LETO XVII. — Številka 54 Ustanovitelji: občinski odbori SZDI Jesenice, Kranj, Radovljica, Skofji Loka in Tržič. Izdaja CP »Gorenjski tisk«. Ureluje uredniški odbor — odgovorni urednik KAREL MAKUC GLASILO SOCIALISTIČN KRANJ — 17. JULIJA 196! CENA 30 DIJ* Ust izbaja od oktobra 1947 kot tednik OJ 1. januarja 195« kot poltednik )d 1. januarja 1%0 trikrat tedensko Od 1. januarja 1964 kot poltednik, in sicer ob sicdab in sobotal E ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO ^ Je v čakanja izhod? Občinski komite ZKS na Jesenicah je na torkovi seji razpravljal o predvideni gospodarski reformi. Po več kot dveurni izredno živahni razpravi niso sprejeli drugega zaključka, kot da je potrebno v železarni čimprej organizirati širšo gospo-darsko-politično konferenco. V delovnih organizacijah in javnosti je še dosti nerazčiščenih pojmovanj. Sicer precej razpravljajo o produktivnosti, delovni disciplini, o izkoriščanju delovnega časa, koriščenju zdravstvene zaščite in podobnem, žal pa je še zelo malo ukrepov za ureditev teh vprašanj. Dosti je tudi teženj, da bi rešili težave z reguliranjem cen, še več razprav pa je usmerjenih navzven, češ če bodo drugje v redu rešili probleme in težave jih bomo tudi mi. Tudi v samem komiteju so še nasprotujoča stališča, ki jih bodo morali čimprej razjasniti. Problemov pa je pravzaprav največ v železarni. Rrazprava je pokazala, da skoraj ne morejo izpeljati resnejših akcij, čeprav bodo prav tu potrebni močni ukrepi, tako glede produktivnosti, izkoriščanja zmogljivosti, delovne discipline in kadrovske politike. Razprava nekaterih članov komiteja Je bila močno pobarvana z nezaupanjem v same sebe in seveda zato tudi z nezaupanjem v druge. To pa pomeni, da bodo šele takrat, ko bodo postavljeni pred dejstvo, odkrili prave karte. Vsiljuj« se vprašanje, če ne bo prepozno in če bodo subjektivne sile s tako usmerjenostjo, lahko uspešno sodelovale in usmerjale predvideno gospodarsko reformo. J. P. V_J Promet na letališču Brnik je v teh poletnih mesecih čedalje gostejši. Kaže, da bo Brnik postal močan vzvod za razvoj turizma po vsej Gorenjski. Žal za sedaj ni ustrezne iniciative tistih, ki bi turizmu morali zagotoviti uspeh Vsi bodo sodelovali pri uveljavljanju načel novega gospodarskega sistema V sredo je občinski odbor SZDL na Jesenicah imel sejo, na kateri so govorili o novih gospodarskih ukrepih. Ugotovili so, da je bila potrošniška mrzlica konec junija dokaj nerazsodna zadeva, saj so ljudje kupovali tudi take predmete, ki so se potem pocenili. Ugotovljeno je, da so nekatera trgovska podjetja zabeležila v tem času porast prodaje tudi za 200 odstotkov napram istemu obdobju v lanskem letu. Po prvem juliju je to nesmiselno kupovanje prenehalo, v podjetjih pa so pričeli z razpravami o ugotavljanju rezerv, zmanjšanju proizvodnih stroškov in večji storilnosti. Na seji je bil 'imenovan koordinacijski odbor, ki ga sestavljajo tovariši: Pavel Lo-trič, Ludvik Kajžar, Franc Žvan, Ludvik Slamnik in Ka-rol Frančeškin. Njihova naloga bo speljati razpravo o novih gospodarskih ukrepih v organih samoupravljanja, klubu gospodarstvenikov, društvu ekonomistov, inženirjev in tehnikov, itd. Temu koordinacijskemu odboru so priporočili, da po panogah dejavnosti skliče predstavnike delavskega samoupravljanja in odgovorne za vodenje ter ugotovi, kaj nameravajo v posameznih organizacijah storiti, da se zmanjšajo stroški in poveča proizvodnost. Člani občinskega odbora so bili soglasni, da bo moral k temu prispevati svoj delež vsak in bi bilo zelo zgrešeno, če bi samo ukinili ali zmanjšali obseg nekaterih dejavnosti. Na ta posvetovanja bodo povalili vse poslance, da se bodo aktivno angažirali pri uresničitvi novih ekonomskih ukrepov. Za informiranja in tolmačenja zakonskih določil s tem v zvezi, nameravajo vključiti delavsko univerzo, ki ima v občini že velik krog stalnih udeležencev rednih predavanj. Na tej seji so se tudi spo-, razumela, da bo občinska' konferenca SZDL letos konec novembra ali v začetku decembra. — B. B. Domišljija in resnica O odpustu delavcev iz Iskre Razprave o novih ukrepih V okviru razprav o novih ukrepih v gospodarstvu je bil razširjeni plenum občinskega odbora SZDL v Radovljici. Prav tako so o tem razpravljali na širšem političnem aktivu, ki mu je prisostvoval tudi član Izvršnega sveta tovariš Jamar. Podobne razprave so organizirali tudi na bohinjskem, blejskem in radovljiškem področju. Kranj, 16. julija. »V Iskri so odpustili 300 delavcev. Kar od kraja jih mečejo na cesto. Nekega očeta dveh otrok je to tako prizadelo, da ga je zadela kap.« Take vesti je slišati sem ter tja po Kranju in tudi drugod. V sami tovarni smo pobarali o tej zadevii in zvedeli, da stvar le ni taka. Res je, da so včeraj izročili 45 delavcem odpovedne odločbe. Toda preden jim poteče odpovedni rok bodo ob sodelovanju z Zavodom za zaposlovanje in drugimi organi ob~, čine za vsakega skušali najti, ustrezno zaposlitev v drugih podjetjih oziroma dejavnostih, tako da verjetno ne bo nihče od teh ostal brez dela in z«-sluika. Vsaj če se bodo prizadeti s tem strinjali. Zato ni niti pravilen izraz odpu-(nadalj. na 2. strani) Zaradi tolmačenja novih ukrepov in analize nekaterih problemov, ki se v zvezi s tem pojavljajo, so pri občinskem odboru SZDL v Radovljici ustanovili poseben koordinacijski odbor za spremljanje pojavov v gospodarstvu, člani koordinacijskega odbora so, ali pa še bodo, obiskali posamezne gospodarske organizacije in se na posvetovanjih s predstavniki sa- M OB IŠČITE JUBILEJNI 19 ' XV GORF.NTSKT SFTFM mouprave, vodstva in družbeno političnih organizacij v podjetjih pogovorili o trenutnih in morebitnih težavah v prihodnje. Takšna posvetovanja so že bila v Verigi in Tovarni čipk in vezenin na Bledu. V prihodnjem tednu pa bodo še v Plamenu v Kropi, Elanu v Begunjah ter drugod. A. Ž. Bled za letošnji praznik V dneh od 17. do 22. julija praznuje Bled svoj krajevni praznik. Krajevna skupnost je skupaj z občinskim odborom SZDL pripravila vrsto prireditev. Tako bodo jeseniški gledališčniki uprizorili Cankarjevo dramo Hlapci. V nedeljo, 18. julija, bo slavnostna seja sveta krajevne skupnosti, posvečena prazni- ku. Zvečer bodo z blejskega gradu na tradicionalen način pripravili ognjemet. Odprli bodo tudi razstavo Vladimir-ja Makuca in Staneta Jarma. V zgornjih prostorih avle v festivalni dvorani pa bo odprta posebna razstava »■Partizanski spomeniki na Gorenjskem«. — J. B. XV. GORENJSKI SEJEM V KRANJU od 30. julija do 10. avgusta IV -fliil po svvtu MI IN SVE1 17. JULIJ 1965 * GLAS r LETALSKI NAPADI SAIGON — Včeraj ponoči bo ameriška letala izvršila itiri letalske napade na ozemlje DR Vietnam. Letala so bombandirala cilje v južnih pokrajinah. V napadih je sodelovalo 15 ameriških letal. DEMONSTRACIJE V HANO JU HANOI — V glavnem mestu DR Vietnam so bile demonstracije proti ameriškemu bombandiranju bolnišnic na ozemlju BR Vietnam in proti uporabi strupenih plinov proti enotam osvobodilnega gibanja v Južnem Vietnamu. PRIJET POLKOVNIK TAO SAIGON — AP poroča iz Saigona, da so aretirali polkovnika Fam Ngok Tao-a, voditelja dveh neuspelih državnih udarov v Saigonu. Saigonskc oblasti so polkovnika Tao-a obsodile v odsotnosti na smrtno kazen. Polkovnika so aretirali v nekem katoliškem samostanu v bližini Saigona. Vest o prijetju pa ni bila uradno potrjena. OBISK NKRUMAHA V HANOJU LONDON — Predsednik Garte dr. Nkrumah bo še ta mesec ohiskal DR Vietnam. Na obisk ga je povabil predsednik Ho ši Minh. Na poti v Hanoi se bo ganski predsednik ustavil tudi v Londonu. Na južno vietnamsko bojišče prihajajo nove vojaške okrepitve. To pa pomeni, kot je v teh dneh zapisal »Ne\v York Herald Tribune«, da moramo v Južnem Vietnamu govoriti o »ognju in meču, ne pa o miru«. V razporeditvi ameriških vojaških enot v Južnem Vietnamu je veliko pomembnih premikov. Njihova gostota postaja iz dneva v dan večja. Ta teden se jc na južnovietnam-skem ozemlju izkrcala prva divizija ameriške suho-zemske pehote, ki je prispela iz vojašnic v Cansasu v ZDA. V zalivu Camranh so se ameriški pehotniki soočili z južnovietnamsko stvarnostjo in težkim bojiščem. Pri tem moramo vedeti, da so do sedaj vzdrževali Američani svoja vojaška oporišča samo s pripadniki ameriške mornariške pehote in s padalci. Izkrcanje v zalivu Camranh je pokazalo, da to še Sajgonski vedeževalci ni zadnje izkrcanje ameriške vojske. V tem zalivu je kakšnih 2.500 . pripadnikov ameriških inženerskih enot zgradilo v zadnjih tednih" veliko pristanišče. Vključevanje ameriške vojske v južnovietnamski spor se je torej pospešeno začelo in lahko pričakujemo, da bo sčasoma ameriška vojska zaradi slabega odpora saigonskih čet, glavni nasprotnik osvobodilnim silam. Prejšnji oddelki ameriškega vojaštva na ozemlju Južnega Vietnama so imeli nalogo zaščititi ameriška oporišča, nove divizije pa prihajajo naravnost v strelske jarke. O močnem vključevanju ameriške vojske v južnovietnamski spor ni več nobenega dvoma. Izvidnica, ki jo je te dni poslala v Saigon ameriška vlada v osebi novega ameriškega veleposalnika Cabot Lodgea in obrambnega ministra Mac Namara, naj bi ta vladni načrt dokončno razbistrila. Predsednik Johnson je že na zadnji tiskovni konferenci povedal, da prihaja do večjega vključevanja ameriške vojske v južnovietnamsko vojno. Američani se morajo po predsednikovih besedah, pripraviti na večje žrtve. Osnove za takšno vključevanje so že napravljene. Vlada zahteva milijardo dolarjev za vojno v Južnem Vietnamu in vpoklic večjega števila rekru-tov. Z enako potezo so odgovorili, tudi v Saigonu kjer so razglasili splošno mobilizacijo vojaškjh obveznikov, med njimi tudi žensk. Izkušnje pa so po-^^ kazale, da so nacionalne sile nudile osvobodilnemu gibanju nezadosten odpor. Po vesteh iz vrhovnega poveljstva Viet Konga je sedaj že štiri petine južnovietnam-skega ozemlja pod nadzorstvom osvobodilnega gibanja. To pa je eden izmed poglavitnih vzrokov, da vietnamski spor preoblačijo v korejsko obleko. Zadnje učinkovito sredstvo naj bi dosegli z vključevanjem mednarodnih čet. Vendar pa je vprašanje, ali bo takšna politika enako učinkovita kot v Koreji? Razpored ameriških okrepitev je že napravljen. Vsak mesec naj bi se izkrcalo deset do petnajst tisoč novih vojakov. Na drugi strani pa ni mogoče prezreti, da iudi sovjetska pomoč DR Vietnamu narašča. Zato ne bo napačno, če Američani še enkrat razmislijo, kako bodo porabili milijardo dolarjev v Južnem Vietnamu. Mladi iz Oldhama in La Ciolata ■ prišli 0 od ustih delavcev iz Iskre V sredo popoldan je prispela v Kranj skupina dvajsetih mladincev in mladink iz angleškega mesta Oldham. Pripeljali so se s posebnim avtobusom in bodo ostali v Kranju do 31. julija. Vodja skupine je prav tako kot pred dvema letoma gospod Robert Watt s soprogo, ki je mladinski organizator v Old-hamu. Med bivanjem v Kranju si bodo ogledali razne zanimivosti mesta, Gorenjske in Mladinci iz Oldhama t<> si takoj prvi dan po prihodu v Kranj ogledali Prešernov gaj in se poklonili spominu našega največjega pesnika Franceta Prešerna večji del Slovenije. Med drugim bodo obiskali tudi Bohinj, kjer bodo ostali štiri dni v Mladinskem domu. Prav tako je včeraj prisn A' ■> v Kranj trideset mladincev n mladink iz francoskega r sta La Ciotat. V Kranju bodo ostali do 5. avgusta. Ob njihovem odhodu bodo odpotovali tudi naši mladinci v Francijo, kjer bodo prav tako ostali tri tedne. Med bivanjem v Kranju si bodo podobno kot angleški mladinci ogledali razne zanimivosti. Vodja francoske skupine je gospod Roux s soprogo, ki je bil prav tako že večkrat v Kranju. Bivanje obeh skupin v Kranju in odhod naših mladincev v avgustu v Oldham in La Ciotat bo še bolj poglobilo sodelovanje Kranja s pobratenimi mesti v Angliji in Franciji. — A. Z. Rojaki iz ZDA V soboto bodo na Bledu priredili celovečerni koncert pesmi in plesov jugoslovanskih narodov in drugih narodov člani folklornega in tamburaškega zbora TAMBURICA iz PITTSBURGHA. Ta nenavaden zbor sestavljajo otroci staršev, ki so večinoma jugoslovanskega porekla rojakov iz Amerike. Gostje iz Amerike začenjajo g tem daljšo turnejo po Jugoslaviji. Začeli so jo v Izoli, v soboto zvečer bodo gostovali na Bledu, v nedeljo pa na Jesenicah. Za tem bodo odšli na Primorsko, Dolenjsko, Štajersko in v Ljubljano. Zbor je znan po kvalitetni izvedbi narodne glasbe in plesov, nam pa je še posebej drag, ker so to rojaki izdalj-ne Amerike. — J. R. . (nadaljevanje s 1. strani) ščanja, marveč gre le za premestitve. Kot so povedali v Iskri, je te pred časom njihov delavski svet sprejel stališče, da je treba premestiti iz njihovega podjetja 115 delavcev. To zaradi tega, ker so morali zni-tati obseg letošnje proizvodnje po vrednosti za 1,800 milijonov dinarjev. Ob tem se zmanjša število delovnih mest in tudi dohodek. Priprave na to pa so bile zelo široke. V glavnem so to reševale same delovne enote oziroma njihovi delavski sveti. Prav tako je v tem sodelovala kadrovsko socialna služba, sindikalna organizacija in druge. V razpravah o vsakem posamezniku pred sveti delavnih enot so poleg drugih meril zelo podrobno pretresali tudi socialne in druge okoliščine ob sodelovanju prizadetega človeka. Tako so onemogočili morebitne osebne vplive in prišlo je do nekaterih spremeivb. Končno je tudi res, da stvar še ni zaključena. Po delovnih enotah razpravljajo in bodo morali še razpravljati o na-daljnih premestitvah, kajti to je v njihovem lastnem interesu. O brezposelnosti pa še ne more biti govora, dokler v Kranju še iščejo delavce, za.-čenši od Projekta in vrste drugih komunalnih, gostinskih in drugih podjetij. K. M. iz slovenskih zamejskih časopisov, SLOVENSKI VESTNIK Avstrijsko - jugoslovanska trgovinska pogajanja, ki so bila lani jeseni prekinjena, so bila sedaj uspešno zaključena. Obe delegaciji sta podpisali protokol, po katerem bo Avstrija v glavnem liberalizirala svoj uvoz iz Jugoslavije in se bo vključila v jugoslovansko liberalizacijo uvoza. I Zahvala " C_> .smrti dragega moža, očeta in brata MATEVŽA TRILERJA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam izrekli so-žalje, podarili cvetje in ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala sosedom, ki so nam stali vsestransko v pomoč, sorodnikom, dr.- Pavlinu, dr. Mežičevi in strežnemu osebju zdravilišča Golnik. Zahvaljujemo se tu gospodu župniku za poslovilne besede in pevskemu zboru, ki so ga s pesmijo spremljali na zadnji poti. Vsem in vsakemu posebej hvala. Žalujoča žena z otroki Sv. Duh, 14. julija 1965 17. JULIJ 1965 * GLAS GOSPODARSTVO - NOTRANJA POLITIKA /----\ Gospodarske novice TURISTIČNI PROMET V MAJU Turistični dotok v SR Slovenijo je bil letos maja za 2% nižji kot v istem mesecu lani. število prenočitev je narastlo za 7 %. število domačih gostov se je povečalo za 2 %, število njihovih nočitev pa za 16%, medtem ko je bilo tujih gostov 10 odst. manj kot lani maja. GRADBENA DEJAVNOST ZMANJŠANA V maju je znašala vrednost opravljenih del 10,53 milijarde din, kar je za 8,3 % manj kakor lani. Skupna vrednost opravljenih del v petih mesecih pa je znašala 38,42 milijarde din in je bila še za 9,2 % večja kakor lani v istem obdobju. Neplačane obračunske situacije so znašale konec maja 8,82 milijarde din kar je za II % več kot v lanskem maju. V Zasedanje delavskega sveta Železarne mzje stroške Na zadnjem zasedanju delavskega sveta Železarne, so med drugim razpravljali o. izvajanju sklepov gospodarsko politične konference. Imenovali so posebno komisijo, ki pripravlja predloge za obračun dohodka po delovnih enotah. Pred prehodom na ta sistem, bodo tri mesece napravili poskusni obračun. Istočasno bodo tudi določili ukrepe, če ena enota povzroči škodo drugi. Zaradi velikega nihanja med višino osebnih dohodkov, bodo iz- delali navodilo za ustvarjanje rezervnega sklada za osebne dohodke. Glavni direktor ing. Hafner Matevž je govoril o vzrokih, ki so zah- Izvoz v 24 držav »Iskra« je v letošnjem prvem polletju izpolnila s 100,35 odstotki izvozno obvezo, ki jo ima do Jugobanke. V primerjavi z lanskoletno realizacijo izvoza je bil letos izvoz veliko večji. V prvem polletju so izvozili več kot lani vse leto. Največji uvoznik izdelkov so bile ZDA, na drugem mestu je bila Turčija, na tretje mesto pa se je v letošnjem letu na mesto Zahodne Nemčije povzpela Indija. Največjo postavko so prispevali elektromotorji tovar- ne v Železnikih, ki proizvaja letos skoraj izključno za ZDA. V skupni količini pa je največ prodala kranjska tovarna z avtomatskimi telefonskimi centralami, telefoni, števci, kinoprojektorji in vrtalnimi stroji. Na izvozni listi so uvozniki iz 24 držav. Tovarna je plan tudi regionalno v celoti izpolnila: 44 odstotkov je prodala v države s konvertibilno valuto, 35 v države kliringa in 21 odstotkov v države vzhodnega področja. tevali nove gospodarske ukrepe in poudaril/ da bo moral biti osebni dohodek v skladu s produktivnostjo. Za znižanje stroškov pri proizvodnji surovega železa, ki ga pridobivajo v njihovih plavžih, bodo pospešeno gradili novo aglomeracijo. Računajo, da bo s tem močno zmanjšana poraba metalurškega koksa. Z ostalimi železarnami bodo sodelovali zaradi specializacije posameznih izdelkov. Glede na predvideno vskladitev cen računajo, da bodo morali zmanjšati proizvodne stroške za več odstotkov, če bodo hoteli rentabilno poslovati. Zaprta perspektiva Kot smo pisali že v prejšnji številki, je nova cesta na. Ljubelj precej zavrla turizem v Tržiču. Hkrati pa se je tudi Turistično društvo znašlo v finančnih težavah. To je imelo na platoju na Ljubelju svoje gostišče in menjalnico, sedaj pa so jim še to odvzeli. Viri sredstev j so usahnili. Prospekt je zastarel. Upajo sicer na boljše čase, ko bo odprta cesta do Doma podv Sloržičem. Vendar pa kaže, da je perspektiva trenutno precej zaprta. — A. 2. Praški za Mnarjctno in Krvavec Da bi vse nastale težave spravili v skupno vrečo in z enotnejšimi prijemi skušali rešiti sedanje stanje na Šmarjetni in Krvavcu, so na seji sveta za turizem pri skupščini občine Kranj v četrtek ustanovili posebno podjetje. Naloga tega podjetja je, da kot pravna oseba prevzame določena sredstva in se loti nadaljnega dela za dokončno dograditev hotela na Šmarjetni in usmerja gradnjo na Krvavcu. Na Krvavcu je namreč potrebno urediti dom, smotrno postavili nove vlečnice za smučanje, podaljšati sedanjo žičnico sedežnico do doma, najti rešitev za potrebno vodo in podobno. Take so sedanje ugotovitve in predlogi. Seveda pa sama organizacijska poteza z ustanovitvijo posebnega podjetja lahko pomeni le dobronameren zdravilni prašek za reševanje različnih težav, ki so nastale na Šmarjetni kakor tudi na Krvavcu. Gre predvsem za denar, ki je potreben za ureditev teh objektov in okolice. In še več — potrebne so jasne perspektive kako zagotoviti tem turističnim krajem ustrezen promet oziroma rentabilnost v skladu z današnjim razvojem turizma pri nas in v svetu, ki je vse bolj zahteven in seveda tudi donosen. K. Makuc Ob kranjski železniški Merkur iz Kranja postaji »radijo Javna skladišča novo veliko skladišče za Veleželeznino NAROČNIKE IN BRALCE obveščamo, da bomo 5 odgovorov na 5 vprašanj objavili v slavnostni številki ob Dnevu vstaje, ki bo izšla v sredo, 21. julija. UREDNIŠTVO Pred novimi gospodarskimi ukrepi Pogovor o konkretnem Načelno nam je torej jasno, kaj želimo doseči z novimi gospodarskimi ukrepi. O tem smo doslej že precej pisali. Zato pa nas toliko bolj zanimajo praktični ukrepi, ki naj omogočijo, da bomo ideje o tem novem tudi uresničili. V današnji številki bi se pogovorili prav o nekaterih praktičnih vprašanjih v zvezi z napovedano reformo. VPRAŠANJE: Precej govorijo o svobodnem trgu. Tudi ob reformi 1961. leta je bilo o tem govora. Toda, ali je v naših pogojih delovanje trga lahko nekontrolirano? Kakšni konkretni ukrepi so predvideni za kontrolo trga? ODGOVOR: Svobodnega delovanja trga v polnem pomenu besede res ni. Celo — kot pravi/o — najliberalnejše kapitalistične dežele ga nimajo. Pa ne zato, ker to ne bi bilo možno spričo razvitosti gospodarstva, ker bi to pfivedlo do anarhije. Pri tem gre za posiljevanje trga oz. ekonomskih zakonitosti blagovne proizvodnje s strani monopolov in velekapitala. Zato je naša naloga v naših pogojih vendarle omogočiti kar se da svobodno delovanje trga, da z ekonomskimi ukrepi izkoristimo vse prednosti, ki jih tek trg ima. Kontrola in administrativno odločanje na trgu predstavljata grobo nasilje in odpravljanje tržnih zakonitosti. Prav dosedanja praksa, je bil administrativni vpliv prevladujoč, kaže, da je edini izhod: ustvariti pogoje za čim svobodnejše delovanje zakonov blagovne proizvodnje. Seveda pa je težko odgovoriti kdaj bodo ti pogoji dejansko realizirani. V začetku reforme bodo namreč blokirane cene za skoraj vse proizvode. Pred tem bodo cene določenim proizvodom in storitvam povišane oz. vsklajene glede na enoten kurz dinarja in na naše gospodarske cilje. Koliko časa bo ta blokada trajala, je težko reči. To kar lahko rečemo je, da brez blokade ne bi bilo moč izpeljati reforme. Blokada je torej sestavni del reforme. VPRAŠANJE: Kako bomo prcpračiii povišanje cen v po- gojih, ko imajo nekatere gospodarske organizacije monopol na trgu? ODGOVOR: Svobodni odnosi na trgu pa seveda ne pomolijo, da se bo družba v celoti odrekla ustreznim intervencijam, zlasti na področju cen. Pomeni torej, da bodo cene proizvodom in storitvam za določene gospodarske organizacije, ki imajo monopolni položaj na trgu, še naprej kontrolirane. Bolje rečeno: te gospodarske organizacije bodo lahko samostojno formirale cene le dotlej, dokler ne bodo poskušale izkoristiti svojega monopolnega položaja. Doslej glede tega niso predvideni nobeni konkretni ukrepi. To pa zato, ker bodo — kot smo te povedali — neposredno po uveljavitvi novih ukrepov blokirane cene. VPRAŠANJE: Intenzivno go-spodarjenje mora sloneti na visoki delovni disciplini Ka« ko bomo to dosegli spričo vkorenlnjenih pojmovanj o delovni disciplini? ODGOVOR: Pojmovanja, ki niso redka, o delovni disciplini, bomo nujno morali temeljito spremeniti. Te spremembe bodo po svoje vspod-budili novi odnosi na trgu,1 oz. večja eksistenčna odvisnost delovnih organizacij in vsakega njihovega člana od rezultatov ,ki jih bodo dosegale rta trgu, kar pomeni od rezultatov njihove dnevvCe storilnosti. Verjetno bodo pri tem "potrebne tudi spremembe delovne zakonodaje, da bi se — ne da bi posegali v demokratičnost institucije — vendarle poenostavili postopki, s katerimi bodo posamezni delovni kolektivi prekinjali delovne odnose s tistimi, ki jim delo in sodelovanje prt premagovanju ei-^omskih težav ni posebno pri srcu. KULTURA i7. JULIJ 1965 * GLAS Manifestacija ljudskedružabnosti Prizorišče pod hribom Sveti Peter v Begunjah je v tem tednu menda najbolj privlačna točka za obiskovalce iz raznih krajev Gorenjske in celo tujcev. Večer za večerom prihajajo poslušat živahno in sproščeno besedo z odra, veselo domačo melodijo in resno dramsko pripoved. Menda je vsak večer vas Begunje skorajda prazna, doma ostajajo le otroci in starejši ljudje. Pod hrib pa prihajajo ljudje iz okoliških vasi: iz Zapuž, Hlebe, Poljč, Vrbe, Žirovnice, Lesc, celo iz Radovljice, z Bleda in od drugod. Skratka, ves zgornji konec Gorenjske se zbira na begunjskih prireditvah. Proslava dvajsetletnice v Begunjah se je spremenila v pravo množično manifestacijo ljudske družabnosti in želje po kulturnem in sproščenem izživljanju. ORGANIZATORJI USPELI Resnica je, da so to veliko prireditev domači organizatorji zelo dobro pripravili. Tq dokazuje tudi brezhiben potek vseh prireditev. Povsod so navzoči gostitelji, vsako stvar sproti in naglo urejajo. Nadvse dobro so izbrali prostor za uprizarjanje in ga tudi odlično uredili. Že naravno okolje z majhno kotlino, na kateri so postavili velik lesen oder z zelenim ozadjem in s položnim bregom — avditorijem, predstavlja zelo posrečeno lokacijo za prireditve na prostem. Tu so prireditelji, kot je pripovedoval predsednik pripravljalnega odbora tov. Niko Mencinger, nameravali postaviti betonsko prizorišče, ki bi služilo za stalne vsakoletne prkeditve na prostem. Zlasti letos se je pokazalo, da so imeli prav, saj bi te prireditve že glev.e na množičen obhk res morale postati vsakoletne. Žal pa se jiiso mofcii sporazumeti z upravo bolnišnice, ki ni odstopila del svojega prostora. Vsekakor pa bi bilo zelo potrebno, da bodo to napravili v prihodnje. DOBRI VOJAK ŠVEJK VELIKA UPRIZORITEV ' Torkova uprizoritev Švejka je bila glede na obisk prava množična manifestacija, saj S2 je zbralo na prireditvenem prostoru nad tri tisoč ljudi, Če ne već, To zanimivo veselo dramsko pripoved v slikah, napisano po zgodbi Ja- roslava Haška, so za oder na prostem pripravili domači igralci s sodelovanjem jeseniškega gledališča. Pravzaprav so režijo in sceno prispevali Jeseničani, igrali pa so tudi glavne vloge. Prav dobro pa so se u.eljavili s svojim prispevkom tudi domači igralci. — Zamisel uprizoritve švejka na prostem je zelo dobra, je tudi v realizaciji nave--denih organizatorjev in igralcev povsem uspela. Glavno besedo pri režiji je imel Bojan čebulj, dobrega vojaka švejka pa je igral Franci Pogačnik. Če v celoti ocenimo delež in napore vseh sodelujočih pri tej veliki uprizoritvi na prostem, moramo zapisati, da so prizadevanja uspela. Že samo prizorišče velikega formata je omogočilo tehnično brezhiben potek in menjavanje odrskih slik in prizorov, saj je bila tudi scena zelo domiselno in tako tehnično kot dekorativno in funkcionalno odlično izdelana. Izkušeni ter rutinirani Uspehi v Kranjski gori Ob zaključku šolskega leta je vodstvo osnovne šole v Kranjski gori izdelalo obširno poročilo o delu, gospodarjenju in predvidevanjih za bodoče. Matično šolo v Kranjski gori je obiskovalo 300 učencev, oddelek v Gozdu 35 in v Ratečah 29. Povprečni uspeh je bil zelo zadovoljiv. Učence je poučevalo 18 učiteljev. Po zaključnem računu za leto 1964 so imeli vseh dohodkov 29,7 milijona din. Za osebne dohodke so namenili 22,4, za materialne izdatke 5,6 milijona din, 1,5 milijona sredstev pa so prenesli v letošnje leto. Šola ima tudi poslovni sklad, v katerega se stekajo sredstva od vplačane amortizacije, stanarine od, šolskih stanovanj in sredstva, izločena iz splošnega sklada. Iz teh sredstev so kupovali učila, knjige in drobni inventar. Vrednost nabavljenih predmetov v lanskem letu /naša 1,8 milijona dinarjev. Vrednost vseh učil na šoli T Kranjski gori je 4 milijone, v Gozdu 660.000 in v Ratečah 317.000 dinarjev. Vseh sredstev za šolsko kuhinjo so imeli 2,3 milijona, porabili pa so 1,4 milijona din. Pri dohodkih ' šolske mlečne kuhinje sodelujejo starši z 42 odstotki, vse ostalo pa krije družbena skupnost. 46 odstotkov učencev se je vozilo v šolo z avtobusom. Idealne pogoje za učenje doma ima le 17 odstotkov učencev, kar 83 odstotkov pa ;c moralo poleg učenja opravljati tudi domača dela. — B. B. igralci so se znali prilagoditi manj spretnim ter izkušenim, in tudi obratno: tudi manj izkušeni mojstri odrskih desk so se znali vživeti v soigro. V tej zanimivi in veseli ter duhoviti sproščeni igri bi težko ocenjevali delež posameznikov, ker deluje celota nekako kot mozaik dogodkov, v katerih ima vsakdo svojo nalogo. Od vseh pa razumljivo močno izstopa osrednja oseba, to je "Dobri vojak švejk. Franci Pogačnik ga je predstavil z vso rutino svojih igralskih sposobnosti, izrabil je dokaj učinkovito številne duhovite anekdote in priložnosti, ki ustvarjajo prijetno igro, duhovito kramljanje, obenem pa so začinjene s pikro zabavljico proti avstro-ogrskem militarizmu. Dovolj se je tudi manifestirala osnovna ideja igre, ki se je odražala v obsodbi vojnega nasilja, nesmisla vojne in številnih drugih zablod človeške neumnosti in zanikrnosti. — J. B.' Spomeniki N0B na Gorenjskem Gorenjski muzej iz Kranja je pripravil posebno razstavo s temo »Spomeniki NOB na Gorenjskem.« Scenarij in tekst za to je delo Martina Prešerna. Razstava na smotrno urejen način v vsebinsko zaključeni celoti prikazuje domala večino spomenikov zgrajenih na Gorenjskem v povojnem obdobju. V prvem delu razstave obiskovalec lahko spozna spomenike najbolj znanega slovenskega kraja iz časa vojne — Begunj. Celotno fotografsko gradivo je primerno dokumentirano a besedilom, ki povezuje slikovni material v celoto. Ljudska umetnost Gorenjske V razstavnih prostorih v mestni hiši je že nekaj dni odprla etnografska razstava Gorenjske. Razstavo je pripravila etnografinja Anka Novak. Že uvodoma nam s tekstom nakaže vse bistvene lastnosti gorenjske arhitekture, notranje in zunanje podobe vasi. Značilen za ves prostor Gorenjske je tipičen alpski karakter. Pokrajina je vplivala na življenje gorenjskega človeka, na njegov miselni in čustveni svet, na njegovo ljudsko umetnost. Kaže pa se tudi vpliv alpskih sosedov, ki so živeli v sorodnih narodnih gospodarskih in socialnih pogojih. Iz vsega tega je zrasla kultura in umetnost, ki ji je gorenjska etnična skupina vdihnila svojega genija in tako oblikovala svoj specifični umetniški izraz. Posebno izrazita je gorenjska ljudska arhitektura, ki je razgibana, prostorsko in pla- Priprave na škofjeloške prireditve zaključene Na dvorišču škofjeloškega gradu zaključujejo z urejanjem prizorišča za tretje Škofjeloške poletne prireditve, ki se bodo začele 21. julija. Program, ki ga sestavljajo predvsem dramski in koncertni večeri, so dopolnili še z večerom narodno zabavne glasbe, ki bo sredi avgusta. V turističnem biroju v škofji Loki so že v prodaji karte. Vstopnice za dramske predstave bodo po 100 do 500 dinarjev, za koncerte pa od 100 do 400 dinarjev, razen za koncert harfistke štefice Žužek, ki bo v grajski Jrapeli. Zanj bodo veljale vstopnice 500 dinarjev. Prijavljeno gledališče na prostem lahko sprejme 800 gledalcev, kljub' temu so bile v preteklih dveh letihjjosebno pri dramskih predstavah karte prodane že v predprodaii. stično monumentalna. Seveda se kažejo tudi vplivi stilne arhitekture, ki so se uveljavljali skozi stoletja in puščali sledove predvsem na gorenjski hiši. Najmočnejši je vpliv baroka. Posebnost naše ljudske ustvarjalnosti so okrašene stene, kmečka notranja oprema in votivne podobe. Ljudska fantazija je najbolj prišla do izraza v panjskih končnicah, kjer ljudski slikar živo in šegavo pripoveduje o prizorih iz domačega življenja in iz zgodovine. Močna je tudi plastika v lesu, pomembni pa so izdelki do- mačih kamnosekov, ki delujejo v senci velikih kamnoseških delavnic. Prav tako zanimivi so tudi kovani predmeti, okenske mreže in okovje na vratih. Na razstavi vir dimo tudi čudovite lesene rezljane okraske na oselni-kih, nečkah in jarmih. Figuralna motivika pa se je uveljavila predvsem na znamenitih malih kruhkih. Vsekakor pa ne moremo tudi mimo vezenih del, ki so bile v ponos vsaki hiši. Danes ta vezena dela krasijo le še narodne noše. Z etnografske razstave v mestn Večer pesmi in plesov na Bledu Svoboda »Tone Čufar« Jesenice, k~i predstavlja po številu odsekov in po številu prireditev osrednje kulturno-prosvetno društvo na področju jeseniške občine, odigrava tudi za turizem pomembno vlogo. Tako t v poletni kot zimski sezoni gostuje s svojim odseki v večjih turističnih krajih in nudi turistom kvalitetne kulturne priredit-"p, Tudi zadnje gostovanje -a Bledu, ki je bilo •» torek zvečer, je s-voje poslanst*".« v polni meri izpolnilo. Ansambel narodnih plesov in ko- morni zbor, sta številne inozemske turiste navdušila z »Večerom narodnih plesov in pesmi«. Pokazala sta bogastvo kulturne preteklosti in sedanjosti jugoslovanskih narodov. Kakor ansambel narodnih plesov, ki je zaplesal v originalnih nošah »Srbijo«, »Istro«, »Barano«, »Banat«, »šobsko oro«, »Šoto« in »Gorenjske plese«, je navdušil tujce tudi komo'-ni zbor s kvalitetno zapetimi slovenskimi narednuni pesmimi. U. / Prepričevanje, intervencije in računice okoli Ceste na Sorico Mladi v Radovljici Komisija za ureditev prometa turističnih društev v Škofji Loki je bila zadolžena, da poskrbi za ureditev ceste na odseku Podrošt—Sorica. Vestni turistični delavci so se najprej pogovorili med seboj, organizirali sestanke z občani, obiskali vsa podjetja v Selški dolini, naredili svoj plan in končno izvedeli, da ne smejo popraviti ceste. Čeprav se podjetja niso najbolje odzvala, so se prebivalci dogovorili, da bodo vseeno uredili cesto. Prepričani so bili, da s prostovoljnim delom lahko veliko naredijo. Izračunali so, da bi potrebovali za uredi tev naj nevarnejših ovinkov 700.000 do I.IOO.000 din. »Transturist« v Skofji Loki jim je obljubil kamion. Od Cestnega podjetja v Kranju pa so želeli dobiti tehnično vodstvo za dela. Ker so jim dve tretjini sredstev zagotovili iz gozdnega sklada in so bili pripravljeni ostalo še sami prispevati oz. poiskati še manjkajoči del, so bili prepričani, da bodo končno prišli do malo boljše ceste. Težave pa so se šele začele. V Cestnem podjetju jih niso dobro razumeli. Izdelali s3 načrt za popravila odnosno novo cesto; in seveda tudi predračun v višini 22 milijonov dinarjev. Prebivalci so biH nad s-poročilom zelo presenečeni. Cestno podjetje jim je kasneje pojasnilo, da je ta cesta njihovo obratno sredstvo ter da zahtevajo samo naročilnico za dela, da imajo svoje delavce, da ne potrebujejo kamiona od »Transturista« itd. Na težave so naleteli tudi pri gozdnem skladu. Za odobrena sredstva zahtevajo načrte, kot da bi šlo za novogradnjo. Prebivalci so izračunali, da bi samo za načrte porabili # Prvo popoldne po plači (da ne bi bilo prepozno) sem peljal Marjano na izlet. Šla sva v Grad Hrib pri Preddvoru. Usedla sva se k mizi kot prava turista. Natakar je hodil mimo, čistil je mizo, zapiral okna, zagrinjal zavese in se potem lotil dolgega dela s steklenicami v omari. Zelo je bil priden. Toda midva sva čakala pol ure in nisva imela sreče, da bi naju postregel. Marjana pa huda! Zaman sem ji pravil, da je treba tudi pospravljati in čistiti. Trdila je svoje, da bi moral biti gost prvi in pika. Toda, kot so mi pozneje povedali drugi gostje, se je natakar čez kakšno uro spomnil na našo mizo in le pokazal dober namen. - # Toda z Marjano sva bila 40 odstotkov sredstev. Prav tako bi bila režijska ura pri Cestnem podjetju veliko večja (okoli 800 din), kot če bi delali sami (največ 500 din). Na pobudo so vaščani dobili odgovor, da bi ta dela ne bila kvalitetna in podobno. Spomnimo se vseh cest, ki so jih gradile mladinske delovne brigade. Nekvalificirani delavci so pod tehničnim vodstvom strokovnjakov naredili večino najmodernejših cest v državi. Ali prebivalci teh vasi ne bi bili sposobni vsaj urediti ceste? Zakaj iskati dražjo rešitev, če se da narediti ceneje? Tuberkulozno testiranje Institut za tuberkulozo na Golniku je predlagal, da bi v letošnjem letu izvedli tu-berkulinsko testiranje prebivalstva v kranjski komuni. Namen testiranja, ki naj^ bi zajelo vse prebivalce občine stare nad 15 let je, da bi odkrili še tiste »skrite« bolnike, ki širijo tbc infekcijo med zdrave prebivalce. Testiranje bi bilo vsekakor potrebno, posebno ker je zaradi večje migracije prebivalstva iz področij izven Slovenije, še večja možnost prenašanja te zahrbtne bolezni. Ker ne gre za navadno fluorografiran je, ampak bi s testiranjem ugo- Otvoritev bifeja Podjetje Kompas Ljubljana je prejšnjo soboto popoldne odprlo na vrhu starega ljubeljskega prelaza bife. Turiste, ki se ustavljajo na razgledni ploščadi, bodo postregli s pijačo in domačimi specialitetami, lahko pa bodo kupili tudi spominke in razglednice, če bo dovolj tujskega prometa, bodo kasneje odprli tudi menjalnico. takrat le na kopanju v Poljanski dolini. Kopalci so me spoznali in mi takoj pravili O starih < čevljih, crknjenih mačkah in umazanih cunjah, ki jih baje stanovalci vzdolž Poljanščice mečejo v vodo. Pa sem jim iz biološko-or-ganskega stališča pojasnil, da ne smejo stvari kritizirati zgolj kot kopalci. Tam razvijajo tudi ribolov. In ribe ob tem žive. Niso mi- dali prav. Razburil sem jih in ozmerjali so me s cepcem, laz pa sem odkorakal z občutkom, učenega človeka. 0 Mahnil sem jo na mini-golf na Bledu. Pa so me vprašali, če sem domačin. Za domačine je namreč cena za igranje 100, 'a za druge 200 dinarjev. Seveda sem se takoj spremenil v Blejčana in si prihranil stotak. Pa so mi drugi povedali, da ni treba biti Blejčan. Dovolj je, če znaš originalno gorenjsko, slovensko pa tudi srbsko. Sa- tovih sedanjo problematiko tuberkuloze v kranjski občini in s cepljenjem zaščitili še neokužene prebivalce, bi bilo čez dve leti potrebno izvesti še redno fluorografiran je. V letošnjem letu je občinski komite Zveze mladine v Radovljici ustanovil štiri nove aktive: v Kemični tovarni v Podnartu, v Suknu v Za-pužah, Modnih oblačilih v Bohinjski Bistrici in Stari Fužini. V vseh aktivih ZM so mladinci zelo prizadevni, posebno pa mladinci v Stari Fužini. Tu so izvedli akcijo za prenos cevi na planino Vo-gar, za kar jim je kraje.vna organizacija zveze borcev dala dvajset tisoč dinarjev. Želijo tudi, da bi družbeno politične organizacije nabavile kinoprojektor, sami bi pa v ta namen preuredili dvorano. Prav tako se pripravljajo, da bodo očistili pašnike v Bohinju. Občinski komite ZM je pred kratkim organiziral posvet s predsedniki hi sekretarji aktivov ZM v občini o novih ukrepih v gospodarstvu. Na posvetu je mladin- Vožnja v neznano Avtomoto društva Gorenjske bodo izvedla jutri tradicionalno vožnjo v neznano. S sedežev posameznih avtomoto društev bodo krenile kolone motornih vozil zjutraj ob osmi uri na pot. Vozile bodo po sproti nakazanih smereh tako, da bodo vse prispele na cilj okoli 11. ure dopoldne. Cilj je znan le prireditelju letošnje vožnje v neznano t. j. AMD Podnart. cem nekatera važna vprašanja ob novih ukrepih razložil predsednik občinskega sindikalnega sveta tovariš Joža Vidic. Vendar pa se je od okrog sto povabljenih posveta udeležilo samo 16 mladincev. Velike proslave ob 30-lelni-ci štrajka železarjev na Jesenicah, ki bo 25. julija na vrtu Delavskega doma na Jesenicah, se bo iz radovljiške občine udeležilo okrog tisoč-petsto občanov, od tega okrog tisoč mladincev. Občinska počitniška zveza bo v počastitev Dneva vstaje organizirala 21. julija dvodnevni izlet na Srednji vrb. A. 2ALAR Prijetno letovanje Uredništvo našega časopisa je prejelo dopis 156 pionirjev iz Velenja, v katerem se zahvaljujejo Občinski zvezi prijateljev mladine iz Kranja, ki jim je omogočila prijetno letovanje v času od 22. 6. do 9. 7. 1965 na otoku Stenjak, blizu Pule. mmm TJiradbena dela na jeseniškem zdravstvenem domu so zaključena. Dom bodo morali še opremiti pa bo lahko služil svojemu namenu Dobra mo da izgovarjaš jasno črko »r«. To si bom zapomnil za drugič. # Doma pa me je čakala Marjana vsa jezna. Pokazala mi je okusno in dišečo salamo »Gavrilovič« in v njej — pravi originalni železni žebelj. Da bi jo slišali, kakšne je izrekla čez peke, mesarje in vse. Jaz pa mislim, da ni tako. Dandanes se železo zelo težko dobi. In če so to vtaknili v salamo, so samo hoteli pomagati marsikomu, ki si gradi hišo, popravlja vrt in podobno. Zato sem se branil tega za Bodice. Toda Marjana — naj ji bo zadoščeno! # In še eno o kranjskih upokojencih. Po dvodnevnem izletu po Primorskem so se vračali s posebnim avtobusom preko škofje Loke. Toda šofer je tam zavil proti Jeprci. Utrujeni izletniki, ki so komaj čakali kdaj bodo v Kranju, so se jezili. Toda voznik je mirno peljal preko Jeprce in od tam skozi Ma\>-čiče v Kranj ne da bi se zmenil, ne da bi kjerkoli ustavil. Ljudje so res čudni. Natnesto, da bi mu bili hvaležni, da jim je privoščil pol tire vožnje več, so ga še zmerjali. O Kranjski triglavanl so mi pa prav vsilili tole. Na njihovi oglasni deski na hiši bivše občine na Titovem trgu je vse zastarelo. Tam visijo še vabila in razporedi zimskih prireditev. Ogledal sem si to. Ne strinjam pa se s kritiki. To je bilo zastarelo le nekaj časa. Zdaj pa je znova aktualno, kajti sonce se že znova nagibi je in nakazuje naslednjo zimo. Zato je deska Triglava, hote ali nehote pred vsemi drugimi, ki šele zdaj pišejo o plavanju. Ne zamerite! Pa za drugič še kaj! Lepo vas pozdravlja BODI ČAR reklama -pol uspeha V reklamnem pogledu se je v dolini od Jesenic do Rateč le nekaj premaknilo. Podjetje Ljubljana transport je nasproti svoje turistične pisarne na Jesenicah naredilo lepo reklamno sliko za žičnico v Planini pod Golico. Na Hru-šici so za tujske sobe pri Pa-jerju naredili reklamne napise v obeh smereh ceste. Med Podkorenom in Kranjsko goro, pred jezom nekdanje »Ja-lenove« žage, postavljajo veliko reklamno desko gostinskega lokala »Casino« na Bledu. V Gozdu imajo v bližini hotela »Spik« majhen, a še 'dokaj pregleden stenski zemljovid Martu! jkove skupine in vso'i poti v ta čudoviti košček Julijcev. — B. B Šport © Šport • Šport # Šport • Šport • Šport • Šport • Šport • Šport • Šport « 214. Zlate glavice na kljukah so kmalu izginile v žepih lovcev na spominčkc in so jih zamenjali z navadnimi iz medi. Oprema je bila Iz mahagonijevega lesa, v hotelskem baru pa so stene okrasili z rezbarijaini bizonovih glav, delom bavarskih mojstrov. Dalje je BiH kupil celotno opremo z vsem potrebnim materialom za tiskarno, ki jo je namestil v neki lopi. Ustanovil je list Enterprise, ki še danes izhaja v Codyju. Od svojih prijateljev kvartačev je zbral denar za cerkev. Ko je bilo vse to zgrajeno, je od Burlingtona zahteval dogovorjeni železniški odcep. Toda lastnik ni pokazal volje za gradnjo. 215. Burlington je trdil, da so v mestu same prazne zgradbe. To je Buffala Billa razkačilo. »Jaz sem držal svojo obljubo,« je grmel s svojim mogočnim glasom, »a zdaj morate še vi svojo. Zgradite to progo ali pa se bomo pogovarjali drugače!« Tako je mesto Cody dobilo svojo progo. BiH je v tem času že zelo osivel, toda Še vedno je bil vitek in vzravnan in se je odlično držal v sedlu. Revije je bil sit, vendar mu je bila potrebna za financiranje njegovih načrtov. Leta 1893 je bil na vrhuncu svojega vzpona, tudi revija je tega leta imela največji dobiček. Leto dni pozneje je genialni Salis-bury hudo zbolel. 216. Buffalo BiH se je do"*"*! z J. A. Ballevem, nekdanjim solastnikom cirkusa Barnum & why, da namesto obolelega Salisburvja prevzame upraviteljstvo. ^' 1896 je bil pod vodstvom neumornega Baileya nastopil v 136 CcS' Amerike in prepotoval več kot tisoč milj. V Ameriki ni bilo ki ga ne bi poznal, njemu pa ni bilo več do utrujajočih ^pov. Izjavil je: »Na zadnjo turnejo bom šel leta 1900, ko b<>v 1 *rizu svetovna razstava.« Medtem ga je Bailey nenehno podil P° Vjej državi. Prijatelji so nagovarjali Billa, naj se umakne u» ranč, kjer bi mirno užival sadove svojih naporov. ■ Artur Žnidar - 30 let na teniškem igrišču r KRANJ, 16. julija — Na teniških igriščih športnega parka Stanka Mlakarja v Kranju se je včeraj začelo XII. državno pionirsko prvenstvo v tenisu. Nastopa blizu 100 pionirjev in pionirk iz petih republik. yčeraj in danes so bila na sporedu predtekmovanja, v soboto in nedeljo pa se bodo najboljši pomerili v finalnih borbah za državnega prvaka. V četrtek popoldne je bila slavnostna otvoritev prvenstva, kateri so prisostvovali tudi predsednik Občinske skupščine Kranj Martin Košir, sekretar Teniške zveze Jugoslavije in drugi. Ob tej priliki so predstavniki upravnega odbora teniškega kluba Triglav izročili dolgoletnemu teniškemu delavcu, igralcu in trenerju Arturju Žnidarju spominsko darilo za tridesetletnico udejstvovanja v tem športu. — J. J. Železarna zmagala Na Bledu je bil končan šahovski moštveni turnir sindikalnih podružnic za prvenstvo Slovenije. V štiridnevnih borbah za letošnjega prvaka je sodelovalo 10 moštev. Z Gorenjske sta sodelovali ekipi Železarne z Jesenic in Tekstilindus Kranj. Jeseniški šahisti so osvojili naslov prvaka Slovenije in osvojili prehodni pokal zveze sindikatov Slovenije. Za ekipo zmagovalca so igrali: Zupan, Simčič, Zorko, štrumbelj, Jan in Krajnik. Drugo mesto je zasedla ekipa Izvršnega sveta SRS, tretji pa je bil Železničar iz Ljubljane. Intervju tedna Prvi trening kandidatov "S Garnizon Ljubljane najboljši v.. Naši smučarski skakalci — olimpijski kandidati, ki se pripravljajo na novo sezono, so pred dnevi ab-solvirali prvi trening. Pet dni so bili zbrani na smučišču pod Prisankom in vadili alpsko smučanje ter nabirali potrebno kondicijo. Ob povratku v Kranj smo srečali enega izmed udeležencev tega treninga Marjana Mesca, ki nam je povedal tole: »Na treningu nas je bilo 16 olimpijskih kandidatov, ki smo vadili pod vodstvom Lojzeta Gorjanca in tov. Magušarja, trenerja naših alpincev. V teh dneh smo precej pridobili.« »Kakšen pa je nadaljnji program?« »Konec julija se zberemo v Ljubljani za nekaj dni, kjer bomo vadili na skakalnici iz umetne snovi, v avgustu gremo na morje skupaj s češkimi skakalci, v septembru pa bomo šli spet na skakalnico iz umetne mase v Ljubljani. Vsekakor pa si najbolj želimo tega, kar nam je vsako leto manjkalo, t. j. trening na 70 m skakalnici iz umetne snovi v oktobru oziroma novembru. Letos bomo le odšli na tako skakalnico na češko.« J. Javornik ZANIMIVOSTI Po »uspehu« smrt 18 dni je v bolnišnici v Bostonu živela bolnica s pomočjo svinjskih jeter, ki so ji nadomeščala njena uničena. Umrla je zaradi notranje krvavitve. Zdravniki so poizkušali vse, da bi rešili bolnico in imajo kljub tragičnemu koncu za uspeh že to, da so Človeku s pomočjo svinjskih jeter za 18 dni podaljšali življenje. Bolnica — njenega imena ne omenjajo — je bila stara 34 let. V bolnišnico so jo prepeljali 10. junija letos. Njena jetra so prenehala delovati. Poizkusili so s spojitvijo njenega krvnega obtoka in sve- žih svinjskih jeter. Njeno zdravstveno stanje se je popravilo in upali so na velik uspeh. Cez nekaj dni je bolnica že gledala televizijski program in jedla trdo hrano ter celo sedela v postelji. Sijamske dvojčice Pred kratkim so ločili si-amski dvojčici Santino in GiusSpino Folia. Deklici, -ki sta bili zraščeni, sta imeli veliko težav, preden sta se naučili samostojno hoditi, vendar pa so strokovnjaki nadvse ugodno presenečeni, saj delata že prve korake Skrivnost zimskega spanja marsikomu ni dala miru. Menili so, da se to stanje ravna zgolj po letnih časih. Toda raziskave so pokazale, da se ujete živali ne ravnajo po koledarju. Skrivnost zimskega spanja še sedaj ni čisto raziskana, vendar menijo, da izvira iz hormonov. Nekatere žleze izločajo v obdobju zimskega spanja manj hormonov ali pa tvorijo nove, ki postavijo »življenjski motor« živali na slabotne j še gibanje, presnavljanje pa miruje. Tako so takšni zaspanci obvarovani bakterioloških bolezni. Vsako žival lahko t injekcijo hormonov zaščitnih žlez zbudiš iz zimskega spanja. Neka zanimiva kanadska kviz-emisija je marala biti prekinjena, ker je v studiu nastal silni ropot. Ko so vznemirjeni organizatorji iskali povzročitelja hrupa, so odkrili delavca, ki je s kladivom- zabijal na steno napis: »Tišina! Dvorana za snemanje!« KITAJSKI DINOZAVER Na Kitajskem so našli dinozavra, ki pripada neki do sedaj še neznani vrsti. Dolg je 22, visok 3,5 metrov. Samo njegov rep je dolg deset metrov. Po temeljitem proučevanju so ga razstavUi v muzeju, kjer si ga ogleda vsak dan veliko obiskovalev. ljudi dela, a ne misli, drugi del pa \ a ne dela. Ugo Foscolo, eden najveS-jih italijanskih pesnikov 'ne besede malo stanejo. J. G. Herder, nemški pesnik in filozof »Vsaka solza pokaže smrtnikom c^'H je učenec, bolečina njegova ' resnico. Ugo Foscolo, eden najve^%jca- jn nihče se ne na : jih italijanskih pesniMV i**n ni trpel. -* f Naučite se trpeti. Ce znate trpeti, ma™ De Miisset, francoski t Pesnik J trpite. Anatolc France, franciv jI romanopisec a Nesreča vzgaja inteligenco, i Victor Hugo, francoski pesnik — pripovednik ima prav naj se smeje, ne pa j Victor Hugo, francoski > Pesnik in pripovednik f V torek je bilo na stadionu v Kranju končano dvodnevno prvenstvo Zagrebške vojne oblasti v atletiki, streljanju, mnogobojih in rokometu. To krat je nastopalo okoli 260 tekmovalcev iz štirih garnizo-nov: Ljubljane, Reke, Zagreba in Siska. Največ uspeha so imeli predstavniki ljubljanskega garnizona, ki so osvojili prvo mesto v atletiki, streljanju in mnogoboju, v rokometu pa so bili tretji. Tekmovanje je odprl predstavnik Zagrebške vojne oblasti, polkovnik Božo Sašič, pokale pa je predal polkovnik Vlado Kogoj. Tisti tekmovalci, ki so se plasirali v zaključno, vsear-mijsko tekmovanje, letos bo od 25. do 28. julija v Nišu, bodo ostali na nadaljnjih pripravah v Kranju do 22. julija. ^ Nogometni turnir V počastitev krajevnega praznika Šenčurja je bil v nedeljo nogometni turnir. Med štirimi moštvi je zmagala ekipa Kranja, ki je v finalu premagala domačo Svobodo. V regularnem času se je tekma končala neodločeno 1:1, po streljanju enajstmetrovk pa so bili igralci Kranja uspešnejši. S to zmago so osvojili prehodni pokal, ki ga je od lani branilo moštvo Nakla.- , Danes in jutri bo v Kranju vaterpolo turnir članov II. zvezne lige. V zanimivih srečanjih bo nastopila tudi ekipa kranjskega Triglava Izpiti pod lipo Nad 2oo let stara vrba ni mogla kljubovati Vroči val {* »atol Ttalitn O V Vroči val je zajel Italijo prav v času, ko so dijaki delali zadnje najpomembnejše Izpite. Ravnateljica šole v Verdelu je razumela željo dijakov in profesorjev in je odobrila, da so lahko delali Izpite v naravi. Zanimivo Je, da so bili uspehi boljši kot v prejšnjih letih. Ne ve se aH zaradi boljšega počutja ali pa zaradi težje kontrole. Letališče na strehi Na glavni pošti v Moskvi so naredlili letališče, ki je veliko J;ct polovica nogometnega igrišča. Na strehi pristajajo helikopterji, ki prina-Mo pošto za Ural in Srednjo Azijo MIHA KLINAR: MESTA, CESTE IN RAZCESTJA MIHA KLINAR: MESTA, CESTE IN RAZCESTJA Za denar pa si lahko danes kupiš vse. j) &*^?bn.i baroni so potomci obogatelih plebejcev. V pr^^ao0JAn Je za nove veličine, ki jih starih veličin, ki mu je vladarskim ^ se je takoj počutil višji od njega i" .^penet Po cesarski kroni. Z njim vred so tudi drugi V^jfK &e .zSnetli na oder aristokratskih na-l veličinah in "se Meščani, ki jih je revolucija popeljala do oblasti, nis<> {^&dovo.Jj'ni s P''. T izvojevala revolu- Zadnje veliko neurje z močnim viharjem, ki je zajelo tudi Gorenjsko, je poleg ostale škode, *ki jo je povzročilo, podrlo tudi nad 200 let staro vrbo na Sorskem polju. Ljudje, ki so prihajali proti Kranju, so se kaj radi ustavljali na Demšarjevi njivi, da so si ogledali vrbo, ki je toliko časa kljubovala vsem viharjem. Posebno te dni se je tu zadrževalo precej radovednežev, ki so si še zadnjič hoteli ogledati to »starino«. meščanskim poreklom. Hoteli so pc^tokratJe» da bi razlikovali od množice, ki jim je na ^t. čijo in jim s svojo krvjo pognojila °~^A Njemu se zdijo danes ti poaristo^pani smešni v težnjah za aristokratskimi naslovi. To6*<:$ razlikuje od njih s svojimi težnjami po uveljavitvi? A" ^pustil pozicij socialne demokracije, čeprav, je še vedn? Jrfan pri socialistih. Morda je takih socialistov še več, ki51 od socialne demo- kracije nekaj podobnega, kar so si obetali meščanski ambiciozneži od meščanske revolucije. Meščani, ki so se uveljavili, so po opičje posnemali obnašanje aristokratov. Ali bodo nekoč tudi nekateri socialisti taki in se okužili s posnemanjem svojih meščanskih predhodnikov? Prav gotovo bodo tudi .taki in skušali na račun socializma uveljaviti svoje egoistične težnje. In Franc je bil že sedaj tak, le da tega pred drugimi ni hotel priznati. Toda naj se mu posreči obogaiteti s pomočjo časopisa, bo brž pozabil na svoj razred in celo na Bernsteina, s katerim se je pred ženo opravičeval. Prihodnjim rodovom se bo zdel prav tak duševni nebogljenec, če bodo seveda sploh vedeli zanj, in nerazumljivo smešen, kakor se zdijo njemu smešni predniki sedanjih meščanskih plemičev, ki so si kupovali plemiške naslove in po opičje posnemali aristokracijo. Ali bo nekoč v prihodnosti opičje posnemanje stremu.škega meščanstva kaj manj smešno? Ne, o tem Franc ni razmišljal, a bi kot socialist moral razmišljati. A kako naj bi razmišljal, ko ni bil nikoli stoodstotno prepričan socialist in je bil samo socialist v seznamu strokovne tiskarske organizacije, socialist na papirju. Žal, pa taki papirnati socialisti ne bodo nikoli počlovečili razčlovečene človeške družbe, marveč jo bodo še bolj razčlovečili. Egoizem razčlovečuje, pači človeka in družbo. Ljudje, ki bodo hoteli uresničiti socialistične ideale in počlovečiti razčiovečeni svet, ne bodo smeli ostati egoisti. Njihova osebnost se bo morala poplemenititi z altruizmom in se osvoboditi želje po kaplarstvu nad drugimi. Vsak človek bo moral najprej dobojevati ta boj s seboj, da se bo smel imenovati resničnega socialista, čas je neusmiljeno pravičen sodnik, ki človeka sedi po dejanjih in ne po pripadnosti na papirju. Čas je vselej z množico. Množica je njegovo rešeto, skozi katero rešeta, kaj je človeško, kaj ni, kaj je pravično, kaj krivično, kaj je dobro, kaj zlo... In čas bo rešetal, dokler se človeštvo ne bo osvobodilo egoizma. Če se ne bo moglo, se bo samo uničilo in razničilo vsa svoja humanistična prizadevanja. Zal, o tem človek le redkokdaj razmišlja. Tuoi Franc ni prišel dalj kakor dp smešnosti poaristokratenih meščanov ob misli na aristokratsko ime Herrgouthove hčerke, gospe von Murau. »Ne, z njo ne bo nič! Čuti se aristokratinjo in on je zanjo samo »ein Gemeiner«. Najbrž mora tudi sama poslušati take psovke iz ust svojega stotnika, kadar se prepirata kot plemič in meščanka. In navsezadnje! Zakaj jo sploh jemlje v misel, ko z njo nima nobenega opravka. Ne z njo, ne z njenim plemenitim stotnikom! Opravek ima samo z njenim očetom, ki ga danes sploh še ni videl. K njemu mora, da bosta podpisala pogodbo. Samo umije se še; potem bo šel. Odpravil se je proti pisarni. Pisarna je bila zaklenjena. Čudno? Herrgouth ga je vendar naročil? Je pozabil? Ali ni rekel, naj pride ob sedmih zvečer? Mogoče ni še povečerjal?? , Počakal ga bo. Tedaj zasliši korake. Toda ti niso Herrgouthovi, marveč ženski. Res, po stopnicah je prišla Herrgouthova služkinja. »Kaj pa vi tukaj?« Gospoda Herrgoutha čaka. Gospod ga je naročil. -»Gospoda ne bo. Pri večerji ga je kap.« Beseda ga zadene, kot da bi ga udaril. »Kap, do mrtvega.« »Ne. Samo po desni strani. Zdravnik je pri njem. Najbrž g« bodo odpeljali v bolnišnico.« Potrt se vrača domov. \ 29370850759^08 999999999990 8 OGLASI 17. JULIJ 1965 * GLAS Prodam obračalnik za seno, voz zapravljivček in težko kravo. Voklo 45, Šenčur 3177 Prodam malo mlatilnico s tresali in reto. Naslov v oglasnem oddelku 3178 Prodam kravo z drugim teletom in 16 m suhih trdih drva. Zalog 38, Cerklje 3179 Prodam dobro ohranjen moped. Planina 11, Kranj 3180 Prodam tovarniško nov VW-1200. Zupan Franq, Kidričeva 29, Kranj 3181 Prodam moped Colibri in kopalno kad, litoželezno. To-porš Jernej C. JLA 42, Kranj 3182 Prodam smrekove plohe 50 mm. Ponudbe poslati pod »200« 3183 Prodam zazidljivo parcelo v okolici Kranja poleg avtobusne postaje. Ponudbe poslati pod »Lepa lega« 3184 Prodam kosilnico z žetveno napravo. Zg. Brnik 35, Cerklje 3185 Prodam moped na dve prestavi. Poizve se pri mesarju v Šenčurju 3186 Prodam 13 m1 hrastovega parketa in kurnike za rejo piščancev v raznih oblikah. — Razprodaja. Bidovec, Sr. vas 7, Golnik 3187 Piske — jarčke dobite pri Bidovec, Srednja vas 7, Golnik 3188 Prodam žlindrine bloke. Naslov v oglasnem oddelku 3189- Ugodno prodam dobro ohranjen nemški B klarinet. Naslov v oglasnem oddelku 3190 Prodam 9 prašičkov 6 tednov starih. Sp. Brniki 3, Cerklje 3191 Prodam kravo s teletom ali po izbiri. Žigana vas 32, Križe 3192 Prodam rabljene gume za fiat 600. Golob, Gregorčičeva št. 19, Kranj 3193 Otroški športni voziček ugodno prodam, štrukelj, škofjeloška c. 41/a, Kranj -Stražišče 3194 Prodam 3000 kom. strešne opeke »bobrovec«. Poizve se Smledniška 116, Kranj 3195 Dve skoraj novi gumi za fiat 750 prodam. Cvenkel, Ljubno 26, Podnart 3196 Prodam prašičke 7 tednov stare Češnjevek 3, Cerklje 3197 Prodam črni ribeze! za izdelavo soka. Obiranje na domu. Mlaka 45, Kranj 3198 Prodam kravo s teletom. Vehovec Janez, Voklo 56 3199 Prodam manjšo količino zidakov, punte In krajnike. UL 31 divizije 36, Kranj 3200 Prodam motorno kolo NSU primo 150 ccm. Naklo 148 3201 Predam letošnje seme rdeče detelje. Bistrica 20, Duplje 3202 Poceni prodam plug obračalnik. Naslov v oglasnem oddelku Jesenice 3203 Dobro ohranjeno klavirsko harmoniko prodam. Industrijska 8, Jesenice 3204 Poceni prodam motorno kolo primo 150 ccm. Naslov v oglasnem oddelku 3205 Prodam borove in smrekove plohe. Naslov v oglasnem oddelku 3206 Prodam fiat 750 prevoženih 17.000 km. Tenetiše 20, Golnik 3209 Prodam garažna vrata 205 X 190 cm. Kranj, Jezerska c. 92 3210 Ugodno prodam 20.000 kom. zidne opeke. Virrnaše 60, šk. Loka 3211 Poceni prodam moped TMZ in cementne vereje. Naslov v oglasnem oddelku 3212 Prodam žlindrine zidake •(bloke) 25 X 50. Skrbiš Peter, Suha 30, Žabnica 3229 Prodam seme črne detelje. Čebušak, Podreča 54, Smlednik 3230 Kupim ali vzamem v najem aparat za kuhanje ekspres kave in čaja, ter aparat za izdelavo sladoleda, in avtomatičen gramofon (Duboks). Ponudbe poslati pod »Gramofon« 3207 Kupim suhe hrastove, hru-iove ali češnjeve deske 50 in 30 mm. Ažman Karel, Savska cesta 12, Kranj 3208 Nudim hrano in sobo fantu ali dekletu za pomoč na kmetiji. Kranj, Hafnerjeva 6 (Stražišče) 3215 Dobro nagrado dam za prazno sobo v radovljiški občini (1 oseba). Naslov v oglasnem oddelku. 3216 Oddam prazno prehodno sobo v centru Kranja. Naslov v ogl. odd. 3217 Inštruktorja za popravni izpit matematike za drugi razred gimnazije iščem. Plačam dobro .Naslov v oglasnem oddelku 3218 Gospodinjsko pomočnico sprejmem gostilna Benedik — Stražišče 3219 Zakonca brez otrok iščeta neopremljeno ali opremljeno sobo v Kranju. Naslov v ogl. oddelku 3220 Perklicujem mesečno vozovnico na ime Bobnar Marinka, Cerklje — Kranj za neveljavno 3221 Opremljeno sobo s souporabo kopalnice oddam intelektualcu, v centru Kranj. Naslov v oglasnem oddelku 3222 Stavbna parcela v okolici Ljutomera naprodaj. Vprašati Kokrica 76, Kranj 3223 Zamenjam betonsko železo prof 6 za 10 — 12 mm Kranj, Škofjeloška 26 3224 Avtomobilisti, motoristi! Prevleke za sedeže dobite pri Bohorič, Kranj, Gergorčiče-va 1 (poleg prodajalne »Sava«) 3225 38-Ietni s stanovanjem želi spoznati sebi primerno dekle. Ponudbe poslati pod »Lepa prihodnost 3084 Izgubila sem zapestno uro »Darvil« od slašeičame do tov. Sava Kranj Mladenovič Nada, Gradnikova .3, Kranj 3226 Nujnoi potrebujem sobo v Kranju ali okolici za dobo treh mesecev. Naslov v oglasnem oddelku 3227 V torek 13. 7. 1965 sem izgubila črno krilo od Luž skozi Britof do Šenčurja. Najditelja prosim naj vrne Angelci Majcen, Visoko 83 3228 Mizarskega pomočnika za stavbena in pohištvena dela sprejmem takoj. Plača po dogovoru. Stanovanje in hrana preskrbljeno. Peternelj Jože, strojno mizarstvo, škofja Loka 3159 VRTNARJI POZOR! prodamo večje količine odpadnega stekla, primernega za tople grede po polovični ceni. Steklarstvo — Kranj 3213 Avto moto društvo Kranj organizira v nedeljo 18. 7. 1965 skupaj z ostalimi društvi — izlet v neznano, člane AMD Kranj vabimo z družinami, da se izleta udeležijo v čim-večjem številu. Odhod bo v nedeljo ob 8. uri iz pred parkirnega prostora restavracije »Park« v Kranju. AMD Kranj SGP Novogradnje Tržič v prisilni likvidaciji bo v ponedeljek, 19. 7. 1965 ob 9. uri zjutraj v delavskem naselju Struževo pri Kranju prodalo najboljšemu ponudniku: 1. Montažno hišo — barako, vseljivo za prodajno vrednost 2,500.000 din. 2. Montažno hišo — barako, vseljivo za prodajno vrednost 1,700.000 dinarjev. Gasilsko društvo Bitnje pri Kranju priredi v nedeljo, dne 18. julija s prieetkom ob 15. uri tradicionalno vrtno veselico Za ples in razvedrilo bo igral priznani kvintet »BORISA KOVAČIČA« s solistoma DANILO ČADEŽ In STANKA KOVAĆIČ. Če bo vreme slabo, bo prireditev naslednjo nedeljo. KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT KRANJ razpisuje ŠTIPENDIJI 1 za študij na Pravni fakulteti in 1 za študij na Ekonomski fakulteti Pismene prošnje s kratkim življenjepisom sprejema Kadrovska služba Kombinata v Kranju, Cesta JLA 2. do 30. julija 1965. K prošnji je potrebno priložiti zadnje šolsko spričevalo, potrdilo o premoženjskem stanju staršev in izjavo, da prosilec še ne prejema nikjer drugje štipendije. ZAHVAIA Ob nenadni izgubi moje drage žene ANČKE D0LINAR se zahvaljujem vsem, ki so darovali cvetje in vence In jo spremili na zadnji poti. Posebno se zahvaljujem uredništvu »Glasa«, zahvaljujem se tudi pevcem upokojencem. Prav tako se zahvaljujem mojim kolegom stavcem in vsem sodelavcem, še posebno pa tov. Kleču, ki me je v težki žalosti tolažil in spremljal na ženini zadnji poti. Žalujoči mož Franc Dolinar Kranj, 16. julija 1965 Zahvala Ob prezgodnji in težki izgubi dragega moža, očeta, brata in strica ANTONA KOSMAČA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam pomagali v teh težkih dneh. Posebna zahvala dr. Karlu Berniku za pomoč pri neozdravljivi bolezni, g. župniku iz Ledin j, vsem sosedom, darovalcem cvetja in vencev ter vsem, ki so na kakršenkoli način pomagali v teh žalostnih dneh. Vsem, ki so ga v tako velikem številu spremili na njegovi poslednji poti iskrena hvala. Žalujoči: žena Rozalija, sinovi Milan z družino, Franci in Albert, sestri Jožefa in Johana z družino ter ostalo sorodstvo Javorjev Dol, 11. julija 1965 BERITE GLAS ZAHVALA Ob izgubi našega ljubega moža, očka in brata MARJANA WEISSEISNA se zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na poslednji poti, mu poklonili cvetje in vsem, ki so i nami sočustvovali v neizmerni boli. Iskrena zahvala č. g. župniku, dr. Francu Rozmanu in pevcem, ki so mu ob slovesu zapeli ganljive ža-lostinke. Toplo se zahvaljujemo družini Kokaljevi, ki so nam v najtežjem trenutku tako nesebično pomagali. žalujoča družina VVeis-seisen in ostalo sorod, stvo. Osnovna organizacija ZB NOV Bukovica obvešča člane ZB in ostalo prebivalstvo njenega terena in okolice, da bo v nedeljo, 18. julija 1965 ob 15. url odkritje spominske plošče na Tomaževem nad Praprot nun. Vabi odbor ^9999 Neprevidnost voznikov Tuđi v zadnjih dneh se je pripetilo večje število prometnih nesreč na gorenjskih cestah. Nastala je tudi večja materialna škoda, vendar pa je bilo število poškodovanih mnogo manjše kot običajno. Neprevidnost in nepoštenost pred sodniki Pred dnevi sta se med drugimi zagovarjala pred senatom okrožnega sodišča v Kranju tudi 48-lctni Kado Pristav in 34-letni Franc Zaletel. Zaradi prevelike hitrosti v 24-Ietni Franci Zor je peljal i osebnim avtomobilom »Renault major«, ki je bil last Milana Freliha iz Brezi j. Peljal je iz smeri Podvina proti Begunjam. Približno sto metrov pred vasjo Otok je zaradi prevelike hitrosti vozilo zaneslo v blagem desnem ovinku na levo in potem znova na desno. Voznik je nato zapeljal čez cesto na travnik. Tu se je avtomobil dvakrat prevrnil in obstal na .kolesih. Šoferju ln vsem trem sopotnikom se ni ničesar zgodilo. Na osebnem avtomobilu pa je nastala materialna škoda, ki jo ocenjujejo na približno 800 tisoč dinarjev. Vožnja po sredi ceste Pred dnevi se je pripetila pa cesti III. reda med Bohinjsko Bistrico in Rovtarico huda prometna nesreča. Švedski državljan Kurt Vincent Mortberg z osebnim avtomobilom »Ford taunus« je peljal proti Rovtarici. V neposredni bližini kraja, ki mu pravijo »prečnik« je omenjeni voznik peljal skozi ozek nepregledni ovinek po sredi ceste. V tem trenutku pa mu je nasproti pripeljal 41-letni Henrik Hans Dumek z osebnim avtomobilom znamke »Stude-backer«. Mortbergov avtomobil je pri srečavanju zadel v jeva vrata Dumkejevega avtomobila. Pri tem je Dumke zapeljal za cesto, kjer je iz- ruval obcestni smernik, zatem pa se je prevrnil skoraj tri Jesenice na vrsti V zadnjih petih letih je 5.821 krvodajalcev iz občine Jesenice darovalo 1.765 litrov/ krvi! Kdo bi mogel našteti vse tiste bolnike, ki jim je ta kri pripomogla k ozdravljenju ali pa jim celo rešila življenje. Po vsej Sloveniji so neprestano podobne krvodajalske akcije kot so bile pri nas, tudi ^>o dvakrat letno. Krvi pa še ni dovolj na razpolago, posebno ne v poletnih mesecih. Nujne operacije, pri katerih je vnaprej predvidena večja poraba krvi, se odlagajo, ker ni krvi. Zato je Občinski odbor RK Slovenije na Jesenicah z razumevanjem sprejel poziv Zavoda za transfuzijo, da zadnje dni julija organizira krvodajalsko akcijo. Pričakujejo okoli 800 krvodajalcev. Le z velikim naporom se jih bo pridobilo tolikšno število, pa vendar upamo, da bodo naši ljudje tudi tokrat prisluhnili pozivom za plemenito dejanje. Ugovori tistih, ki se boje, da bi jim odvzem krvi dvakrat letno škodoval, niso upravičeni. Saj zdrav organizem že v 10 do 20 dnevih obnovi darovano kri. Pa tudi sicer je dajanje krvi popolnoma neškodljivo. Prispevajmo torej skromno žrtev. Prijetna zavest, da smo storili nekaj dobrega nam bo to poplačala. J. dr.Turk metre globoko in obstal na strehi. Zaradi kratkega stika je nastal na avtomobilu požar. K sreči je šofer pravočasno skočil iz avtomobila. Zgorela je vsa karoserija, ki je bila iz plastične mase in vsi gorljivi deli avtomobila. Po nestrokovni oceni" je na »Studebackerju« škode približno tri in pol milijone dinarjev, dočim je škoda na »Taunusu« malenkostna. Ogenj so pogasili gasilci iz Bohinjske Bistrice. Smrt pod kolesi vlaka Potniški električni vlak, ki je v sredo peljal iz Ljubljane v Kranj, je do smrti povozil 85-letno Alojzijo Kožuh iz Ladje št. 16 pri Medvodah. Nesreča se je pripetila v bližini tovarne Celuloze v Gori-čanah pri Medvodah. Vzroke nesreče še ugotavljajo. Ni opazil varnostnega trikotnika V bližini vasi Jeprca na Sorskem polju se je pripetila prometna nesreča, pri kateri sta bile dve osebi lažje poškodovani, materialna škoda pa znaša okoli 1,250.000 dinarjev. Voznik osebnega avtomobila Franc Zupan se je peljal iz Kranja proti Ljubljani. Na omenjenem kraju je prepozno opazil varnostni trikotnik, ki je bil postavljen pred vozilom. Zupan je nenadoma zavil v levo ter zaprl pot tovornemu avtomobilu CE 50-55, ki je peljal iz Ljubljane proti Kranju. Zaradi tega je prišlo do trčenja. — J. JARC Rado Pristav je bil obtožen, da je septembra lani peljal zvečer okoli enajste ure svoje motorno kolo iz Mežaklje proti Spodnjim Gorjam. Z njim se je peljal Polde Gcr-dej. Obtoženi Pristav je vozil vozilo vinjen. Vozil je ne-oprea^o in prehitro glede na svojo in sopotnikovo vinfe-nost, poleg tega je bilo cestišče grobo posuto. Pričelo ju je zanašati iz ene na drugo stran ces^e. Zgubil je ravnotežje in padel po tleh ter z njim njegov sopotnik. Ger-dej je utrpel prelom lobanjskega dna ter nekatere druge poškodbe in je šest dni po nesreči tudi umrl. Sodišče je Pristava zaradi nevestnosti in vinjenosti obsodilo na osem mesecev zapora, pogojno za dobo treh let. Franc Zaletel je že dalj časa znan kot tat, goljuf in podobno. To pot ga je obtožnica bremenila, da je napravil več tatvin, goljufij in se izdajal kot uslužbenec raznih podjetij. Največkrat se je izdajal za krojača. Ljudje so mu izročali blago in celo denar za delo, ki bi ga po njegovih napovedih moral opraviti. Predstavljal pa se je kot krojač pri podjetju »Gorenjska oblačila« iz Kranja. Ukradel je* več zapestnih ur, moško dvo-kolo in še vrsto drugih manjših predmetov. Ker je že bil pred nekaj tedni obsojen na prestajanje strogega zapora, mu je sodišče sedaj odmerilo enotno kazen štiri leta strogega zapora — J. J. Sreča v nesreči Pred dnevi je prišlo v tovarni kemičnih izdelkov Exo-tereni v Kranju do požara. V skladišču so varili železno konstrukcijo. Poleg pa je bilo precej odpadnega papirja. V času varjenja je odletela iskra v papir in je tako prišlo do požara. Kljub temu, da škode skoraj ni bilo, je potrebno v prihodnje posvečati več pozornosti pri takih delih. — J. J. Krajevna skupnost Bitnje razpisuje na podlagi 53. člena Statuta krajevne skupnosti Bitnje prosto delovno mesto CESTARJA Nastop službe je možen takoj ali po dogovoru. Osebni dohodek se določi po sporazumu. Stanovanje ni preskrbljeno. Pismene ponudbe pošljite na Krajevno skupnost Bitnje, osebno pa lahko pri predsedniku KS Bitnje. KINO Jesenice »RADIO« 17. do 18. julija špan. barv. film PEVEC POTEPUH 19. julija amer. barv. film IMITACIJA ŽIVLJENJA 20. do 21. julija franc. barv. CS film SLAVNE LJUBEZNI ' 22. julija franc. ital. barv. CS film OBLEGANJE SIRA-KUZE Jesenice »PLAVŽ« 17. do 18. julija franc. barv. CS film SLAVNE LJUBEZNI 19. do 20. julija špan. barv. CS film PEVEC POTEPUH 21. julija franc. ital. barv. CS film OBLEGANJE SIRA-KUZE 22. do 23. julija jugoslov. film IZVEDETI RESNICO Žirovnica * 18. julija češki film REVOLVER AS IZ ARIZONE 21. julija špan. barv. film »EVEC POTEPUH Dovje-Mojstrana 17. julija češki film RE-VOLVERAS IZ ARIZONE 18. julija jugoslovanski film IZDAJALEC 22. julija špan. barv. film PEVEC POTEPUH Koroška Bela 17. julija jugoslovanski film IZVEDETI RESNICO 18. julija amer. VV film LJUBEZEN Z NEPOZNANIM 19. julija franc. barv. CS film SLAVNE LJUBEZNI Kranjska gora 17. julija amer. VV film LJUBEZEN Z NEPOZNANIM 18. julija jugoslovanski film IZVEDETI RESNICO 22. julija franc. barv. CS film SLAVNE LJUBEZNI Kranj »CENTER« 17. juliin amer. vojni film DNEVNIK IZ PACIFIKA n'i 18. i, premiera 6elfc«I* r;l-ma DVA MUŠKETIRJA ob 22. i.ri 18. julija amer. voj. film DNEVNIK IZ PACIFIKA ob 10. in 19. uri, premiera zap. nem. filma SEST NOCl V OBJEMU GROZE ob 21. u; 19. julija češki film DV MUŠKETIRJA ob 16., 18. in 20. uri 20. julija franc. barv. CS film MISTERIJA PARIZA ob 16. uri, češk/film DVA MUŠKETIRJA ob 18. in 20. uri 21. julija zap. nemški film SEST •NOCl V OBJEMU GROZE ob 16., 18. in 20. uri, amer. barv. film TRAPER KELY ob 22. uri 22. julija amer. barv. film TRAPER KELY ob 10., 15., 17. in 19. uri, zap. nemški film SEST NOCl V OBJEMU GROZE ob 21. uri 23. julija zap. nemški film SEST NOCl V OBJEMU GROZE ob 16., 18. in 20. uri Kranj »STORŽlC« 17. julija franc. CS film MEC IN PRAVICA ob 18.30 !8. julija amer. vejni film DNEVNIK IZ PACIFIKA ob 14. uri, franc. CS film MEČ •IN PRAVICA ob 16. in 18.30 20. julija franc. barv. CS film MISTERIJA PARIZA ob 18. in 20.10 21. julija premiera polj. filma POTNICA ob 17. in 19. uri . 22. julija poljski film POTNICA ob 16. in 20. uri, češki film DVA MUŠKETIRJA ob 18. uri 23. julija poljski film POTNICA ob 20.10 Stražišče »SVOBODA« 17. julija amer. voj. film DNEVNIK IZ PACIFIKA ob 20.30 18*. julija amer. voj. film DNEVNIK IZ PACIFTKA ob 16. uri, francoski film KAPETAN COPATAR ob 20. uri 22. julija zap. nemški film SEST NOCl V OBJEMU GROZE ob 16. in 18. uri, amer. barv. film TRAPER KELY ob 20. uri Cerklje »KRVAVE?« 17. julija amer. barv. CS film STRELJANJE V DOD-GE CITYJU ob 20.30 18. julija amer. barv. CS film STRELJANJE V DOD-GE CITYJU ob 17. uri, amer. barv. CS film PREPOVEDANE STRASTI ob 20. uri 22. julija jug. CS film NE-VESINJSKA PUŠKA ob 17. uri, franc. barv. CS film KLEVSKA PRINCESA ob 20. uri Kropa 17. julija nemški film SKRIVNOSTI ORIENTA I. DEL ob 20. uri 18. julija nemškj film SKRIVNOSTI ORIENTA L DEL ob 17. uri. amer. barv. CS film DOBER DAN ŽALOST ob 20. uri 22. julija amer film NA DIVJEM ZAPADU ob 17. uri, franc. barv. CS film KLEVSKA PRINCESA ob 20. uri r -■ 'T i \ij." angleški film BE-TONSK - DŽUNGLA ob 20.30 22. julija ius*i CS film DESANT IT A DRVAR ob 18. uri f 10 PANORAMA 17. JULIJ 1965 * GLAS Po Prešernovih stopinjah Izgubljeni listini Ko j3 1. 1904 objavil prof. dr. Avgust Žigon v poročilu kranjske gimnazije »zapuščinski akt Prešernov«, so oni pesnikovi častilci, ki so se poglabljali tudi v njegovo tragično življenje, gotovo postali pozorni ob opazkah, da se je ta ali ona od važnih listin na sodišču izgubila. Se danes najbolj obžaluje- • mo izgubo dveh: računa s pobotnico o prodaji Prešernove domače biblioteke in spiska zdravil, ki jih je dajal pesniku kranjski lekarnar Savnik. Iz računa za prodane Prešernove knjige bi zvedeli, komu in kam je šla pesnikova knjižnica. Tako pa smo izgubili za knjigami iz njegovega kranjskoga domovanja prav vse sledi. Vemo sicer, katere knjige je pravica še zasegla v stanovanju, nič pa ne vemo. kje bi utegnile biti danes — zveste prijateljice pesnikovih samotnih ur ... • Druga, sicer drugačne narave, izguba pa je v zvezi z računom kranjskega lekarnarja Sebastiana šavnika za zdravila, ki jih je dajal Prešernu na up. Po pesnikovi smrti, 22. marca 1849, je šele prijavil sodišču svojo terjatev: 9 goldinarjev in 48 krajcarjev. Poleg zahtevka je priložil spisek zdravil, ki jih je pošiljal bolniku. No, in prav ta seznam, ki bi nam dal točnejši vpogled v značaj Prešernove bolezni, je izgubljen. Zdravniški strokovnjak bi marsikaj razbral iz tega seznama, vsaj to gotovo, kako so pesnika zdravili. Nič novega ne povemo s - trditvijo, da je bila vodenič-nost dedna v Prešernovem rodu. In da se je pesnik njene neizbežnosti vse življenje dobro zavedal, saj je v mnogih njegovih pesmih toliko temnih not, toliko tragičnih občutij, toliko slutenj smrti ... Celo vabil jo je, to prijazno neznanko, naj se predolgo ne mudi... »Trdovratni prepirljivci in pravdači z usodo in smrtjo, triumfirajo prav v trenutkih umiranja. Smrt se jim spreminja v dan zmage, obračuna, sodbe, kaj si bil in kaj' zapuščaš za seboj. Smrt postane začetek slave. Pravda z usodo in večnostjo je dobljena!« »Da srečen je, kdor v grobu spi...« IA res, vse velike stvaritve, ki jih poznamo iz kulturne zgodovine nosijo idejo smrti, temno slutnjo miru v neznanem: egiptovske piramide, orjaški kipi na tihooceanskih otokih, stebri na Islandu, naši bogomilski stožci, srednjeveška gotika s svojim! knto-drnlnmf, plastiko in freslumi, pa Dantejeva Bo'anska komedija, Beethoš-noiva Deteta simfonija in strahotna Gora-nova Jama ... Bleiweisov račun Prijazno naključje je sedaj hotelo, da smo dobili na vpogled dokaj obsežen osebni arhiv Prešernovega kranjskega prijatelja in klienta pesnikove advokatske pisarnice, Hieronima Ullricha (Prešeren ga je v posvetilu na rokopisu »Nebeške procesije«, imenoval kar »Svetoimc-ni<-). Med številnimi listinami, ki govore o strokovnosti in o Ullrichovih službah (bil je v prvi polovici preteklega stoletja eden najbolj slovečih gozdarskih strokovnjakov v avstrijskem cesarstvu), smo našli dvoje, na prvi pogled in za splošno rabo pač malo zanimivih lističev: prvi je račun doktorja Janeza Blei-weisa, datiran v Kranju, dne 6. februarja 1866; drugi pa je račun lekarnarja Sebastijana Savnika, datiran 5. aprila 1866. Prva listina se nanaša na 45 zdravniških obiskov, za katere je "doktor Bleiweis, računal (in tudi hvaležno prejel) Ullbrjehovi vdovi 25 goldinarjev. pač le doktor medicine, kranjski mestni zdravnik, dr. Anton Bežek in mestni »kirurg« Tomaž Pire. Vsa ohranjena sporočila so 'vedela povedati le o teh dveh. — No, in sedaj pa še ta najdeni dokument: torej je res prihajal doktor BIeiweis iz Ljubljane (pač s poštno ali pa svojo kočijo) zdravit svoje kliente tudi v Kranj. Ullbricha je obiskal kot je razvidno iz računa, kar petinštiridesetkrat, in to gotovo ne le v času zelo 'kratkotrajne Ullbrichove bolezni: od 17. dec. do 13. januarja 1866. Moral je tudi Ullbrich bolehati že prej, da se je nabralo toliko obiskov doktorja Bleivveisa pri njem. Morda bo prav, če omenimo čudno zaokrožen račun dr. Antona Bežka, ki je obiskal Prešerna točno stokrat! Za teh sto (?) obiskov si je Prešernov zdravnik zaračunal 50 goldinarjev. Torej za vsak skok čez cesto k bolniku pol goldinarja! Dočim so bili Blci\veisovi obiski Ullricha za malenkost dražji (za 45 obiskov 25 goldinarjev). Naš dvom v korektnost Prešernovega zdravnika nam potrdi celo sklep sodišča, ki doktorju Bežku ni priznalo vsega zahtevanega zneska, pač pa Grad Turn v Preddvoru, dom Josipine Turnograjske Kar nehote nam ob tem računu uide misel v zapiske Toma Zupana (še ne objavljene), kjer si je zapisal tr-djtev najmlajše Prešernove sestre Lenke: da je stari Valentin Pleivveiss, Prešernov kranjski sosed, klient in očiten prijatelj poklical iz Ljubljano svojega sina, zdravnika doktorja Janeza Bleivveisa, da bi pomagal na smrt bolnemu pesniku. Sin zdravnik je res prišel v Kranj k bolniku, a bilo je že prepozno — sredi decembra 1848 . .. Zapisku kar nismo mogli verjeti, tako nov odnos Bleivveisa do Prešerna nam je odkril. Menili smo pač, da sta pesniku skušala r(«magati le 33 goldinarjev in 20 krajcarjev namesto celih 50 goldinarjev. zgodnja leta, le par let več kot Prešeren, so kazala na prezgodnjo smrt. In res: nedavno smo se prepričali iz mrliških matic, ki jih hrani kranjski občinski matični urad, da je bila vzrok Ull-richove smrti res vodenica (VVassersucht). Smelo sedaj sklepamo, da so Prešerna zdravili s podobnimi leki, kot Ullricha. Spiska zdravil za Prešerna ni več, a spisek zdravil za Ullricha je sedaj pred nami. Ista bolezen, isti lekarnar! Pa poglejmo spisek zdravil, za katere je poslal lekarnar Sebastian Šavnik račun Ullrichovi vdovi. Seznam obsega le zdravila, izdana od 17. decembra 1865 do 12. januarja 1866. Dne 13. januarja 1865 je Ullrich že umrl. Morda je bilo kaj zdravil izdanih prej, toda karakter lekov verjetno tudi takrat ni bil drugačen. Sicer nemško pisani račun in seznam, je Šavnik podpisal v slovenščini! Račun sam, za vsa izdana zdravila znaša lc 7 goldinarjev in 89 krajcarjev. Torej celo manj, kot so veljala njegova zdravila Prešerna. Radovedni sedaj pogledamo v seznam, ki obsega 21 postavk. Rahlo razočarani, kaj dosti ne zvemo: seznam izdanih zdravil ima navedene kar 3 krat praške, 3 krat mešanice, 2 krat zvarek, 1 kratpo-parek, 1 krat mazilo, 2 krat kroglice, 1 krat kapljice, 1 krat čaj — brez kakih drugih označb! Le kaj so morali vsebovati ti praški, zvarki, kroglice in kapljice? Samo mandljevo olje in koncentrirana solna kislina sta točno označeni. Ali je bil to vse le nekak »Blažev žegen« za vo-denične bolnike, ki jim sicer ni bilo rešitve? Ostajamo nekako praznih rok, kajti nič dosti več ne zvemo, s katerimi- zdravili so tedaj pri nas v Kranju zdravili vodenične. Sedaj nam skoro ni več tako žal za izgubljeno prilogo (s spiskom zdravil), ki je bila pritrjena na Šavnikov lekarniški račun za Prešerna. Bili so verjetno navedeni že tedaj le neki praški, zvarki, kapljice, mazila in čaji... Torej tudi za našega genija le prazen »Blažev žegen«! lekarnarjev spisek pesnikova boIezen Poglejmo sedaj še v drugo listino, v lekarnarjev spisek zdravil in račun. Res, omenili smo to najdbo že enkrat in takrat izrekli le negotovo domnevo, da je tudi Hiero-nim Ullrich umrl za isto boleznijo kot Prešeren. Iz ohranjenih Ullrichovih fotografij nam je takoj bila očitna vo-denična zabuhlost,- debelost, čokata nasajenost. Bil je Ullrich na oko, vsaj v zadnjih letih prava balzakovska figura, nezdravo napihnjena. Tudi Kako negotovo je še marsikaj iz Prešernovega življenja, bolezni in smrti, nam priča že to, da obstoja še vedno dvom ali je Tomaž Pire, kranjski kirurg, odtočil »za dva škafa« vode iz Prešerna aH ne. Lenka, da ne in ne; drugi sodobniki pa trde spet nasprotno. Močno netaktni in grobi so morali biti pesnikovi sodobniki! Menda je prav sumljiva Prešernova senca Miha Ka- slelic, napisal v »Novice« (10. januarja 1849) takole novico: »Z zdravjem našiga slavni-ga pesnika Dr. Prešerna slabo stoji; pred nekimi dnevi so mu vodo iz trebuha izpu« stili, ker je vodenica čezda-ljc hujši prihajala. Bog daj! Da bi mu zdaj odleglo in da bi spet ozdravil!« Seveda je taka, zares groba in prav nič estetska novic3 zrevoltirala tankočutečega poeta, že čez teden, v naslednji številki, so »Novice« objavile takle popravek svoj« lastne netaktnosti. »Gosp. Dr. Prešeren nami« na znanje dal, da ni res, kaf je uniden Novičar zastraft njegove bolezni govoril, in d« njegova bolezen ni huda, kaf se očitno iz tega vidi, kerg^ dohtar sam »Novice« bere. t velikim veseljem tedaj pre-kličemo Novičarjevo laž.« Ubogi naš Petrarka! Ni hO; I tel biti bolan, ni hotel, da bi tako o njem pisali. Do smrti pa je imel le še 21 dni... Prav pravega zdravja p3 v Ribičih nikoli ni moglo biti. Pretnja smrti za vodenico je neprestano bdela nad tem rodom. Drug za drugim, od najmlajšega Francetovega brata io- k ža, ki je umrl za vodenico že kot ljubljanski gimnazijec, Pa vse do vodenične smrti staršev, brata Jurija in sestra,p* še sorodnikov, posebno P° materini strani — vsi so umirali dosti mladi za to a& j ono vrsto vodenice. Poslušajmo, kaj pravi Ivina VVohlmuthova, ki je poznala pesnika šc v ljubljanski"1 letih: »Videl se je popolnorf3 zdrav. A menda ni bil; J* vem, če je bil. Jaz ga jesti nisem videla nikoli; pri tfi ni nikoli prigriznil. Le sarfl? vino je i/pil. To pa ni pr^i red in za zdravje ni dobro.« Naj tu-le zapišemo še ogo? cene besede slovenske?* astrologa, ki je sicer v zasebnem življenju ugleden inl? nir in tehnolog, a skuša naj'' v tej stari, deset in deset"" sočletni stroki, odgovore fJ nekatera še nerešena vprašanja. V knjigah, objavljenjl1 pred stoletjem in pol na S'" zozemskem, so razvidne astf> loške slike in izračuni zas'*-" hernega človeka, ki ve točno uro svojega rojstva-No, in tam stoji, da človek; rojen na ta in ta dan, ob W in tej uri, v teh in teh fl0" besnih znamenjih, ne bi sm^ toliko piti, ker mu je sic«[ vodenica na vidiku. N*» astrolog pravi, da bi bila us^ da pesnika povsem drugačna, če bi se ravnal po astrol0, ških predvidevanjih. Kaj pa, če je Prešeren le vedel za ie stvari? In^ prav zato napi*-1' pesem »Vsi poj te rakom ž\i*' gat, lažnjivi zvezdogledi!« ČRTOMIR ZOR# 17. JULIJ 1965 * GLAS RADIO — TV SPOREDI II VELJA OD 17. JULIJA DO 23. JULIJA 1965. Poročila poslušajte vsak dan ob 5.15, 6., 7., 8., 10., 12., 13., 15., 17., 22., 23. ui 24. url ter radijski dnevnik ob 1939. — Ob nedeljah pa ob 6.05, 7., 9., 12., 13., 15., 17., 22„ 23. in 24. url ter radijski dnevnik ob 1930. RADIJSKI SOBOTA — 17. julija 8.05 Domače pesmi in nape-vi — 8.25 Trije solisti s simfoničnim-orkestrom RTV Ljubljana — 9.00 Počitniško popotovanje od strani do strani — 9.15 Uspehi glasbenih šol v preteklem šolskem letu — 9.30 Igrajo tuje pihalne godbe — 10.15 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Nimaš prednosti — 12.05 Trije dueti iz francoskih oper — 1230 Kmetijski nasveti — 12.40 Prek sončnih dobrav — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Iz romantičnih časov — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo,— 15.20 Zabavni intermezzo — 15.30 Pojeta: Sentjernejski oktet in vokalni kvartet Gorenjci — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Gremo v kino — 17.35 Iz baleta Coppelia — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.15 Najbolj priljubljene popevke tega tedna — 18.45 S knjižnega trga — 19,05 Glasbene razglednice — 20.00 Sobotni poletni večeri v plesu — 20.30 Obe plati postave — 22.10 Oddaja za naše izseljence — 23.05 plesna glasba NEDELJA - 18. juiija 6.00 Dobro jutro — 8.05 Mladinska radijska igra — 8.30 Iz albuma sklad za mladino — 9.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo -I. — 10.00 Še pomnite tovariši 10.20 Poje Partizanski invalidski pevski zbor — 10.40 Lahka glasba — 11.00 Turi- SPORED stični napotki za tuje goste — 11.45 Nedeljska reportaža — 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo -II. — 13.30 Za našo vas — 13.45 Pred domačo hišo — 14.00 Glasbeni mozaik — 15.05 Vedri zvoki — 15.30 Humoreska tega tedna — 15.50 Glasbena medigra — 16.00 Nedeljsko športno popoldne — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Mojstrske partiture — 21.00, Športna poročila — 21.10 Melodije raznih narodov — 22.10 Plesna glasba — 23.05 Melodije za lahko noč PONEDELJEK — 19. julija 8.05 Zadovoljni Kranjci in Trio Dorka Škoberneta — 8.30 Pol ure z majhnimi zabavnimi ansambli — 9.00 Za mlade radovedneže — 9.15 Pesmi, ki ste jih peli v preteklem šolskem letu — 10.15 Pesmi Krcšimirja Baranoviča — 10.35 Naš podlistek — 10.55 Glasbena medigra — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Nimaš prednosti — 12.05 Znani pi-havci igrajo — 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Sem šel čez gmaji ico — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 S poti po Balkanu — 15.20 Zabavni in- termezzo — 15.30 Pevski zbor »France Prešeren« iz Kranja — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Koncert ob 17.05 — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.15 Zvočni razgledi — 18.45 Novo v znanosti — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Izbrali smo za vas — 21.05 Rezervirano za koncert 6 festivala v Dubrovniku — 22.50 Literarni nokturno — 23.05 Po svetu jazza TOREK — 20. julija 8.05 Od melodije do melodije — 8.35 Slovenske narodne pesmi — 9.00 Počitniško popotovanje od strani do strani — 9.15 Počitniški pozdravi — 9.30 Pol ure z domačimi orkestri in ansambli — 10.15 Odlomki iz opere »Ivan Susanin« — 11.00 Turistični napotki — 11.15 Nimaš prednosti — 12.05 Konccrtat-na simfonija za klavir in orkester — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Cez hrib in dol — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 .Tohannes Brahms v raznih komornih zasedbah — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.20 Zabavni intermezzo — 15.30 V torek nasvidenje — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Koncert ob 17.05 — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.15 Popevke s tekočega traku — 18.45 Na mednarodnih križpotjih — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Majhen recital tenorista Mitja Gre-gorača — 20.20 Radijska igra — 21.16 Serenadni večer — 22.10 Plesna glasba — 23.05 Nočni obisk pri skladatelju Alojzu Srebotnjaku SREDA — 21. julija 8.05 Zabavni zvoki — 8.25 Jutranji orkestralni diverti-mento — 9.00 Svet skozi sončna očala — 9.15 Pojo mladinski zbori — 9.30 Pol ure z domačimi orkestri in ansambli — 10.15 Chopinove pesmi — 10.30 Človek in zdravje — 10.40 Nekaj domačih v instrumentalni izvedbi —' 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Nimaš prednosti — 12.05 Z našimi pevci v popularnih operah — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 V narodnem melosu — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Iz koncertov in simfonij — 15.20 Zabavni intermezzo — 15.30 Poje zbor »Svečnikov« — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Koncert ob 17.05 — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.15 Iz fonoteke radia Koper — 18.40 Naš razgovor — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Ekvinokcij — opera — 22.10 Lepe melodije — 22.50 Literarni nokturno — 23.05 Plesna glasba ČETRTEK - 22. julija 8.05 Mladinska radijska igra — 8.35 Pesmi o borbi — 9.05 V nove zarje — 10.00 Tri-glav-reportaža — 10.20 Naši partizani pojo — 10.45 Vedri zvoki — 11.00 Turistični napotki — 11.15 Jugoslovanski izvajalci zabavnih melodij — 12.05 Čestitke za dan vstaje — 13.30 Mladina na partizanskem pohodu — 14.00 Za vas iz studia 14 — 15.30 Zdaj pa po domače — 17.05 Radijska igra — 18.00 Glasbena med- igra — 18.15 »Šport za praznik« — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Revija slovenskih izvajalcev zabavnih melodij — 21.00 V sonce bosta zapela — literarna oddaja — 21.40 Glasbeni nokturno — 22.10 Plesna glasba — 23.05 Lahko noč PETEK — 23. julija 8.05 Zabavni zvoki — 8.35 19.15 Glasbena oddaja RTV Ljubljana " 19.45 Cik-cak RTV Beograd 20.00 TV dnevnik RTV Ljubljana 20.30 Beseda in čas 20.40 Moravče danes 21.00 Pustolovščine nad in pod morjem 21.25 TV obzornik 21.35 Danny Kaye Show — film ČETRTEK — 22. julija RTV Ljubljana 18.40 Poročila 18.45 Turizem, kaj je to? RTV Beograd 19.15 Promenadnl koncert RTV Ljubljana »Naglo puške smo zgrabili« — 9.00 Pionirski tednik — 9.30 Iz narodne zakladnice — 10.15 Lahka glasba — 10.35 Naš podlistek — 10.55 Glasbena medigra — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Nimaš prednosti — 12.05 Samospevi za mladino — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Skozi vas — 13.30 Priporočajo vam —14.05 Orkestralni pejsaži naše domovine — 15.20 Napotki za turiste — — 15.25 Zabavni intermezzo — 15.30 Na našem kraju žita klasaju — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Koncert po željah poslušalcev — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.15 Revija slovenskih vokalnih solistov — 18.45 Kulturni globus — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Lahka glasba — - 20.30 Zborovske skladbe — 21.00 Četrt ure z ansamblom Mojmira Šepeta — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.10 Po sver tu jazza — 22.50 Literarni nokturno — 23.05 Tretja simfonija NOVOPOROČENCI! Hotel Grad Hrib v Preddvoru vam pripravi slovesno kosilo po vaši želji — tudi v posebni sobi PGD PREDpSLJE priredi v nedeljo, 18. julija v okviru proslave 60-letnico obstoja društva in 20-letnice osvoboditve VELIKO VRTNO VESELICO Igra »6 mladih.« V primeru slabega vremena bo veselica v kulturnem domu. Vabljeni! 19.45 TV pošta RTV Beograd 20.00 TV dnevnik RTV Ljubljana 20.30 Sr.aramouche — glasbeni kotiček RTV Zagreb 20.40 Zabavno-glasbena oddaji RTV Ljubljana 21.40 TV obzornik PETEK — 23. julija RTV Ljubljana 18.40 Poročila 18.45 Domača zdravilna zelišč 19.00 Britanska enciklopedija RTV Zagreb 19.15 Oddaja narodne glasbe RTV Ljubljana 19.45 TV akcija RTV Beograd 20.00 T V dnevnik RTV Ljubljana 20.30 Malteški sokol 22.00 TV ob^-ni'c SOBOTA - 17. julija RTV Ljubljana 18.40 Poročila RTV Beograd 18.45 Zgode in nezgode RTV Ljubljana 19.30 Vsako soboto 19.45 Cik-cak RTV Beograd 20.00 TV dnevnik RTV Zagreb 20.30 Glasbeni kotiček RTV Ljubljana 20.40 Sprehod skozi čas RTV Beograd 21.10 Pri sodniku za prekrške RTV Ljubljana '22.00 T V obzornik 22.10 Zgodba za vas — film JfiEDELJA — 1*. julija RTV Ljubljana 9.00 Kljukec kot detektiv RTV Zagreb 9.30 Kmetijska oddaja TELEVIZIJA RTV Ljubljana 10.15 Gremo vabit — narodna zabavna glasba RTV Zagreb 18.55 Mladinska TV tribuna RTV Beograd 20.00 TV dnevnik RTV Zagreb 20.45 Zabavno-glasbena oddaja 21.45 Filmska zgodba o dr. Kildaru ) RTV Ljubljana 22.35 Atletski troboj za ženske Jugoslavija : Vzhodna Nemčija PONEDELJEK — 19. julija RTV Ljubljana 18.40 Poročila RTV Beograd 18.45 Film za otroke 19.15 Tedenski športni pregled RTV Ljubljana 19.45 Svet na zaslonu RTV Beograd 20.00 TV dnevnik RTV Ljubljana 20.30 Tri impresije. , Marjana Vodopivca 22.10 VI. jugoslovanski jazz festival 22.30 TV obzornik TOREK — 20. julija Ni sporeda! SREDA — 21. julija RTV Ljubljana 18.40 Poročila RTV Zagreb 18.45 Pogumno in veselo RTV Beograd 17. JULU 1965 * GLAS Prireditve v Begunjah lepo potekajo Osrednja proslava v nedeljo S seje republiškega in gospodarskega zbora o nalogah našega gospodarstva Povečati ustvarjalno prizadevanje proizvajalcev Begunje, pa tudi ostale bližnje vasi, so v znamenju praznovanja 20-letnice osvoboditve. O tem govori ne samo slavnostno razpoloženje prebivalstva, marveč tudi številni mlaji in zastave, ki dajejo kraju še posebno svečan izgled. Preteklo soboto je bila na prostoru pred bivšim zaporom slavnostna akademija, ki je privabila številne domačine in prebivalce okoliških krajev. Prireditev je lepo uspela kljub temu, da so imeli organizatorji težave zaradi odpovedi Staneta Sever- ljudi, v sredo zvečer je Nastopil delavski oder iz Celja z igro »Prodajalka rož«, V četrtek pa so priredili celovečerni zabavni koncert A-vse" niki. Včeraj se je občinstvu ponovno predstavilo gledališče »Toneta Cufarja« s Cankarjevimi »Hlapci«. Osrednja proslava, na Katero so vabljeni internirani' m zaporniki iz vse Sloveniji, se bo pričela jutri ob 11. uri- P° končani komemoraciji bo sledil kulturni program. Go*''0™' bo zvezni poslanec IV^lran Košmelj, internirance in domače ter tuje delegaciji Pa bo pozdravil narodni t»eroi Tone Dežman. Zaključek prireditev bo na veseltčnem Prostoru ob 15. uri. Organlza torJl pričakujejo, da se bo ne-dc,J-skega slavja udeležilo preko 5000 ljudi. — S. š. Na skupni seji republiškega in gospodarskega zbora republiške skupščine, ki je bila v ponedeljek, 12. julija v Ljubljani, so poslanci govorili o gospodarsko-poli Učnih vprašanjih, ki se porajajo z novimi ukrepi za Izpolnitev našega gospodarskega sistema in utrditev gospodarstva. Za uvod v razpravo je spregovoril predsednik republiškega izvršnega sveta Janko Smole, ki je poudaril, da je treba iskati rešitev in utrditev našega gospodarstva v notranjih rezervah in da bo treba zato povečati ustvarjalno prizadevanje proizvajalcev ter pospešiti razvoj samoupravnih odnosov. Predsednik izvršnega sveta tov. Smole je dejal, da smo dosegli takšno stopnjo družbenega razvoja, ki nam omogoča izpolnitev gospodarskega sistema ter s tem omogoča, da se bo našemu delovnemu človeku za boljše delo izboljšal tudi življenjski standard. Zato bo treba v prihodnje bolj smotrno razporejati kadre na delovna mesta in ustrezno vrednotiti delo kvalificiranih delavcev ter tistih strokovnih kadrov, ki znajo in hočejo našemu gospodarstvu utirati prava pota, izpolnjevati organizacijo dela in poslovanje delovnih organizacij. Gospodarska reforma ne teži k zmanjševanje števila zaposlenih, ampak usmerja v smotrnejše razmeščanje delavcev ter spodbuja k nadaljnjemu Izobraževanju in strokovnemu usposabljanju. Zato je seveda ena izmed poglavitnih nalog delovnih kolektivov, da v bodoče še bolj do*i!edno spremljajo, ugotavljajo in analizirajo svoje poslovne stroške. Tovariš Smole meni, da novi gospodarski ukrepi ne bodo poslabšali že dosežene ravni potrošnje. Meni pa, da se utegnejo: pokazati težave tam, kjer ne bodo odkrili notranje rezerve, kjer zaradi nerazvitih notranjih odnosov Pred slovesnostjo na Stolu Mladinski odsek pri planinskem društvu Kranj organizira za to soboto in nedeljo ,r»nožično akcijo za prenos gradbenega materiala na Stol, ki *» Potrebujejo za gradnjo tamkajšnje Prešernove koče. Predvideno je, da bodo mladinci odpotovali iz Kranja že v soboto popoldne, v nedeljo zjutraj pa bodo % Zirovniške planine (do *am je možen prevoz s konjskimi vpregami) krenili pribliŽ«™ S ure daleč navzgor z opeko, deskami itd. ja. Vrzel so nadomestili igralci oziroma recitatorji gledališča »Tone Cufar« z Jesenic, Invalidski pevski zbor iz Ljubljane pa je v celoti opravičil svoje poslanstvo. V nedeljo se je začelo medobčinsko strelsko tekmovanje v Dragi, na katerem je zasedla prvo mesto I. ekipa občine Radovljica, drugo Kranj, tretje pa II. ekipa Radovljice. V torek si je kvalitetno uprizorjeno delo »Dobri vojak Svejk« ogledalo preko 2500 To bo že četrta mno^-'Icna akcija mladih planincev Kranja, odkar so lani začeli Saditi to kočo na Stolu,-V takj obliki sodeluje mladina tucU iz drugih občin. V nedeljo, 4. julija, pa so v tej akciji sodelovali tudi brigadirji mladinskih delovnih brigad, ki so sedaj pod Golico. Na 2i- Poenostavljeno ročno delo V kranJEki tovarni IS^RA-ELEKTROMEHANIKI j* Izdelal orodjarski mojster L°J" ze Tomazln nov post°P*k ročne izdelave rezilnih orodij. Postopek zelo poenostavlja ročno izdelavo ta" ko da z novim nac?inom orodjarji presegajo nor" me za 300 odstotkov, kvaliteta izdelkov Je po novem Komisija za razpis mesta direktorja TRGOVSKEGA PODJETJA KŽK KRAM J razpisuje prosto delovno mesto DIREKTORJA PODJETJA Pogoji: Ekonomska fakulteta s 5-letno prakso v trgov'*11* z mlečnimi izdelki ali srednja ekonomska šola ali ustre^na srednja šola z 10-letno prakso v trgovini z mlečnimi IZ~ delki. Osebni dohodek po pravilniku. Stanovanja ni na razpolago. Pismene ponudbe sprejema Kadrovska služba KŽK Kr^nl> v roku 15 dni po objavi razpisa. postopku boljša. Enaka zračnost med noži in rezilnimi ploščami podaljša tudi življenjsko dobo štanc. Po enoletni uporabi novega postopka so samo v enem oddelku prihranili tovarni nad 5 milijonov dinarjev. Lojze Tomazin iz Naklega pri Kranju je predložil že več patentnih predlogov in tehnoloških izboljšav. Za zadnji racionalizatorskl predlog pa je bil tudi nagrajen. 0 vlogi sindikata KRANJ, 15. julija — Zvezni poslanec Slavko Zalokar je včeraj govoril občinskemu sindikalnemu aktivu in predsednikom delavskih svetov o najnovejših vprašanjih v zvezi z gospodarsko reformo. Posebej je osvetlil vlogo sindikata pri spremembah v gospodarskih organizacijah. Navzoči so mu zastavili več vprašanj o osebnih dohodkih in standardu. rovniško planino se je mvilo 53 mladincev in mladink, ki so po svojih močeh nosili deske na Stol. Člani gradbenega odbora so bili prijetno presenečeni nad požrtvovalnostjo te mladine. Kot predvidevajo bodo glavna gradbena dela Prešernove koče končana do 1. avgusta in bo stavba že pokrita. Ob tej priložnosti pripravljajo vsa planinska društva Gorenjske skupno z organizacijami ZB NOV na Stolu primerno slovesnost. Na novi koči-bodo odkrili tudi spominsko ploščo nekdanjemu borcu Jožetu Kodru, ki je kot partizan padel na Stolu. To prireditev pripravljajo v počastitev dvajsete obletnice osvoboditve v okviru občinskih praznikov Jesenic in Kranja. — K. M. Gosta iz Zambije KRANJ. 16. julija —: Na povabilo Centralnega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije sta na obisku v Jugoslaviji člana Glavnega odbora Zveze sindikatov iz Zambije. Danes sta si gosta ogledala posestvo Kmetijsko živilskega kombinata, jutri pa si bosta po razgovoru na Občinskem sindikalnem svetu ogledala še tovarno »Sava« in tekstilno šolo. Oba predstavnika sindikata iz te mlade države, ki je lani septembra postala samostojna, zanima predvsem sistem samoupravljanja pri nas. — A. Z. ne stimulirajo k prizadevnosti pri delu. V razpravi, ki Je potem sledila, so poslanci spregovorili o potrebi po ustrezni strukturi naše proizvodnje glede na naše naravne prednosti, na že usposobljene strokovne kadre in na že dosežene uspehe. Kot primer velike razdrobljenosti so omenili tekstilno industrijo, ki izdeluje nesorazmerno širok sortiment izdelkov. Zato so poslovni stroški previsoki, da bi bilo proizvajalcem mogoče uspešno nastopati f mednarodni menjavi. Seveda pa ne bi smeli iskati rešitve v podražitvi tekstila, ampak predvideno podražitev nekaterih vrst materiala in uslug nadoknadili z izkoriščanjem notranjih rezerv, zlasti * specializacijo proizvodnje. To velja, seveda, za vse gospodarske organizacije. V nadaljevanju razprave so poslanci poudarili, da dosedanje gospodarske razmere delovnim kolektivom nteo dopuščale sprejemati odločitve, ki bi bile usklajene * interesi gospodarskih organizacij in družbe. Na to *> vse preveč vplivali zunanji činitelji ter jim vezali roke-Poslanci so tudi cpoiorttf na neizkoriščene rezerve, W se nam ponujajo v zunanjetrgovinskem ooslovanju. Ko pa so govorili o črni metalurgiji, so poudarili, da se j* treba zavzemati za povserti enakopravne odnose, da bodo delovni kolektivi z večjim prizadevanjem tudi bistveno izboljšali poslovanje svojih organizacij. Zanimivo je bilo tudi razpravljanje o kmetijstvu. Položaj v tej gospodarski organizaciji se bo izboljšal z uveljavitvijo gospodarske reforme v tistih kmetijskih organizacijah, ki so že doslej dobro gospodarile. D. R. Izdaja io tiska CP »Gorenjski tisk« Kranj. Koroška cesta 8. Naslov uredništva: Kranj, Cesta Staneta Žagarja 27 in uprave: Kranj, Koroška cesta 8. TekočI račun pri NB v Kranju 607-11-1-135. Telefoni: redakcija 23-35 , 20-52. uprava in tiskarna 21-90 24-75, 28-97. Naročnina: letno 1300. mesečno 110 dinarjev. Cena posarneznib številk: sreda 20, sobot« 30 din. Mali oglasi za naročnike 30, za nenaročnikr 40 din beseda. Neplačanih oglasov ne objavljamo 7301