166. številka.
Ljubljana, v sredo 22. julija 1896.
XXIX. leto.
lahnja vsak dan »vate?, isimfii nedeljo in praznika, ter velja po poŠti prcjeman za avstro-ogerske deftcle »a vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld. r.a Četrt leta 4 gld., za*"jeden rutcoo 1 gld. 40 kr.— Za Ljubljano brez pošiljanja ca dom za vse leto 13 gld., rt» četrt leta 3 gld. "<0 kr., Ka joiJ«n moBec 1 gld. 10 ki. Zs» pošiljanje na dom računa bo po 10 kr
na mosec, po .10 kr. za Četrt leta. — Za t nje dežela toliko *oC, kolikor poštnina r.r,a$a. Za oznanila plafinje ne od Gtiristopne petit-vrsto po ij kr., Ce se oznanilo jodenkrai tiska, po fi kr., fie se dvakrat, in po 4 kr., Ce ae trikrat ali večkrat tiBko. Dopisi naj bo izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — OredniBtvo in upravnistvo jc Da Kongresnem trgu ftt. 12. U pr av ii ia t v ii naj su blagovolijo posiljsti naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vso administrativne stvari.
Kulturni boj v Gorici.
Kadar bodo v uto letih oli Še pozneje zgodovinarji zbirali gradivo za poveatnico ljudske šole na jugu avstrijske monarhije, se bodo čudom čudili, kako težke bojo je bilo izvojevati za pridobitev najelementarnejših, za kulturno napredovanje po trebnili pripomočkov.
Čudili se bodo zgodovinarji toliko bolj, ker je vsem avstrijskim narodom v državnih osnovnih zakonih narodna jednakopravnost zajamčena tudi glede Aole, dočim bodo imeli na razpolaganje nebroj dokazov, da so prav razne vlade skušale kratiti narodom to pravico.
Najljutejši mej vsemi boji za pridobitev slovenskih Šol se je bil v Gorici. Boj mej slovenskim prebivalstvom v Gorici in občino je tekel dolgo časa. Znan je v vseh fazah in najznačilnejši mo ment v veem tem boju je okolnost, da so vsi poklicani čuvarji zakona očitno ali skrivaj podpirali prizadevanja laških nasprotnikov in jim sli na roko, kolikor je bilo mogoče. Dočim se lokalni upravni organi niti niao potrudili, da prikrijejo svoje simpatije za laško nasprotovanje slovenski šoli v Gorici, so centralne vlade organi postopali sila počasi in neodločno, so mirno prenašali drzne laške provokacije in se skrbno ogibali, pokazati nekolilo energije, samo da bi laška stranka ne mislila, da je vlada količkaj naklonjena slovenskim zahtevam.
Vladini omahljivosti in skrajni leski odločnosti v nasprotovanju slovenski šoli je pripisovati, da vprašanje o mestni slovenski ljudski šoli še do današnjega dne ni rešeno definitivno. Lahi so se na dejali, da omahnejo Slovenci v krutem boju in se naposled udajo usodi; to isto je upala tudi osrednja vlada, a izkazalo se je, da je bilo to pričakovanje piškavo.
Goriški Slovenci so z občudovanja vredno vztrajnostjo stali na braniku svojih pravic in niso odjenjali ni za las, dasi jim je ta borba za ljudsko Šolo nali gala ogromnih žrtev, dosegli so končno, da se je mestni občini naložilo, ustanoviti mestno slovensko ljudsko Šolo.
S tem pa borba še ni bila končana. Mestna občina se je še dalje upirala in šele po dolgem nasprotovanju ustanovila zahtevano šolo, a jo nastanila v neprimernem, nezdravom, ob mestni periferiji stoječem poslopji. To poslopje, ki je bilo za vojašnico absolutno neporabno, naj bi bilo dobro za več sto slovenskih otrok.
V celem boju za slovensko šolo v Gorici ga ni momenta, kateri hi človeka tako razdražil nego je ta, da se je mestna občina drznila nastaniti šolo v poslopji, nevarnem zdravju nežne šolske mladine. Tam, kjer odraslim možem-vojakom ni bilo moč prebivati, tam naj bi prebivali otroci Da se vlada temn koraku mestne občine ni takoj ustavila, ko se je ta misel sprožila, to je žalosten dokaz slepo mržnje zoper Slovence, katera navdaja izvestne kroge.
Slovenska šola je bila nastanjena v tem poslopju vse šolsko leto. Slovenci so zahtevali, naj se namesti sred« mesta v primernem poslopji , in ker se merodajni krogi na to opravičeno in utemeljeno željo niso ozirali, ae je unel nov boj.
Goriški Slovenci niso pošiljali svojih otrok v mestno Šolo, nego še nadalje v Slogine zavede, katerih vzdrževanje je seved« ^talc lep* novec. Občina je na mestni slovanski šoli nastavila Štiri učitelje, šolo pa so obiskovali trije otroci in ker goriški Slovenci niso odnehali, je vlada končno naložila občini, da mora za mestno slovensko šolo dobiti do začetka prihodnjega šolskega leta druge prostore, sicer da jih vlada poskrbi, a na mestne troške.
Kaže se, da boj za šolske prostore tudi sed.nj še ni končan. Mestna občina želi dobiti za šolo nezadostne, ne sredi ment a ležeče prostore, ker upa, da bode mnogo starišev rajo pošiljalo svoje otroke v laške šole, nastanjeno v lepih zdravih prostorih, nego v šolo, ležečo od rok in ki je nastanjena v nezdravih prostorih. Zategadelj namerava občina premestiti slovensko šolo iz sedanjega poslopja v ulico Vogel tudi v neko, za Šolsko porabo prirejeno staro vojašnico. To poslopje, bi bilo k večjemu pri-
merno zn kako slabo cb'skano šolo, ne pa za slovensko šolo, katero bode obiskovalo do 400 in več otrok.
Poroča se, da se goriški Slovenci s to premestitvijo no bodo zadovoljili, iz česar se da sklepati, da še ni konca za celo našo državo tako malo častnemu kulturnemu boju v Gorici, katerega boja je največ kriva vladna neodločnost in omahljivost ter nje simpatizovanje z Lahi. Goriški kulturni boj potrjuje, da je Bismarck pogodil resnico, ko je rekel: ,Die fnterreichische Vervraltang ist daš Geg^ngift fiir die osterreichische Gesetzgebung." Državni osnovi zakoni so dobri, uprava pa je slaba in zato so sploh mogoči in neizogibni taki boji kakoršen je boj za slovensko šolo v Gorici.
V PJuhljunl, 22. julija.
Nemški Bhod v Gradcu V nedeljo je bil v Gradcu nekak ebod nemških zaupnikov. SeŠli bo se bili največ neoiškoliberalni in nemškonarodni župani. Namen temu shodu je bil, doseči sporazum-jenje mej liberalnimi in narodnimi Nemci glede na bodoče de?» lnrtzborske volitve. Sporazumljenje se ni doeeglo. N'so bili jfdini niti v tem, kako naj po-ntepajo proti klerikalcem, in ne v tem, kako politiko noj zavzemo nasproti protisemitizmu. Niti to ni moglo zbranih županov zjediniti, da so južnošta-jerski župani jim slikali veliko nevarnost, ki preti Nemcem od Slovencev in jim klicali, da je celjsko, mariborsko, ptujsko in radgonsko nemštvo izgubljeno, ako Nemci niao jedini. Gorenještajerski župani za to imajo vse premalo smisla. Govori se, da so južnoštajerski Nemci kaj z žalostnim prcem ostavili Gradtc
Pruski Poljaki. Graška „Tagespost" je priobčila reki dopis iz IV*rolinu, v katerem se dopisnik hudnje, da se pruski Poljaki nočejo nakrat potuj 'iti. Posebno se jezi nad poljsko duhovščino, ki ovira ponemčevanje. Primka vlada mu tudi dovolj odločno no pokopa in krediti za napeljevanje tudi ne zadoščajo i;» je treba, da se dovolijo novi krediti. Dooisnlk ž>Ii, da se z veejo odločnostjo začne
Lirske in epske poezije.
Napisal A. A A k e rc. Odkar so izšle „Balado in lomauce", se je Aškerčev genij mogočno razvil. Kakor orel se je dvignil v sinje višave. Pesniku ae je duševno obzorje silno razširilo iu z občudovanjem zre nanj ves elcvenski rod. Posamezni pritlikavci in znlotjo mečejo sicer za njim blato, a pesnik je že jeduemu iz njih za vho druge povedal svoje mnenje v pesmi »Pegaz in osel" kjer pravi:
Čo jaz bi htel tebi približati Be, Sam moral do tAl bi ponižati se . . . Tebe bi glava bolela — Čast pa bi moja trpela!
TJmeti poleta ti Muzinili konj
Nikdar ne bos mogel ; ves trud je zastonj!
ObcI ostano le osel,
Letanje ni njegov posel.
Obzor idej tvojih ne bega čez plot, Na uzdi te kratki tvoj vodi gospod. Skromen mi, sivko moj, bodi; Kar jo nad taboj, ne sodi!
Ne: vspenjati so do pesniških viSin — Namen tvoj le žito nositi je v mlin! Moko da nosifi iz mlina, Pase to, krmi družina . . ,
Če hočeš, le rigaj in vjiij, kritiknj! . , . (^c Pogaze sodift, pa pomni in fiuj: IVI o It vsako na vasi Osla spozna- te po — glasi . . .
Slovensko občinstvo ji Že davno želelo, da bi pesnik priredil zbirko svojih v posamičnih letnikih ^Ljubljanskega Zvona" iliiHfa pesmij Sedaj se je ta želja povsem nepričakovano izpolnila V ralogi Ijubljauake knjigotržnice Ig. pl. Kleinmeyr dt Fed. Hamherg je včeraj izšla zbirka Aškerčevih peBinij naslovljena „Lirsko in *pske poezije*.
V tej knjigi je Aškerc zbral 82 pesniških biserov, 82 umotvorov, katflri spadajo mej najkta-snejše proizvode slovenske književnosti in katerim sodi častno mento v svetovni literaturi.
Pianik je te pesmi razvrstil na štiri skupine, naslovljene „Razni motivi*, „Iz popotnega dnevnika*, .Iz pesmarice neznanega siromaka" in „Balade, legende, romance*.
Namen teh vrstic ni, naslikati literarno hii-jognomijo Aškerčevo, ali z vatlom filozofi^nih eate tikov v roki ocen jati strokovnjaško in učeno te proizvode pesnikove. Aškerc je sam avojo Muzo ka-rakterizoval tako jasno in dobro, da bi je noben kritik bolje ne mogel in to v pričujočo zbirke prvi, „Moja Muza" naslovljeni pesmi, katera slove:
Moja Muza ni mehkužna Bledolična gospodična;
Crnogorka je, spartanka,
DaTI zdrava, ognjeviti.
Moja Muza ne poseda
V mesečini v pnlnsanjah, I >n;i ljubi jasne dneve,
1 ulii vroče solnčne žarke.
M"ja Muza se ne joCe
Nad svetovnim gorjem bridkim,
BatttO kliče le na delo,
Ki naj spasi nas jedino! —
V levi bakljo, v desni handžar Kvišku dviga moja Muza;
ki '.vetljujo teme klete j In h tirani se bojuje.
Napisali hojo t*» vrste, ker želimo, da bi se čim prej Isvtd'do po slovenski domovini, da je Aškerc svojemu n i rodu podaril drugo zbirko svojih proizvodov, napisali smo jih, da bi za ta veseli dogodek izvedel vsakdo, naj živi v razkošni palači ali v samotni revni koči O pesmih samih bodemo govorili še pos-bej in obširneje o drugi priliki.
Uoanju oblika t« nove zbirke Aškerčevih pesmij je jako lepa in dostojna tega našega dičnega pesniku. Papir je lep, tisek eleganten, vezava ukusna in kar nič preobložena ■ zlatom, cena primerna. (Hroširan izvod 1 g'd. 30 kr, s pošto D kr. več, vezan 2 gld., s po^to 10 kr. več)
Naj bi slovenski narod pridao segal po tej krasni zbirki pesniških umotvorov. Z.
naseljevanje Nemcev v vzhodnih pruski pokrajinah. Seveda to ostane le pobožna želja. Kar je mogla vlada pokupiti poljskih posestev, jih je že gotovo pokupila, druga so pa v taci h rokah, da ee za nobeden kupi -nei prodajo. Poljski kmet v Pmsiji ni tako zadolžen, kakor so bili nekateri veleposestniki, ki so težko čakali, da vladi dobro prodajo svoja rose«tva. Iz vsega „Tagespoštinega" dopisa je videti, da Nemcem, v Poznanja- ne gre^f/se po sreči. M * -
Sofija v denarnih zadregah. Vladanje Stam-bulova stranke je tudi mesto Solijo spravilo v velike denarne zadrege. Mnogo mestnih novcov je zginilo v žepe raznih političnih kolovodij, poleg tega se je pa hotelo mesto nakrat narediti za najmodernejše rreeto in so se delale razne drage naprave. Da si pomaga iz zadreg, je mesto hotelo najeti pet milijonov levov na posodo. Posojila pa ne more oddati. Oi razpisanega posojila se je razpečala samo petina, kar je malo, če se pomisli, kako se v nekaterih krajih kapitalisti rujejo za javna posojila. Mestni zastop v Sofiji si pa sedaj hoče s tem pomagati, da nerazpečane obveznice kar pošlje upnikom kot plačilo. Upniki bo Jo pač kaj malo zadovoljni, ako bodo namesto gotovega denarja dobili obveznice precej negotovo vrednosti.
Italijanski iredenti v Franciji se tako dobro ne godi, kakor v Avstriji. Francoska vlada zna bolje ceniti njeni nevarni značaj in je strogo prepovedala vsako iredentovsko demonstracijo, lre-dentovci so se te prepovedi močno prestrašili in dve iredentovski društvi ste sh kar razšli. Ravno tako bi tudi v Avstriji vlada lahko iredento hitro zatrla, ko bi le dobro voljo imela. Seveda dokler bodo drža> ni nradi sami prikrivali iredentovce, ee razmere na Primorskem ne izboljšajo.
Vstaja na Kreti Velevlasti so od turške vlade zahtevale, da zameni Adbulo pašo s kakim drugim generalom. Če se to tudi zgodi, ne bode nič pomagalo, novi vojaški poveljnik bode ravno tako jravnal. Adbula paša ne postopa na svojo roko, temveč ima navode iz Carigrada. Turčija dobro ve, da velevlasti niso jedine in se zatorej zanje nič no briga.
Vstaja na Kubi Španska ofieicijalna poročna so imela zadnje dni nekaj poročil o španjskih zmagah na Kub*. Kakor se je j a pokazalo, so ss zmage premenile v poraze. Ustaški poveljnik Maceo, katerega m najmanj kacih dvajsetkrat ustaši proglasili m mrtvega, jo Španca močuo uaklestil. Miri uaJHt častnikov in 300 vojakov Spancev je ubitih in ranjenih. Poleg tega je pa mej špansko vojsko hudo gospodarila rumena mrzlica, ki bode gotovo pobrala več ljudij, kakor vojska sama. Španska vlada skuši s tem ljudstvo na Španskem potolažiti, da je priobčila neke podatke, kako malo je Špancev be doHt tl.ij pobito in za boleznijo umrlo na Kubi. Te Htevilk- pa ljudij ne morejo prepričati, ker je le preočiviilno, da Bito resnične. Vladna poročila s Kube so že popolnoma ob vso veljavo. Nikdo jim več ne vet uje, niti vladni privrženci ne.
Dopisi.
Iz   lluilo\ 19. julja.   Naš-* prosto-
voljno gasilno društvo sme zabeležiti današnji din z zlatimi < rkami v svojo kroniko. Nismo še porotah, da je to društvo letos pričelo graditi poslopje za shrambo gasilnega orodja, katero je malone že dogotovljeno. V prvem nadstropji bode imelo poslopje dve prostorni stanovanji in s tem vstreže društvo ob jednem potrebi, katera se čuti vsak dan bolj Odbor si je velike prevzete naloge popolnoma svest in napenja vse sile, da bi jo častno izvržil in materij »dne težavo zmagal. Priredil je danes, da nabere nekoliko sredstev, v krasno okičeni grof Thur novi grajščini lep koncert, kar je bila prekrasna ideja. Uspeh je bil v materijelnem oziru jako lep, dohodkov je okrog 210 gld., stroškov pa skoro nič. Uspeh je bil pa tudi v umetnostnem ozira sijajen. Nismo mislili, da imamo v Radovljici tohko sposobnih sil. Sedaj se ne bojimo več dolgih zimskih večerov, led se je stajal in prepričani smo, da tisti, kateri so do sedaj niao še javno pokazali, ker ni bilo priliko, so iz današnjega ploskanja, katero je sledilo vsaki pito?, razvideli, kako jim je občinstvo hvaležuo za viit«'k, katerega smo imeli danes, hvala složnemu sodelovanju vseh slojev prebivalstva. — ln najbolje smo hvaležni našim vrlim damam, katerim gre inijveč zasluge za dauašnji uspeh. S pre krasnim svojim glasom razveselila nas je gospa Šolmajerjeva. Na glasoviiju pa smo imeli priliko občudovati spretnost gospic pl. Rothove, Audolšekovo in Roblokove. Kvnrtet aTičica gozdna* je splošno ugajal, domača pevca gg. Domicelj in Pianecki in ljuba nam gosta gg. Jesenko in Toporiš, gosp. Domicelj tudi s svojim solo, vsi to vrlo izpolnili svojo
nalogo in gospoda Gnezde iz Ljubljane spretnost na goslih se je splošno občudovala. Vabilu odbora so se odzvali tudi stotnik prostovoljne požarne hrambe ljubljanske g. Doberlet in jako odlična osebe iz okolice, mej njimi tudi knez \V*indiaoJbgraetz, ufw skoro .vsi meščani. Ko je pevnki zbor gasilnega društva, ki je nastopil, nazadnje, končal kitico narodnih pesmij, razšli smo se z nado, da ta koncert .ni; bil zadnji, katerega so priredile domače moči v Radovljici.
Iz občinskega sveta ljubljanskega.
^       'V Ljubljani, 22. julija.
Občinski svet ljubljanski imeU je sinoči javno
sejo, katere se je udeležilo 25 občinskih svetovalcev. Otvorivši sejo naznanil j-) župan Hribar, da mu je došlo pismo ministerskega predsednika grofa B&-denija, v katerem obvešča gospoda župana o svojem prihodu v Ljubljano ter zaradi bolehnosti in iz principijelnih uzrokov odklanja nameravani banket mestne občine. Občinski svet vzel je to obvestilo na znanje, isto tako tudi zahvalo deželnega odbora kranjskega za znižanje cene deželni holmci dodane vode na 5 kr. za kubični meter. Konečno omenil je gospod župan, da je deželni zbor odobril kolesarski red, voljaven za celo deželo kranjsko, in da bode vsled tega treh v tudi kolesarski red za mesto ljubljansko v nekaterih točkah premeniti.
Obč. svet. dr. Starć stavil je nujni predlog, naj občinski svet odobri načrt ugovora, ki se ima skleniti mej c. kr. vlado in mestno občino ljubljansko glede uprave regulacijskega zaklada. Načrt bil je brez ugovora odobren ter ob jednem vzprejet tudi pravilnik, v katerem se mej drugim določa, da naj bode mestna občina zastopana v regulacijskem cd-eeku po sedmih, deželna vlaJa pa p> dveh zastop nikih. Deželna vlada imenovala je svojima zastopnikoma v tem odseku gg vladnega svetnika dr. pl. Rlilinga in stavbinskega svetnika Svitila. — Obč. .svet. S u b i c stavil je nujni predlog, naj občinski svet ustreže želji poštnega erarja. da sme kabelj od novega poštnega poslopja do kabeljeke hišice speljati po Franca Josipa cesti. Občinski svet pritrdil je temu predlogu.
V imenu pravnega odseka poročal je obč. svet. dr. M a j a r o n o zadovi izplačila odškodnine občine Spodnja Š ška zaradi inkorporacije Tivolskega po 8estva ter po obširnem pojasnila o dosedanjih pogajanjih mej mestno občino ljubljansko in občino Spodnja Šiška predlagal, naj se dotični akti popol-nijo in naj se zasliši tudi bivši župan Grasselli; dotični spisi naj se predlože pravnemu odseku v posvetovanje in nadaljnjo poročanje.
Obč. svet. Ravnihar poročal je o dodatnih kreditih k proračunu za tekoče leto. Ž* sedaj, ko je preteklo šele pol leta, opaža se, da za letos do-volj«ni krediti pri nekaterih naslovih ne bodo zadoščali ; vsled tega treba je nekatere kr. d,t o Dopolniti in tioan. ni odsek nasvetnje, da se v to svrho dovoli dodatni kredit v zneska 31.821 gld. Tem višjim stroškom nasproti pa so se pomnožili tu ii dohodki in je proračunjeno do konca leti prebitka 33 550 gl. V primeri z višjo potrebščino pokaže se torej čistega prebitka 1729 gld. Občinski svet odobril je brez ugovora nasvetovane kredite ter ob jednem dovolil magistratuim uradnikom in ostalim uslužbencem še do konca tekočega leta polovico d<.s?danje draginjske priklade.
Obč. svet dr. M a j a r o n poročal je v imena policijskega ods ka nadalje o nasvetu mestnega magistrata, naj se prevoznikom stojišča določijo tako, da bodo po štirje vozovi stali na Mestnem trgu, na Kongresnem trgu, na Dunajski cesti iu pred južnim kolodvorom, po dva voza pa naj stojita ob prihodu vsakega osebnega vlaka na kolodvorih dolenjskih in gorenjskih Železnic. Obč. svet. Tur k protivi se predlogu, v kolikor se tiče kolodvora dolenjskih železnic, vendar pri glasovanju obvelja odsekov predlog.
Prošnja zadrnge prevoznikov za oprosčenje mitnine na Marije Terezije cesti in pri Št Peterski mitnici bila je po kratki debati odklonjena. Pri tej priliki naznanil je žipan Hribar, da bode ti dve m<tnici kmalu treba premestiti, ker tudi državna uprava želi, da se užitninska meja primerno razširi.
Obč. svet. dr. vitez B 1 e i w e i s poročal je o računih za zdravila mestnim ubogim in v mestni u hi./m h Tu nastanjenim hiralcem za leto 1895. Število receptov sn je v primeru s prejšnjim letom pomnožilo; vsled tega so tudi stroški viAji in znašajo za pretočeno leto 956 gl. Občinski svet odobril je račune ter gospodom zdravnikom, ki so brezplačno lečili uboge, izrekel toplo zahvalo. Zaradi pozne ure preložilo se je posvetovanje o ostalih točkah dnevnega reda na danes zvečer.
Pred zaključkom seje interpeloval je obč. svet. T ar k gobp. župana, zakaj je mestni magistrat podelil koncesijo za prevažanje z omnibuHi nekemu Misso-niju na Reki ter tako podpiral tujce, a ne domače obrtnike, češ, da bi bila tudi zadruga prevoznikov preskrbela take omnibuse. Župan Hribar jo odgovoril na interpelacijo, da je magistrat povsem kori ktno postopal. Da bi tako podjetje in ž njim zdru ženi zaslužek ostal v domačih rokah, vprašal je magistrat, je Ii bi morebiti zadruga hotela prevzeti tako podjetje za jednake prevozne cene, a zadruga j ■ odgovorila, da bode to storila, „če nastane potreba za tako podjetje0. Za zadrugo bi taka potreba bs-veda nikdar ne nastala. Magistrat pa ima skrbeti za koristi vsega stanovništva, in zlasti ubožnej-
roga, in je vsled tega podelil zaprošeno koncesijo Missoniju.
Obč. svtt. T u r k vprašal je nadalje, kaj je z zadevo toli potrebnega fijakarskega, reda,;ip z javnin, vodnjakom pred pokopališčem pri, Sv. Krištofa. Župan II r i b a r je odgovoril, da prije tokarski red kmalu v občinskem«»vetu V razpravo iu da,t«0 bode vodnjak pred pokopahščam v kratkem postavil. Obč. svet«, dr Grego rič omeni, d* «e iz Jjiše št. 30 na s v.,Petra cesti razširja, hud smrad ier pjepsi, naj mestni fuik stvar preišče in primerno nkrene.. Župao Hribar obljubi, da bode mestnemu fUikjn potrebno naročil, tel* zaključi potem sejo. ob polu. 9. uri zvečer.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 22. julija.
— (Občinski svet) imel bode nocoj ob G. uri sejo. Na dnevnem redu so vse tiste točke, katete so v sinočni seji niso mogle rešiti.
— (Zrelostne preskušnje na višji gimnaziji,) katere so se začele dne 8. julija, sd končane. Ustno preskušnjo je delalo 73 abiturijentov, 13 abiturijentov jo je naredilo z odliko, 44 z dobrim uspehom, 15 jo dovoljen ponavljalui izpit po dveh mesecih, jeden abitunjent pa je bil reprobiran za celo leto. Z odliko so prebili preskušnjo: Viljem Baltič iz Ljubljane, Frauc Dolšak is Ljubljane, Fr. Korošec iz Dečkovega pri Novi vasi, Stanislav La-pajoo iz Ljutomera, Evgenij Legat iz Zagoria pri St. Petru, Alojzij Mesar z Jesenic, Josip Ocepek iz Jablane pri Zagorju, Josip Petrič iz Vrhovlja, Makso Pirnat iz Tuštanja pri Moravčah, Fr. Rebol iz Hraš pri Smledniku, Hugon Schiebel iz Strahovic v Šleziji, Leon Stare iz Ljubljane in Kr. W*ndischer iz Postojne.
— (Občni zbor akad. ferijalnoga društva „Sava" v Ljubljani) bo v Kredo 5. avgusta t. 1. ob 4. uri popoludne v salonu Hafnerjeve gostilne. Zvečer istotam ob 8 uri komers. Program občnega zbora: 1.) Poročilo odborovo, 2) poročilo preglednikov, 3 ) volitev odbora, pregleduikov in predsednikov čaBtnega soda, 4.) slučajnosti. K zbora se uljudno vabijo vsi gg. ustanovniki, starešine, podporniki in izvršujoči člani „Savu". Gostje akademiki dobro došli.
— (Pevsko društvo „Slaveo") priredi ob ugodnem vremenu v nedeljo dne 2G. t. m. popolu danski izlet v Podutik. Gostje dobro došli. V nedeljo dne 2. avgusta bode druga in zadnja velika ljudska veselica v letošnjem poletji pri Koslerji z vojaško godbo iu kegljanjem na dobitke. Dae 15. in IG. avgusta pa se udeleži „Slavec" velicega koncerta v Brežicah. Odbor vabi s tem gg. pevce, naj se polncštevilno udeležujejo pevskih vaj, katere so vsak ponedeljek in vsako sredo ob polu 9. uri zvečer.
— (Vojaški koncert) V soboto, dne 25. t m, bode v Švicariji velik koncert vojaške godbe pod osebnim vodstvom gospoda kapelnika Bohumila F r i s e k a. Č>eti dohodek tega koncerta, čegar bogati vzpored se odlikuje po jako lepih, izbranih točkah, je namenjen fondu za vzdržavanje vojaških spomenikov na Češkem. Začetek ob 1/gS, uri, ustop-niča za osebo 30 kr., rodbinska ustupnica za 5 oseb l gl. 20 kr. — Glede na odlično patrijotski namen tega koncerta je vsekako pričakovati velike udeležbe.
— (Finančno ravnateljstvo) je izdalo naslednji razglas: Pri doželnih eruričnih cestnih mitnicah, katerih zakupna pogodba koncem decembra 189G. I. poteče, t. j. pri mitnicah v Št. Petru, Bi-tinjah, Bistrici, Sturji in Vipavi se bode, ako v kratkem razpisana zakupna obravnava ne bode imela povoljnrga uspeha, od 1 jannvarja 1897. 1. naprej pobirala mitoina v lastni opravi c. kr. erarja. Pobiranje pristojbin v erarični upravi oddalo se bode v prvi visti penzijonistom, kviescentom, pni vizijonistom (doslužeucem, vpokojencem) in invalidom, ako so te osebe pripravljene prevzeti posel pod sprejemljivimi pogoji, ako so telesno in duševno zanj popolnoma sposobne, ter so si prisvojile potrebno zuanje mitnico zadevajočih popisov. Po zivljejo se torej vsi, katerim je na stvari ležeče, da se zgla^e* s potrebnimi izkazi, da vstrezajo popolnoma navedenim pogojem, posebno s pravilnim zdravniškim spričevalom o telesni čvrstosti ter s spričevali nravnosti Čim preje ustno ali pismeno pri c. kr. finančnem ravnateljstvu v Ljubljani. Prijaviti jo treba zlasti: 1.) Zahtevano odškodnino, iz katere se morajo pokriti vsi stroški izvzemfti najemnino za mitnico in Btroške za tiskovino ter za napravo in ohranitev potrebnega inventarja, 2 ) Ali bi prosilec sprejel pobirauje mitniue pri vsaki mitnici, katerikoli si bodi, ali pa le pri jodni ali pa pri nekaterih natanko določenih. 3 ) Ali bi prosilec bil pripravljen položiti varščino (kavcijo) in v katerem znesku.
— (Jour fixe) bo v četrtek dne 23 t. m. v gostilni g. Alojzija Zajca na Rimski cesti.
— (V spanju okraden) Jožef Turk, sta* nujoč na VoŽarskem potu, bo je hotel nekoliko od-počiti in je zategadelj legel na Grada v senco in trdno zaspal. Mož jo zadnji čas toliko čital o ujetih
I kajti otroci Izseljencev se poameričanijo jako hitro. Vzgoje se v angleškem jezika in le redki so tisti, kateri so zmožni slovenščine, tudi če so stariši zavedni narodni ljudje. Kriva je tega seveda v prvi vrsti šola, kajti Slovenci v Ameriki so navezani na angleške Šole. Slovenskih šol do najnovejših časov sploh ni bilo. Prvo slovensko šolo v Ameriki je osnoval slovenski duhovnik g. ŠuŠteršič iz Gline. Ta čola v Jollietu III. uspeva jako dobro. Gospod Šušteršič je naučil dve pristni Američanki slovenskega jezika tako dobro, da zdaj poučujeta v njegovi soli v »lovenskem jeziku. Ti dve dami govorita slovenski tako pravilno in gladko, da je veselje ju poslušati. Razen te so v Zjedinjenih državah še tri druge slovenske šole. Pater Ciril Zupan je v Pueblo Col. osnoval slovensko šolo, F. Bernik pri Sv. Štefanu v gozdu Min., generalni vikarij gosp. Bub pa v Tovveru Min. angleško slovensko šolo. Ce pomislimo, da so ti vrli duhovniki iz svojih močij, brez zunanjo podpore osnovali te šole, jim moramo biti od srca hvaležni. Za ohranitev slovenskega življa je s tem seveda še bore malo storjeno, v to treba sistematičnega d»da po vzgledu v Ameriki živečih Cehov.
* (Eksplozija.) V neki delavnici za čiščenje obleke na Dunaji je eksplodiral slučajno bencin tn užgal obleko štirih oseb. Tri osebe so bile tako grozno opečene, da jih ni rešiti. Eksploz cija je bila tako močna, da je dotično poslopje precej poškodovala.
* (Mejnarodna tata na begu ) Čitatelji se gotovo se spominjajo seuzat boneluega ubega mej-narodnega tatu AlFendakiea iz Budimpešte dne 30. m. ni. AUendakis jo s tovarišem Kazarjem preplaval Dunav in krenil peš proti Tisi. V nekem mestecu v osrednji Madjarski ju je policija zalotila. Kazar je vrgel policijskemu funkcijonarju paprike v oči in poskusil z A t V- M' l,i k. i-Mii ut?či, a redarji so ga došli, dočim se je Atf^udakisu posrečilo odnesti pete
* (Maščevani bikoborec | Kakor na Špau-skem, tako so tudi na južnem Francoskem boji z biki silno priljubljeni in so bikoborci (toreadorji) najpopularnejši možje. Francoska via ia bi te boje rada odpravila iu je zategadelj prepovedala ubiti bike, kateri nastopajo pri teh borbah. Nedavno tega je neki b k usmrtil slavnega toreadorja El Tita. Ko je zadnjo nedeljo ta bik zopet nastopil, zahtevalo je občinstvo, da ga mora toreador ubiti. Toreador ni hotel tega ttoriti, kar je občinstvo silno razka-čilo. Začelo je z demoliranjem cele arene, vsled česar se je toreador udal in je bika ubil. „Kri za kri, glavo za glavo* so kričali ljudje in bili silno zadovoljni, da se je smrt El Tita maščevala s tem, da se je ubil bik, kateri ga je umoril
Darila i
Uredništvu  našega lista je poslal:
Za družbo sv. Cirila in Metoda: G. Anton
Ve rov še k (p. g. Gutniku) 2 kroni  kot kazen
zaradi neke zamude. Zivio!
Narodno-gospodarske stvari.
Trgovinska in obrtniška zbornica v Ljubljani. (Dalje.) Zbornični tajnik poroča: a) C. kr. deželna vlada je sporočila, da je visoko c. kr. ministerstvo za uk in bogočastje glasom ukaza z dne* 12. maja 189G, št. 11.791, dovolilo todežolnim obrtnim nadaljevalnim šolam za 1 1896 nastopno podpore : v Ljubljani 2300 gld., v Postojini 250 gld., v Škofji loki 280 gld., v Kočevji 280 gld., v Krškem 300 gld., v Kranju 300 gld., v Metliki 280 gld., v Tržiču 350 gld., v Radovljici 200 gld., v Ribnici 250 gld., v Novem mestu 4 50 gld., v Kamniku 400 gld. in Št. Vidu 300 gld. b) C kr. železniško obratno ravnateljstvo v Beljaku je sledeče javilo: Z ozirom na Vaš cenjeui dopis št. 1973 z dne* 28. oktobra 1895, s katerim so so v zmislu ukaza c. kr. glavnega ravnateljstva št. 74.910, iz maja 1895, naznanile zaželene premembe za toletni poletni vozni red, usojamo se naznanjati, da se z ozirom na potrebno ekonomijo na lokalnih želoznicah iu iz prometnotehniških vzrokov ni moglo ugoditi proimji za posebno vozno garnituro v Novo mesto, c) Visoko C kr. železniško miuisterstvo jo z ozirom na vlogo z dne" 4. marca 189G, št. 274, naznanilo v prepisu sledeči na trgovsko in obrtniško zbornico v Pragi naslovljeni ukaz: Rešuje vlogo z dne" 22. ja-nuvarja 1890, št. 941, obžaluje c. kr. železniško miuisterstvo, da n»> more ugoditi želji čestite trgovske in t »iti i m ki' zbornico, da bi se joj poslala obvestila za seje državniškega železniškega sveta ob istem času, ob katerem jo dobe udje državnega železniškega sveti. To pa zato no, ker imajo ta obvestila strogo zaupen značaj in tudi ne z ozirom na določbe „pošlovilega reda za državni železniški svet", ki pridejo tu v pontev. C. kr. železniško miuisterstvo je pa drage volje pripravljeno z ozirom na daljno prošnjo častite zbornice, d<ti na razpolago poročila o sejah omenjenega svet3, z ^obvestili" vred, ki po seji državnega železniškega sveta izgube svoj zaupen značaj. Zajedno je ukrenilo c. kr. železniško ministerstvo potrebno, da se dopošljejo trgovskim in obrtniškim zbornicam v njih lastno uporabo omenjena poročila s priloženimi „obvestili" zajedno s pošiljatvijo na ude državnega železniškega sveta, d) C kr. deželna vlada je poslala zbornici v poročilo prošnjo tukajšnjih stavbenikov in trgovcev s stavbenim materijalom na c. kr. pri v. južno železnico v kateri se prosi, da bi se odpravila omejitev pri ilobivauju stavbenega materijala vseh vrst, katero se ima rabiti za popravo in zopetno zgradbo poslopij v Ljubljani in okolici, katera so trpela vsled potresa Zbornica je uviiela, da je prošnja u teme • Ijena in jo je priporočila, e) Zboruica je priporočala pri c kr. tinančnem ravnateljstvu v Ljubljani prošnjo tvrdk : „Kranjska industrijska družba" na Jesenicah in „Goeppiuger ot Co.* v Deli peči za dovolitev povrnitve carine v prometu za plerneničente. f) Prošnjo M baela Kosec-a iz Voj-kega za spregled doprinesbe sposobnost nega dokazi ta v namen nastopa samostojnega izvrševanja kovaškega obrta, je zbornica priporočala pri c. kr. deželni vladi, ker se je preverila, ti* je prositelj vešč kovač in dela že nad 15 Jet pri kovaštvu.
(Dalje prih )
zlikovcih, da je bil gotovo prepričan, da so vsi rnjemu imetja nevarni tiči dobro shranjeni na Žabjeku. Prepričal se je, da temu ni tako, kajti neki malopridnež ga je zasledil v zatišja, kjer je ležal, in ni u odnesel srebrno aro.
— (Poročil) se je dne 19. t. m. v Ilirski Bistrici g- Anton Žnideršič, trgovec in posestnik, z gospč. Etno Ličan ovo, hčerjo pokojnega vfletržca gosp. Aleksandra in gospe Ivane Ličan. Čestitamo !
—. (šolska poročila ) Na petrazredni deški šoli „Diužbe sv. Cirila in Metoda" v Trstu je minulo leto poučevalo šest učnih močij z veroučiteljem vred in bilo koncem leta 2 IG učencev, od katerih jih je 1G5 napredovalo in 51 zaostalo. Na dvoraz-redni dekliški šoli so poučevale štiri učne moči in je bilo 114 nčenk, od katerih jih je 8G uspevalo in 28 zaostalo. V obeh tržaških vrtcih družbe sv. Cirila in Metoda sta bili dve vrtnarici in je prihajalo 10G otrok. Številke o ob'skti zavodov družbe sv. Cirila in Metoda v Ti stu kažejo, da je v Trstu slo-vonska šola potrebna, dokazujejo pa tudi, kako važno kulturno nalogo ondu vrši omenjena družba. — Na štirirazredni deški šoU v Novem mostu je poučevalo šest učnih rao?ij, očetov frančiškanov. Učencev je bilo koncem leta 205. Odhčnjakov je 52, za višji razred sposobnih 153, nesposobnih pa 50. — Na Franc Jožefa ljudski šoli v Črnomlju je poučevalo sedem učnih močij in je bilo 387 ačencev in učenk. — Na štirirazredni deškliški šoli v Kranja je poučevalo šest učnih močij in je v šolo hodilo 137 učenk, mej njimi 134 Slovenk, 2 Nemki in 1 Francozinja Sposobnih za višji razred je 108, nesposobnih 21 in neizprašanih je ostalo 8.
— (Občinske volitve v Slovenjem Plaj-bergu ) „Mir" poreča: Dne 8. t. m. vrade so se ca našo občino nove volitve, ki so  za eloveusko
'ranko, kakor drugače ni bilo pričakovati, žalostno izpadle. V tretjem razredu zmagala je naša stranka s tremi odborniki: v prvem razredu ni bilo upanja do zmage, v drugem pa je propadla za štiri glasove. Razume se, da je bil pritisk neiznosen, ka-koršen je povsod v takih krajih, kjer se nahajajo fužine, Ali tudi proti temu bi bda naša stranka zmagala, ali pa si priborila vsaj jednako število glasov, da nista dva povsem neodvisna kmeta, katera sta prej za gotovo obljubila, da hočeta voliti z našo stranko, v zadnjem trenotku izneverila ee dani svoji besedi ter potegnila z nasprotniki. Tako je prišlo, da so naši lastni domačini pomagali nasprotnikom do zmage, zapustivši svoje rojake v odločilnem trenotku. Kaj naj bi še rekli k takemu postopanju? Žalostno pa resnično je le to, da naši volilci ne razumevajo še časa in tudi ne ume|0 ločiti dobre strani od slabe. Vse tarnanje je odveč, časi bodo prišli, ko bodo tudi taki zapeljanci spoznali, da so ob takih prilikah delali tlako drugim v svojo lastno Škodo. Le pomagajte izpodbijati tla naši domači slovenski stranki; časi bodo nastali, ko se bodo taki možaki do cela lehko prepričali, da so robovali tistim, ki hrepene za tem, da bi naše lepe slovenske kraje in pokrajine prej ko mogoče tujcem izročili. Sramota je to za vsakega posameznega slovenskega rojaka, da ne ve razločevati stvari in se ogreva raje za tiste, ki delajo na to, da se prej ko mogoče pozida nemški most preko naših lepih slovenskih dežel do Trsta In se tako prežene Slovenec na korist oholemu Nemcu iz svoje lastne domovine. Ko bode že prepozno, takrat bodo taki možje uvidevali, da so hodili po krivih potih in da so napravili morda nevede* s takim postopanjem mnogo zlu. sebi in svojemu slovenskemu narodu.
— (Statistiški podatki o narodnostnem stanju v Trstu in okolioi v lotih 1857. in 1890 ) Po službeni statistiki, ki jo je izdala c. kr. vlada 1. 1857., bilo je v tem letu v Trstu z okolico Slovencev 52° 0, nad polovico vseh prebivalcev, Italijanov 37° 0, nekaj uad jedno tretjino vseh prebivalcev. Ojtalih, največ Nemcev in Zidov, koje poslednje pa so tedaj isto-tako šteli kakor posebno narodnost, je bilo 11°,0, torej uad jedno desit ino. Po službenem popisu iz leta 1890., kojega je istotako izdala c. kr. vlada, bilo je tega leta v Trstu in njega okolici : Slovencev 27 000 (in to v mestu 8000, v predmestjih 9000, in v okolici 1O.0O0), v odstotkih nekaj nad 20°/0 ali jedna petina vseh prebivalcev; Italijanov je bilo 98 900 (in tov mestu 85 000, v predmestjih 13.000, v okolici '.H Hi), v odstotkih 75°/. ; ali tri četrtine vseh prebivalcev, Nemcev 6500, torej niti ne polnih >°/oi ali jedna dvajsetina vseh prebivalcev 1
— (Odlikovanje) Gojenec dunajske akademije obrazil n iti umetnosti gosp. Alojzij Repič iz Vrhpolja pri Zatičini je dobil za izborno rešitev dane mu naloge nagrado iz ustanove barona Ko-nigsvvarterja.
— (Slovenske šole v Ameriki) V Zjedinjenih državah Živi po sodbi slovenskih duhovnikov kakih 80 000 Slovencev in Hrvatov. Slednjih je razmeroma malo, največ je Kranjcev in Primorcev. Za slovenstvo so izseljenci največ izgubljeni, namreč tisti, kateri se  ne vrnejo  več v staro domovino,
Dunaj 22. julija. Državni pravdnik v Gorici Franc Ca ne v ar i je imenovan svetnikom pri višjem deželnem sodišču v Trstu.
Budinipe&ta 22 julija. V občini Pa-pacs pri Pečuhu so volilci svojega državni ga poslanca, ko se je pripeljal v vas, z gnilimi jajci bombardirali, da je moral bežati. Le orožniki so ga netili, da se mu ni primerilo kaj hujega.
Atene 22. julija. Včeraj je bila prva seja kretske narodne skupščine, a do razprave o kaki stvari sploh ni prišlo, ker kristijanski poslanci nečejo sodelovati, dokler se turška vlada ne izreče glede ustaških zahtev.
Rim 22. julija, lludini je poslanski zbornici iu senatu predstavil novo ministerstvo z izjavo, v kateri pravi, da se je vladni program premenil le glede jedne točke, namreč glede organizacije vojske. Z ijedno je predložil nov proračun za vojsko, s katerim zahteva vlada 240 milijonov.
Hrusel) 22. julija. Kralj se j e v mini stenskem svetu z vso odločnostjo potego val za to, da se uvede splošna dolžnost službovanja pri vojakih iu da se premeni volilni red v tem zmislu, da dobi tudi srednji stan, kateri zastopa liberalna stranka, svoje zastopstvo v parlamentu.
Bruselj 22. julija. Socijalisti so pri narodni slavnosti priredili veliko demostracijo. Ko sta se kralj in kraljica peljala v cerkev, so kričali „Živela republika" in peli revolucionarne pesmi. Isto demonstracijo so pouovili tudi pri huk I jadi.
Slovenski visokošolci in abiturijentje!
Močneje kakor druga leta se je letos mej visokošolci pojavil klic, naj se dijaštvo o počitnicah organizuje. Slovenski dijaki smo v tem oziru daleč za drug.mi narodnostmi. Ntdostaja nam odločnosti, kar je težko opravičiti.
OatOV duh zahteva, da se vnakdo vdeleŽi javnega življenja v društvih in ne sme ostati osamljen.
Duševno središče je dijakom na Dunaju aSlo venija", v Gradcu .Triglav". Kar sta ti društvi nam mej šolskim letom, to naj nam bo v počitnicah akad. ferijalno društvo .Sava" v Ljubljani. Saj je namen društva v počitnicah gojiti družno življenje ia dijaški živelj mej svojimi člani in jim biti duševna in zabavna vez
V ta smoter prireja društvo v raznih krajih slovenske domovine shode, veselice, izlete, poljudno poučna predavanja ter izdaja spise. ( 1. in 2. dr. pravil.)
Očitanja, da .Sava" zadnji čas ni izpolnjevala te svoje naloge, žal, so opravičena. Krivo je pa kolikor toliko dijaštvo samo. Posamezniki ne morejo tega storiti, kar more le množica.
Ni dovelj, da samo čutimo potrebo organizacije, združiti se moramo tudi v resnici. Dolžnost vsakega viaukošolca iu abiturijenta je pred vsem, postati član .Save", ker le takrat bo mogla „Sava" v Ljubljani in na drugih krajih domovine nastopati tako, kakor želi narod, kakor želimo vsi .Savani" 1
Slovenski visokošolci in abiturijentje storite, kar ste dolini svoji časti, vstopite v „Savou, katere geslo je:
„Telo in du5o zdravo, Narodu v prid in slavo."
Vstop naj se javlja pismeno ali ustmeno do občnega zbora, blagajniku ,Sav«*u gosp. stud. phil. Jožefu Reisnerju v Ljubljani, Itazpotne ulice št. 6.
Za odbor slov. torij društva Savn
stud. ing Jožef Omersa,    stud. ing. Janko Krsnlk,
t. d. podprodHi'dnik. t. t. tajnik.
Ker je „Slovenec" z dne 8. t. m. Štev. 154 popolnoma neosnovano napadel našega tovariša, mo-dicinca Ivana O r a ž u a, prote štujemo podpisanci odločno proti povsem neopravičonemu napadu Da poštenost svojega tovariša. Njegova poštenost je prevzvišena, da bi kedo mogel o njej dvomiti, naj manj pa oni „Dunajčan" v „Slovencu". Nadalje izjavljamo svečano, da je nesramna laž, „da se ga vso p« steno in resnobno velikošolstvo izogiblje", ampak resnica je baš nasprotna.
Za slučaj, da „Slovencu" ne zadostuj« teb šestdeset, podpisov, moremo resnico te naše izjave potrditi piiČetkoin prihodnjega akademičnega leta še s — tristo podpisi.
Na Dunaju, dne" 15. julija 189G.
inr. It. Gtrnntar, agr. A. Gaipaii, I ar, A. Nagode, phil« J. Kotnik, inr. J. Vrančifi, inr. J, Benkovifi, iur. V. Sušnik, itir. F. Novak, trc.hn. J. Jager, meeh. J. Vurbie, ing. It. Zajec, techn. J. Tiirk, mecli. M. Pivlov.šek, tnech. Sehweitser,  neoh. J, Sega, mecb. J. Muzi, ing. Kaizelj,
phil. v. ValenCak, teohn. K. Kotnik, phll. j. MaaeJU, iur. K. .Stupim, iur. V. Miiuier, pbil. Nm bti^all, pbil F Gorup, pbil. A. Dolar, uied V. Kujuud/.ic'-, tnc<l. V. Rosie, mod. V. Milovanovie, mod. I-. Popovi«, med. M. Popovi«, med. N\ Ivanovu-, med. I>. Kadojkovir, med. M. Andrejev 16, med. .1. Mntnnovie, med. C Dada, med. V. Vidinovi«, med. .lov. Popovi«, med. K. NntoSevie, med. M. (Jjurie, iur. I). Sijan, inr. L. StojiSi«, iur. V. Hurkart, iur. N. Simonovi«', iur. S. 1». Opnf i«, iur. S. pl. (»eorgijevie, iur. A. Kujnudžir, iur. M. Stnjkovie, thool. iu pbil. H. Petrovi«, phil. N. Vesin, phil. N. Starte v i e, agr. K. IlibaAi«, aur. V. Tkalnc, agr. C. Vnjnovi«, jur. 31. Ilubi«, pliarm. V. Kakič, iur. M. Simonovi«, iur. A. Štekovi«, med K. Ivanić, m«d. V. M. PeeflT, acad. K. TieholnM", med. ii. Mayr.
*) Za vsebino tega spisa jo uredništvo  odgovorno le toliko, kolikor določa zakon. (2709)
Za prebivalce mest, uradnike Itd. Proti tež-kotpm prebav ljenja in vsem nasledkom mnogega sedenja In napornega duševnega dela je uprav neobhodno potrebno domačo zdravilo pristni „Moil-ov Seidlitz-prašek", ker upliva na prebavljenje trajno in uravnovalno ter ima olajševalen in topilen učinek. Škatljica volja 1 gld. Po poštnem povzetji razpošilja to zdravilo vsak dan lekar A. MOLb, c in kr. dvorni zalagatclj, na DUNAJI. Tuelilauben 9. V lekarnah na deželi je izrecno zahtevati MObb-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom.    3 (17. G—10)
tm- Najčistejši in najboljši malinčev sirup
v 8teklenicnh po 1 kg HO Irr. Ra'poSilja se tudi v plctenicah po 8, 10, 20 in 40 kg., kg po 48 kr.
Lektiru H   IM< coll.   .,1*1*1 ini^rljii**
(2G18—(6)     LJubljana. Dunajska oesta.
Listnica uredništva.
Gospod t). L. Selski:  Poslani  listek  smo izročili uredništvu „Rodoljuba44.
Umrli so v Ljubljani:
20. jnlija: Jožef Anžic, tesarjev siu, li mes., Karolinška zemlja št. 22. božjast.
21. julija: Jožef Vidic, vrvar, !Y1 let, Tržaška cesta fit. .'10, pljučnica.
Meteoroiogično poročilo.
Jolij	Čas opa-lovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura v C	Vetrovi	Nebo	idokrlna • mm. v 81 arah
21. 22. »	'J. zvečer 7. zjutraj 2. po pol. Srednja v	734 .">    18 8   si. ssvzho 1 788 8    l')-8  | il. Be\er 789 1    2/4    s!. jj/ah rčerajšuja temperatura «			skoro jas. megla del obl. 1 (1*1% x»	00 '2' nad
dne 22 julija 1896.
Skopni državni dolg v notah..... 101 gld 65 kr.
Sknpni državni dolg v srebrn   ,   .   ,   . 101 r 70 „
avstrijska zlata renta....... 123 , 80 a
Avstrijska kronnka renta 4°/0..... 101 , 15 a
Ogerska zlata renta 4°/,....... 122 „ 60 *
Ogorska kronska renta 4"/,        .   .   , 98 K 60 a
Avstro-ogcrako banćr.e delnice        .   .   . 977 „ —
Kreditno delnice......... JJ64 „ — ,
I im don vista........... 119 , 75 a
NemSki drS. bankovci »a 100 ronrk    .   , F>8 , 72'/, ,
10 mark........... 1 i ^ 73 .
>J0 frankov........... 9„51 „
Italijanki bankovei........ 14 „ 40 M
C kr, cekini........... , 65 „
Dne* 21. julija 189G.
!•/« državne srečke iz I. 1854 po 250 gld. 144 gld. 50 kr.
Državne srečke iz 1.1864 po 100 gld.,   , 190 „ — ,
Dnnava reg. Brecke h°/0 po 100 gld.   .   . 126 „ 25 ,
Zernlj. obč. avstr. 41',0/,, zlati zaat. liati    . — , — 9
Kreditno srečke po 100 gld...... 200 , 50 „
Ljubljanske srečke......... 22 . — .
Kudolfovo srefko po 10 t<Id...... 22 m 50 a
Akcije anglo-avittr. banke po 200 gld..   . 157 „ 25 „
Tramwav-druAt. velj. 170 gld. a. v.   .   .   . 480 „ — a
Papirnati rnboli......... 1 , 2G .
"Vzprejrn© ©©
praktikant
z lepo pisavo in primerno i/.šolan v neko tukajšnjo aaokuranono plaarno. — Lastliorofino pisane, s spričevali opremljene ponudbe pošiljajo naj bo pod naslovom , Aaekaranoa" upravništvu „Slov. Naroda". (2640—6)
Trgovski pomočnik
vešč slovenskega in nemškega jezik«, želi takoj vstopiti v trgovino z mešanim blagom.
Ponudbe naj se pošiljajo pod J. Z. na upravništvo »Slovenskega Naroda". (2711)
"Koajeifei ovet
(lioiiiiioženl rcfttltiicijskl tok.)
steklenica 1 grld , 5 steklenic 4 gld.
rabi se za drgnjenje v kropilo koajsk'.h udov. Ta cvet, mnogo let po izkušenih IIvinozdrav-nikib in od pnikticnih poljedelcev priznan kot kreplHn; laj S a otrpne-lost konjskih udov ter hhv/.i v krepilo prod in v reetitucijo (očvr-steiijo po kakem tru-dapolnem dela.
Skušena redil na stupa za živino
za konje  rogato živino, ovce. prašiče itd.
Rabi se skoro 40 let z mjboljSim vspehom večinoma po hlevih, ako živinće ce more Jesti; zboljauje mleko.
Zamotek ■ rabiluim navodom vred v«Ija 50 kr , 5 znmotkov z rabilnim navodom samo 2 gld. Priporoča in razpošilja na vse strani s prvo pošto
lekarnar TTbald pl. Trnk6czy
Ljubljana, Kranjsko. (9150*16)
C. \i glavno ravnateljstvo avstr. flrž. železnic. Izvod iz voznega reda
■velja-v-negrai. od 1. j-u.xa.ija. 1596.
Nastopno omonjoni priliajalnl Id odhajalni čail ostiftčant  to . HreiliiJaevr<»|tNkein ritMii. (1705-I6lil Odlu.il is I.|ul»l|nne (jnž. kol.). '
Oh 13. uri 5 min. po noči oaobni vlak ▼ Trbii, Pontftbal, Udi, OoIotoo, Fransonifeite, IJubno, £es Selstlml v Ausim, Iiohl, (Imun.i, Holnofrrnil, tion>l-(la«tein, Zoll n» jezoru, Inomogt, Ht«yr, I.lno, Dunaj vi» Amatotten. — Ob (J. uri i r. min. zjutraj meAani Tlak t Kocevjo, Noro tneatp.
— Ob 7. uri 10 min. oaobni Tlak ▼ Trbii, fontabol, Reljitk, CeloTeo, Fran-aonafnatc, ltjubiio, Dunaj čoz Solstlial t Solnofrrad, Stoyr, Dino, BudejoTlcs, l'laouj, Marijino Taro, Iteb, Pransovo Taro, KarloTO Turo, Prago, Lip. . ii'/. AmBtetton na Dunaj. — Ob 19. uri 65 min. popoludno moiani Tlak v Kočovjo, Noto malto. — Ob 11. uri liO min. dopoludno oaobni vlak T TrbU, 1'imi >h.'l. Doljnk, CoIotoo, Franzonafoate, I^jubno, Selzthal, Dunaj. — Ob i. uri popoludno onuhtii vUk v Trbii, Koljftk, Colovoo, Ljubno, čea Si-: tli.il t s-.1 imuM-iiil, Lond-Oastoin, Zoll na jozeru, Inomoit, llregono, Ourih, Genovo, 1'nri.'., Bt#TT, Lino, Omundou. lacbl, Itudojovico, 1'lzonj, Marijinn Taro, ih-ii, FranooTS Tare, Karlove Tarn, l'r»«ii, Ijipako, Dunaj vin Am< •totlon. — Ob 6. uri SO min. zvečer maiani vlak t KočotJo, Noto ......:
— Ob 7. url 44 min. avečer osobni vlak t Deice-Dled. — Vrhu tega ob 6. uri tO min. popoludne Tsako nedoljo in praznik t Loaoo-llled.
1'rilio«! v IiJabl|Muo  juž. kol.).
Ob (S. uri hi min. zjutraj oaobui Tlak ■ Dunaja Tla Amstetten, Solnograda, Ilregouoa, Inomoata, Zeli u na jezeru, Loud-Oaitotna, Lin en, Stevra, Omuudena, Iaohla, Auaioea, I.Juhna, Oelovoa, Holjaka, Krnim-: feato, Trhiia. — Ob 8. uri /.jutruj oaobni vlak ia Leae-Illoda. — Ob 8. url in min. zjutraj meiani Tlak ia Kočevja, Norega moata. — Ob 11. uri 'ir, min. dopoludno oaobni vlak a Dunaja via^matnttou, laipakoga, 1'r.i. FrancoTili varov, Karlovih vurnv, Ueba, Marijinih vimv, 1'lznja, Iludejo* vii', Holnograda, Dlnaa, St«yra, 1'ariza, Oeneve, Curiha, lirogenaa, Iikh moita, Zolla na jozeru, Lond-dAatelna, LJubna, Colovua, 1'ontabla, Trbižu.
— Ob i. url 33 min. popoludno tnetanl vlak Iz KočovJa, Novega meitv
— Ob 4. uri fi."> min, popolmlno oaobui vlak z nutiaju, ijubua, Holithaln( lloljaka, Oelovoa, Kranzomfoato, 1'ontabla, Trbiia. — Ob H. uri 35 min. avočer moiani vlak ia Kočevja, Novega moata. — Ob 0. uri 4 min. ztoot oaobui Tlak a Dunaja proko Amttottona, ia Lipaije, Prage, Frauaovih varov, Karlovih TaroT, lloba, Marijinih TaroT, Planja, Hudojovio, Holuogradu, Ljubna, Heljaka, OelOToa, Pontabla, Trbiia. — Vrhu tega ob 10. url 'Ji, min. BTOoer vaako nedoljo in praanik ia Loaoo-llloda.
Otlliotl iz (drž. kol.) v Kamnik.
Ob 7. url 33 min. zjutraj, oh 3. uri 5 miti. popoludno, ob 6. url 50 min. zvečer, ob 10. uri 35 min. zvečer. (Poalednji vlak lo ob nnitnlj, iu praanikih.)
l*rlli<Ml v Ijful>l|nno  drž. kol.) iz Kamnika.
Ob 6. uri 56 min. zjutraj, ob It, uri 15 min. dopolnilne, ob 0. ur' 30 min. zvečer, ob 9. uri 50 min. zvočor. (Poslednji vlak lu ob iioileljuli in praznikih.)
Notarski
vzprejme so takoj v moji notarski pisarni v Rogatci na Štajerskem.
(2700-3)
Notar Franc Strafella.
Gostilna se išče y najem.
Ponudbe na upravništvo „Slov. Naroda".     (2707—l)
Služba tajnika
pri ol»rujim>m odboru v ftntarjl (St. Marein bei Krlaclistein) j«
Prošnje s  potrebnimi   spričevali   je vposlati
<lo   in.   HV(>JIIMifa   t. 1«
Stalna plača 400 gld.,  komisije  in drugo do 200 gld.
Šmarje, dne 20. julija 189G. (2708-1) Načelnik: Dr. Fr. Jurtela.
Najnovejše pesni A. ASkerc-a (Gorazd).
V naSi zalogi so ravnokar izšle i
Lirske in epske poezije
napisal (2705—2)
-A— Aškerc.
19li ntranij. Cena broširanim gld. 1 30, po po^ti glči. 1*35. Cena elegantno vezanim gld. 2.—, po pošti gld. 210.
Ign. pl. KleirLmayr L Fed. Bamberg
založna knjigarna v Ljubljani.
Dve stanovanji
v Vodinatu pod Sv. Martina cesto
obstoječi vsako iz dveh sob, kuhinje in kleti, so oddajo mirnim stran kam brez otrok z duom 1. avgusta. (2704—2) Povpraša naj se pri Adolfu Hauptmann-u, Sv. Petra casta.
Preizkusili in priporočili so
znameniti možje medicinske vedo
tinkturo za želodec
lekarja PICCOLI-ja v Ljubljani
katera krepča želodec, pospešuje
prebavljenje in telesno odprtje.
St«l£l«rLlos. IO Icr. (M86—3)
11 stoklonic 1 (»ld.   Toštna razpokiIjatcv »o vrfti v zabnj^kib po
12 steklenic k 1 gld. .'ili kr. itd.; poštni zaboj  s «»»• Btekleim :um velja *> gld. 2'i kr.   1'oštniuo plača naročitelj.
Razglas.
V lionkur/iiio iiiiiMO .losi|» » S«ver-|i» Iv. Si. .I«rn«-|f» spa
dajoČe
špecerijsko in manufakturno blago
s prodaj alniško opravo vred
katero so je povodom popisa in cenitve conilo na ftM.ttf lir.. |»r«Mlit> Nt* vtled Hklopa upninkoga odbora po 6m ponudbenim potom nnjvii
pot ajajodenin.
I lotit'nf ponudbo naj ho dopoMjejo najpozneje
do 1« avgusta 1836
podpisAnenn apravnilra mase.
Konkurzna mnsa  ne prfvzsme   nobenn  odgovornosti   gled«^ kakovost* nli koliknsti gledo tega v konkurzno maso spadujočega blaga, niti gledn slu rajnih pomot v inventarju.
Doti&ni inventar si more upoglsdati vsak kupovalec pri upravniku mas*'.
Dotičnik,  katerega ponudbo bode  vzprejel odbor upnikov,  mora naj pozm-jSo v treh dneh,  ko so mu jh prijavilo,  da se je njegova ponudba vzprojelu, kupnino uplačati v roke upravnika  mase,  kupljeno blago pa naj dalje v OHruib  dneh po  plačilu  kupnine  prevzeti.    Vsak ponudnik ostano I svojo ponudbo v zavezi, dokler se mu o iatej ne naznani oklep odbora upnikov
V Kostanjevici, dn«S 17. julija 1896.
Aleksander Hudovernik, c. kr. notar,
(2699—8) upravnik mase
III i i .....II       I 'II 11...... T       I I I I     I    II   'I   I 1   I II II I   1 i|' II I«'
Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip No II i.
Lastnina iu tisk „Narodne Tiskarne".
28