V torek, Četrtek in saboto izhaja in velja: Za celo leto . 7 for. 50 kr. » pol leta . 3 „ 70 „ » četrt leta 2 „ — „ » mesec . . — „ 70 „ Po pošti: Za celo leto . 9 for. 50 kr. » pol leto . 4 „ 80 „ » četrt leta . 2 „ — n » mesec . . — „ 90 „ „Živi, živi duh slovenski, bodi živ na veke!“ Nar. pesem. Oznanila. Za navadno dvestopno vrsto se plačuje: 5 kr. ktera se enkrat, 8 kr., ktera se dvakrat, 10 kr., ktera se trikrat natiskuje; veče pismenke plačujejo po prostoru. Za vsak list mora biti kolek (štempelj) za 30 kr. Rokopisi šene vračajo. St. 29. V Celovcu v saboto 9. marca 1867. Tečaj lil. Kranjski zbor razpuščen. X. Iz Ljubljane 4. marca. Ktilčor Vam je že znano po telegrafu, J® tedaj tudi Kranjski deželni zbor razpuščen. V današnji seji bral je državni Uumestnik baron Bach sledeči cesarski patent: Mi Franc Jožef prvi, p« milosti Božji cesar avstrijski. Po Našem namestniku se Nam je sporočilo, kako so tekle razprave deželnega zbora ^aše vojvodine kranjske. Dobro Nam je djalo, ko smo zadišali pri tej priliki na znanje dano zagotovljenje zvestobe in vdanosti zastopnikovSvojega zvestega naroda kranjskega. Spolnovaje Naš poziv je tudi de-Ze 1 ni zbor pripravljen bil, voliti poslance v državni zbor, vendar je pa po sklepu ob enem storjenem razodel zastran haloge in pristojnosti državnega zbora tako 'Uzumeiije, ktero bi, ako se mu o pravem ®*®u ne stopi nasproti, popolnoma vničilo Kamen, v kterega je poklican državni zbor. Besednik. -SSSKEJS®*'- Slovenci, posluh !*) „Bratje, to mi dovolite, Da vam daj am krepko roko In ljubezen pregloboko." M. Vilhar. Pozdravljam vas s temi pesnikovimi be-8eT i h a Tavčar, fajinošter. Za kočevski, laški in ribniški okraj: gosp. Luka S v e t e e in gosp. Peter Kozle r, posestnik. Za črnomeljski in metliški okraj: gosp. M. Kramarič, posestnik. II. Poslanci mest in trgov. Za Ljubljano: gosp, dr. Lovro Toman in gosp. dr. Klun, profesor na Dunaji. Za Idrijo: gosp. vitez Anton Kari bol d i. Za Tržič, Radoljco in Kamnik: gosp. dr, Prevec, advokat v Kamniku. Za Postojno, Vrhniko in Lož: gosp. baron Janez Š1 oj sni g. Za Novomesto, Kostanjevico, Krško, Črnomelj, Metliko in Višnjo goro: gosp. Lude-v i k Ravnika r. Za Kočevje in Ribnico: gosp: France Souvan, posestnik v Ljubljani. III. Poslanca kupčijske in obrtniške zbornice: Gosp. I v a n H o r a k in gosp. J o ž e f I) ebe vec. Narodni volilni odbor za vojvodstvo kranjsko. V Ljubljani 4. marca. 18(17. Avstrijansko cesarstvo. Na Dunaju 6. marca. A V (Potožba. Kranjci na noge! Taafe in Kellersberg. Cesar in og. zbor.) Naši politični nasprotniki se že tako obnašajo, kakor da, bi bilo vse prav in njih zmaga gotova. Obe „Pressi“, oba „Fremdenblatta“, „Debatta", Wanderer11 in drugi njih baže listi strašno mlatijo po Slovanih in dozdanjih njihovih poslancih na deželnih zborih, ker so se drznili družili misli biti, kakor pa je naš saksonski baron Beust, in se držati oktoberske diplome in septemberskega manifesta. Ce to šuntanje — 118 — in vpitje zoper Slovane in njih njihove zaveznike sploh premišljujem, nehote se mi vriva vprašanje, kako more v Avstriji kedaj dobro biti in kako je mogoče porazumeti in pogoditi se med seboj, ker ljudem srca za to manjka, ker lu hočejo gospodovati, ne pa enakih pravic z drugimi deliti. Pa tudi to je skorej peklensko, ker v svoji slepi zlobi zgodovinske dogodke prevračajo in vse pri-zadeve Slovanov in njih političnih prijateljev za enakopravno Avstrijo tako napak razlagajo, da se ni kar nič čuditi, če bo danes ali jutri spet vse vprek letelo. Slovani so separatisti, tako se vpije, oni stoje v zvezi s plemstvom in duhovstvom, ki svoje žive dni le zoper svobodo dela itd., tedaj so tudi zoper svobodo in za absolutizem in sužuost; tedaj ima pa tudi minister Beust popolnoma prav, če se njihovemu početju koj energično nasproti postavi in upanje njihovo podere. Kajti naši nasprotniki menijo, da se bode tako najprej ustavnim zmešnjavam v okom prišlo in doseglo , po čemur vsi tako zelo hrepenimo. Mogoče je, da se po tej (pa ne prostej) poti zmešnjavam za nekaj časa konec stori, — narodi pa bodo javeljne za zmiraj zadovoljni, ker se jim ni po njih volji zgodilo. Beust jo neizrečeno drvi, — da bi le tudi vedel, kam V Slabo zanj in za Avstrijo, če tega ne ve in je le za poskušnjo dvalizein vpeljal! Pa saj bomo kmalo videli, kako da bo. Do tedaj pa imejmo potrpljenje in zaupanje, zlasti sedaj pri novih volitvah naj Kranjci pokažejo, da jim je res mar za federalistično, enakopravno Avstrijo, da hočejo Slovenci ostati, ne pa podlaga tujčevi peti, Bog dal in sreča junaška, da bi vsi stari poslanci izvoljeni bili in se tako Kranjci pred celim svetom osvetlili! Da se pa to zgodi, delajte in pomagajte si na vso moč! — Graf Taafe, ki je komaj 36 let star, se še vedno za ministerskega kandidata postavlja in bržkone bo tudi res kmalo minister, ker je te dni tudi skrivni svetovalec postal. O Kelle ršpergu, tržaškem ces. namestniku, pa pravijo, da postane za gotovo ces. dom? Ali ne zapoveduje večna božja pravica, da naj eden drugemu da, kar tudi sam sebi žeb, in tudi proti drugemu opusti, kar vsak za se za prijetno ne spozna. Bog je vsem ljudem naložil enake dolžnosti, in jim dal enake naravne pravice. Kako pa bodemo dosegli to, da se bode naš narod krepko in namenu človeštva primerno razvijal? Na to vprašanje hočem le kratko odgovoriti, in prepustim bistrim slovenskim glavicam, da si moje besede bolj pretresejo. „Iz pšenice, vcrli bratje, ljulko populimo, Zdravo seme v brazde rojstne njive zaplodimo 1“ To je: 1) Naj se gleda in tišči na to, da se iz-reja slovenska mladina v narodnem duhu, t. j. tako, da bode imela v visoki časti jezik, v kterem jo je učila pobožna mati moliti, v kterem ji je materna ljubezen delila zlate nauke. Tedaj naj so niže in više šole na slovenski zemlji pervič slovenske. Taka v narodnem duhu izrojena mladina bode prirastla v najboljšo podporo naroda, bode mu zvesta, bo se zanj trudila. — nastopili bodo potem za Slovence lepši dnevi, zdaj še tu in tani malo obrajtano slovensko ime si bo pridobilo večo veljavo in se bo daleč po svetu slavilo. 2) V slov. občinah ali soseskah naj se volijo za zastopTiikc, župane in odbornike in druge le taki možje, ki so vdani našemu narodu, ki so verni sini matere Slave. Pravi, zvesti in hvaležni sin je pa navadno tudi dober, pošten človek. Taki narodni zastopniki bodo gotovo po vsi moči za svoje brate skerbeli in v njih prid delali. Poglejmo v druge slovanske dežele, p. na Cesko, liervaško ali sosedno Kranjsko, kjer imajo že večidel narodne zastopnike, kako veselo se tam razvija narodni duh, kako napredujejo v vsakem obziru! V kranjskem deželnem šega jezika imajo učiti tudi velikaši, kne/.i in njih šibi, ko je Ivan Juri II. izbornik saksonski naš jezik imenoval „jezik vladarski “ (linguam principom). Tako so v starih časih naš mili jezik častili! Žali Bog, da so nam novejši časi mnogo nemilejši. Mlačnost od slovenske strani, sila in druge okoliščine od druge strani, spodrinile so naš lepi jezik iz mest in javnih zborov v vasi, v kmečke hiše, postavljen je bil v kot, za duri. Nam pa naj bo sveta naloga, da poravnamo, kar je zakrivila mlačnost in prevelika pohlevnost slovenska. Posaditi moramo naš jezik zopet za mizo, in mu zadobiti čedalje večo veljavo. Že so pokazali se nam lepši časi. Pre-svitli naš cesar, kojemu zakličem iz hvaležnega in vdanega serca: slava! nam je zagotovil ravnopravnost v svojej diplomi od 20. oktobra 1860. Pa vse blage besede in obljube bodo ostale samo na papirju, če mi sami roke križem đeržimo. Nikarte tega! „Pomagaj si sam, in Bog ti bo pomagal pravi pregovor, in tako moramo tudi mi, če hočemo, da nam bo prisijalo lepše solnce, nikar samo „živijo11 in „slava11 klicati, tim več djansko -- to je pravo! — pokazati, da hočemo biti sami svoji, in ne več podlaga ptujeevi petit Ali smemo tudi mi Slovenci tirjati, da vživamo iste pravice, kakor jih vživajo že davno drugi narodi? Smemo li tirjati, da naj uradniki z nami v domačem jeziku obravnujejo, da se našemu jeziku odpro duri v kaucelije in više šole? — Da, to tirjati smemo! Slovenski narod je bil zmiraj najzvestejši svojemu cesarju; on ni nikdar tuhtal prekucij. Slovenskih mladenčev služi več tisoč v cesarski vojski, kakor od kakega drugega naroda; Slovenci plačujejo skerbno obilnih svojih davkov. In ker tako dopoluujejo zvesto svoje dolžnosti, zakaj bi potem ne smeli tirjati za se tistih pravic, ki so se že podelili drugim naro- namestnik na Češkem. — Za naučnega ministra se zdaj imenuje slavni naš Miklošič-— Cesar pojde prihodnji teden v Pesto; med tem pa se ogrski zbor neizrečeno podviza in je že ministerstvu dovolil, da sme 48.000 vojaških novincev nabrati in davke naprej pobirati. — Na Hrvaškem se že, kakor je slišati, vse nekako mede. Bog daj, da bi se kje ne prenaglili! Slovenske dežele. Iz Celovca. (Razpuščeni dež. zbori; — nemški časniki in narodnjaci; slovanska sloga; Hrvatje in vlada; — ogenj.) Trije slovanski deželni zbori: v Pragi, Bernu in Ljubljani so torej razpuščeni, — nemški na Tiroljskem, ki je skoraj najostrejšo adreso napravil, pa se ni razpustil Da se je storilo tako, pride odtod, da je tiroljski zbor hitro po narejenej adresi sam od sebe šel domu; nekteri pa pravijo zavoljo tega, da dež. zbor v lnšbruku v resnici ravna po duhu in smislu cele dežele m da bi razpuščenje dež. zbora nič ne pomagalo. O dež. zborih na češkem, Moravskem in Kranjskem je pa visoka vlada te misli da so prebivalci teh dežel za sedanjo Beu-stovo politiko in da le poslanci zoper volje imenovanih dežel svojo termo godejo. Nove volitve bodo skorej pokazale, kdo da ima prav; -po naših mislih volijo vse tri dežele spet svoje sedanje poslance. — Na te krive misli so pa visoko vlado zapeljali nemški časniki, ki po slovanskih federalističnih poslancih udrihajo, da je strah in groza. Kar je besed, ktere prosto ljudstvo omotijo i® razjarijo, vse te lepe besede in imena tem presnetim federalistom obešajo. Federalisti s° klerikalci iu fevdalci, ki mislijo staro inkvi-sieijo, staro roboto in desetino vpeljati; so starokopitneži, kterim je narodnost vse, politiška svoboda pa ničesar, to so volje za zboru gospodje poslanci že večidel sloven' sko govore. Kako žalostno je pa pri nas na * Koroškem! 120.000 Slovencev nima tukaj ne enega narodnega poslanca v deželnem zboru, ki bi se moško za naše pravice po' tegoval! Temu smo pa sami krivi, ker sme do volitev premlačni. Naj bi bilo to v prihodnje drugači, boljši; zakaj, kdor noče brata za brata, imeti mora ptujca za gospodarja. 3. Slednjič — kar je posebno naše dm treba — ozirajte se na druge svoje slovanske brate. Človek sam — dob posekan! Mi Slovenci na Koroškem sami smo prave reve in sirote; pa za nami stoji 18 milijonov naših bratov, ki dobro vedo, kako se nam godi in čutijo tudi z nami vred veselje ali žalost. Na te brate moramo oči svoje obračati in ž njim delati lepo v slogi, vzajemnosti in ljubezni. Sloga in vzajemnost slovanska naj bo naše geslo! Kaj več vam danes o tem ne morem govoriti. Ponavljam le: Bodimo eno serce, deržimo zmiraj oči odperte, rok pa nikoli križem, dramimo še zaspane brate, razširjajmo ljubezen do naroda in domovine, im tako mi sunca! prišli bodo za nas bolj®1 časi, mi postanemo gospodarji v lastni hiši; in ne bodemo več Slovenci na slovenski zemlji ptujci. Nadjaje se teh časov zakličem že danes: Obriši si solzne oči, mila ma*1 Slava! Glej, že vstajajo tvoji svati, glej svoj® verne sine, ki so prišli na tvoj pohlevnj klic od vseh strani, ki hočejo biti varbJ tvojega svetišča, ki te bodo obstopili kako1; terden zid, da se ti v prihodnje ne prigod več kaj žalega! Zakličem pa tudi navdm seno: Živili, dragi bratje! Živili, Slovenci Živila bratovska sloga! Živila slovenska zemlja! Živila naša širja domovina Avstrija' Slava presvitlemu našemu cesarju, ki tud* nam hoče biti dober oče 1 — 119 — jezik in narodnost prodati. Se ve da je ogenj v strehi, akoravno pri vsem tem početju in rogovilenju zoper Slovane tudi trohice ni resnice. Vse tiste svoboščine in pravice, ki jih vi Nemci in Madjari želite in tirjate od vlade, vse te želimo in tirjamo tudi mi, in prav hvaležni jih bomo vse sprejeli. Ali z vsemi temi mi Slovani še nismo zadovoljni, mi želimo in tirjamo še narodnih pravic, in nismo volje mirovati, preden po vseh postavnih potih tudi teh ne dobimo. To je naša politikam naš liberalizem, ki menda več velja, ko vse vaše pulile fraze in prazne sanjarije, ki pa nam Slovanom le kujejo staro železje na roke in noge. — Nemški časniki pa tudi dobro vedo, odkod temu puhlemu liberalizmu preti naj hujša nevarnost: Sloga in vzajemnost slovanska jim je najdebelejši tern v peti. Zatorej trobijo po svetu, da se federalisti na Dunaju niso zedinili, timveč še bolj se med seboj razperli. Slepci ne vidijo , kako složno in vzajemno delajo v enem duhu deželni zbori v Pragi, Bernu, Ljubljani in Inšbruku! Da pa v gali-škem zboru federalistične misli niso se prederle in zmagale, ne bode se čudil nihče, kdor pozna že staro politiko Poljakov. Vendar se je tudi že v tem zboru pokazala federalistična stranka; kajti 84 poslancev v Levovu (in med njimi so najveljavniši možje: dr. Smolka, grof Potočki, Groholski) je glasovalo za adreso. — Na strani takraj litav-skih federalistov stoje tudi Hrvatje, kteri se zvesto derže svojega 42. §. od 1. 1861, ki zagotovlja trojedini kraljevini njeno samostojnost in politično individvaliteto. Da se pa Hrvatom zavoljo tega kaj huda godi. pričajo časniki, ki nam naznanjajo odtod kaj žalostne dogodbe. Talci ukazi dohajajo v Zagreb, da si jih nihče ne upa izpeljati; da vse municipije in županije protestujejo; da se mislijo vsi nadžupani službe svoje odpovedati ; da menda še clo ban Sokčevič ne ve več, kaj početi. Iz take moke ne more biti dobrega kruha: Bog obvaruj Avstrijo! 7— Govore od nesreč naj še to omenjam, da je 7. t. m. zvečer ob V„9 v št. Ruprelitu blizo Celovca navstal hud ogenj. Pogorelo je menda več pohištev; iz mesta je vse derlo na pomoč; požarna straža se je spet kaj dobro obnašala. — Iz Šmartina pri Litiji. (Kaj pravite k temu?) Bilo je lansko leto ravno o voj-skinem času. Neko jutro jo lomasti po naši vasi nek capin ter vpije na ves glas: Davki so proč, gosposka je proč, kakor bi taki potepuhi res radi videli. Srenjski župan ga da vjeti in po srenj skem služabniku k okrajni gosposki tirati. Na poti domu srečam tega služabnika, ki mi je namah vse Pripovedovati začel , kaj se je zgodilo in kako da je omenjeni potepuh ali vlačugar vpil in razsajal. Na to mu rečem, da sem ravno to od družili ljudi pripovedovati slišal. Še tisti dan pride od okrajne uradnije gospod v vas, ki je v protokol ali zapisnik zapisal vsacega, ki je potepuha vpiti slišal. Tudi na me pride vrsta. G. uradnik mi za-ventači: Auch sie haben gesagt, man darf keine Steuern mehr zahlen? t. j. tudi vi ste rekli, da ni treba več davkov plačati. Vsak si zdaj lahko misli, kako mi je pri teh besedah pri srcu bilo. Izgovarjam in izpričujem se, kar sem mogel ali vse ni nič polagalo, ker uradnik mi pokaže zapisnik in P.ravi, da je vse zapisano, kako sem govo-fif in da je to vse srenjski sluga sporočil. Ditro letim domu ih napišem list na sluga, kako da je mogel tako lažnjivo zoper mene Pečati. Kmalo mi odgovori to-le: ik bite S1. ik si bite, ik gsat si gsat, das Peti er gsat uit steiern zahlen ik si bit, ik bite si------- ,uaj gem zvedel , kam pes taco moli in kako se je zgodilo. Služabnik namreč je g. uradniku pravil, da sem tudi jaz berača slišal govoriti, — on pa je mislil, da sem tudi jaz vpil; Nicht mehr Steuern zahlen, itd. Ali je to prav? Kako se morejo pošteni ljudje tako natolcevati? Uradnik bi pač moral naš domači jezik zastopiti, ne pa tje v en dan nedolžnih ljudi begati in jim kaj pripisovati, kar niso nikdar storili! To nam tudi kaže, kako dobro bi bilo , če bi domače uradnike imeli. Streharjev Juri. Gorica. »-*• (Kaj naj bi deželni odbor prej ko mogoče dognal?) §. 321 deržavljanskega zakonika pravi: Kjer so vpeljane deželne knjige, mestne in zemljiške ali gruntne in druge enake bukve, se stvarna pravica do ležečega posestva postavno le s tem pridobi, da se uradno zapiše v očitne bukve. Da kraji kraševski enakih zemljiških bukev še nimajo, je obče znano. Kdor koli oudešnje razmere pozna, pozna tudi velike zapreke, ktere pomanjkanje rečenih knjig raznemu napredku stavijo. Te zapreke tembolj tlačijo ondešnje ljudstvo, ako jim slabe letine in druge nesreče skorej ves pridelek vzamejo. Denarja, denarja je treba, pa kako težko se dobi, kjer si upnik posojila zagotoviti ne more. Naravno nezaupanje nastane tedaj iz pomanjkanja zemljiških bukev, težave denarja na posodo dobiti se množe in v veliki sili obresti silo visoko poskočijo. Deželni odbor naj bi prosil slavno vlado, da bi se za to stvar podvizala; saj je že pred mnogimi leti v deržavnem zboru to storiti obljubila. V deželnem zboru smo slišali vladnega zastopnika obljubiti, da bo slavna vlada popravila in deloma prenaredila cesto po soški dolini. To delo je sila nujno; kajti cesta je jako slaba, polna gerdih in dolgih klancev. Zadnje vojskino leto je z nova dokazalo veliko potrebo rečene ceste. Kupčija bi se tudi bolj razvijala, kajti gorenji kraji soške doline imajo dosti različnih pridelkov, ki jih bi radi v denarje spravili, tako še dosti lepega lesa, sadja, masla in živine; nasproti pa potrebujejo dokaj reči, žita, vina, ki jih le iz Gorice dobivajo. S to cesto se je treba timbolj pohiteti, ker se je bati, da bi koroški kraji po odperti železnici črez Pon-tabel ne dobivali potrebnih pridelkov iz sedaj nam tuje laške dežele. Koliko vina na priliko imajo lepa naša berda! Koliko so ga popred na Laško prodali! Sedaj se mu je ta pot deloma zaperla. Bog daj, da bi mu jo nova kupčijska pogodba zopet od-perla! Koroški kraji so nekdaj sila veliko vina po Goriškem pokupili. Res da jim zdaj podravska železnica dovaža dosti štajerskega in hervaškega vina, pa gotovo bi mnogi tovorniki ž nova zahajali na Goriško, ko bi jih pri novih razmerah lepa cesta na to stran vabila. Deželni odbor naj spodbuja vlado, da se ta cesta kar najhitreji mogoče popravi. Ako bi je zavoljo pomanjkanja denarja ali zavoljo družili zaderžkov ne mogla h kratu narediti, naj se delo razdeli na več kosov pa en kos precej popravljati začne. Posamezne soseske bodo potem gotovo vse napele, da bodo po primernih potih z glavno cesto sklenjene in slavni deželni zbor bo s primerno podporo njih početje podpiral. Ali bi ne bilo mogoče, da bi se mnoge mitnice okoli Gorice odpravile? Vžitnina se tu tako ne pobira, in goriško mesto bi tu ne smelo gledati na velik dobiček. Saj mesto vendar glavni dobiček spravlja od vseli tistih, ki v mesto blago dovažajo ali pa iz mesta izvažajo. Koliko stroškov mitnice napravljajo raznim soseskam goriškega okraja! Naj bi „Domovina" to stvar resnobno pretreso-vala in njen vrednik kot zastopnik kmečkih občin naj bi jo v deželnem zboru na dnevni red spravil. Nadjam se, da ga bodo vsi poslanci podpirali in k večemu mu ugovarjala poslanca v mestu izvoljena, ki bi se pa tu le za posebne mestne interese potegovala. Večina glasov bi nas oprostila tega nepotrebnega davka. — V prihodnje hočem še kako drugo reč sprožiti, ako prav vem, da bo morebiti „Domovina" rekla, da jo podkopujem , da nje- nemu vredniku čast podiram, ker ne čakam, da bi ona perva o teh važnih stvareh spregovorila. V št. Pavlu pri Bolski—c— (Slovenščina. Obletnica). Slovenščina pri nas tukaj ue zaostaja, kar z veseljem naznanjam. Želeti se ve da je še mnogo, pa bo že s ča-‘som. Povedati tudi morem, da je tudi nekaj kmetov pri nas, ki prav radi slovenske časopise čitajo. Pa kakor povsod, je tudi tukaj takih dovolj, ki le preradi kako „nemško" zarobijo ter se tudi nemških časnikov kakor „Neue freie Presse", „Tagespost", „Gemeinde Zeitung" pri nas ne manjka. Taki ponemčeni Slovenci pa vendar niso slovenskemu zahtevanju nasproti, ter priznavajo napredovanje narodnega jezika za potrebno in važno, ter nas ne želijo v žlici vode vtopiti. Priča temu je, da nihče ne nasprotuje, da se v tukaj šnej šoli v slovenskem jeziku podučeva in slovenščina nikakor ne zanemarja. — Posebno moram pa tu omeniti, da so naši čč. gg. duhovniki prav vneti za narodnost ter da si čvrsto prizadevajo pri vsaki priložnosti za našo domačo reč. Zdaj pa še nekaj druzega. Leta 1866. 5. febr. smo prestali tukaj grozen strah in trepet, pa tudi veliko nesrečo. Menim namreč strašili požar nekdanje slovite tkalske tvornice „Pragwald". — Resničen je tu prigovor: Ni nesreče brez sreče. — Kako so vendar poprej, dokler je tvornica bila, delavci moškega kakor ženskega spola razujz-dano živeli, ob nedeljah in praznikih, po dnevu in po noči pijančevali, razsajali in pohujšanje dajali, tako da je bilo joj! Zdaj pa je vse drugače. Vse je tiho, mirno in pokojno. — Da bi le zmirom tako ostalo! I/. Laškega trgana Štajerskem l. marca 1.1. (Nemški in slovenski duh v našem trgu. — Drobtine.) Znano je slovenskemu svetu, kako so se nemškutarji pri volitvah za mesta in trge v Celji obnašali in žali-bog! da je med njimi tudi nekaj Laških tržanov bilo, ki se štejejo med „Verfassungs-treue" in „deutsche Kulturtrager". Pa je že tako: najlepše opleto polje >ni brez lju-ljike! Ti kulturonosci, ki so v Celji glasovali za g. Nekermana, želijo naš prijazni trg popolnoma ponemčiti, kakor slavni Konjicam, ter so napravili 19. februarja nemško gledišče in igrali dve nemški igri, h kterima so vse nemškutarske Celjane in ka-sinine pevce povabili. Zadnji so na odru prepevali, se ve da same velikonemške pesmi, kterih muzika je sicer prav lepa bila, njih zapopadek pa je brez vere in poštenja. Pilo in pelo se je potem se ve da do ranega jutra. — Toda ti ljubi gospodje ne smejo misliti, da so nas Slovence s tem pokopali. Tudi mi smo se hitro na noge postavili in en teden pozneje, 26. februarja igrali dve slovenski igri: Vilharjevo „Deteljo", in sta-roznano: „Domači prepir". Tudi mi Slovenci se smemo ponašati, da smo yimeli obilno gostov, posebno iz Celja in Žalca. Udov slavne Celjske čitalnice, gospodov in gospa je bilo obilno zbranih, in prepevale so se mile slovenske pesmice. Plesa in drugega radovanja tudi ni manjkalo. Res prehitro nam je vesela noč zginila! — Laščani, ne udajte se pod jarem nekih v tihem lazečih nemškutarjev! Bodite vrli sinovi majke Slave, ki vasje odgojila! Ne sramujte se slovenskega naroda, v kterem sde rojeni, kteri vas živi! Poglejte na vrle Žalčane in Mo-zirčane; po njih se zgledujte, ne pa po nemškutarskih Konjičanih in Slovenj egrača-nih! Tudi nam se bodo vremena zjasnila, in če se tudi vsi nam zoperstavljajo 1 Zatorej: „Ne udajmo se!" — Dobili smo pred nekaj časom novega okrajnega predstojnika, g. Glazer-ja, prav poštenega in ljubeznivega moža, ki bode gotovo boljši prijatelj našega naroda, kakor rajni Wagner. Saj je brat slavnoznanega gospoda častnega korarja pri sv. Petru blizo Maribora, in vrlega vašega dopisovalca iz Ruš. Upamo , da se nad — 120 — njim ne bomo goljufali! — Za okrajnega zastopništva prvomestnik je pri nas izvoljen g. Anton II o rij ak, zvest prijatelj matere Slave. Živio! Iz Gradca.---------i. Obljubil sem bil v svojem zadnjem dopisu, da hočem pozneje še enkrat ozirati se na sklep, po kterem sta se gg. Lipold in Lenček silila, da morata prevzeti mandat. Tukaj šni časniki vsi molčijo o tej stvari, ker grajati o vi sklep si ne upajo, kajti lahko bi se razjaril vsemoč-ni Blagatinšek čez nje, — hvaliti ga pa, to bi pa še celo njih nesramnost presegalo! Bolj odkritosrčno se je izrekla dvalistič-na „Debatta", ki sicer štajerske avtonomiste povzdiguje nad oblake. Ona pravi, da je ta sklep štajerskega deželnega zbora absurden in brezumen! Pa gotovo, odkar se je začelo parlamentarno življenje, nikdar se ni kaj tacega sklenilo. Ta čast gre štajerskemu deželnemu zboru! Pokazali so Nemci, koliko jim je mar za doslednost! Prejšne dni so prašali gg. Lipolda in dra. Razlaga, če bi hotla prevzeti volitev? Vsak nemški poslanec, ki je bil izvoljen, rekel je, da je pripravljen prevzeti volitev, čemu vse to, če se mora prevzeti mandat, če tudi bi okoliščine še tako zabranjevale. Cameri je prej rekel, da noče prevzeti mandata, kar je baron Hakel-berg Bam priznal, rekoč, da se ima le Car-neritu zahvaliti, da se je izvolil; kako se je tedaj mogel Carneri, ki je sam glasoval za predlog Stremayrov ter tako pritrdil njegovemu principu, že prej odpovedati mandatu? Pa ne samo nedosledni so bih Nemci, — bili so tudi breznačajni. Ako bi bili vsi Nemci taki, kakor ti v štajerskem zboru, lahko bi se reklo: „Germanica tides mulla fides“. Prejšne dni so nemški poslanci rekli našim poslancem, da so pripravljeni voliti njih kandidate, ako tudi Slovenci glasujejo za nemške kandidate. Tako so spravili naše poslance na led, kajti ti si niso mogli misliti, da jo bodo Nemci tako zasukali. Naši poslanci so zares volili nemške kandidate, ki so na ta način večidel se izvolili s preveliko večino; a ne tako Nemci, ki so, ko je prišla celo na zadnje tudi naša skupina na vrsto, čisto pozabili svoje obljube. Sedaj so pa še tako nesramni in se izgovarjajo s tem, da jim niso bili znani naši kandidatje. To je grda laž, ker od slovenske strani je bil odločen g. dr. Razlag, da jih objavi nemškemu klubu ali snidu. Tako postopanje se obsoja samo, — ni je treba druge sodbe. Čast in hvala pa gre vrlima gg. Lipoldu in Lenčeku, ki sta pokazala pri tej prilici, da jima ne gre za svojo osebo, ampak za narod, ki ju je izvolil. S takimi možaki se lahko ponaša naš narod; ponosen je pa tudi lahko na se, ker je pokazal, da si zna izbrati prave poštenjake za svoje zastopnike. Včeraj je na tukajšnein vseučilišču, kakor veleva postava, g. prof. dr. Krek v poskušnjo prvič javno govoril (tako imenovano Probe-vorlesungo). Odločeno mu je bilo kratko razlagati čase (tempora) v sta-roslovenščini s posebnim obzirom na primer-javno jezikoslovje, če tudi mislimo, da bi si bil gosp. profesor, ako bi mu bilo prosto izbrati si predmet, izvolil drug manj suhoparen predmet; vendar pa je tudi tega izpeljal tako izvrstno, da si je pridobil od vseh strani živo pohvalo. Končno se je tudi odločil za ime „sta-roslovenščina11, ktero hočejo drugi učenjaki spodriniti. Slava gospodu profesorju, kteremu se imamo zahvaliti, da se bodo Slovani tudi na tukajšnem vseučilišču lahko učili slovanskega jezikoslovja, česar se je dozdaj tako zelo pogrešalo. Ptuj e dežele. Italija. Po deželi od enega konca do druzega zelo vre. Vse je po koncu zavolj prihodnjih volitev, zlasti ker tudi Garibaldi pridno olje v ogenj vliva in ljudstvo zoper vlado in duhovstvo šunta. — Kraljevič Humbert gre še le po veliki noči na Dunaj. Francoska. Napoleon se zdaj tudi za vojsko pripravlja. Naročeno je že veliko tisoč novega orožja in konj, zakaj? to je gotovo, da ne za igračo. Napoleon neki Bis-marku nič kaj ne upa, posebno odsehdob ne, odkar je z Rusom tako prijazen. Angleška. Prejkone bode skorej zda-njemu ministerstvu odzvonilo, 4 možje so že izstopili zavolj volitnega predloga. Iz Londona se od 7. t. m. poroča, da so se Fenijanci na več krajih spuntali, in s kr. armado do krvavega bili ter telegrafe in železnico poškodovali. Srbija. Kakor je zdaj čuti, se Srbska vlada ne misli vdati in turških pogojev zastran trdnjav sprejeti, pa javeljne tudi tega vabila ne, da bi knez v Carigrad šel in se tam s turškimi državniki pogajal. čemu neki? Kakor je oni dan tudi ruski „Invalid11 pisal, so tu vse prizadetve za mirno spravo zastonj, ker sv. križ pa koran ne moreta biti skupaj! — Armada se na vso moč pripravlja , da bode v stanu brž na vojsko iti, in da bo vredj ena kolikor mogoče romanski enako, ki jo bo pruski major Krenski s pomočjo pruskih oficirjev po pruskem kalupu prej ko mogoče vredil. Turčija. Za vzhodnje vprašanje se čedalje bolj po Evropi vnemajo. Je pa tudi vprašanje, da mu ga ni para. Rus dela z besedo in djanjem za turške kristjane in sili tako Napoleona, ki je mislil to vprašanje spet odložiti, da bo tudi kaj početi moral; le Baron Beust — ne ve se, kaj on zdaj tuhta , ker mu je prvi naskok spodletel 1 - • c- Razne novice. * Nad vasjo „6 oj z d o m“ nad Kamnikom pod skalnatim hribom se je 12. febr. velika več centov težka skala utrgala in s toliko težo na streho in pod neke hiše padla, da je vse predrla in pri peči, kjer je sedela 211etna deklina, na tla telebila. Leti jo bila zasuta in prišla ob življenje, 2 otroka pa, ki sta pri mizi sedela, bila sta o popolnoma nepoškodovana. — Nedavno poprej seje tudi pri Podpeči velika skala utrgala, pa menda ni nič posebne škode napravila. * 6. t. m. ob času solnčnega mrknjenja nismo tu v Celovcu mogli nič opazovati, ker je ravno tedaj sneg zelč naletaval. Med 10. in 11. u. je bilo zelo temno. * Vodstvo južne železnice naznanja, da pobira od 5. t. m. 27% nadavka od vseh plačil, ki se v bankovcih odrajtujejo. * Plizo mesta Neapel na tako imenovanem predgorju „Posilipo11 zgodila se je oni dan strašna nesreča. Nek viši oglednik je iz tamošnje sinodnišnice že dalj časa smodnik zmikal in ga skrivej prodajal. To je zdaj na dan prišlo. Gosposka pošlje posebnega komisarja k njemu, da bi vse preiskal, pa lej, tatinski nadzornik gre in zasmodi smodnišnico, ki se s strašnim pokom v zrak razleti. Šteje se tudi 63 mrličev. * 12. t. m. bodo vMonakovem na Parskem imeli železnični oskrbniki posvetovanje, da konečno določijo znižano ceno za vožnjo v Pariz in nazaj, kedar bo velika razstava. * Baron Šlojsnik je po „Klagenfurterici" v veliki nevarnosti zgubiti pokroviteljstvo filharmoničnega društva in nemške kazine. — Nemškutarji pač le vedno na maščevanje mislijo 1 Namesto da bi si pravičnega moža za izgled vzeli in posnemali, kar bi bilo lepo in značajno, vpijejo in kličejo le na maščevanje! * Nek Sedmogračan, z imenom Berenczy, ki je bil 4 leta v Celovcu interniran, dobil je te dni naznanilo, da je sprosten in da se sme v svojo domovino vrniti. * Iz Dunaja se poroča, da bodo napravili 4 nove posadne ali garnisonske bolnišnice in sicer v Celovcu, Sopronju, Bolzanu in Trenti. Vsaka bode imela 1 stotnika za poveljnika in 1 štabnega zdravnika za višega zdravnika. * Vladin časnik v Florenciji naznanja ministerski oglas, po kterem se je kr. poslanstvo ali konsulat na Dunaju in v Trstu ustanovilo. K prvemu bode spadala niža Avstrija, Moravsko, Šlesko, Češko, Galicija, Ogrsko, Sedmograško in Štajersko, k drugemu pa Koroško, Kranjsko, Dalmatinsko, Primorje, Istra z vsemi kvarnerskimi otoki. Najviši bode menda imel 15.000 lir na leto plačila. * Slavni škof Strosmajer se je srečno3. t. m. iz Laškega v Zagreb pripeljal. Prazne službe. Profesorska na c. kr. viši gimnaziji v Mariboru za latinski, grški in slovenski jezik (840—945 gld). do 10. aprila t. 1. pri dež. namestniji v Gradcu; — 3 aktuarske sl. pri novo vredjenih okr. sodnijah v Zatičini, Ložu in Ribnici (400—500 gld). v dobrih 2 tednih pri viši dež. sodniji v Gradcu. Prosivci morajo med drugim dokazati, da znajo popolnoma slovenski jezik; — nadzorniška pri colnem uradu v Kuf-stein-u (1470 gld. itd), do 14. marca pri dež. lin. vodstvu v Insbruku; — , gozdnarska v gozdnarskem okraju v Zell-u pri jezeru (630 gld. itd.) do 14. marca pri fin. vodstvu v Solnemgradu. — sl. gozdnarske-ga svetovalca in sporočovalea pri štajersko-avstri-janskem fužinarskem vodstvu (1260 gld. s postran- i skiini dohodki) do 21. marca do fužin, vodstva v Eisenerzu. Sreckanje. Dri 14. srečkanju državnih sreček so sledeče serije vzdignjene bile: 639, 1121, 1477, 1511, 1798, 2115, 2302 in 3861. Ser. 3961 štev. 28 dobi 200.000 gld., s. 659 št. 21 dobi 50.000 gld., s. 1511 št. 71 d. 15.000 gld., s. 1798 št. 60 d. 10.000 gld., s. 3961 št. 91 in s. 2302 št. 23 d. 5000 gld., k. 1477 št. 38, s. 1477 št. 86, s. 3961 št. 48 d. 2000 gld., s. 1511 št. 83 in 27, s. 1477 št. 84, s. 3961 št. 2 in 95, s. 2112 št. 42 d. 1000 gld., s. 659 št. 22, 39, 56, s. 1121 št. 55, s. 1511 št. 95, s. 1798 št. 17, 26, s. 2115 št. 28, s. 2302 št. 42, 54, 57, 98, s. 3961 št. 13, 21, 83 d. po 500 gld. itd. P Pri 454. in 455. srečkanju starega državnega dolga ste bile seriji št. 51 in št. 122 vzdignjeni. S. 51 ima bankine obligacije ali obveznice po 2% odstotkov od številke 40.778 do štev. 41.629 s skupno glavnico 999.354 gld. z obrestnim zneskom po znižani meri 24.983 gld. 51 kr. Sr. št. 122 ima bankine obligacije po 2 V2"/0 od št. 109 do 359, po 2% od št. 32 do št. 3337; št. 2400 s polovico glavne matice; potem št. 3406 do št. 3428 s skupno glavnico 1,204.120 g. z obrestnim zneskom po znižani meri: 24.951 gld. 23 kr. Pri 28. srečkanju loterijskega posojila od 1. 1839 je bilo 1. dec. 1. 1. 114 serij vzdignjenih. Od teh so sledeče zadele: S. 5241 št. 20.606 dobi 220.000 gld., s. 1031 št. 20.606 dobi 40.000 gld., s. 459 št. 9170 d. 12.000 gld., s. 1633 št. 32.656 d. 9000 gld., s. 272 št. 5436 d. 8000 gld., s. 2018 št. 40.360 d. 7000 gld. in s. 4432 št. 88.630 dobi 6000 gld. Odprta listnica. G. M. na K.: Na Vas ni nihče mislil; vse gola naključba. — G. O. na R.: Lepa hvala: prosimo! — G. H. pri J.: Kaj še! To je pač nesramno! ——xx~—l-- Dunajska borsa 8. marca 1867. 570 metalike 61.— 5% nacijonal 71.40 1860 derž. posoj 88.30 Bankine akcije 741.— Kreditne 188.40 London 127.60 Novi zlati 6.02 Srebro 125.75 Izdatelj in odgovorni vrednik J. Božič. Tiskar J. pl. K1 e i n m ay e r. Odgovorni opravnik R. B*rtschinger.