-10 3 3 10-12 10-12 3,5 3,5 13-14 12-18 3,5 3-4 15-18 15-25 4 4-6 nad 20 20-30 4-4,5 5-8 Da bi vzpodbudili ljudi k hoji, je Partizan Slovenije pripravil tudi srebrni in zlati čeveljček- Kako ga dobimo? Najprej potrebujemo evidenčni kartonček za izpolnjevanje. Na kartončku je 200 kvadratkov. Vsak pomeni kilometer hoje. Kolikr kilometrov prehodimo, toliko kvadratkov prečrtamo. Strokovnjaki priporočajo, da bi prehodili dnevno vsaj 4 km. Za osvojitev značke ni pomembno, kje hodite. Pomembno je, da hodite! Kdor bo prehodil 100 km in bo do 15. decembra tekočega leta poslal kartonček organizaciji, od katere ga je dobil, bo prejel značko srebrni čeveljček. Vsak, ki bo v istem času prehodil 200 km, bo prejel značko zlati čeveljček. Cena kartončka je 2 dinarja, dobite pa jih lahko v zvezi za rekreacijo in telesno vzgojo Partizan, Tabor 14 in pri šolskem centru za telesno vzgojo, Gortanova 21. Zelo koristno pa bo, če si boste kupili tudi knjižico „Hodi“, avtorja Silva Kristina, ki vsebuje tudi evidenčni kartonček, razen tega pa boste v njej našli vse v zvezi s hojo. Cena knjižice je 6 din. ANTON LAH »Za lepo postavo j c plavanje pravo« 1. DAN TRIM PLAVANJA V SOBOTO, DNE 6. SEPTEMBRA 1975 OD 11. DO 17. URE Starši, mladina, pionirji, cicibani - vse vabimo na DAN TRIM PLAVANJA na kopališču Ježica PREPLAVATI JE TREBA: - moški od 12 do 50 let -200 m - moški nad 50 let - 100 n1 - ženske od 12 do 40 let -100 m - ženske nad 40 let - 50 tu - pionirji-ke od 7 do 12 lel - 50 m - cicibani-ke do 7 let — 25 ih Ko boste preplavali (rezultati niso važni) za vas določeno progo, boste prejeli značko - TRIM PLAVALCA in nalepko akcije- Stil plavanja je poljuben in g3 lahko menjate, počivate lahko samo na obratu - največ 10 sekund. Startate lahko tudi brez skoka. Plavalni pripomočki niso dovoljeni. Če bo lepo vreme bo TRI M PLAVANJE na letnem kopališču med 11. in 17. uro, če p3 bo vreme slabo, bo akcija v zimskem bazenu med 9. in 17. uro. Prijavite se tako, da kadarkoli med omenjeno uro plačate vstopnino (odrasli 5 din, otroO 2,50 din), dobite prijavnico, jo izpolnite in oddate sodniku n3 progi, ki je označena za vašo kategorijo. Pripravite se, redno plavajte -„ZA VITKO POSTAVO JE PLAVANJE PRAVO". Na bazenu se dobimo! ZTKO LJUBLJANA-BEŽIGRAD — Spet začenjamo tekmovanja! V septembru začenjamo s tekmovanji v občinskem in mestnem merilu, in sicer v malem nogometu, odbojki, kasneje tudi v streljanju, namiznem tenisu in kegljanju. Zato obveščamo zainteresirane, da se za osebno rekreacijo pripravijo na ta tekmovanja oziroma igre.