-----   295   ____
Naši dopisi.
Iz Rusije 22. avg. —17. (Konec.) Po povodu novega avstrijskega ministrstva so prinesle Moskovske ,,Vedo-mosti", glavni organ slavjanofiiov, jako zanimiv vvodni članek, iz katerega naj priobsčimo čast. čitateljem to-le: „Avstro-nemska stranka, ki je pri poslednjih volitvah mnogo zgubila, se je poslednja ieta oznamenovala z ja-rostno opozicijo proti politiki grofa Andrassya na vzhodu; al ona ni obsojala Andrassyeve politike s tistega sta-lišča, s katerega se njegova politika ni mogla prikupiti avstrijskim Slovanom. Dunajski organi so se togotili na grofa Andrassva, a ne zavolj tega, ker je, zvest ma-gjarskim tendencijam, bil vedno vrag hrepenenju južnih Slovanov po osvobojenji izpod muaulmanskega jarma, ampak ravno narobe; njim s^ je zdelo, da on premalo skrbi za celoto turšse države. Se svojim sovraštvom proti Rusiji ves čas naše vojske je dunajsko časopisje daleč za seboj pustilo ce!6 Angleže. Take tendencije se ve da avstrijskim Slovanom ne morejo biti prijetne. Prav zato avstrijski Slovani nimajo povoda protiviti se razširjanju avstrijske teorije v Bosni in Hercegovini, ker tako razširjanje jim obeta pomnoženje slovanskega elementa v Avstriji. Al res je tudi, da to nemško sovraštvo je edino, kar more opravičiti take avstro-slovanske želje, zakaj vaem je znano, da politični program grofa Andrassva ni druzega nič kot izvršitev ideje kneza Bismarka, a tudi tej ideji avstrijski Slovani ne morejo posebno zaupati. Lah&o bi se pa mislilo, da so si jo usvajili avstro-nemski centralisti in da njihova opozicija proti grofu Andrasavu se objasnuje s tem , da oni štejejo Andrassva za premalo ubogljivega pomočnika Bismarkove politike. V resnici si pa nemška stranka ni usvojila te ideje o poklicu Avstrije, katero jej ponujajo iz Berolina. Nemškim patrijotom na Dunaji se še vedno sanja, da bo še mogoče Avstriji vrniti si preves v Nemčiji, zato jim je zopern Bismark, ki je Avstrijo iz Nemčije potisnil. Ni tedaj prav nič čudnega, da avstrijski Slovani ne marajo za zvezo z nemško stranko, o kateri so prepričani, da ona je bolj „nemška", to je, slovanstvu bolj sovražna, kakor sedanja Nemčija.a
SlovanofiUka stranka v Rusiji misli, da kakor Čehi ne želijo porušiti in popoljačiti se, tako tudi Slovenci ne želijo p o hr vat iti se (vsi li?), Hrvatje ne žele posloveniti se, tako tudi noben avstro slovanski
-----   296    ___
narod ne želi (noben?), da bi se srbska Bosna in Hercegovina pohrvatila, ampak oni vsi žele (vsi?), da bi srbski narod v Bo3ni in Hereegoviui postal ravnopravni člen njihove države z enakimi pravicami z drugimi narodi, in sicer oni to žele samo zato (samo zato?), ker menijo, da bodo tako lehče sami za-se dosegli v Avstriji enake politično-narodne pravice, kakoršue vživajo Nemci in Magjari. Noben drug povod okupacije teh provincij ni opravičen iz slovanskega stališča, in Rusija nikakega drugega povoda nikoli ne bo odobrila. V potrditev takih misii priobčujejo „Mo3kovske Vedomosti" dopise iz Avstrije, kakor tudi v prevodu vvodne članke čeških „Nar. listy".
Tretja stranka, evropejci-liberalci, so skoraj v vseh glavnih točkah antipodi slovanofilom. Klasične omike ooi nič ne cenijo, ampak žele edino realnih šol; oni se neprenehoma potegujejo za vnanja državna posojila ter žele, da bi se papirnati denar popolno odpravil; sedanja forma vlade jim je trn v peti, oni žele „konstitucije" po kakoršnem koli šablonu, da je le „konstitucija"; po „konstituciji" so posebno zakričali o priložnosti poslednjega rogoviljenja nihilistov, češ, da „konstitucija" bode Rusijo rešila od teh ,;izvržkov". O Slovanih oni do poslednje vojske niso hoteli nič vedeti; govorili so, da Rusija od Slovanov ni nič prejela, tedaj jim tudi ju nič dolžna; kakor se je Rusija sama osvobodila tujega jarma ter si sama preskrbela zapadno omiko, tako da naj tudi drugi Slovani sami skrbe za svoje osvobojenje in za omiko. Ta politika liberalcev je bila pred vojsko tako nadležna, da je bil njihov glavni organ ,,Goios" cele tri mesece v začetku vojske prepovedan. Al kakor bolj vroča je postajala vojska, toliko bolj so se vnemali naši evropejci za osvobojenje „bratov Slovanov", in zdaj gredo oni v tem vprašanji cei6 daljše, kakor slo-vanofili. Oni posebno obsojujejo avstrijsko administracijo v Bosni rekoč, da ,,raja" je v hujšem stanu, kakor je bila pod turško vlado, nekateri frančiškani in hrvatski uradniki da terorizirajo srbski narod, preganjajo srbske učitelje, prepovedujejo v glediščih predstavljati srbske igre, na priliko, dramo „Bitva na kosovem polji4', in da turški „begi in agt" so obdržali vse svoje prejšnje tiranske pravice nad „srbsko rajo". Položaj v Bosni in Hercegovini v obče da ni nič boljši, kakor je bil prej, ampak da je ce!6 hujše, tako, da mohamedani in pravoslavni pošiljajo prošnje turškemu sultanu, da bi jih rešil avstrijske okupacije, ker Avstrija ne izpolouje naloge, katero si je na berolinskem kongresu sama dala.
Z avstrijsko okupacijo in administracijo v Bo3ni in Hercegovini ni v Rusiji sploh nobena stranka popolnem zadovoljna. Ce ne bodo imeli avstrijski Slovani v novem dunajskem državnem zboru dovolj moči, da bi pri-morali vlado, pravično rešiti v zajetih provincijah agrarno vprašanje, dati polno pravico tudi srbski narodnosti, kakoršna jej gre, ustanoviti polni red in narodno deželsko administracijo ter potem iz zajetih provincij umakniti se, kakor se je Rusija umaknila iz Rumelije in Bolgarije po uslonju berolinskega traktata, ali pa vsaj, dasiravno proti temu traktatu, s formalnim dovoljenjem velikih držav Bosno in Hercegovino obdržati kot ravnopravni krocovini ee starimi kronovinami, tedaj bo v Rusiji, kakor je podoba, nastal velik šum zavoljo avstrijskega greha proti berolinskemu traktatu, zakaj Rusija je cel6 pred srokom ta traktat pošteno in popolno izpolnila, kolikor on njo zadeva.
Iz Sarajeva   30.  avg.   (Živa prošnja.*)    Komaj je minulo leto in dan,   da so ulice Sarajeva,   glavnega
*) Jaz sem pričujoči klic na pomoč katoliški cerkvi in šoli prejel od prečastitega gosp. dr. L. Thomanna iz Sarajeva s prošnjo, naj bi ga razglasil milosrčnim Slovencem.
mesta „ponosne Bosne", doživele eden najkrvnijih prizorov, o kojih ove ulice pripovedovati morejo. 19. dne> avgusta preteklega leta, kar so naši vojaci mesto posedli, razpiamtiia je fanatično divja borba po ulicab7 koja je porodila grozne krvave prizore.
Od tadaj postal je i udomačil se je v Sarajevu mir i pokoj, red z delom i blagostanjem , ki se je v teku jednega jedincatega leta silno razvilo i obetalo, da bode Sarajevo pod krilom „dvoglavoega orla" postalo jedno od najbogatejših mest i središče orijentalnega trgovskega prometa.
Ali joj ! Najlepši, v največem cvetju nahajajoči se del mesta poatai je žrtva buktečega plamena. Latinski de!, napolnjen večinoma s katoliškimi prebivalci, bil je pravo ognjišče ognja i plamena, i j edina v Sarajevu katoliška cerkev, v koji se je 25. avgusta ianakega leta z navdušenimi ,,živio klici" prvi pot pevala avstrijska ljudska himna, postala je s stan >vališčem katoliških duhovnikov in Katoliško šolo predmet groznega požara* Frančiškani, ondašnji dušni pastirji, ostali so brez strehe in hiše.
Kolikor je mogoča, trudijo se vkda in privatniki,, da bi s svojo dobrohotnostjo i darežijivostjo zmanjšali občno siromaštvo.
Najsiiniša je potreba, da se naša cerkev i nasa^ šola /iopet sozida , v to pa je treba izvanredno hitre* pomoči.
Z veliko zahvalo bode podpisani v to svrbo prejemal milodare, koje hoče takoj jasno oglasiti i na do~ tično mesto  izročiti.
Dr. Ljudevifc Tbomann pl. Montalmar, odbornik 3. oddelka deželne vlade pri povrjeništvu  zav podporo pogorelcem  v Sarajevu.
Iz Vipave 9. sept. (Telegram vNovicam.u) Izid včerajšnje kmetijske tombole popolnem ugoden; veselica v Čitalnici sijajna.    Pismeno drugi pot več.
S Cerknice 9. sept. — V podeljek je videl naš trg lepo število odličnejih domačih in drugih domoljubov in> domorodkinj; povod temu je bila mlada naša čitalnica, ki se je ta daa odprla s slovesno ,,bes3do"„ Da-si so prostori ze'6 obširni, so bili zvečer vendar vsi natlačeno polni. ,,Besedo" je pričel predsednik gosp* Grbič s primernim ogovorom. Temu so sledili moški in ženski zbori in samospevi, pri katerih so se s svojimi lepimi glasovi in pevsko izurjenostjo posebno odlikovali gospe Grbičeva ia Lavričevain go3pod Grbič. Posamesne točke omenjati bilo bi za ,,Nov." preobširno, le toliko bodi rečeno, da se poleg slavno-znanega gosp. Grbiča vzlasti s svojim ženskim zborom smemo ponašati. Gospod Resman je deklamoval z živim navdušenjem Biirgerjevo „Leonoro"; tudi igra „Ena se mora omožiti" je gladko tekla. Konec ,,besedi" je bil ples in pro3to razveseljevanje, ki je traj ala do pozne noči. Naj pristavim še, da med gosti je bilo 12 »Sokolov" v svoji obleki, dalje nekaj druzih gospodov iz Ljubljane, pa tudi iz Bistrice, Postojne, Rakeka, Logatca itd. Vsem se je videlo, da so bili zadovo ljni z lepo veselico.
Iz Št. Gregorja na Dolenjskem. — 27. dne u. m. je
bil za našo občino za župana izvoljen Anton Ivanec, posestnik v Dvorski va3i, za odbornike pa so^bili izbrani Jožef Leveč, posestnik iz Croic, Jožef Žužek^ posestnik iz Dvorske vasi in Jernej Tomšič, posestnik v gorenjih Podpoljan.
S polnim zaupanjem, da bodo radi pomagali našim nesre čnin> bratom v Bosni, kolikor morejo, se obračam do njih z d ostav-kom, da naj pošljejo darove meni ali pa kar naravnost w Sarajevo pod naznanjeno adreso.              Dr. Jan. Bleiweis.
-----    297    -----
Iz Ljubljane. — Vsak čas se pričakuje cesarski patent, ki bode sklical državni zbor na Dunaj, ki se ima pričeti zadnje dni t. m. — Grof Hohenwart je vsled tega tudi našim narodnim poslancem poslal vabilo v pogovor en dan pred začetkom zborovim, da se ustanovi klub poslancev našega programa. — Res treba je tiže, da se prične državni zbor , da bode konec časnikarskega besedovanja in da izvemo; kaj hoče minister Taaffe in pri čem smo.
— Dvorni svetnik in goriški državni poslanec g. Winkler nam je včeraj objavil to-le: „Kar pišejo kovice" v zadnjem listu, da sem namreč tudi jaz pisal, da pristopim resoluciji, sklenjeni na ,;partheitagu" v Lincu, ni res." — Radi popravimo to pomoto, katere je kriv dunajski tednik ,,Polit. Fragm.", ki je po imenu objavil imena 74 osobno pričujočih ustavovernih poslancev, pa 49 druzih ne osobno pričujočih, ki pa so se pismeno zavezali, da pristopijo k resoluciji, med katerimi smo našli imena: de Pretiš, Wink!er, Co-ronini itd. Veseli nas ta popravek tako, kakor nas je veselilo, da imena barona Zvegelja nismo našli ne med prvimi 74 in ne med drugimi 49.
— (F seji 31. avgusta je glavni odbor družbe kmetijske) obravnaval sledeče stvari: Na prijazni dopis no-vega ministra za kmetijstvo Nj. ekscelence grofa Fal-kenhavna, v katerem družbi kmetijski naznanja svoj nastop in jej zagotovija krepko podporo, sklenil je odbor spodoben zahvalen odgovor, povdarjaje, da kmetijstvo v obče potrebuje zdatne pomoči in še posebno pa uboga dežela kranjska. — Mnogohvaljene svetle pšenice, ki jo mokriški grof Guat. Auersperg uže mnogo let prideluje , je sklenil odbor , za-se naročiti 1 hektoliter, pa prositi tudi vredništvo „Novic", da razglasi hvalo te pšenice v prihodnjem listu. *) — Bere se zapisnik občnega zbora podružnice kmetijske v Metliki 27. avgusta. Zapisnik naznanja, da so bili g. Anton Homač zopet za prvosednika, gospodje: dekan Aleš, Aoton Paulin, Edv. Kuralt, Anton Navratil in Fr. Gu-atin pa za odbornike izvoljeni. Centralni odbor radostno pozdravlja na novo ustanovljeni odbor podružnice metliške, ki zmerom stoji v prvi vrsti tistih podružnic, katere marljivo opravljajo svoj mandat. Dalje prosi g. predsednik, naj bi se odboru naznanili trgovci, pri katerih bi se dobilo dobro in predenice čisto detelj no seme, kajti pogostoma se slišijo pritožbe, kako silno tukajšnja deteljša nadleguje predenica (Klee9eide). Podružnici se odgovori, da se jej moreta priporočati tukajšnja trgovca gospoda Peter L a sni k in Jan. Luk man, pa tudi semenišče (Samenversuchs-Station) grofa Attemsa v St. Petru poleg Gradca, katero se posebno bavi s pridelovanjem čistih semen. Temu pa je dodal odbornik gosp. V i če i opomin, naj gospodarji skrbno pazijo, da se živini ne poklada z predenico pomešana detelja, ker, če živina deteljo z zrnjem predenice dobiva, to zrnje pride neprebavljeno s živinskim blatom v gnoj, z gnojem pa zopet na deteljse, in tako ni konca ne kraja tega škodljivega plevela; — kako pa ravnati z detelj si, oskrunjenimi s predenico, to naj gospodarji bero v 23. listu letošnjih „Novic". O prošnji, naj bi družba kmetijska potegnila se za dober kup živinsko sol, je bilo rečeno, da vse uže večkrat ponovljene prošnje so bile le klic upijočega v puščavi, da pa vendar o dobri priliki bode odbor ponovil to prošnjo. Za nove ude nasvetovani gospodje se sprejmč. — Radostno se na znanje vzame, da gospoda odbornika Luka Robič in Jan. Murni k prevzamete spisovanje poljske statistike   za Kranjsko.   —   Ker   gosp. Jos. Seunig   v
*) Kmetovalci nahajajo priporočilo na 292. strani današnjega lista.                                                                   Vred.
komisiji pri delitvi konjskih premij 6. dne oktobra v Postojni deluje, je v komisijo za delitev govejih premij isti   dan v Postojni bil  izvoljen gosp. P. Lasnik*
—   Poročila predsednika kranjske podružnice gosp, M. Pirca o iznajdbi Lakot o vi pri ročnih mlatilnicab je bilo gosp. odborniku Vičelnu v poročanje izročeno.
—   Gosp. Vičelnu odbor soglasno izrekuje zahvalo za pregled gosp. P. Kozlerjevega rokopisa „o umni napravi vodnjakov", po katerem dobijo občine in posamezni gospodarji temeljit poduk, kako napravi jati vodnjake, da zadostujejo velikim potrebšinam takih krajev, ki nimajo niti za ljudi niti za živino zdrave pitne vode.
—   Gosp. Edv. Globočnik, okrajni zdravnik v Cerkljah poleg Kranja, je bil za uda sprejet.
— (Pogorelcem na Igu) je presvitli cesar 600 gokL darovati blagovolil. — Tudi pogorelci na Vrhniki so dobili od pre3V. cesarja 600 gold.
—   (Hranilnica ljubljanska) je v za d o jem občnem zboru sklenila , da bode na hipoteke posojila dajala z 5y2 odstotkov od novega lera naprej. Dozdaj je za taka posojila zahtevala za 100 gold.   po 6 gold.
—   Vodstvo banke rSlavije" je ravnokar na svitlo dalo obširno računsko poročilo o delovanji te zavarovalnice. Iz sumarnega pregleda je razvidno, da je banka ,,Slavija" v dobi od 15. junija 1869. do 31. decembra 1878. leta izplačala za povračila škod požarov, toče in zavarovanja življenja 3 milijone in 972.316 gold. 22 kr. Lep znesek!
—  (C. k. deželni šolski svet) je v seji 28. dne u. m, na predlog nekega okrajnega šolskega sveta sklenil, „aus Dienstesriicksicbten" dva učitelja prestaviti na druga mesta. Skoda, da nam ,,Laibacberica" skrivnosti teh „Dienstesrucksichten" ne pove.
—  Po poročilu ,,Danice" je prečastiti gosp. Jurij Križaj, dekan v Kamniku, postal ča st ni kamernik Nj. svetosti Leona XIII. s pravico vijolačaste obleke. Slava za cerkev in narod zasluženemu gospodu !
—   Profesor na gimnaziji kranjski gosp. T. Zupan je bil v Rimu in 7. dne u. m. tudi se poklonil sv. Očetu Leonu XIII. Ves navdušen po resnobni milini je gosp. profesor, kakor njegovo pismo v „Danici" objavlja, zapustil vatikan.
—  V Alojz je višče je na novo sprejetih 10 gicc-nazijalcev iz 3., 4. in 5. šole.
—   Da se   tukajšnjim dijakom  olajša  na kosilo hoditi v „ijudsko kuhinjo", se jim odloči posebna soba.
—   (Dva cesarska kanonikata) v Ljubljani sta razpisana.   Cesarske kanonike imenuje cesar sam.
—  Zadnji list ,,Zvona" je prinesel jako nam milo podobico z naslovom „Obljub!jeno dete". To podobo razlaga tako*le: „Znana je navada po Slovenskem, da roditelji bolno dete, da bi ozdravelo, kam na božjo pot ,,obljubijo". Današnja podoba nam predočuje prizor, ko eta prišla oče in mati z otrokom na božjo pot v kraj, ki je pač malokateremu Slovencu neznan; ravno stopata v čoln, da bi odrinila od brega
Tje na otok z valovami obdani,
V  današnjih  dnevih božjo pot Marije ;
V  dnu zad  stoje snežnikov velikani, Polja, ki spred se sprosti, lepotije Ti kaže Blejski gred na levi strani, Na desni griček se za gričem skrije. Dežela kranjska nima lepš'ga kraja, Ko je z okorjš'no podoba raja!
Lepo je izpeljana ta ideja.
—  Ribič z Bleda, ki je v torek v Cerknico šel po rib, da jih denejo v blejsko jezero, je pripovedal, da na praznik malega šmarna je gotovo bilo v Bledu,   Brezji
in drugih gorenjskih Marijinih Božjih potih nad 8000 pobožnega ljudstva. No, liberalci, kako si vam dopada trdna vernost slovenskega naroda?
-----   298    ____